Ia še Potokar! Neznatna vas je kočevgka Draga In vendar je polnila svoječasno predele slovenskih in še več nemških časopisov. Celo v rajhu je poznana, saj so slovenski renegati in nestrpni Kočevarji izlivali svojo srd nad Slovenci celo v Berliner Zeitungl. Siidmarka In nemško šolsko društvo sta pošiljala velike skladanice nemških knjig v Drago, kjer so polnile umazane bajte zagrizenih renegatov. Se danes vidiš lahko že umazane knjige, ki pa še nlso razrezane in prečitane. Kdo naj bi jih vendar čltal? Samo dve nemški rodovini sta v vasi '— Wiederwohl in Glaz, a še te znata popolnoma slovenski. Pač pa je notri več renegatov: Bartolov, Veselov, Knavsov, Žagarjev itd. Ti zaslepljeni nemčurji so imeli v okrajnem glavarstvu v Kočevju, v orožništvu, v slidmarkl in šulfereinu najizdatnejšo pomoč. Ubogi Slovencl v Dragi! Niti govo- riti si niso upali. Zaničevanje, denunciacije, obrekovanje, zatiranje se je vrstilo diugo za drugim. Le vprašajte še' živečega Pavla Turka, ki je županoval v uiagi, konko ovaab je bilo cez njega! l/krat ga je sodisče preganjalo, neDrojnokrat glavarstvo. Niso mu raogli do živega, ostal je čist kot soLnce. ln župnik, pokojni gospod Kadunc? V žlici vode bl ga bili najrajši vtopili, ker ni hotel slo venskim renegatom neraški pridigovati in v soli je ucil krsčanski nauk slovenski. bkof Missia se je bil kolikor toliko vdal nemškemu pritisku in sam svetoval g. Kaduncu, naj kompetira drugam. ln usoda je hotela, da je v to razpaljeno mesto pn.el miad, idealen slovenski ucitelj Potokar, ki tudi sedaj polnl pieaeie slovenskili listov, kakor nekdaj Uraga. Korekten učiteij lahko v svojem deiokrogu stori veliko dobrega in tudi yeliko doseže. Fotokar je bil na svojem mestu tako, kakor malokateri. Priden kakor cebeia, vesten in natancen v šoli. Uspehe je lmel pri težavnem pouku (nemški odaelek in siovenski oddelek) vedno jako lepe. Vsl nadzorniki so hvalili tega vzornega učitelja. Poudarjamo: vsi nadzormki, tudi nemškil S svoiim neumornim aeiom je pnvabil.zavedene otroke iz nemskega v siQvenski oddeiek. Odpiral je posili Nemcem oči, in marsikateri oče mu je še danes hvaležen, da je šolal svojeg« otroka v siovenskem oddelku, v katerem je buo vedno več slovenskih otrok. Nem.ki oddeiek se je začel krciti. lz tega odseva veiik vpiiv, ki ga je imei Potokar na starse. SistematiCno je reseval slovenske otroke potujčevanja. To razmerje so seveaa tiitro ovotiau v Kočevju. Ni jim bilo v.ec, da uziva fotokar spostovanje Ijudstva. »Vso Drago nam bo poslovenil!« tako so tarnali tam ob Kinži. Pa so začeli z denunciacijami. Potokarju niso mojdi bJi*o; vse njegovo delovanje je bilo umerjeno, pravilno. Kakor v šoli, tako je bil na mestu izven nje. Potokar je bil pravi kulturni deiavec. Videl si ga v vseh društvih slovenskih, sedel je v občinskem odboru, vadil petje, gojil godbo, prirejal sestanke staršev. Vabil je sosedne iirvate iz Cabra ;n Potočane v Drago, da je krepil slovensko zavest. Med Siovenci ni bilo razpora. Vsi so bili eno. Zavedali so se voditelji svoje misije. Reševali so Slovence. Bratomorne politike niso gojili, saj so imeli važnejšo nalogo in važnejše zvanje. In duša teh dobnh Slovencev je bil Potokar, ki je bil vzor človeka in velika, blaga duša. Lep je bil sad njegovega truda. Zal, da je odšel prehitro. Žapustil je nebroj lepih spominov. Radi smo prihajali v Urago — v središče zavednega slovenskega življenja. Sedaj nam je v Drago pot zaprta. V razvalinah je kulturni Potokarjev dom. V slovenskem oddelku je baje sedaj samo še 18 otrok, in čujte in strmite, v Dragi se šopiri po zaslugi bivšega c. kr. dež. šolskega sveta in po zaslugi voditelja prejšnje S. L. S. dr. Susteršiča zasebna šuifereinska šola. Zjokal bi se človek nad to gnusobo. Občinski odbor je v nein.urskih rokah, in vse Potokarjevo slovensko delo je porušeno. In tega preizkušenega moža sedaj preganjajo? Mi pa, ki znamo ceniti njegovo delo, kličemo: Klobuk dol pred Potokarjem! Zasledovali bomo njegovo preganjanje in potem bomo govorilijasno in glasno o Susteršičijancih!... Potočan.