gospodarske, obertniške
narodne
Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 10 kr.
V Ljubljani v sredo 24. marca 1858
Kako
starimi sadnimi drevesi ravnati?
spraviti, in zemljo od časa do časa izrahljati, da more sapa do korenin zahajati. Se boljše bi sicer bilo, ako bi
Modra glavica sadjorejca se nikjer tako očevidno ne se mu trava tako na široko odpravila, kakor deleč dre-kaze kakor y tem, da k novi moci spravi stare drevesa. vesna krona segaj to pa je gospodarju malokterikrat po
volji
y
Yrečji del po vseh sadnih vertih se nahajajo stare in ze hrome drevesa, ktere zastran njih velikosti in prostora, ki ga drugim mlajim drevesom kratijo, vedno le premalo sadů kakor koli pognoji
čeravno je drevesu tako koristno, da bi bilo prav, da
bi se to nikoli ne opušalo
y
ker
se drevesom potem lahko
obrodé in niso sadjorejcu v veliko korist. Malo kdo misli
Najboljši gnoj za vse stare na izpiti zemlji stojeće
iz cest-
toli-
m e s a n i
gnoj
V
ze
na to, da bi zboljšal take sadúnosnice. Naši sadjorejci sadne drevesa je ž i vinski gnoj, mislijo večidel, stare drevesa niso več rodovitne, in jih iz nega blata, perští i. t. d. in pa sol. Vse drugo svojih vertov mečejo in z mladimi nadomestujejo. Toda kokrat priporočevano gnojenje ne zdá pri starih sadnih
drevesih toliko kakor ravno imenovano. Z i vin ski gnoj se pozno v jeseni pod drevesa raztrosi; okoli debla bolj na drobno, gosteje ondot, kjer se veje končujejo; s pomladi izrastlo. Ako je staro sadno drevó v deblu votlo, pirovo se gnojni ostanjki zopet izpod dreves pograbijo. ali žlamborasto, po hudih nevihtah razčehnjeno ali na pol — Mešani gnoj se s pomladi ob ravno tem času pod-
staro drevó je zaklad, kteri se mora le iz spanja prebuditi. Kdor staro, pa še zdravo drevó poseká, ta zakoplje zaklad
v zemljo, iz ktere mu bo še le v več letih zopet novo drevó
y
suho
rejec ima pomočkov dovelj, s kterimi ga bo zopet pripravil
spravi ga iz verta; sicer pa ga pusti. Umen sadjo- kopuje, ko se zemlja krog drevés okopuje in rahlja.
y
y
da mu bo rodilo.
Če priđeš na vertu do kakošnega starega bolnika
y
ki
Sol
sol, ktera je cenejša od vsake druge tri čevlje okoli debla tako razseje, kakor se žito seje
najbolsa je navadna tako imenovana živin s ka
se mesca maj nika
ne rodi vec, se mora natanko njegov slan pregledati Listje v jeseni spod dreves grabiti, kar je skorej in preiskati, pred vsem drugim pa na to gledali, kako povsod v navadi, je grozno napčno, ker se po tem drevesa
naturni gnoj vzame. Kolik or košev listja se spod drevesa pograbi, toliko jerbasov sadja se manj p r i d e 1 a.
y
so veršiči eno le tn ih mladic izraščeni: ali morebiti ne poganjajo več, ali so pa kratke in komaj po 2 do 4 pavce dolge. Ce so tako kratke, je to znamenje
»
da nima
drevó dovelj do
ž i ve ža.
Če so pa mladike po 5 p
ima
Kaj dobro se okrepčavajo in pomlade stare drevesa, ktere so mesca rožnika ali malega serpana veliko sadja nastavile,
__če sadjorejec funt soli v 120 funtih vode raztopi in te slane
kratke tamkaj pa dolge, je to znamenje, da take veje le vode vsaki teden enkrat v luknje vlije, ki jih je z železnim
1 ce vi ja dolge, je to prav. Ce so pa dalje, drevó preveč soka. So pa različne velikosti, to je, tukaj
noré, da drevó hira in si hoče samo po pomladenji poma
kolom napravil okrog
Sati
in ora
y
drevesa kakor deleč drevesa segajo kar pa ne more doseči, ker zraven mladivnih vej po tem zalivanji ne bo napol godno sadje z dreves padalo
9
se
svoje stare veje rediti
sodi
Iz takega pazljivega ogledovanj
se stan drevesa pre
kakor se brez tega tako pogostoma godi.
vali je
V
se
Ce je zemlja le zlo izpita, da se sadno drevje
za rabo ali ne.
C
ma d
ne more ponašati kakor bi imelo, se bo pomagalo, 1/1/ dovelj živeža, je tega kriv ali potrese z mešani m gnojem, ki se napravi iz ž aga nj a,
v
ce
se
lab
ej.
svet
y
na kterem raste
ali ima pa dr
P
cest nega blata, pepéla, živinskega gnoja i. t. d.
V takih okoljšinah mora sadjorejec najprej skerbeti, Če je pa zemlja pešena, zniešaj jo z i lov nato;
k
da mah in trohlji vo
odpravi; to se da najbolj o deževnem vremenu storiti, se s kako železno sterguljo dobro očisti; snažnost je tudi
z drevesa od verha do tal
ce
drevesu pol življenja. Potem se mora kraj pregledati drevó stoji, če je na prostém kraji ali bolj v goš Kadar vidiš drevó v goščavi hirati, priklesti
ce je
pa i 1 o v n a t a, zmešaj jo s peš eno zemljo. Če ostane zemlja čez zimo pod drevjem prekopana, ji je to pol gnojenja.
Kadar pa so na starem drevesu letne mladike tako dolge kakor imajo biti, pri vsem tem pa drevó vendar ne
mu
pod
eJ
veje
y
jsp odnej š
rodi, se mu mora, kakor je bilo že gori nasvetovano, tudi najpoprej mah odpraviti. Dostikrat mu gosence in drugi
mu pa pri deblu popolnoma merčesi škodujejo, kteri se inu morajo z znanimi pomocki
odzagaj. Ce je drevó pregostih vej, iztrebi mu jih, prognati in kakorkoli pokončati. In ako se vse to opravi, kar jih je preveč, pa nikoli od znotraj proti un an- vendar je le dovelj dreves, čeravno lepo rastejo, da ne
y
> pa
ampak vselej od
aj navznotraj. Po navadi se
j m	^HH
klestijo veje najraje drevesom od znotraj ali od
rodijo.
Tukaj bi rekel, da je sorta tega kriva
y
y
ali pa
daj
y
to
predobra ali preslaba zemlja, v kteri rastejo. Tak i m
pa je napeno, ker ljudje ne pomislijo, da se drevesa za to drevesom rodovitost pospešiti, se morajo veje bolj navspod
9
obre zuj ej o
y
da
pa in sonce morete v notrajnstvo di
kjer so po dva do štiri pavce debele odžagati, in z do
vesa; to krepca drevó, in odznotraj varovano cvetje potem brimi in rodovitnimi cepiči pocepiti. Tako precepljeno drevó lahko poganja. Od dveh vej, ki križem rastete, se more bo sadjorejca gotovo že v tretjem letu z mnogim sadjem tista odsekati, ktera najbolj v<
ty>
in prosteje kviško rasti zamorejo
Ko je drevó se očistilo in zemljo pregledati, v kteri dre\ 1ravi
asto raste, da ostale lozeje razveselilo; omenjeno precepljenje se dá pale pri jablanah
hruškah
y
in
y
obřezalo, mora
vsem takém sadju s pridom opraviti, ktero
sadjorejec ima peške; sadje s košicami ni tako svojoglavno v rodo
stojí
Če raste dřev
v
vitnosti kakor je uno.
y
se mora trava 3 čevlje krog njega odkopati in přec
(Konec el.)
a

/ •
90
4t
• j % S *
• -W

r »
Gospodarska skušnja.
f -(Varujte žabe in krote na polji in na vertih!)
I	#	i	_
Žabe in krote so vertom ali polju velike dobrotnice

ker
v • r 1
zive le
od m u h

os
i
gosenic in druzega enakega mercesa.
Preiskavali so več žab, in našli so v njih drobu mnogo škodljivih polžkov, ostanjkov gosenčnih itd., nikoli pa no-bene rastline ali kakega zeliša. Ce se včasih na polji v kaki votli repi najde kaka krota, berž se zažene hrup, da krota je izglodala repo! Pa ni res! Miši so jo zglodale,
krota se je le v votlino vsedla, da preži na mergoljince in enako žival. Zato hvala žabam in krotam na polji in
vertu !
(Agronom. Zeit.)
Gradška asekuracija zoper ogenj
pretečenem
letu 185Î

lz dokaza, ki ga je vodstvo gradske asekuracije zoper dana.
pustiti sedež za gospôsko mizo. Zavetje je imel le se v cerkvi in med prostim ljudstvom, ker le redko so bili na-sejani možje učenih stanov, ki so se pecali z domaćim jezikom, bolj iz Ijubezni in veselja do učenosti, kakor pa z namenom, pridobiti mu kdaj veljavo. ki mu gré med dru-gimi jeziki.
Prevratne leta, za ktere bi bilo bolje v mnogem oziru, ako bi jih ne bilo nikdar bilo, so pa premenile zastran narodnih jezikov hipoma vse v naši deržavi. Ustanovljene so bile enake pravice národom in jezikom. Postave v nem-škem ali drugem jeziku, vse so bile izvirne. Domaćemu jeziku so se odperle spet duri v šole; prejel je pravice, ki mu gredó. Bil je obligaten, to je, za domače sinove za-povedan, kakor nemški ali latinski. Kar zadeva izvirnost nemških jezikov, se je to nekoliko prenaredilo pozneje. Postavodajavec v deržavi je namreč oziroma le eden, in tišti jezik je i zvi r en, v kterem je bila postava
Ena in tista postava v drugih jezikih je le pre-ogenj te dní na svetio dalo, se vidi, da je v pretečenem stava. Ako se pokažejo v taki prestavi dvomi, kakoršni
zastran misli in namena postavodajavca, je razvidno,
letu 2827 gospodarjev na novo k omenjeni asekuracii pristo
pilo
i
namreč iz Štajerskega 2058, iz Krajnskega
475 in iz Koroskega 294.
Zavarovano je bilo 6849 pohištev iz novega za 3 milij. 299,800 fl. zavarovavne vrednosti, — za 4 milij. 454,850 fl. pa klasne vrednosti. Vesvoljno premoženje, ki je bilo lansko leto pri
gradški
asekuracii zavarovano, je zneslo 76 milij. iz vir ni nemški besedi.
koli,
da se morejo in morajo le resiti ti dvomi, ako se v roke vzame postava v jeziku, v kterem je bila per vic dana. To je spoznala modra visoka vlada, zato je bila primorana stesniti nekoliko ravnopravnost jezikov, ter je ukazala, da se morajo presojevati vse prestave v razne jezike le po
920,525 fl.
To prenarejo mora za prav spo
Vodstvo asekuracije je přetečeno leto pogorelcom 168
tavžent 365
za škodo po ognji povernilo, in sicer
j a r c o m
107,765
i
Korošcom
40,960 fl.,
: Sta-Kraj n co m
znati in poterditi vsak, kdor je le količkaj prestavljal iz jezika na jezik, ker je skusil. kako težavno je pogoditi vselej misel izvirnika in jo povedati. To pa tudi ne sko-
pa 19.640
Letošnja tarifa je postavljena za 1 kr. višja od lani in sicer na 16 kr. od 100 goldinarjev. Ta tarifa se mora
duje ravnopravnosti
celo
nič
f
samo, da se
ona varuje.
do konca tega mesca susca
f
to je

zadnji čas 10 dni po
sv. Jožefu upravnikom omenjene asekuracije odrajtati. Tišti deležnik, kteri ta čas plaćati zamudí, zgubi po svoji neči-mernosti pravico do družbine pomoci o nesreći ognja. Razun tega je omenjena družba lansko leto 424
30 kr. takim
osebam podarila, ki so pri ognji pridno gasiti pomagali.
S pomočjo te asekuracije se je lansko leto 585 pohištev, ki so bile poprej s slamo krite, s ceglom pokrilo

7 so jih s škerlmí, 12 pa s kositarjem pokrili. Razun tega se je tudi 328 zidanih opažev, 174 varnih dimnikov strelovodov in 149 pohištev přestavilo.
na
varniši
60
in prostorniši kraj
terdi in brani tarn, kjer se lahko brez težav, brez homatij v uredovanji in brez škode na vse strani. To pa se godi in doseže naj ložeje v šolah, ljudskih in višjih latinskih, kar je tudi terdna volja slavne vlade.
Nikakor torej ne moremo verjeti in radi mislimo, da je le hudobno obrekovanje tista govorica, da se razlaga po nekterih gimnazijah slovenski jezik le po mačehno, in da celo nič ne škoduje v napredovanji zanikernemu učencu. ako je primoran učenik dati mu kljuko v slovenščini.
Ljudske sole naj bodo osnovane po domače na narodni podlagi. To že tirja njih namen in cilj, da bodo zares to, kar imajo biti. V višjih latinskih šolah naj ima domaći jezik tisto častno mesto, ktero mu gré dandanašnji. Od višjega učenca se mora tirjati, da si prilasti popolnomu znanje jezika, ki ga
bo potřeboval pozneje. kadar bo stopil
Gospodarjem na Štajarskem, Koroškem in Krajn- kakor ďuhoven, urednik (Staatsbeamte), zdravnik
is ke m, za ktere je imenovana asekuracija napravljena, po
damo nje izkazek pretecenega leta z
živo
željo, da bi
i. t. d. v življenje, da bo mogel učiti, govoriti in pisati \
veliko veliko gospodarjev k omenjeni asekuracii pristopilo
čisti lepoglasni
slovenščini, ki mu ga bo že sama veliko
bolj prikupila Ijudém, kakor pa tista ostudná mešanca
ki
------- ------- O--1-------O " — -------O---- -------------- I	K	MUIJ JU livu JJI1U 1 ] UUl/UJ y |\UI\U1 pu UOll* UCtUU M U liJUOU tll/U y I\ í
in pri nji svoje pohištva zavarovalo, in da bi vsak go- nj ne slovenšina, ne nemšina. ampak spačen polutan iz
spodar brez skerbí reci mogel: wBog in sv. Florjan! zdaj se ognja tako zlo ne bojim; svoje poslopja imam zavaro
obéh
vanei
f«
in delà govornika smešnega in nerazumljivega. Skušnja uči. da opravi duh o ven, ako govori lepo.
umevno in pravilno

V
ce
tudi ne deklamira prav po seki
Ali
ne bilo
prav
»
ko
se
pisale nektere
ricah
ron
»
uredne (kancelijske) písma v slovenskem jeziku
i
, velikoveč, kakor pa tak, ki govori kakor drug Cice-po vseh pravilih zgovornosti, pa ni oblasten jezika iri njegovih posebnost. Ako veljá to že od duhovnov, ki s«> po navadi bolj vajeni jezika, koliko več veljá to se le o«i
Napravljal sem se ze veckrat, pisati besede o tem, urednikov.
pa položil sem vselej pero na stran, dobro vedoč, da bi
Kako nerazumevnega delà urednika, kadar protokole s
ne utegnil biti moj sostavek vsem po
volji.
Ali ko bi partajami gor jemlje
u
in jih
gledal clovek zmeraj le na to

kar j
5?
ferhera", pomanjkanje jezika
e
vsem po volji, bi se in koliko da škoduje to njegovi veljavi, pa tudi dobri reci
ne začela in ne zveršila nobena dobra reč, ker vse, še tako	povedal bi lahko veliko izgledov. Enaka potreba je zi>
koristno in dobro in potrebno, zadeva kar mnogokrat na	zd ravni ka in sploh za vse, ki imajo opraviti z Ijudstvon
terdovratne nasprotljeje, ki se dajo le polagoma premagati	ter so njegovi učeniki, sodniki in vodniki, bodi si v kterei
s prepričevanjem in stanovitnostjo. Tako se godi iz za-	koli oziru.
četka vsakemu narodu zastran njegovega jezika.
Silna potreba je torej vsakemu, popolnoma znati jezik
Ni se minulo veliko let, ko se ni spodobilo omikanemu ljudstva, med kterim živi. To znanje pa si prilastiti, za t<*
V
ze
od
cloveku govoriti po slovenski. Pregnan je bil domaći ča- so sole. Izgovor, da sin slovenskih staršev zná etitljivi jezik iz omikanih društev, iz šol, iz javnih naprav matere, od doma svoj jezik, ni vreden dandanašnji, da li in zabav, in se je moral umakniti ptujemu, ter mu pre- odgovoril le besedico na-nj, kajti je piškav, in razpade sain
91
po sebi v svoj napuhnjeni
nic.
Kako žalostno je

ko
vedó učenci, stopivsi iz osme sole, presejati na gosto sito rreške, latinske in nemške pisatelje, ter na perste našte-vati njih posebnosti, v domaćem jeziku in slovstvu pa so
skorej ptujcil —Prav in hvalovredno je uno, — ali mora se storiti eno, pa drugo ne opustiti, da bo vsak po svoji
Napáke slovenskega pisanja

Spisal Fr. Levstik
(Dalje.) *)
B.
moči povsod mož
na svojem mestu, kjer ima biti in delati v dušni in telesni blagor svojih sebi izročenih.
Minulo je deset let, ko so tirjali nekteri prenapeti domačinci, naj se vpelje slovenski jezik tudi v urednije in njih kancelije, pa tirjali so to brez pravega premislika niso vidili, da je nemogoče, pa tudi nepotrebno.
ker odkod toliko pripravnih
V to versto spadajo:
Prilog s prilogom v prilog, na pr
yy
sveto
y
m
eu den (strcesk.), starmali =zwerg (srb.) s taro dáven, sivozelen (srbsk.J, „Dobrodrug" (priimek na Dolenskem; v českem je „dobrodruštvo" = abenteuer). Morda je sostava tudi belokrajnska beseda : „č e r n o m a 1 j a s t"
v
se
y
Nemogoče je bilo in bo urednikov, ki bi znali pisati le za silo po slovenski vse
brunet, kar
pa ne spada prav za prav sèm; iž nje menda
y
ako
bil
svoje reci? in kolike zmesnjave bi bile vstale pisal vsak po svoje! Nepotrebno je pa tudi to; saj je nam prav malo mar, kako pisejo za se po urednijah in kako si dopisujejo med seboj ali z višjimi. Slovenstvo ne terpí nije tudi uredni jezik nemški, da se mu pustí in
cesa
v
ce
izhaja: „Cernomelj?"
Namesti priloga se jemljó časi tudi tukaj druge besede prilogu sorodne, kakor:
Cislo z deležjem preteklega časa terpiv-nega naklona v prilog, na pr. „edinoroj en p ervoroj en
y
y
dá le drugod pravica.
Ali bilo bi nekaj dobro, koristno in sèm ter
se pisale
Ćislo z čislom v prilog, na pr. „samodeseto
zehnfach ]) (Lašč.), samostotero
tjè sila potrebno, to namrec
da
bi
fach
(Lašč.)
samodrug
v domaćem jeziku take pisma, ktere přidej o prostému ljudstvu v roke, kakor so, postavimo: razne povabila k gosposki, davkne bukvice, mnogottere razsodbe (urteljni), pogodbe in druge pisma, pisane po notarjih ali cesarskih oblastnijah, ki jih hrani in ima v rokah prosto ljudstvo. Kjer pa ni mogoče to, naj bi se pridjala nemški besedi saj slovenska prestava. Pisale naj bi gosposke po slovenski tudi svoje mnogotere dopise in razpise do tacih županov, od kterih dobro vedó, da ne umó ne trohice oemškega, ki pa pošteno opravljajo svojo službo. Koliko
skerbi in tudi stroškov bi se od-
Krajncih je „s a m o d r u g a
t«
hundert selbander (pri belih noseća), s amo ed in"
ganz allein (Lašč.), kar bi Metličan djal: „sam samcat."
Prilog z imenom v ime, ktero dobiva potem
y
na
pr
h udolesovina, staroputina
prilepek
spuren eines alten weges (srb.), hu dour nik." Někam derzno je narejena beseda v serbskih pesmih: „boj no kop-
lja nik"
schlachtenspeerschwinger.
C.
Semkaj spadajo:
nepotrebnih potov
y
hoj
y
Ime z glagolsko (večidel čisto) koreniko v
vernilo s tem bornemu kmetu, ki mora popustiti velikrat ime, na pr

kozopersk, listopad2), vodomet
silne delà domá, ter letati in letati z nemškim pismom v
vet r omet
windstrom
(srb.)
y
rokah, da vjame vendar člověka, ki mu ga stolmači. Res, bogatáj
kolovoz, delopust
y y
gotteslàugner (zdaj
v
se
samo priimek)
y
ste
da bi to ravnanje prizadelo tudi nekaj gosposkam, al kaj nolo m = mauerzertrummerer (Koseski), rokopis, caso
je to proti koristi, ki bi izvirala iz tega prostému kmetu, ki bi lahko sam bral slovensko pismo, ali pa njegov sosed
po
pis
y
vod otop
y
taucher (Kos.), cudotvor, licemer
das von
v
se
heuchler (strsl.), vinograd, rukosad der hand gepflanzte (srb.) kolovrat, glavosèk"; (tako
ker po slovenski berejo v vsaki vasi, po nemški pa večjih krajih le malo kdo dobro. Naj bi pač prišle te imenuje Laščan sv. Janeza obglavljenje: dansi je sv. Janez
pravične želje na dotično mesto in bile usli- glavosèk). Tacih sostav ni kraja ne konca, samo vediti šane v prid in polajšanje tište većine zvestih je, kako se morajo delati. Tudi naj se opomni, da bi
9 a II V V jjliu 111 JJ U 1 aj o « Il J V i I o VV/ * l/ l/ i u V ^ ¥ n l I H	J v 7	^^ V^vmui ^
podložnih po deželi, ki je dovelj omikana po ljudskih imele značiti prav za prav le delavno osebo ali
reč.
in privatnih šolah za slovenske pisma
Fiat
fiat!
Glavna beseda (grundwort) pripoveduje, kaj oseba ali
IV dl U 111 »Ulflil ill* OIU V onont- jJIOlUU. JL'IUl, uni.	v- • M . m» M v w v « M ^	«»"» «-,/ J»IIJJUIV«UJV,
Pa ko pišem to, že vidim, kako kimajo nekteri s svo- reč delà, in ločivna (bestimmungswort)
_	.	**	__« «	*	»	«	1 1	•	1 1 •	V f	*	»	•«	i
y
nad čim
to
jimi glavami, in pravijo: „To pa ne pojde, ker misli vlada
delà
y
pa izgledje uče, da se jezik tega ne derži vselej.
vse germanizirati." In res se slišijo mnogokrat besede ta
Casi imajo take sostave prilepek:
yy
ec
y
nik
y
a
y
je
y
cega in enacega pomena po deželi. In kako so prišli ti do ina." Pred pritiklinama : tega sklepa? S centralizacijo, pravijo, je sklenjeno tudi centraliziranje v jeziku, torej germaniziranje.
yyày
ina" se topé soglasnice:

s
v:
vc y
š"
i. t. d.
, na pr
„cudotvorec, lonco
vezec, slamorezec, konjedirec, lokostrelec
Premodri sklep nove logike! Da vlada vlada vse narode bogenschutze (Japelnovo sv. pismo), vodopivec3), velicega cesarstva po enakem načinu, to je prav, ker vsi nocelec4) — wundarzt, kolovoznik, bogorodica
ra
srno otroci enega očeta, torej enaki pred njim, kar zadeva dobrote in bremena. Al iz to je
tega sklepati na
germaniziranje,
salto mortale." Verjeli bi vam, ako bi nam povedali le eno postavo, le eno djanje visoke vlade, na kar bi se
»
mogli opirati. Ako pa ne
véste nič
y
je puhel
vaš
Nasproti pa imamo dokazov na kupe, iz kterih vidimo
y
sklep.
kako
da varuje visoka vlada národnost svojih podložnih nedotak-ljivo. Mnoge poslavila za slovanstvo unetih mož, pripušenje jezika v šole, javne naprave in zabave, deželni zakoniki udeleževanje visoko postavljenih mož národnih slovesnost i. t. d. vse to je na naši strani, in si še upate terditi na-
7
sprotno ? !
Taki
y
kteri to terdijo, mislijo morebiti, da ne
morejo bolje skazati svoje podložnosti in udanosti. Da so tudi oni dobri deržavljani, 0 tem ne dvomi nikdo. Al pod-tikati vladi misli in namene, kterih iiima, to škoduje. Le pošteno in pa vsakemu, kar mu gré! Zoridanov.
*) V zadnjem sostavku
2
3
k
naj se popravi: „v( kvžyzen"; „pazuha" namesti: „poznh
y
namesti Pis.
Prav za prav:
selbzehnt;
us planinu podj eu; t. j. on pa sest druzih.
serbske pesmi: „Somosedmi
Pis.
Tu naj tudi zavoljo ćuda imenujem sostavi: „deskoprask (coulissenreisser), me ho vlek (balgzieher bei der orgel), obé
skovane med ućenci.
Pis.
Besedi: „lokostrelec. vodopivec" imate v glavni besedi res glagolsko ime, kije, posebno: „pivec"
po na
navadno tudi samo zase ravno v tem po«
kakor
y
ključji
menu; ali vender ste obe sostavi ravno tako dobre „slamorezec. konjedirec, loncovezec." Morda bise
ktera taka? Vidimo pa, da enozi očna (einsilbig
dobila
še
nota bene!) glagolska korenika s pristavkom
17
ec
u
znači
delavno osebo. Drugačnih izgledov te verste slovenski jezik ni m a !	Pis.
ranocelnik!" Tako bi se imenovala kaka zél, ki
Ne:
»
céli, tudi kak drugačen lék. Slisal sem babo, da je rekla: grah je „bolnočrevnik44, zato, ker po njem boli črevo*
92
&êotôxoç (strsl.), voj(e)voda, knjigon
brieftráger
(srb.)
y
ari
Orb.)
f
k
(erb.)
y
noša (srb.), kravajnoša1) (srb.), bogomolj
dobolj
kuga (srb.)
y
trogonj
(srb.)
y
vo d o-
(srb.)
br ato-
y
nasteje, in med njimi je bila ena, ki se je v treh doïgifr in kervavih vojskah celó z mogočnimi silovitimi Rimljani merila in ošabni Rim, toliko da
ne, pogubila.
ljubje (Pres.)
y
ojed
y
versammlungsort liederlicher per
lkos te
(Lašč.)
Po vseh okrajnah so kupovali in prodajati razno blago

ein
in so ga prepeljevali na brodovih svojih v vse kraje je bilo tega ali unega bolj treba.
Iz tega delamo, časi celó brez pervotnih sostav
log
y
sostavljene iz im
in glagol
» P
korenik
II > kjer
pri svojem
trudu veliko dobička imeli in si v kratkem velike bogatije
Se vé, da so
s
prilepkom : glavob o 1
n
u
y
tudi tukaj se topé soglasnice, na pr
pridobili. Najvaznise pa je bilo, da so umeli razne zna nosti, umetnije
in rokodelstva, ki so jih tu
yy
(vřeme
y
vino)
y
grom
nahajali, si prisvojevati in
g i
(staročeski)
lat
cati.
(strčsk.), blago d ej pravdozvest dodaten
hold (strčsk.)
y
y
das recht bestimmend (strcsk.), p
das recht gebend (strcsk.)
y
dat
(te sostave nisem bral nikjer
: slavodatk
taven 2) (srb.)
pa tam pri sebi v prid obra-
In kolikor bolj so v znanostih in umetnostih napredovali, toliko več koristnega in potrebnegá so tudi sami znajdovali. Znajdli so, na primer, lepo umetnost steklo (glaž) in iz njega mnogo verstno po so do delati, sukno
(Koseski), raznih narodih goldfiihrend dotvorei
pa Koseski je praviloma in drugo tkanino kaj krasno barvati i. t. d. Kakor so
naredil
• V
iz
nie
hymne), kol
y
si pa ptuje znanosti prisvojevali, tako so tudi lastne znajdbe
(srb.)
tolom
y
bogomol
* % 1 U l O llf 111 V 11 __ ilULOMI VV/I1VJ
:gern betend (Lašč.), bogoslu
halsbrecherisch po svetu razširjali, in smé se reči, da Feničijani so bili po
svojem brodnistvu in po umni kupčíi svoji mnogim mnogim
fromm (Lašč.), bogougoden 3)
ar
ts
ottgefállig (srb.), narodom pravi blagoslov božji.
gromop
(Kos.) ker vomocen." 4)
(Dalje sledi.)
Da so si pri tolikem bogastvu tudi velike in zale mesta stavili in zidali, ne bo menda nihče dvomil. Njih
najstarejše mesto
Sidon
je ze stalo, ko je Jako h
s svojimi sinovi v obljubljeni deželi se pastirčeval.
Dolgo
Potovanje po izhodnem ali po jutrovih dežeiah pozneje, pa vendar še 240 let pred kraljem Salomonom.
letu 1857

osnovajo in utemeljijo drugo krasno mesto z imenom Tir, ki naglo in tako čversto raste in napredova, da celó Sidon za seboj pusti. Mesta rastejo in se vzdigujejo eno za
Spisal Mihael Verne.
XVIII.
3. aprila ob šestih popoldne odrine „Adriaa Bej rut a. Žal mi je bilo, da smo zvečer odrinili sem serčno želei, še nekoliko nekdanje sloveče F en ičije viditi, pa ni bilo pomagati. Res, da Fenicija je le majhna, jemati in umirati kakor vse na svetu. Zaveza Feničijanov
spred . ker
drugim, in ob času najvecje slave in blaženosti Feničijanov, od leta 1000 — 600 pred Krist, je bilo, tako reči.
celo primorje eno samo krasno mesto.
Pa tudi ta dolga doba sreče in blagostanja začne po
nič
kaj rodovitna deželica, pa národ njeni je
pesena in
meni eno najimenitnejših, najvažniših ljudstev nekdanjih časov.
V
Se prej ko Izraeljci v obljubljeno deželo, pridejo verli, pridni in delavni Feničijani od rudećega morja,
z bližnjimi Izraeljci, ki so se večidel nespametno vedli, in njih veliko bogastvo jim nakoplje veliko nesrećo leta 730 pr. Krist, pridejo mogočni Asirijani, ki se z Izraeljci vojskujejo, v deželo, in
vzame Tir, ter odpelje z Izraeljci tudi mnogo Feničijanov,
— Še hujše napade, kakošnih 130 let
V •
Okolj
in se naselé
kralj njih. Salmanasar.
v »
v ti majhni okrajni med sredzemeljskim morjem in visokim v asirsko sužnost. Libanom. Njih nova domovina meri na dolgost le kakih 25 pozneje, Nebukadnecar, kralj babilonski, ošaben in do 28, na širokost pa 5 do 8 milj.
terd pridobitelj, Jude in
Feničijane, ter
razdene Jeru
Da v tako majhni, kamniti in pešeni okrajni ni bilo žalem in pelje obe ljudstvi v babilonsko sužnost. Tira
je prisiljen po trinajst-
veliko opraviti s poljodelstvom, vsak lahko vidi. Zato se	pa ne more nikakor vzeti, ampak
poprimejo umni Feničijani précej poštene in mirne kupčije	letni oblegi sramotno kopita pobrati. — Pozneje pride Feni-
In umnega obertništva, in sv. pismo jih imenuje zato Ka-	cija Perzijanom, potem Macedonjcom in poslednjič
nanejce, to je, ter g ovce ali kupče va vce. Kmali so	Rimljanom v roke.
v mirni prijazni zavezi z bližnjimi sosedi, in malo po malem z vsemi narodi takrat znanega sveta, in kar jim ne more majhna nerodovitna domovina dajati, si pridobivajo z umno pridno delavnostjo in kupčijo. Nikdar jim ne pride na misel da bi se s silo razširjali, in kar kaplje kerví ne prelijejo da bi si kakošno ljudstvo podvergli, ampak, ko se domá
Pri teh tolikih spremembah zgine, se vé
da, bogastvo
in sreča. Dandanašnji je Tir le še revno selo z imenom
S
y
in ne šteje čez 2000 duš. Sid
y
y
pa se je pod da majhno, toda
imenom S a j d a bolje ohranil. S a j d a je res precej premožno mestice z lepo dobro obděláno okolico
?
prevec ljudi naraste, posiljajo uselitve na vse kraje, in ni je menda v sredzemeljskem morji okrajne, v kteri bi ka-
je polna žlahnega drevja. Pa saj nisem vidil ne Saj de ne S
ki
kaj Ti toliko pripovedujem
košne feničijanske naselitve ne bilo. Cez 300 se jih lahko
Naslednje jutro
že deleč pod Ako ali Akr o, stinskega primorja, in proti deseti
4. aprila, ob šestih zjutrej smo bili
tedaj vštric nizkega pale-
un
pridervimo pred
(trebuh) ; gotovo namesti : „č r e v o b o 1 n i k44; saj tudi pravimo : J a f „to vino je bolnoglavo in glavobolno.44 Tacih sprememb je dovolj celó v nesostavljenih besedah, na pr. „človvek je pijan; pa tudi vino je pijano44 —. berauschend. „ ČI o vek.
leicht absatz
XIX.
Pis.
z
je lakom, pa tndi blago je lakomo44 findend.
„Knjigonoša, vodonoša44 i. t. d. značijo osebe moškega in ženskega spola.
Od Ter s ta do Jafe smo se vozili celih 225 ur
T
in
Pis.
3
vsako uro smo prešli saj deset mornarskih milj, tedaj vkup 2250 milj. V Jafi pa je bilo za sedaj konec potovanja
ê -	44IvV w O-™1 * '4JKJCH 1 í ™ ■ { I OpK	^■PL Km	Rv "
Bere se: „knjige starostavne in carostavne44 (gesetz-	^1 *	. ...	v . . . _
bûcher); gotovo je le zadnje izvirno. Prosti Serbje sami veo _ v	pnđejo avstrijanski zacasni konzul Damiani.
ne vedo, kaj je ta beseda; poslušaj: „uzeše knjige caro- verli frančiškan pater Andrej, rojen Ceh, in pa gospod stavne, i čatiše (iž njih?) velike molitve.44	Pis. En dl i cher, ki sta nam bila iz Jeruzalema naproti prišla,
na parobrod po nas, in že ob desetih se pripeljemo v mesto. Konzul Damiani je čverst Arabčan, prijazen in postrež-Ijiv mož, in prav dobro nam je djalo, ko nas je r velik.
Pis.
Bral sem temu na lik v naših starih pridigah: „b o gone-rođen, bogonerodnostw (gottlos, gottlosigkeit). Pis. Ti prilogi bi imeli stati precej za sostavljenimi imeni s cisto glagolovo koreniko; ali tudi sostavljena imena s prilepki spa-dajo tjekaj.
Pis.
z avstrijansko zastavo okinčani coin sprej el.
93
Jafa
y
nekdaj Jope, stojí na veliki živi steni
y
ki iz
krasne ravnine nekoliko v morje sterlí. Mesto se vdiguje ena sama terdnjava
«	•	1	m	1	•	It V	j	#	i	1 •	1	m m m m	m
je razsajal po vseh evropejskih okrajnah — tù pa ga ustavi
od morja do verh stene kaj velicastno, in ko bi bilo zno- ga prisili, se naglo v Egipt verniti. traj tako lepo in snažno, kakor se na morji kaže, bi bilo	(Dalje sledů)
res lepo mesto. Al znotraj je Jafa le revna, ulice so	_
ozke in umazane, polně psov in nesnaže, z eno besedo, Jafa je le navadno izhodno mesto. Stiri dní sem bil b
sloveca Akr a, in grozovita kuga
Ozir
tremi tovarši tam, vse mesto in vse ulice sem obhodil
y
pa
svetu

?
nic lepega našel. Mesto je obzidano; pa ozidje je le revno in stavim, da naši hrabri vojaki bi ga v dveh urah gotovo vzeli. Jafa ima ene same vrata na izhodni strani proti
zunaj mesta, se za-
Bosna in Hercegovina.
Ramlam in Jeruzalemu, in tù še le cenja krásnost Jafe.
y
Od nekoliko casa pisu neslavenske novine casteje o serbsko-slovenskom narodu, posebno o Bosni in Hercegovini, o Cernigori in kneževini S erb ij i. Nekteri pišu dosti jasno in pravično o teh naših kristjanskih bratih
Jafa ali Jope je eno najstarejših mest na svetu, nekteri pišu pak tako nepriljudno in nepravično
y
Pomponi Mela (I. 11.) pravi v svojem zemljopisu:
y
tako
so
r>
Jope
ante diluvium, ut ferunt, condita"
to je
vrazno o teh usmiljenja vrednih kristjanih, da ne
veš, ali ta
y
bilo, kakor pravijo
y
pred potopom sozidano; in nekteri ter
mesto Jope je komu pisaču manjka v glavi razuma ali v sercu poštenosti.
Koliko kristjani pravoverni (kotolički) i pravoslavni
dijo celó, da Noe je tu barko delal. Tega pa menda ne (iztočne cerkve) v Turčiji, posebno v Bosni i Hercegovini
■	ti V	• V !	Ě	t 1 •!	i	V	fl	t	• •	-	_	.
bo nihee sprical. Noe tu ni bilo treba barke ravno pri morji delati, ker je imela določeni namen, ljudi k pokori opomin
terpé potu.
y
to se ne more opisati. Oni terpé, kakor kamen na Po pravici se more reci, da toliko ne terpí noben
zato se tudi
jati in o potopu Noetovo rodbino smerti oteti. Ce dalje od narod v Evropi, kolikor je terpel i ješče terpí serbski morja vsred velikih narodov se je dělala, ložej se je ome
njeni namen dosegel. Raji tedaj potegnem s tistimi, ki ter
dijo,
y
národ v Bosni i Hercegovini:
praví :
„tužná, žalostna Bosna."
da jo je Jafet, Noetov sin, osnoval in utemeljil. 400 let, terpí
Stara, jako stara je gotovo. Ze prerok Jo na se je v Jafi vere kristjanske. Tù je včs národ pravi
na morje podal, ko je hotel Bogu uiti; in ko je Salomon
On terpí tursko nasilje uže črez pa se čversto derží častnoga križa, svete
mučenik, kristjan-
skoga usmiljenja i velikoga spoštovanja vreden.
Skoz 400
cez 1000 let pred Krist. Bogu tempelj stavil, so mu Tirci	iet je ta národ mnogo, premnogo přestal, malo je mu v
cedrov les v Jafo vozili.	tem dolgom času pricvetelo rožic sreče i veselja — Bosna
Lahko se vé, da je Jafa pri toliki starosti v raznih časih tudi razno osodo imela, posebno ker je bila Jeru-
i Hercegovina ni bila za kristjane srečna, obljubljena dežela, ni plavala v mléku i medu —
— pa prečasto je za
zalemu najbližje brodišče, in ker se je sveto mesto od plavala v solzah i kervi kristjanski. V teh pokrajinah je
polomesec tíi vlada : pa tako
bilo
zalostno vsegda,
kar
tod najložej napadalo. Že v starodavnih časih je bila sila
mogočna, in Strabon (XVI. 2.) pripoveduje, da je, če je okrutno i kervavo življenje ješče nikdar ni bilo, kakor sada
treba bilo, lahko 40,000 oroženih móž na noge spravila. Ta-krat je imela gotovo marsikak terd boj in kervavo bitvo, in je najberže večkrat zmagala, večkrat pa tudi tepena bila.
od leta 1856. V Bosni i Hercegovini kristjan
ne
more
nikakor ziveti, kakor je
sada tamošnje življenje. Tam prose kristjani ali od sultana milosti ali pa od Boga smerti.
Nikjer pa se ne bere, da bi jo bil kdo kedaj ojstreje kaz- Národ se tam s smertjo bori.
noval, ko Juda Makabejev (II. Mac. XII. 2.) za grozoviti
umor dvestoterih Judov.
Jafčani povabijo namrec Jude, ki
Kako je le to, da nektere novinarje ni sram, te usmiljenja i spoštovanja vredne kristjane, kteri se smertjo bore
so med njimi stanovali, na barke svoje. Judje se ne nad- i za milost prose, v novinah pred svetom černiti, krivično
pridejo radovoljni, Jafčani pa odrinejo jih ogovarjati, vsakojako hudobne namene jim podtikati
jajo nič
hudega, ter
1
od kraja v morje in jih potopé vse do zadnjega. Makabejec, po babje jih obrekovati?
y
y
ki je bil ravno Antioha Svetlega, ali marvec Lisija vojskovodja njegovega, tako hudo otepel, da je bil prisiljen
Spodobi se, da tudi mi Slovenci progovorimo nekaku
i to besedu pra-
y
besedu 0 Bosni i Hercegovini
mir storiti, se vzdigne s svojo četo nad Jafčane, nemilo vičnu in priljudnu.
smert rojakov svojih maševat. Pride ponoći, zapali in sožge	Bosna i Hercegovina ste dve prijetni i krasni
barke pred mestom in pomori mestnjanov kolikor jih more. deželi v Turčiji, pa neverjetno zanemarjeni, opustošeni i
Veliko pozneje, ko so se Judje
y
ze
zoper Rimljane
puntali, razdene in pogubi Jafo rimski deželni poglavar Cesti, pomori na enkrat 8400 mestnjanov, oropa mesto in ga zapali. Pri vsem tem se Jafa spet povzdigne, toda ni
Tudi križanci
zdivjani, kakor
več
tako krasna in mogočna kot prej
y
vzamejo Jafo, in ker jim je zavolj lege svoje jako važna jo otaboré in uterdijo, pa ne zadosti, da bi je ne bil Salad in leta 1200 vzel in večidel pogubil/— Ko pa cesar Friderik in Sultan Melek-Edin v letu 1229 na deset
let pomirje storita, se Jafa spet popravi in sozida, pa brez terdnjave in ozidja. Leta 1250 pride Ludevik
ter
vse pokrajine turske. Mejite na našu Dal maciju, na vojensku granicu, na kneževinu Serbiju i na Cernogoru. Samo na južno-izhodni strani se deržite te dve deželi po vozkom rukavu ostalih dežel turskih.
Bosna je bila izvirilo serbska pokrajina tako imenovana od reke Bosne. Okolo leta 1080 se omenja pervo-krat župan bosanski.
to je toliko kakor po slovensko knez
Leta 1138 je dal vladar serbski
veliki župan Beli
Sveti, kralj francozki s svojimi križanci v Palestino
Uroš županiju bosansku Vladislavu unuku svojemu.
Pozdneje se je imenovala Bosna vojvodina i je prišla
Kolo-
y
y
biva nekaj časa v Jafi.
BlagoduŠni
kralj razširja revno
y
ze tolikokrat razdjano mesto, ga lepša in obdaja z novim
y
ozidjem. Novo ozidje pa stojí le šestnajst let, zakaj leta
v •
1266 pride Bendokar, sultan egiptovski, ter ga razrusi, in razdene skorej vse mesto, in od takrat ni Jafa več
pod visju oblast vogersku. Leta 1154 je bil Boris manov sin, vojvoda bosanski.
Leta 1169 je pridobil Bosnu spet veliki župan i kralj serbski, Štefan Ne manj a, praoče serbske kraljevske i cesarske rodovine, i je ustanovil v nji svojega bana, na mestnika.
terdnjava.
533 let pozneie zadene Jafo spet nova ne
Od leta 1180 do 1204 je vladal v Bosni mogočni ban
sreča. Bonaparte priderví namreč nimi kerdeli iz Egipta v Palestino, se polasti 7. sušca
s svojimi zmagovav
Kulin, za njim Ninoslav i vec drugih. Toti bani vojvode su se vladali obično, kakor samostalni vladarji.
1
K sreči
Potle su se tergali za Bosnu Madjari, i leta 1261 je
Jafe in razsaja v revnem mestu, da je bilo joj.
se ne more terdi sabljar v Palestini dolgo deržati. Pozneje njih ban Kotroman založil mesto Bosuasarai.
94
Ne dolgo pred nesrečnu bitva na Kosovom polju je Inschrift: Laburo ex vot
m
a
Mittheil. d
sprejel vojvoda bosanski Tverdko naslov kraljevski i se hist
V
fur Krai n 1. 1857 eem memogredé reke
je dal za kralja venčati, koronati. leta 1376 v manastiru ponemčene „Lavant44 omenil, vendar, ker častitljivim go-
Milešovskom.
spodom pisateljem, razun gosp. Hieing
ta clanek ni
Nesrečna bitva na Kosovom polju se je zgodila 15. znan, tedaj tukaj spet povzamem, kar se tega imena tiče
julija leta 1398; tu je padel cvet serbskih junakov
y
tù se
Dol
m
je srušilo cesarstvo serbsko, tù popustile sveze, ktere su t>
P
k
i
k
P
P
m
J
vezale Serbe v jeden narod
Bosna je morala plačevati Turčiji letni davek. Serbi se žalostjo živo spomenjaju na bitvu kosovsku, ju opevaju v svojih prekrasnih pesnih na-

m
Deblo je lab, metatetiški za
kteri besedi odgovarja sanks
bh
svetli
beli
etl alb duh
bhumat, svetleči
gršk
rodnih, veju natenko
pripovedovati, kako
flecken im Gesichte, aXcp
y
Xcpoç,
weisses gespenstisches Wesen
vitiligo, weisse Haut
stjanska stupala v boj, veju po imenu imenovati serbske junake, kde i kako se je ta ali uni junačko bránil, kde
je vojska kri- nemški: elbe, beli svetli duh. škandinavski
lf
jasna světla reka, visokostaronemšk
lb
j
bela
y
světla reka
y
j y
je padel borec se za svetu veru in narod. To vse tako
sabinski: a lp u m
y
beli
y
latinsk: alp
y
bele snežnate pla
mne
živo veju
y
kakor da bi se ta bitva bila zgodila včera;
y
lb

beli
P
beli
i onda se teše na Vidov dan.
Leta 1462 si je usmilil kralj bosanski Štefan Tomáše v ič zaderžati letni davek, na to je leta 1463 pri-vihral sultan Mahomet II., kteri si je pribojoval Carigrad
kven osi
v v
venscini, tem
se
1
IP
tli b; lebed č tud e lbe z
P
w
J
m v
tud
n e
pt
. v
m
v
bod sl o-
ití lb
m
v v
v kt
avis. Vse to so raz
ložili učeni jezikoslovci, kakor: J. Grimm
(Konstantinopol), s silno i ogromno vojsko v nesrečnu Kuhn in nob
__a.	«	A •	«	« •	«	m	«	%/	_	____9
y
Graff
y
Pot t

Bosnu, je ubil kralja bosanskoga, pokončal v osmih dnéh 70 bosanskih mest i gradov, zatiral v robstvo tretjinu prebivavcev,
logika n e m
nič proti tem t
melj i tim
laga
i
y
uteknil 30,000 mladih ljudi med divju
jam
carsku vojsku, razdaroval drugu tretjinu prebivavcev kakor neku živinu, svojim pašam turskim.
Vitežki Matija Korvin, kralj vogerski — to je kraj Matjaž, kteroga Slovenci ješče sada v svojih pesnih opevaju,
Stari Slovenci so izgovarjali Labanta, kar je m očna oblika za la bata. To močno obliko imamo v osebnih imenih: Korant, Marant, Tobant, Bregant, sansk.
Chagavant, lat. amant, grški : %ccqisvt, sem še spada:
violent i. t. d. 2)
kakor kneza Marka i Lavdona
je spodil
Ker Nemec
naš
obraća v f ali ic, primeri : B i
sicer Turke iz vecjega delà Bosne i je ustanovil sopet vogerski banat, namestničtvo bosansko: pa po bitvi pod Moháčem leta 1526 se je Turek sopet popolno pooblastil Bosne. Tada je umolknil mili glas blagoslovljenih, žeg-nanih zvonov v Bosni i Hercegovini . i tisuč i tisuč kristjanov v teh žalostnih krajih živi i umerje
Feistriz. Babic. Baba
Wabitsch. Waben
strica
je tedaj tudi iz Labanta napravil La want in iz La wantthal Lafenthal (Lofenthol).
y
slišali zvona blagoslovljenoga ; častni sveti križ su Turki oborili iz cerkvenih zvonikov, namesto njega povisili strašni kervavi polomesec, znamenje mahomedanske vere; cerkve su spreobernili v turske džamije, i čto je med vsem tem ješče naj žalostnejega : mnogo naroda su Turki pogubili
da
nisu
Slovka an pa prelazi v o ali zato govorimo Stir-čani : Labota, Labuta go vorivši ali o r e k i alio tergu Lawamiind. Ker mi za adjectivum possesivum rabljamo
suffiks ski
y
tedaj
dobimo iz Labanta
Labantska
ali po gori omenjenem prelazi an v d ali w, labotska
■y
labutska. Ts pa se umehčava v i, primeri: horvatski
in horvaški. tako tudi iz labodski
j
1 a b o š k i.
i
300,000 velikasev
narodu
y to Je> gospode kristjanske, se je svojemu i sveti veri izneverilo, i da bi življenje si ohra
Ha&B^BlMÉál	V «1 «	mm	' m
nili
y
su se poturcili tako, da je sada v Bosni i Herce
govini blizo 550,000 mohamedanov čisto slavenske kervi, od kterih se še dandanašnji veju imena, ktera su nekada njih rodovine imele, kakor gospoda kristjanska. Ovi potur-čenci su mnogokrat ukrutněji do svojih kristjanskih bratov
kakor pravi, koreniti Turki.
y
Moremo toraj pisati po staroslovenski m očni obliki: Labantska škofija, ali pa labotska — laboška škofija.
Oblika „lavant ins ka ni slovenska, in je iz latin-skega lavantinus s slovenskim suífiksom ski.
Ime reke Labanta, Labota, Labuta toraj to po-meni, kar Labe, nemški Elbe, Labnica, ponemčeno : Lafniz, Laborca i. t. d., — imena mnogo rek po slo-
Kadar sveti kriz v totih krajih se pouznese i pov-zdvigne, da bude spet častno znamenje, tada se ti po-turčenci sopet tako lehko věrnu k svojemu narodu i k sveti kristjanski veri, kakor su se odvernuli od nje.
vanskem svetu.
Labanta, Labota nima nikakoršne zaveze z besedo
lava, kar pomenuje „globočino stojeće vode.u Lava je iz korenike lu, latinski: luo v besedi: abluo, dalje:
(Dalje sledi.)
Odgovori na vprašanje

listu :
lavo waschen, auswaschen. Lava toraj pomenjuje iz-prano globačo, eine vom Wasser ausgewaschene
Vertiefung.	• M đ R <>:
Pišimo toraj: labantska = labanškaali labotska
laboška, in v imenu
y
se
bodemo našli opomin
y
ali labodska, lavantska ali lavantinska?
6
naj
skerbimo, da bode naša prihodnja slovenska škofija bela čista, jasna, svetla kakor bela, jasna, čista
.	m	m	«m	m	i •	•	•	V •	i •	i ♦ V	ill
yy
Novice44 so prinesle ze petero člankov o po- svetla voda, in kakor beli, jasni, čisti ptič — labot.
znamenovanji slavne skofije
V besedah Labanta in labot tičí izvirni razumek svet
Pervi je iz visokoslavljene roke in se poganja za lobe, in svetloba, luč našega Zveličarja je geslo
obliko „LavantinskN , kteri hoče imeti ,,Lavatiška
drugi iz roke preljubega prijatla, laboške škofije.
* 1 _	/ /	1«	V	A • * ■	//.	A	•••
ali
„Lavantisk» ,
tretj i
iz modre glave postovanega sobrata, kteri je za obliko
yy
yy
Labotsk
y
ceterti misli, da je oblika „Labodsk
turska44 in se poteguje za pervo ; peti je iz roke starega prijatelja Matija Majar-a, kterega je bolj slovenski čut peljal
na pravo pot, kakor filologija; on se poganja za obliko 1 a b u d s k ~
šk
ajp
Med vsemi je po mojem mnenji gosp. Hieing
• 1	• V	9 m	m	v m	_
er-je
Ze v svojem članku: „Deutung d
Izvirni pomen reke Lavant in ptica labot, labod zmiraj ostane
sve tel.
bi se tedaj
Labanta, Labota
, jasen*
y
bel, čisti
Ako bi iz lava
moglo pisati : L a
vantska, Lavotska, Lavoška, in bi opominjalo na
i
Glej Grimm „Deutsche Mytholog.« str. 413
Graff „Alt-
dentscher Sprachschatz
I
y
243
P
»
Etym. Forsch
I

216
Glej Bopp „Vergleichende Grammatik
- 95 -
izprano škofijo, kar bi nemškim in slovenskim humoristom ponujalo predmet: pro quibuscunque glossis et satyris.
Naj postavim to svojo misel na teržišče, da jo tudi drugi pošlatajo, ali kaj velja, kakor sem pošlatal jez njih mnenje.	Davorin Terstenjak.
Iz Zagreba 16. marca. — Presvitli cesar so přivolili svitlemu banu grofu Je la čiču urlavb tako dolgo, da.se popolnoma ozdravi. Namestoval ga bo ta čas kot bana, višjega kapitana, poglavarja in vojaškega poveljnika na Horvaskem in Slavonskem feldmaršal-lajtnant Jožef Sok-čević, kteremu kot vojaškemu poveljniku je pridan feld-maršal-lajtnant Emil Kusevič Samoborski.
Iz Celovca. Pri nas se bo napravila cesarska smod-karnica, to je, fabrika, ktera bode napravljala smodke ali cigare. Že to poletje se pričakuje nje pričetek.
S z Tersta 17. marca. — 13. t. m. so z loj dovím parobrodom se odpeljali letošni romarji bratovšine sv. Severina v sveto deželo. — „Klagenf. Ztg.u piše 14. t. m. iz Tersta, da je došlo po telegrafu mnogim parobrodom in barkam povelje, v Kotar odriniti. Ali velja to homatijam v Cerno-gori, ne moremo za gotovo reci. — Pred nekimi dnevi se je prigodilo, da se je angležk mornar preveč napil in v morje padel. Ljudje, ki so slišali nekaj pasti, so hiteli gledat, kaj da je in vidijo res člověka v valovih. Cez dolgo ga spravijo na kopno, poskušajo vse, ga v življenje spraviti, pa nič ne pomaga. Kot mertvega ga nesejo proti jutru v mertvaško kapelo in polože na deske. Cez nekaj časa sliši čuvaj dozdevnega merliča klicati, da naj mu punča prinesejo in kmalo potem vstane in gré na policijo, kjer so njegovo uro in nekaj dnarjev spravili.
Iz Zgonika na Krasu. M. M. — Letošnja huda zima
tudi nas tare ; snega ni bilo veliko, pa huda burja je vcasih dan na dan neprenehoma pihala, da je bil mraz, kakoršnega stari ljudje ne pomnijo; ljudém in blagu vode primanjkuje. Bati se je, da bi se zima tudi ne poznala vinski terti; sená nam bode primanjkovalo letos, pa pri vsem tem je živina draž ja kakor přetekle 3 leta; vino pa je po gostivnicah in na debelo za tretji del cénejše, vendar mu pri vsem tem kupca manjka; dnarja je malo med ljudmi.
Iz Ljubljane. V poslednjem zboru mestnega odbora je bilo med drugimi rečmi sledeče sklenjeno : Naj se izpiše služba teržnega komisarja, ktera se že od leta 1853 le namestuje; plača naj ji je 600 fl., (služba je že razpi-sana; kdor je želi, naj se oglasi do 10. aprila); — tudi naj se udinjajo 4 ma gis tra tni služabniki za opravila na tergih i. t. d., plača naj se vsakemu na leto 250 fl.; — prestavo mesnic, kjer se živina kolje, na uno stran Ljubljanice blizo Udmata, je odbor dovolil s potřebními po-goji; — za spominek Radecki-tov naj se pogovori magistrat s slavnim mojstrom Fernkorn-om na Dunaji, kteri hoče obraz Radecki-tov iz brona vliti za 3000 fl.; kam se bo spominek postavil, se bo za gotovo še le po-zneje sklenilo; berž ko ne v drevored „Sternallee", toda v sredo ne.
Iz Ljubljane. Visoka vlada je sklenila, da na obéh straneh železnice ljubljansko-teržaške se ima zasaditi drevje, in za to nasadbo je določila 10,000 fl. vsako leto in tudi že za letos. S tem ne želí Ie prijetnišo pot
narediti železnici, temuč tudi izgled dati, da se dá Kras z drevjem zasaditi. — Iz Londona piše neki dopisnik v teržaški časnik, da Angleži kaj radi nakupujejo suho sadje (jabelka in hruške), in se čudi, da posebno tište dežele, ki so blizo Tersta, od kodar se dá sadje cenó v London odpraviti, se niso dosihmal že bolj pop rije le te kupčije. Pazite Slovenci, kterim je, zlasti po
*) Drugi sostavek smo přejeli, ko je bil ta že natisojen. Vr.
železnici, Terst pred nosom! — Popraviti imamo v poslednjem dopisu iz Zagrebu, da gospod dr. H. Costa je poročnik ondašnje zgodovinske družbe.
Iz Ljubljane. Preteklo sredo smo doživeli v Ljubljani pogreb, kakošnega menda Ljubljana še ni vidil a nikoli. Umerel je namreč, kakor so „Novice" že povedale, blagi gosp. grof Rihard Blagaj, posestnik Polhograške grajšine, ki pa je pozimi večidel v Ljubljani prebival. Nek-danji njegovi podložni kmetje in sosedje v Polhovem Gradcu so prosili gospó grofinjo, naj jim dovoli, da ne só po stari domaći navadi svojega ljubljenega gospoda grofá na pokopališe, in mu tako skažejo zadnjo čast. Blaga gospa jim to rada dovoli — in res! milo je bilo viditi, ko je z grofovskimi gerbi opisano trugo osem kmetov v domaćih belih kožuh ih k sv. Krištofu nêslo, za ktero je šla velika množica najvišje gospode ljubljanske, vmes pa še tudi veliko kmetov iz Polhovega Gradca s svečami v rokah. Kakor je to očitno znamenje, da je rajnki res bil pravi oče svojim sosedom, tako pa je tudi v čast Polho-gradčanom, da so tako lepo pokazali udanost svojo do nekdanjega svojega gospoda, ki jim je po letu 1848 bil tudi župan več let.
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Slišati je, da bodo presvitli cesar to leto šli obiskat serbsko vojvodino in Banat.
—	Nova avstrijanska postava zastran dnarja je, kakor je slišati, vsa izdelana in se bo v kratkem razglasila.
—	Kakor „Neue Zeit" piše, še ni gotovo, kakošne bankovce avstrianske veljave bomo prihodnje imeli. Narodna banka je sicer že novih bankovcov po 1 fl. narediti dala, pa, kakor je slišati, jih ne bo dala med ljudi. Bankovci po 5, 10, 100 in 1000 fl. bodo pa ostali.
—	Slišati je, da se bodo davki od zemljiš, poslopij in sploh tako imenovani neposrednji davki predelali in da so se pri dnarstvenem ministerstvu delà o tem že začele.
—	Kupčijsk minister je izvolil inženirja pervega razreda Franca Potočnika v Also-Kubinu za nadinženirja v Krakovski upravni okolici.
—	Razpis dnarstvenega ministerstva velí vsim dnar-nicarn, nove s re berne dnarje avstrijanske veljave za plačila jemati, in sicer z vezni tolar po 1 fl. 25712 kr., forintnik po 57 kr. in četertforintnik po 14ý4 kr. sedanjega dnarja. Iz tega bi se utegnilo gledé na novo dnarno postavo reci, da bo ustanovljen nadavek (ažio) za konvencijski goldinar na 5 od sto v premeri k novému av-strianskemu forintniku.
Iz Milana 3. marca. Večji del střeh hišnih so kopnjenje snega in nalívi dežja poslednje dní tako poškodovali, da so se mogli ljudjé v mnozih hišah iz zgornih nadstropij s posteljami na stopnice ali v veže vmakniti, da so tù pre-nočevali, ker jih je voda iz stanic pregnala, ktera je strope přemočila.	* r
Iz Prage. V Pragi živí po poslednjem popisovanju 153 tavžent ljudi. Od leta 1850 se je pomnožilo število
prebivavcov za 23 tavžent dus.
Iz Pešta. V llavi so se 14. t. m. jetniki spun tali, ko so jih k službi božji peljali. Napadli so več čuvajev, ktere so premagali in jim orožje odvzeli. Zvuneji postavljeni vojaki so bili tako previdni, da so, koj ko je hrup vstal, vrata zaperli in jetnike tako vse vjeli. Ne eden ni ušel. Ker so se pa zoperstavljali, jih je bilo 7 vstreljenih,
6.pa ranjenih.
Iz Iiorvaškega. Iz Preloga piše někdo ,,Glasniku dalm.a : V bližnjem sv. Gjurgju je poslal pred nekimi dnevi čevljar svojega učenca na Bukovec z novimi čižmami, za ktere je mogel dnarje nazaj prinesti. Učenec se je nazaj gredé napil v kerčmi v družtvu neke žene, ktera je z njim dalje šla, in ko fante ni mogel več dalje iti, ga zavalí

96
baba v neko jamo, mu uzame vse dnarje in pustí tako siromaka, da je zmerznil.
Iz Greškega. 28. februarja je zadela staro mesto
..	,	»	: i « • v •	»i • _
Korint nemila osoda po potresu. Le malo his je ostalo m Iz Italije. Gospod dr. Knoblehar je že toliko še v téh ne more nihce prebivati. 20 ljudi je potres ubil,
•à
©kreval, da bo mogel svojo pot iz Napola v Rim nastopiti. 50 ranil. Terpel je potres 8 sekund. Ko je strasno ne
Iz Rima. Francozki poslanec je imel poslednje srečo zvedil, je ukazal kralj, nesrečnim šotorov, kruha, dní večkrat pogovore s kardinalom An ton el li in pa tudi mesa, zdravil in druge pomoci poslati. Ker je zima še s papežem. Veljali so ti pogovori opornosti nižje francozke vedno huda, bo uboge Korinčane pod šotori mořila. Tudi v
duhovšine do višje
V Rimu jih zlo skerbí, ker je mogoce, da zná razpor še večji se narediti, upajo pa tudi. da bodo
druzih krajih Greškega je potres veliko nesrećo napravil.

Iz Indije. Pisma iz izhodne Indije pripovedujejo
y
da
opomiki poslušali glas sv. Očeta, ki jih opominja k redu so Angleži v severnih okrajinah v veliki zadregi. Ljudstvo in podložnosti.	v	se povsod bolj in bolj vstaje vdeležuje; Angleži imajo pre
■ malo vojakov in v mnozih krajih opasujejo kmetje sami
Iz Tur in a 16. marca.
glasil po telegrafu
y
da
Časnik „Ragione
a
je raz
sta bila Or s in i in Pi err i ob
v •
orozje
in je imel ta dan cerne obkraje in pesem v cast imenovanih dveh hudodelcov. V Turinu imajo po štacunah
glavo djana
Orsinitovo podobo izpostavljeno. Take reci gotovo niso pripravne prijaznost med francozko in sardinsko vlado uterditi.
Iz Francozkega 13. marca. Or si ni in Pi err i sta	„ , - . ,
... .	. , • i. j -i L i » « „ .. , Ud nesreće do nesreće brodim
bila danes zjutraj od seamin od giavo ajana. ťoveije za 10 noéna
tmina moja tovaršica.
je prišlo vceraj zvecer ob 5. uri. O polnoci so zaceli oder
postavljati. Vojaki so obstavili prostor pred jetnišem La Ro- Na vseh potih mi zijajo jame
Po ravnici po stezici hodím
Suha leskovka mi
vodnica
Pesem slepca

V ćerno noć zaviti so mi dnevi. Cerna zemlja, čem je strop nebesni Tamno solnce sveti slepi revi. Tamna zarja sije tmi oćesni.
Ah, ti reva, reva. moja glava!
quette
y
kakor tudi vse ulice v okolici. Nihce ni smel blizo.
Blizo 10 tavžent vojakov je bilo zbranih. Četert ure pred sedmimi so se odperle velike vrata ječe, bobni so zapeli in
Vsaki kamen nogo mi spodtika, Vsako drevo buta mi na rame Oštro ternje moje roke pika.
Grob
cveteca tebi je livada,
y
Plodno polje — vsahnjena pušćava, Lon domaći — dom je tug in jada 5
vojaki so stopili v versto. Še pred sedmo uro sta prišla Množica vesela me srećuje
y
Zemlj
obsojenca iz jece na stopnice, omamljen. Sodni pisar je bral obsodbo, da morata Orsini in
Orsini serčen, Pierri vès Reva jaz nikogar ne poznadem,
/N	• 1 •	1 •	v	1 « «
skrita pred oćmi stva-
Ga ne vidim, ki me pozdravljuje, Domišlije sanjarija sama 3
ritev,
Pierri življenje dati, kakor dva, ki sta svojega očeta umorila. Ko sta prišla na oder, so vzeli najpervo Pierri-tu černo ogrinjalo z glave in par trenutkov potem je bil ob glavo. Gredé na oder je neki še prekucijsko pesem pel ali se hlinil, da jo poje; ni objel ne svojega duhovna ne križa. Ko je Pierri-tova glava padla, so obernili Orsinita in mu černo ogrinjalo
Komur vélo svojo roko dadem.
Sebi sam sem — nevidljiva bitev In življenje moje — tamna jama.
t
1
Jaz ne vidim ne obraza brata Ne obličja tvoga, sestra mila! Jaz ne vidim tebe, majka zlata! Ki si slepca me na 6vet rodila.
Ví, ki hodíte po belem sveta, Gledate z oćesom božje ćuda Zahvalite se nebes Oćetu: Noć oćesa je nesreća huda!

z glave vzeli ; v objel je svojega duhovna in križ. Glasno je še zaupil: ,,Zivi Italia! živi Francia !" in trenutek pozneje je bila tudi njegova glava odločena od
Orsini in
života. Vse to ni terpelo čez štiri minute. Oba
Slepih rev nikar ne zasramujte, Ne jemljite jim podpore mile, Trebite jim pota, i njimi ćujte. Da ne bodo Bogu vas tožile.
Ce £ nar. *)
y
Pierri sta se do poslednjega trenutka tako vêdla, kakor pri sodbi. Uni je bil do konca pokojen in serčen, ta pa jezičen in bolj se je serčnega hlinil kakor je res bil. Oblečena sta
v
Pri pesmi „Pesem starça44 v 8. listu je po nakljucbi podpis-pesnika, gosp. Cegnar-ja izostal, kar tukaj popravimo.
Vřed.
bila v bele srajce, čez glavo je imel vsak černo ogrinjalo in bosa sta bila. Preden sta šla v smert, sta přejela še sv. obhájilo, in Pierri je spil malo černega kafeta, Orsini
pa
nič. Ljudstvo je bilo celi čas mirno.
Rudio je zvedel
še 12., da mu je cesar smert spregledal in šel bo z Go-
mezom v Afriko.
Iz Angležkega. Z že imenovanimi in obsojenimi na-
klepniki na življenje francozkega cesarja je bil tudi Francoz z imenom Bernard k temu hudodelstvu pripomožen, pa pobegnil je v London, kjer je pa přišel v oblast policije. Angležka sodnija je po sodném preiskovanji krivega in prie spoznala, da je bil tudi hudodelstva kriv, ktero angležka
Iz
Iz
y
Iz
Iz
postava s smertjo kaznuje
Iz Turškega
V
Agr. Ztg.tt pise nekdo iz Bosne
yy
Kar zvemo iz Bosne, je malo pripravno, nas prepričati bo od Sultana poslani Azis paša
y
da
kaj storil v olajsanje
stanu kristjanov. Nič tega, kar je doslej storil, ni vgodno
nevkretnost kristjanov zadušiti, jim življenje in obstanje zboljšati. Kar jim na eni strani z besedo obljubuje, jim od-
jemlj
na drugi v djanju trikrat več zopet v prid lakomnih
oderuhov v podobi turških urednikov in najemnikov.
20. februarja se je v Adrianopoli vladno poslopje unelo in je v treh urah čisto pogorelo. Pet ljudi je zgo-relo. Zažgano je bilo, da bi mnogo pišem, računov i. t. d. zgorelo, ki so tištim težko serce delale, kteri so zažgali.
V Bosno, to je na černogorsko mejo, je večja armada namenjena, da se vednim napadom černogorskih to-lovajev konec storí in nemirna Bosna Turčíi ohrani.
Iz
Darovi za Vodnikov spominek.
Od I.—XV. naznanila . 694 fl. 38 kr
Mlina in Bele: G. K. 1 fl.j G. E., J. B., A. B.,
J. K. in B. F. po 18 kr. . ......2 11. 30 kr.
Gorjuš: Gospod Jakob Dobravec......1 „ — „
Helena, Antonia in Maria Stergarjeve 18 kr. ,
Matevž Zalohar 20 kr. in Janez Beznik 30 kr.	1 „ 8 B
Ko pri vnik a: Gosp. Franc Zaveršnik, fajmošter	2 „
Jožef Jeklar 30 kr., Urša Sodijeva in Špela
Korošicova po 10 kr.........*	— „ 50 „
Bistrice: Gosp. Kovačič, fajmošter ....	2	„	—	„
Gosp. Janez Mesar, kaplan....., .	1	„	—	„
„ Franc Floriančić, oskerbnik fužin . .	2	„	—	9 Njegova gospa Terezija 30 kr., sin Franc in
hći Marija po 15 kr..........1	„	—	„
Gosp. Jože Mencinger, fužinski pisavec . . 1 „ — „
„ Anton Slivnik, učitelj, 30 kr., pevci: Joža in Franca Markizetti in Joana Staretova
po 20vkr.....: . . ......1 „ 30 ,
Meta Sôrelova 10 kr., Luka Zvab 30 kr. in
Helena Ravnikova 1 fl.........1 „ 40 „
Sodia Lorenc 30 kr., — Jera 20 kr., — Maria
10 kr., — Meta in Uršica po 6 kr.....1 „ 12 „
ešnic: Gosp. Jakob Smukavec...... 1 „ — „
Jera Smukavcova 30 kr., Janez, Jakob in Jo-sipina Smukavcovi po 6 kr., Andrej in Andreas
1 Staré 30 kr. in 6 kr..........1 „ 24 „
Joza Staré lfl............1„ — v
Skupaj . 716 fl. 52 kr
Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleiweiS.
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik*