Poštnina platana v gotovini.
•UMHSfflttjR,; TTgrnmTir.Twua
»v BmmmmssmtasBmmaammsaKun&B&ut
m\ JA VSAK TO It EK, ČETRTEK IN SOBOTO.
msaouauESKCKB.' •
(ena posamezni vtevilki Din F50.
liinrFinr um—um mn ■iiiiiiihuiiiiihiiiiii i i jii u..u iu.. nijmiuiji
Casoplg trgovino, Industrijo In obrt.
•_woErrr.-r^
Uredništvo in upravništvo .je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	j	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za bj le la 45 Din,
Dopisi so ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	|	mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.
Telefon št. 552
LJUBLJANA, 20. aprila 1920.
.-.aamrtt-nn-. - ajtur* v^sse.	..»r—
Telefon št. 552.
acosnaLcsBamsELA-Mtom.: ur. ■^-"'■srv^nc&ijnrv&včaaa
ŠT KV. 46.
['V
Trgovskega društva -Meikiir" v
Ob številni udeležbi članov in odličnih gostov je praznovala matica slovenskega trgovstva trgovsko društvo »Merkur« v soboto /.večer v veliki dvorani Kazine" ‘žoietnico obstoja s slavnostnim občnim zborom in družabnim večerom.
Slavje je otvoril velezaslužni predsed-N:k Merkurja g. dr. Fran Windi-s e, h e r.
Njegov odlično zasnovan govor, kateremu je zbor tako pozorno sledil in mu ob koncu tudi z burnim odobravanjem izkazal zasluženo priznanje, prinašamo v Naslednjem dobesedno:
Začetkom meseca februarja letošnjega leta je poteklo 25 let, kar je bilo v Ljubljani v Narodnem demu ustanovljeno 'btovenko trgovsko društvo Merkur:, ko smo se danes zbrali na redni letni ‘ brni zbor, mi bedi dovoljeno, da se v ratkih bežnih potezah ozrem nekoliko ' Preteklost. V našem društvu nas ni X(dila nikdar nočinierncst, nismo silili ' 'predje. Tudi svojih praznikov, mejnikov v našem društvenem življenju, nismo slavili nikdar bučno in z. velikimi prireditvami. Ob petletnici, ob desetletnici smo se v svojem krogu ozrli v preteklo razdobje, pa si dali računa o opravljenem delu. In ko smo videli, koliko na 111 Se manjka do zaokroženi popolnosti, smo kot živi ljudje, ki imajo pogled r'‘rujem v pi ihednjost, storili trden p lep, da hočemo pcpolniti in dovršiti, ‘•ar nam še manjka. Vodilo nam je bilo, da moramo gledati v priliodnjest. Nezadovoljnost mora biti naše gonilo. Le ta-je mogoče, da ne zastane delo v naši ‘ Jganizaciji, ki bodi sočna in budna, bedniki v stanovskih organizacijah ne sinejo zapasti v zadovoljnost s samimi seboj, spričo dovršenega dela. Tako nam •1‘‘ bilo mogoče v nelahkih razmerah
!Klar nekaj 'doseči in privesti do iz-
0 jsanja položaja našega stanu, do po-‘ke naše trgovine, s tem pa hkratu
u>° ^Ubljšanja našega občega gospodarskega položaja. Nismo imeli na svojem Potu gladine. Grbavinaste so bile naše ceste in mnogo težav je bilo treba premagati. Iz malih početkov smo izšli. Ko-iko zatajevanja, koliko potrpljenja, koliko omalovaževanja je bilo treba prenesti, koliko predsodkov zmagati! Nismo bili malodušni, nismo klonili duhom tudi v grenkih časih ne. Z jekleno voljo v strumnih vrstah srno korakali s trdno zavestjo, da pridemo do svojega lepega in vzvišenega cilja, do povzdige našega stanu, do osamosvojitve naše trgovine in našega trgovstva. Na srcu nam je bila goja prave stanovske vzajemnosti. Skrbno in brižno smo negovali, kakor sveti ogenj centralno idejo slovenskega trgovstva in šli z neuklonjivo odločnostjo v zvesti prizadevnosti za tem, da postanemo skupno ognjišče našega trgovstva. ! Nikdar nismo poznali tesnil) mejnikov 1 posameznega mosta in posamezne pokrajine. Naš pogled je bil obrnjen na potrebe in koristi celokupnega našega trgovstva. Včasih škodoželjne opombe je še toliko mlačnosti in tako nezadostno odziva v naših lastnih vrstah, nas Niso delale maledušnih, ker smo vedeli, da je naše jedro kleno in naše osrčje zdravo. Izpolnjevala nas je zavest, da je v stanovskih organizacijah vodeča pogonska sila redno pri manjšini in da je vsepovsod treba z znojnim trudom zmagovati otopelost in apatijo V svojem stremljenju smo bili navadno navezani Nn sebe in smo redko, osobito v prvih fdi petletjik namerili na vzpodbudno Podporo takih činiteljev, od katerih bi
1 i smeli pričakovati, da jim mora biti
pri srcu pevzdiga tako važnega stanu kakor je' trgovski stan. Da iskreno govorim, bili smo veseli, akc nam niso delali težav in so nam dajali svobode, da smo : e megli neovirano in nemoteno udejstvovati. A ko se zamislite v čase o b po-četku tega stoletja in si predočite, da je bilo naše društvo v Slovencih prva stanovska. trgovska družba, naše organiza-torno izhodišče, potem nam nikdo, ki je dobre volje, ne bo zameril, ako ob tetn dejstvu nekoliko ponosno rečemo, da je naše društvo matica »motrenega trgovskega organizatornega gibanja v slovenskem narodu. Iz naše organizacije je tekem 25 let lepo'vzklilo organizatomo gibanje našega trgovskega stanu. Z goji io mreže prostovoljnih in obveznih združb našega trgovskega stanu je danes že prepletena naša lepa domovina. Pestro število imamo sedaj prostovoljnih lokalnih organizacij naše trgovine in po vseh i krajih naše ožje domovine delujejo danes obvezne trgovske organizacije, gremjji in zadruge. Vsem tein je skupno središče', postavljeno leta 1920 v zvezi z impozantnim vseslovenskim trgovskim shodom v Ljubljani, naša Zveza trgovskih gremijev in zadrug za mariborsko iu ljubljansko oblast v Ljubljani.
L/, rahle stavbe, kakor je bilo naše društvo leta 1901, se je razvila močna or-ganizacizja, katere cbjemna moč je, naj se reče karkoli, danes zadovoljiva. Naše društvo je budilo žive, ki so spali že predolgo. Kresalo je stanovsko zavest, vžigalo stanovsko zavednost in stanovski ponos. Krepilo in bodrilo je mlačne in oklevajoče. Zbiralo je drobce za jako celoto. Terjalo je pravice iu vpoštevanje za trgovski stan, ki ni bil dovolj spoštovan in cenjen. Ni bila nikdar naša želja, merkantilizirati celo našo javnost. E110 pa nam ni moglo biti všeč, da bi tako številen in gospodarsko' tako važen stan, kakor je trgovski stan v svoji celoti žive! samo ob blagohotnosti in dobri volji. Vpoštevanja smo zahtevali za svoj stan i i spoštovanja in soodločevanja. In smo ga dosegli v veliki meri. Temeljito so se razmere izpremenile. Na boljše, pravim. Ni bik' lahko to naše delo, ker smo morali v svojih lastnih vrstah premagati staro mrtvilo. Dvigati in jačiti smo morali pripadnike našega stanu samega ter jim vlivati prepričanje in zavest, da z nami in preko nas ne morejo razpolagati drugi. Nismo gojili odurne ošabnosti in grdega napuha, ampak plemeniti ponos 'n pravično zavest, da je trgovski stan, samostojen trgovec in njegov sotrudnik, <as meden stan. Trudili smo se prepričati nase ljudi same, da se mora trgovec s ponosom zavedati svojega stanu, da ga mora sam spoštovati iu da mora biti njegov ponos, če svojega najboljšega sina vzgoji za svojega naslednika, ker srno bili prepričani o važnosti slovenskih trgovskih hiš in rodbin in o potrebi ustvariti tradicije slovenskega trgovskega stanu. Skrb pravega našega zavednega trgovca bodi, da prehaja trgovina, ki ,;o je zasnoval ali prevzel od očeta, ponosno in častno od rodu do rodu. Gojili smo družabnost, prirejali predavanja, iz-< ajali knjige, koledarje, vzdrževali svoje stanovsko glasilo, katero je odločilno pripomoglo, da danes v svoji stroki in v obče v gospodarskih stvareh tako gladko, tako točno in tako lepo pišemo v svojem maternem jeziku. Imeli smo poučne sestanke, prirejali smo shode, vzpodbudne in manifestačne, gojili slovensko in slovansko pesem z ljubeznijo v srcu in smo prevrgli prejšnji svet, odpravili staro mrtvilo in zadušno brezveterje, pa smo
fiSUTUL
vzgojili celo vrsto naših najboljših trgovskih mež, samostojnih trgovcev in trgovskih sotrudnifcev. Tako pa smo v veliki meri pripomogli do tega, da so jc* naš trgovec po prevratu v novi domovini hitro zavedel svojih vse večjih in težjih nas leg ter se izkazal moža na svojem mestu in kes svoji nalogi, kc se mu je z ustanovitvijo nove velik domovine čez noč obrnil svet za celo njegove poslovanje.
V vsej skromnosti, ki nam tudi v bodoče 1 stani vodile, si moramo danes ob tem važnem mejniku našega društva priznali, da sme opravili \ petindvajsetih le-iib giomadno dele na polju organizacije, na polju stanovske prebujenosti, na polju izobrazbe, na polju našega strokovnega šolstva, na polju naše strokovne in gospodarske literature, pa tudi v razani meri prispevali k temu, da se je povzdignila in osamosvojila naša trgovina in njene pomožno naprave, skratka, da
mo Slovenci prišli naprej.
Bili so ("asi, ko so bile sile na delu, ki :	nas hotele uprav žive pokopati. Mi se
nismo dali in nismo verovali v usodo, nismo bili fatalisti. Volja tolike trdnosti nas jo vedno navdajala v naši organizaciji, da smo si rekli in še pravimo: Mi ne verujemo v »sudbino«, marveč si hočemo delati svojo »sudbino« sami, ker vemo, da volja prestavlja gore in da je naša volja naše kraljestvo. Tudi za bodočnost ostani naše vodilo, da ne smemo biti s pridobljenjein nikdar zadovoljni, da moramo siliti in tiščati z vso silo od uspeha do uspeha tako, da bodemo vsi-lcdar smeli reči spričo svojega dela tudi drugim tovarišem z znamenitim »poznavalcem: Pridite in poglejte! V svoji lepi in prostrani domovini, ki nam jo je sam Bog dal, ima naš trgovec, stremeč in priden, najboljše razvojne mežn-osti. Truditi se hočemo za to, da se bo oprijemal teh možnosti in teh prilik po svojem umu in svoji nadarjenosti. Tako pa bo po svoji pridnosti, varčnosti iu ciljnosti ravnal za blaginjo cele našo domovine, katere napredek, povzdiga in rast je v odlični meri odvisna od konstruktivnega dela naših podjetnih trgovskih in obrtnih gospodarjev. V tem prizadevanju nas spremljaj zavest, da so dobrine, ki jih ustvarja obrtni in trgovski gospodar, res v prvi vreli materielne, da pa je materijalna kultura temelj in podlaga za vso drugo kultur. V svojih bodočih prizadevanjih poidemo kot dobri Slovani in pravi Slovenci pota zveste ljubezni do svoje domovine, do rednega vsakdanjega in do svojega lepega trgovskega stanu. Kot zavedni tr-•gOvci hočemo imeti povsod svoje oko, pa tudi svojo roko. Izecla in složni bodimo v svojih organizacijah, zaupajoč svojim dohodni izbranim vodnikom. I11 tako nam Bog p omoži!
B<- govoru g. dr. Fr. Windischerja, ki je zel viharno odobravanje, je podal društveni tajnik g. V. A. Urbančič tajniške poročilo, ki je želo splošno odobravanje. V odsotnosti blagajnika g. J o-s > P a i< reka je podal blagajniško poročilo društveni tajnik g. Urbančič. Na predlog preglednika računov g. Josipa U r b a n i č a , se je podelil računi dajalcem absolutorij.
To izčrpnem dnevnem redu je predsednik g. dr. F. Windisclier predlagal, da se pcšlje Nj. Vel. kralju uda-nostna brzojavka. Zbor je prečitano brzojavko viharno odobraval. Qb najboljšem razpoloženju se je nato začela neprisiljena, prisrčna zabava. Ze spočetka se jd oglasil k besedi urednik Trgovskega koledarja« g. Zelenik, ki je v svojem j govoru omenil, da slavi letos 25-letnico I
DRUŠTVO ZA ZRAČNI PROMET V BEOGRADU.
Društvo za zameni promet d. d. v Beogradu, ki se je osnovalo po iniciativi Aerc-Kluba, in kojega pravila so že odobrena, bo te dna razpisalo potlpis akcij. Društvo ima namen, da z izključno domačim kapitalom in tehničnim osobljem postavi temelj hacijonalni civilni avialiki. Država sama, je v dobrem razumevanju važnosti trgovske aviatike za primer vojne, akciji pomagala s primemo subvencijo v proračunu tako, da bo eventu-elni društveni deficit vedno krit. Osnovna društvena glavnica znaša 6,000.000 Din, ki je porazdeljena na 24.000 delnic po 250 Din. Dobro bi bilo, da bi se na podpisovanju akcij udeležili tudi interesenti i/. Slovenije. Društvo bo v kratkem vposlavilo prvo redno zvezo z letali Beo-grad-Zagreb. Ali se ne bi moglo tu misliti ha podaljšanje te zveze do Ljubljane? Zato je neibhodno potrebno, da si pravočasno zagotovimo zaslombo društva s lem, da njega ustanovitev moralno iu gmotno podpiramo.
Ljubljanska borza za blago iu vrednote, Dne 16. t. m. se je vršila konstituirajo ?a seja borznega sveta in izvolitev upravnega odbora. V predsedstvo so bili izvoljeni: za predsednika g. Ivan Jelačin ml., veletržec, za podpredsednike gg. dr. Ivan Slokar, bančni ravnatelj in Andrej Šarabon, veletržec; v upravni odbor so bili izvoljeni gg. dr. Fran Windi-seher, tajnik trgovske zbornice, Rihard Schvinger, bančni ravnatelj, dr. Josip Basaj, ravnatelj in Fran Žaren, ravnatelj.
Spremembe v ministrstvu trgovine in industrije. Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je neposredno pred svojim izstopom iz vlade poslal v pokoj šefa oddelka za pospeševanje turizma dr. Vladimirja Žižka ter 5:1 njegovega naslednika imenoval tajnika oddelka za razstave J. Grgaševica. Pomočnik ministra Gospodnetič je bil upokojen, šef kabineta dr. Pečar pa odpuščen iz .službe.
Direktni hrzovozni promet med Češkoslovaško iu Jugoslavijo. Te dni se je
vršil sestanek zastopnikov češkoslovaške, avstrijske in jugoslovanske železniške uprave, na katerem se je razpravljalo c uvedbi direktnega bi/.uvoznega prometa med omenjenimi državami. Pogajanja se bedo nadaljevala na Dunaju. Direktni promet bo uveden že maja.
Mednarodna konferenca za potne liste. V Ženevi se začne dne 12. maja mednarodna konferenca za potne lisi e. Predvsem bodo zastopniki držav, ki so včlanjene v Društvu narodov, skušali, da odpravijo potrebo vidira-nja potnih listov.
obstoja tudi Trgovsko podporno in izobraževalne društvo v Trstu, kateremu bi bilo poslati čestitke. Predsednik g. dr. F. \Vindiscber je izjavil, da se bo h storile, nakar je g. predsednik govoril e nekdanjih stikih z bratskim društvom, ki ne bo praznovalo svoje 25-letnice tako, kakor bi bilo želeti. Govoril je še v imenu Zveze trgovskih gremijev nje podpredsednik g. F. Zobal, poudarjajoč v izbranih besedah velike zasluge, ki jih ima Merkur« za napredek slovenskega trgovstva.
Društveni orkester in pevski zbor sta spravila navzoče v veselo razpoloženje.’, ki je trajalo pozno v noč.
Gospodarski položaj Rusije.
Osrednji odbor komunistične stran-ke sovjetske unije je na svoji plenarni seji podrobno razpravljal o gospodarskem položaju Zveze sovjetskih republik. Iz poročila, ki je bilo predloženo ob tej priliki je razvidno, da zaloge nabavljenega žita niso tako izdatne, kakor se je pričakovalo. Vendar pa je glede industrijskih proizvodov zaznamovati napredek v razmerju 35 %. Treba bo skrbeti za postopno industrializacijo dežele in za povečanje izvoza, posebno kar se tiče petroleja in mineralnih proizvodov. Skrbeti pa bo treba tudi za izdatnejši uvoz sirovin, posebno onih, ki se nanašajo na tekstilno in usnjarsko industrijo. Kar se tiče finančne politike bo treba količino blaga spraviti v sklad z denarjem, ki je v prometu in s katerim se torej lahko razpolaga, kajti pogu-bonosno bi bilo, če bi se izdali novi bankovci, dokler ne zadobi ruski denar večjo veljavo.
Na drugi plenarni seji je osrednji odbor pričel razpravljati o proračunu sovjetskih republik, o reviziji davčnega sistema in o druigih važnih vprašanjih. Debato proračunov je načel komisar za finance, ki je naglašal, da je vlada skrbela pred vsem za industrializacijo države. Medtem ko je proračun za preteklo leto predvideval samo 98 milijonov izrednih izdatkov kot podporo domači industriji, je v sedanjem proračunu v isto svrho nakazanih 150 milijonov. Industrijska proizvodnja je dosegla sedaj že 95% predvojne produkcije.
Vlada ima dovolj zlate rezerve in tujih deviz, tla bo lahko vsa naročila v inozemstvu popolnoma krila. Bilanca zunanje trgovine za tekoči mesec j bo aktivna, kar se po vojni še ni zgo- j dilo. Načrt za proračun predvideva za j 100 milijonov več dohodkov kot iz- < datkov. Stroške za narodno gospo- j darstvo predstavljajo 51%. Stroški za i vojsko znašajo 16%, stroški za pro- j sveto pa 30%- vseh izdatkov. Medtem j ko je carska vlada potrošila leta 1918 ; 1960 milijonov rubljev (sedanje vrednosti) za vojsko, bo sovjetska vlada v isti namen izdala samo 635 milijonov. Stroški za šole in zdravstvo znašajo 830 milijonov. Neposredni davki dajo 584 milijonov dohodkov, posredni 1150 milijonov, carinarne pa 150 milijonov. Davek na industrijo in trgovino je izdal 448 milijonov dohodkov. Notranji dolg Zveze sovjetskih republik znaša 440 milijonov, medtem ko je prejšnje leto znašal 290 milijonov.
TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite
pri svojem gremiju.
PRODUKCIJA VOLNE.
Statistični urad v U. S. A. priobčuje statistiko produkcije volne pred vojsko in po vojski. Vidimo, da je dosegla lani 94 predvojnih odstotkov. Nemški statistični urad je preračunal ameriško statistiko v marke in jo tu podajamo (v milijonih) :
Povprečnost
1909	-1913	1924	1925
Avstralija	705	64.2	735
Argentina	359	280	275
U. S. A.	314	286	301
Nova Zelandija	199	188	170
Južna Afrika	166 '	183	185
Uruguay	157	97	110
Vel. Britanija >	134	106	110
Španija	72	81	81
Italija	55	57	57
Nemčija	52	53	53
Francija Glavni producenti	81	43	44
skupaj	‘2604	‘2361	2453
Svetovna produkcija	5231	2806	2892
Avstralija je lani dosegla in presegla predvojno povprečnost ter se njena premoč sedaj tembolj pozna, ker gre glavna njena tekmovalka, Argentina, stalno nazaj. Argentinsko nazadovanje je v zvezi z eksportom mesa, pri čemer se ozir na volneno produkcijo zapostavlja. Avstralski odstotki so znašali pred vojsko nekaj manj kot 22% svet. produkcije, lani pa ‘25%; argentinska udeležba je šla nazaj od 11 odstotkov pod 10.
»Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/59 pošlje vsakemu naročniku »Trgovskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Pravila naših delniških družb. V podlistku Trgovskega lista je zadnje mesece izhajala študija univ. prof. dr. M. Škerlja c statutih naših delniških družb. Po želji interesovanih krogov je študija sedaj izšla kot ponatis v obliki priročne brošure. Iz uvoda posnemamo, da je študija plod izkušenj, l<i jih je pridobil pisatelj v svoji prejšnji službi pri pregledovanju velikega števila statutov snujočih se delniških družb. S tem sta opredeljena namen in vsebina Študije. Vsebina se omejuje na one materije delniškega prava, ki se redno naravnost od-ražavajo v statutih delniških družb in namenjena je študija praksi, snovate-ljem delniških družb in njihovim pravnim svetovalcem; služila bo pa tudi že obstoječim delniškim družbam pri izpreminjanju pravil. Da pisatelj mi nekaterih mestih izraža tudi svoje mnenje, kakšen naj bi bil bodoči delniški zakon, je priredilo v času, ko se izdeluje1 načrt za jednoten trgovinski zakonik za celo našo državo. Knjiga je posebno priporočljiva za notarje, advokate, poslevodeče organe d. d. in ves poslovni svet. Naroča se pri trgevskoindustrijski delniški družbi Merkur Ljubljana in stane samo 15 Din.
Deležništvo na konsorciju in zaveza dolžnikov priložnostne družbe.
Iz sodne prakse.
' Trgovec G. in tvrdka X .sta sklenila pogodbo, da prinese G. v družbo les, ki ga je bil kupil od šumske uprave v BB. v več gozdnih delih, tvrdka X. pa potrebno glavnico izkoriščanje tega lesa. G. prevzame vodstvo dela v gozdu in nadzorstvo voznikov, X. ima nad tem kontrolo po svojih pooblaščencih in uradnikih. Dobiček se pa deli po polovici za vsako stranko.
Tej družbi sta prodala tožnika nekaj oglja; ponudila sta ga z družbo G.-ju, ki je izjavil, da se strinja s ponudbo, da pa mora vprašati še tvrdko X., da-li se tudi ona strinja. Po 8 dneh jima je G. naznanil, da je X. pogodbo odobrila, da tudi on pogodbo potrjuje in jima je naročil, naj začneta takoj oglje dovažati. Res sta vse oglje postavila na dogovorjeno mesto, izročila račun G.-ju, ki je imel po konsor-cijonalnem dogovoru izplačilo družbenih obveznosti, ki ga je pregledal in odobril, poslala sta račun po njegovem naročilu tudi tvrdki X., a sta primorana tožiti G.-ja in tvrdko X. za nerazdelno plačilo kupnine za oglje, ker se člana družbe druga na drugega izgovarjata, dasi so zastopniki in pooblaščenci tvrdke X., ki je družba z omejeno zavezo, vedno prihajali na podjetje v BB., videli, kaj se tam vrši, zlasti tudi, da se to dglje uporablja za podjetje, a niso nič ugovarjali.
Tej tožbi nasproti G. zanika, da bi bil dolžan tožnikoma kaj za oglje plačati, bodisi zase, bodisi za konsorcij. Tolmači namreč konsorcijonalno po-
godbo tako, da on ni bil udeležen glavnico, da je bil le vodja dela, zato posebej nagrajen in je torej zanj ta pogodba, ki jo pa tudi on naziva konsorcijonalno, le službena ali mezdna pogodba. Plačila za spravljanje lesa, ki ga je bil on res odstopil konsorciju v last, je pa prevzela po tej pogodbi tvrdka X. Za svojo osebo oglja tudi ni naročil. Pač pa jc tvrdka X. po njem za konsorcij sklenjeno pogodbo odobrila, pa tudi oglje zase porabila do malega dela, ki ji je pa tudi na razpolago.
Tvrdka X. pa tudi odklanja plačilo. Pogodba za oglje, ki jo je bil G. s tožnikoma sklenil, ji je bila res do-poslana, da jo odobri, in se je oddala njenemu lesnemu oddelku v izjavo. Ker pa je bilo blago predrago in je bil G, kupil oglje čisto na svoj račun, ona tega dogovora ni odobrila. Tudi ni res, da bi bili njeni zastopniki in pooblaščenci pogodbo naknadno odobrili.
Prvo sodišče je obsodilo oba toženca v nerazdelno plačilo. Dognalo je, da je G. sklenil pogodbo za oglje v imenu konsorcija, tvrdka X. pa da je to pogodbo odobrila. Odobritev je
zanjo tožnikoma nasproti izrečno izjavil le njen poslevodeči ravnatelj.
Za obveznost takih pogodb je po pravilih družbe X. sicer tudi še potreba, da jih potrdi poleg njega tudi še kak drug izvoljeni družbeni poslovodja. Tak poslovodja je bil neki P., ki je potrdil pogodbo za oglje s tožnikoma na ta način, da je poslujoči ravnatelj v družbeni pisarni o pogodbi poročal, a je izvoljeni poslovodja P. poročilo slišal in ni nič ugovarjal. P. je takim poročilom navadno molče pritrjeval in je ugovarjal, če se ni strinjal. V tem primeru pa ni nič ugovarjal. Tudi je bil večkrat v BB. in videi, da se oglje uporablja za konsorcijonalno podjetje, pa se kar nič temu ni protiv.il. — Sicer je pa dognano, da se je oglje porabilo za konsorcijonalno lesno podjetje in sta oba toženca že po določbi § 1041 odz. zavezana ga plačati. Ker pa jamčijo konsorcijonalni po-godniki po § 1203 odz. napram drugim osebam nerazdelno, jamčita tudi toženca nerazdelno. Sicer je res, da je nekaj oglja soproga trgovca G.-ja prodala drugam, nekaj ga je pa tvrdka X. porabila za druge vožnje. Ali dognano je tudi, da je bilo vse oglje po tožnikih postavljeno na dogovorjeno mesto za konsorcij, tako da sta toženca prišla v posest vsega oglja, in je od tedaj prešla nevarnost po § 1049 odz. na toženca, ki se na malo delno uporabe v druge nego konsorcijonalne namene napram tožnikoma ne moreta sklicevati, ker je to njuna notranja stvar, a je pogodba za oglje po tožnikih bila izpolnjena z dovožnjo oglja \ na dogovorjeno prevzemno mesto.
---------------------------
Trgovina.
I Skupščina udruženja izvozničarjev.
! Včeraj dopoldne se je vršila v prosto-' rih Eskomptne banke v Beogradu letna ! skupščina Udruženja izvozničarjev.
| Skupščine so se udeležili delegati iz vseh krajev države.
Zunanja trgovina Švice. V marcu so v Švico importirali .za ‘205.5 mil. švic. frankov, eksportirali so pa za 159.5 milijo-/ 'nov. TTVož se ni rio naprnni ptejsrtjenm mesecu in ne napram lanskemu letu kaj bistveno spremenil; nasprotno se je pa izvoz znatno dvignil in je znašal 16 milijonov frankov več kot v februarju; pet milijonov odpade na glavne odjemavke: Vel. Britanijo, Nemčijo, Francijo, U. S. A. in Italijo.
700 in- ladijskega poda, debelega 30 mm iz borovega in jelovega lesa potrebuje tvrdka inž. Anton Draganic, tehnična poslovalnica in gradbeno podjetje v Karlovcu. Interesenti, ki se za to dobavo zanimajo, naj pošljejo tvrki nemudoma svoje oferte za ta les franko vagon Kar-lovac.
Krošnjarji v Mariboru in okolici. Ni
dolgo 'Od tega, ko je bilo toliko krošnjarjev v Mariboru, da je prišlo v kako g»-
Tudi bajajo ziku v
-	L	\ S TJE K.
RAZMOTRIVANJE 0 RACIONALNEM IZKORIŠČANJU ŽELEZNIH KUD V NAŠI KRALJEVINI.
(Ing. Viktor Gostiša. )
(Nadaljevanje.)
v rudnem okolišu Vareša se na-imoniti, kateri so zlasti v Bre-znatnili količinah v podobi precejšnjega sklada zastopani, izključno cksidacijski produkti iz siderita. Skratka rečeno, praktični rudarski pomen imajo v Bosni torej samo one limonitne tvorbe, ki se nahajajo v sidritnih rudi-ščili.
Celotna dandanes odprta količina teh rud se more približno računati na največ 16 milijonov ton z 16 do 52% metalnega železa.
Hematitna ruda je razširjena po srednji Bosni in sicer v največjih količinah zopet v vareškem rudnem pogorju, kjer je ta plemenita ruda /lasti koncentrirana v nekolikih gredah zapadno od že naštetih rudišč siderita in limonita. Itaz-ven tega se nahaja ta v tanjših plasteh in žilah še po raznih drugih krajih Bosne, ki pa sc samo geološko interesantne za praktično rudarstvo pa ne pridejo v poštev.
Z raziskavanjem ugotovljena količina hematita znaša največ ‘2 milijona ton.
Od magnetitov so pomembni samo oni, ki so pojavljajo v Gabru pri Jablanici in v Kleku v Hercegovini.
Celokupna količina približno razkritih in uporabnih železnih rud se mora v Bosni in Hercegovini računati z okroglo 33 milijonov ton.
Ko smo se tako v nekoliko karakterističnih primerih, katere smo navedli v tein metrenju, upoznali zglavnimi smernicami montanistično tehničnega gospodarstva s prirodnimi zakladi železnih rud, no bo težko tudi za naše prilike določiti najprimernejšo pot.
Iz geografsko-geološkega opisa rudišč železnih rud, ki se nahajajo v naši državi, uvidimo, da je večina rudišč te vrste zelo razkosana in dislocirana ter na nekaterih krajih vsaj na površini zelo izčrpana po starejši železarski obrti. Tej so bila namreč najbolj priljubljena tanka rudišča, katera so bila radi tega bolj pristopna intenzivni limonitizaciji ter so se tako raztvorjene rude iz njih dale zelo lahko topiti. Pa tudi eksploatacijska rudarska dela so bila v ozkih, stojiščem podobnih rudiščih starim rudarjem, ki so se pri tem delu posluževali zelo primitivnega orodja — betica in cepina •— veliko bolj rentabilna in tudi varna, kakor pa v močnih plasteh. Ker so končno
tanka ležišča železnih rud tudi bolj goste pojave v mejah naše države, kakor pa masivna in se de faeto morejo zasledovati v vsaki pokrajini, se je razširilo tudi montanistično in železoobrtno življenje vsepovsod, kjer se ta rudišča ravno nahajajo. Tudi so mala rudišča p: pclnoma zadostovala za dobavo železnih rud v pokritje tedanjih potrebščin na železnih proizvodih, ki itak še niso bili tako razširjeni kakor dandanes ter so jih v mnogih slučajih nadomestovali leseni izdelki. Skratka rečeno, zadostovala je za tedanje čase takozvana mala ali lahka železna industrija. Za direktno prodajo pa rude tedaj sploh niso prišle v poštev.
Temeljito pa so se spremenile razmeie v tem pogledu dandanes. Koristnost in kot neposredna posledica tega svojstva, popularnost železnih predmetov, so povzročili današnji ogromni potrošek železa in čisto naravno je, da ne moremo več izhajati samo z lahke, ampak da nujno potrebujemo tudi takozvano težko železarsko industrijo.
V naši državi imamo že precej zastopano takozvano lahko železarsko industrijo v obliki jeklarn in sicer na Jesenicah, v Zenici in Štorah, od katerih more izdelati prva maksimalno 70.000, druga 42.000 in tretja 15.000 ton letno. Si-j cer pa ta proizvodnja še daleko ne more
pokriti naših domačih potrebščin na železnih predmetih, toda temu nedostatku se lahko pomaga z ustanovljenjem novih jeklarn, osobitc takih, ki bi z izkoriščanjem vodnih moči podobno kakor Italija obratovale po elektro - metalurgičnih principih. Tudi nam je kot ena najvažnejših železo-industrijskih panog zelo hitn potrebna ustanovitev vojne industrije, ki se deloma tudi sme računati med lahko industrijo ter se na isti način kakor elektrarne izgradi ravno tam, kjer to pogonske in varnostne prilike najbolj priporočajo. Vsa ta navedena lahka industrija pa se ne more smatrati kot samostojna železarska industrija, ki bi imela pravico na življenski obstanek, če ni v stanju, da se najkrajšim in najcenejšim potoni preskrbuje s surovinami in polfabrikati, ki so ji za predelavo potrebni. To se ji omogoči samo na ta način, da se v državi osnujejo primerni producenti teh produktov. Te pa so plavži v vezi z rafinacijskimi instalacijami, ki morajo imeti tem večjo kapaciteto, čim bolj je razširjena oziroma se namerava razširiti tudi lahka industrija. Ker pa iz plavžarsko in posebno iz toplinsko tehničnih principov rafiuacijskih instalacij ne moremo lokalno razstaviti od visokih peči, ne da bi pri tem občutljivo trpela ekonomija celotnega podjetja ali pr>. postala celo popolnoma problematič-
stilno ali kavarno v teku 5 minut kar po 5 do 6 krošnjarjev. Pred kratkim so jim pa to krošnjarjenje kar na mah odrezali. In par dni je preteklo, ko ni bilo videti niti enega krošnjarja v mestu in ljudstvo je že mislilo, da stavkajo — tcda kmalu se je zvedelo, da jim je prepovedano krošnja riti. Seveda so bili to le Dalmatinci in Kočevarji — stari in mladi — slabotni pa tudi močni. — Sicer so pojenjali krošnjariti, toda vzeli so si svojega odvetnika, ki naj jih ščiti, češ da naredila Marije Terezije je neomagljiva in oni morejo izvrševati svoj obrt še dalje. Nato *>e jo dovolilo sicer starejšim, med tem ko mlajši nimajo več vstopa kot krošnjarji v Maribor. — Pri tem pa se ni mislile na Turke in vozače, ki prodajajo sladoled po ulicah. Turki prodajajo namreč turški med, katerega navadno v Mariboru niso poznali, sladoled pa so pač poznali in la jim jd ljub ravno tako kakor poprej. Kakor krošnjarji škodujejo trgovcem, taki; škodujejo tudi Turki s turškim medom in razvozači s svojim slodcledom slaščičarjem. Tudi ni taka prodaja preveč higijenična.
Promet.
Aviatika. Silno hitro gremo naprej. Pred dvajset leti je napravil aeroplan 40 kilometrov na uro, sedaj je rekord na 486 km! Tl kilometri so sicer samo indi-rirani, po trenutni hitrosti, a tudi faktično letijo aeroplani že dosti čez 800 kilometrov na uro. Te dni je preletel francoski poročnik Latapie vso Srednjo Fran-('.1° s hitrostjo 223 km. Štirikrat so že preplavali aeoroplani Atlantski ocean, zadnjič letos, ko je letel španski aviatik lanco iz Španije v Brazilijo in dalje v ■ ■gentino. Veliko zanimanje je zbudil a'i * Polet Italijana Pinedo iz Rima Meko Srednje Azije v Indijo ter dalje v ; v st rali jo in ua Japonsko, skozinskoz mti aparat in isti motor. Njegov uspeh Jle da miru Francozom, in. se je odločil najboljši njih letavec Pelletier d’ Oisy, ha ponovi svoj predlanski polet Pariš— Tokio, in sicer že v-prvem tednu majni-ka. Letel pa ne bo tako, kot je letel predlanskim — Pariš, Bagdad, Karači, Bangkok, Saigon, Kanton, Šanghaj, Peking, fokio —, temveč bo letel čez Silv ri,jo in pravi, da bo vso razdaljo Pariš —Tokio preletel v štirih dneh! To se ,la>o naravnost neverjetno zdi; razdalja znaša ca 12.000 kilometrov, na dan 3000 kih:metrov’; pri 150 kilometerski hitrosti bi moral leteti torej na dan 20 ur. Če
1,0	letel
manj časa bo moral zvišati hi-*'°M. Takole si je načrt zamislil: 1. dan: aris—Moskva; 2. dan: Moskva—Ir-!iutsk; 3. dan: Irkutsk—Peking; 4. dan:
peking—Tokio.
RAZNO.
Ibanianti 1925. Lani so v Južnoafriški L,1',U dobili za 2,430.000 karatov dia-'mntav v vrednosti 8,200.000 funtov, ka-atov -ie bilo nekaj manj kot leta 1924, v>ednost pa za 164.400 funtov večja, ker
>«. se smatrajo rafiuacijske instalacije kot integralni del modernih plavžarskih naprav, katerim se iz topi insko ekonomskih ozirov priklopijo tudi valjarne za proizvodnjo težkih valjčnih predmetov Železarska podjetja teli dimenzij in te vertikalne koncentracije si' štejejo v težko železarsko industrijo, katera je v prvi vrsti potrebna nam, ako hočemo s podajanjem konkurence zmožnih sirovin in polfabrikotov obdržati obstanek naše lahke industrije in v obče z racionalnim izkoriščanjem naših rudnih zalog pokriti po možnosti vso domačo potrebo na železnih proizvodih iz lastnega vira.
Letna kapaciteta do 150.000 ton bi bila zadostna baza za koncepcijo takega podjetja v naši državi.
Jasno je, da so znatne količine železnih rud, katere taka podjetja dnevno pohabijo in se radi tega morejo vezati samo na rudišča, katera vsebujejo dovolj-ne in pregledne količine za metalurgijo "železa uporabnih rud.
(Dalje sledi.)
S^^fSMmasmaBsmBSsiS^
J Ako piješ „Buddhaw čaj, jjjjy^| vživaS že na zemlji raji
se je cena diamantov dvignila. Predali so pa lani 2,598.000 karatov, ■/» vsoto
8.225.000 funtov. Leto prej so prodali
2.040.000 karatov, vrednost 6,712.000 funtov. Srednja vrednost karata je znašala lani 66 šilingov in 8 pence (pence je množina od pennyja, 12 pence je 1 šiling), 6 pence ve‘5 kakor leta 1924, Skupna vrednost je bila lani večja od leta 1920 sem, ko je znašala 14,763.000 iuntov. V lanski produkciji je prva Kap-ska dežela, s 5,070.000 funti,' nato primejo I ransvvaal, Oranje itd. Omenjeni milijoni funtov značijo velikansko vrednost, saj je 1 funt ca 277 dinarjev.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ponovno opozarja vse delodajalce, dp izročajo denar le proti pravilno izstavljenemu potrdilu in samo onim inkasantom, ki se izkažejo z. uradnim pooblastilom, da so upravičeni za urad sprejemati denar.
Ureditev koledarja. — Dne 16. maja t. I. se vrši v Sremskih Karlovcih ar-hierejski zbor pravosl. cerkve v naši državi, na katerem se bo predvsem razpravljalo o ureditvi koledarja. Na zboru se bo odločilo, ali se pravoslavna cerkev v ta namen udeleži vase-ljenskega zbora na Sveti gori ali pa cerkveni koledar samostojno preuredi. Kakor poročajo srbski listi, je duhovništvo v naši državi za to, da arhi-erejski zbor cerkveni koledar avtonomno uredi.
Jugoslavija je bogata z rastlinskim oljeni. Jugoslaviji je že po njeni klima-tični legi odločeno, da poseduje izredno mnogo rastlinskega olja, ker take rastline rastejo vendar le v milejšem in gor-kejšem podnebju, katero obdaja ravno Jugoslavijo. Toda izkoriščanju te naravne dobrote Jugoslavija še ni kos, kajti vse tozadevne priprave so še zelo pomanjkljive. V naši državi se izdelujeta dve vrsti olja, to je oljčno in bučno olje. Oljka raste v Dalmaciji, v južni Črni gori in deloma tudi v Hercegovini. V južni Srbiji, v Macedcniji in v Četi (južno proti Podgorici) samo radi tega ne raste, ker jo nihče ne nasaja in ker se tudi od stra-n; vlade nihče za to ne briga. Kar se tiče bučnega olja, se to izdeluje sedaj v slov. in hrvaških krajih že kar na debelo, pa tudi dalmatinski kraji so se tega izdelovanja zelo poprijeli. Slovenskemu, hrvaškemu in dalmatinskemu kmetu ni treba nikoli izdati ene pare za tako olje, ker ga sam prideluje, pa tudi zraven tega še oddaja. Ubogi so s temi naravnimi jedilnimi clji le vzhodni kraji, severno od Save, Srbija, Macedonija in Bosna, čeravno ravno v teh krajih rasteta dve rastlini, kateri bi dajali v obilici jedilnega olja, ako bi se komu posrečilo, da bi tamkajšno ne posebno pridno ljudstvo povzbudil, da bi se poprijele pridelovanje tega olja. Te dve oljčni rastlini sta melona z vsemi svojimi vrstami, kakor tudi tobačna rastlina ali tobak. Poleti se zavžije po vzhodnih in južnih pokrajinah mnogo mnogo melon, katerih vrednost se lahko oceni na več milijonov. Zrna melone, ki naj bi dala najokusnejše aromatično namizno olje, se kratko-malo mečejo proč. Na vseh prostorih, po cestah in ulicah, v parkih, povsod je polno proč vrženih, pokvarjenih, melonskih lupin in zrn. Nikomur pa ne pride na misel, da bi zbiral in prodajal, ker nihče še ni izračunal, kako dober postran-s v ji zaslužek bi lahko s tem pridobil. Še ’(.j obžalovanja vredno je dejstvo, da se \ , ugcslaviji dosedaj še en liter olja i/ tobačnega semena ni pridelalo, čeravno raste na raznih krajih tobak in do sedaj bi se bilo že 1 do 2 milijona litrov jedilnega ali pa industrijskega olja prav lahko pridelalo. Kakor so poskusi dokazali, bi se lahko pridelalo 12 do 20 odstotno olje. Tudi ni strupeno, ker so poskusi pokazali da tobačne rastline ne vsebujejo strupa. Leta 1922 sta se sicer dva slovenska kmeta pečala s tem, da sta nabrala tobačnega semena in ga nesla v mlin, kjer so se rastline najprej spražile in potem so se hidravličnim potom shsnile. Na ta način sta dobila na 100 litrov semena 28 litrov olja. To olje je 76 temnordeče barve in okus je bil grenekap vporabilo se je pa za industrijsko olje. Kakemu prebrisanemu m podjetnemu trgovcu bi prišla oljčna industrija, če bi se je poprijel, prav gotovo v p ud in dižava sama pa bi, ako bi se taka podjetja množila, postala glede olja kaj kmalu neodvisna od drugih držav. Jugoslavija ima več tovarn, v katerih se
izdeluje olje iz lanu, maka, solnčnic in bučnih zrn in želeti bi bilo, da bi se tudi iz. tobačnih rastlin in iz melon pridelovalo olje.
Podpis razsodišču n pogodbe med Poljsko in Avstrijo. Dne 16. t. 111. je bila pod pisana a vstrijsko-poljska pogodba za razsodišče. Avstrijski zvezni kancler je dal na čast poljskemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Skr-zynskemu večerje,- pri kateri je imel dr. Ramek pozdravni govor, med katerim je izjavil: Jutri bomo podpisali razsodišč-no pogodbo, ki bo gotovo namesto naše stare pogodbe dokazala, da skušata tudi Poljska in Avstrija uresničiti na medeni način razsediščno idejo. Sklep te pogodbe naznanja vsemu svetu, da sta zopet dve državi pripravljeni v svojih medsebojnih odnošajih razširiti uporabo mirovnih sredstev za rešitev sporov.. Mini trski predsednik Skrzynski je odgovoril med drugim:	Zelo	srečen sem, da
vidim zopet Dunaj, kjer sem se že po prvih vtisih prepričal, da se tukaj napreduje. Vsi moramo stremeti za tem, da približujemo ves svet po vojni bedi pravi boljši bodočnosti. Za to pa -je treba spoznanja mednarodne solidarnosti. Splošna gospodarska beda pa mora dobiti svoj izraz tudi v politiki ter ji mora dati svoj pečat.
Rusko-ueinška pogajanja. Diplomatski dopisnik Daily Telegraphe piše, da Francija in njeni vzhodni zavezniki oči-vidno niso tako optimistični kot angleška diplomacija glede bre/.pomembno-sti nameravane nemško-ruske pogodbe. Mnogi bi pozdravili angleškci-ameriški korak, ki naj bi pritisnil na berlinsko vlado, na opusti pogodbo, ker je nezdružljiva z Lccarnom in Družbo narodov. Nemčija naj izbira med Lccarnom in Moskvo. Vsekakor pa angleško zunanje ministrstvo ne> misli v tej zadevi posredovati. Vprašanje, ki nastane sedaj, se tiče le posledic take pogodbe za Turčijo. To pa je stvar, ki se tiče Anglije, in sicer v enaki meri kot Italije, čije od-nošaji do Rusije so dobri, do Turčije napeti in do Nemčije negotovi. Ker je bil vedno cilj diplomacije, da bi sicer ne ustvarila evropskega koncerna proti Rusiji, vendar pa preprečila nemško-rusko pogodbo proti zapadnim državam, zato razvoj stvari vzhodno od Rena ni ravno zadeva, ki bi dajala povod za čestitanje.
Brezposelnost v Angliji narašča. Iz statističnih podatkov, ki jih je objavilo 'ministrstvo za delo, je razvidno, da je število brezposelnih na Angleškem narasti© na 1,049.800; v zadnjem tednu se je torej povišalo za 36.191. Vendar pa je bilo lanskega leta ob istem času za 116.553 delavcev več brez posla. Naraščanje brezposelnosti pripisujejo angle-* škim iradicijonalnim velikonočnim počitnicam.
Ruske zahteve glede Severnega tečaja. Urad osrednjega cdbora sovjetske zveze je odredil, da se imajo smatrati vsa ozemlja, ki bi se znala odkriti severno od ruske1 obale do Severnega tečaja med meridijanom 32° 49 35 vzhodne dolžine po Greenvvichu in meridijanom 138° 49 39, kot ozemlja sovjetske unije. Ta dekret ne določa nobenega novega pajta meddržavnega prava, ker je slične akte že izvršila Anglija v letih 1923 in 1924 glede Južnega tečaja.
Brezposelnost. Sredi marca je bilo v Avstriji 207.975 brezposelnih (koncem februarja 220.196 a v sredi februarja 226 tisoč 141). K temu je treba še dodati okoli 8.500 brezposelnih, ki dobivajo podpore. V Češkoslovaški je bilo koncem januarja 61.876 brezposelnih, decembra 1925 pa 48.384. V Jugoslaviji je bilo januarja t- k 48.112 brezposelnih napram 83.652 koncem decembra. Na Madžarskem je bilo v začetku marca v Budimpešti in v sedmih pokrajinah urada za posredovanje dela 6.103 brezposelnih. Na Poljskem je bilo sredi februarja nad 350.000 brezposelnih. Število brezposelnih v Nemčiji je znašalo v začetku marca 2,056.807. V Italiji je koncem januarja bilo 156.139 brezposelnih. Od tedaj je število naraslo za 33.939. Dne 1. marca je število brezposelnih v Angliji znašalo 1,107.100 t. j. za 128.518 manj nego v istem razdobju lanskega leta. V Švici je bilo koncem februarja 18.138 brezposelnih in to za 53 odstotkov več nego v istem času 1. 1925. V februarju je na * Danskem odstotna brezposelnost znašala 28.3 odstotkov napram 31.1 odstotkom, v januarju napram 16.8 odstotkom v februarju 1925.
Po svetu. Občni zbor Severonemškega Lloyda je odobril zaključek, ki je brez dividende. V lanskem poslovnem letu je bil potniški promet zadovoljiv in tudi letošnji poletni meseci dobro obetajo. Manj zadovoljiva je bila blagovna kupčija in ni upanja, da bo kmalu bolje. — Francosko cariniško zvišanje je bilo 7. aprila uradno razglašeno in je stopilo 9. aprila v Parizu v veljavo, 10. aprila pa v provinciji. — Igravnica v Mont© Carlo je zaključila 31. marca svoje poslovno leto, Čisti dobiček je izkazan s 83 milijoni frankov, dvajset milijonov več kot leto prej. Delničarji dobijo dividendo 140 odstotkov, to se pravi: 700 frankov na akcijo, k oje nominalna vrednost je 500 frankov. Tudi lansko leto je bilo boljše kot leto prej, za 12 milijonov frankov. — Raznesle so se vesti, da je bila vsled padca červcnca borza v Moskvi začasno zaprta. Pa ni bilo res. — Poslovno poročilo švedskega užigaličnega kartela zaključuje izredno povoljno. Leta 1924 podvojena glavnica je dvignila čisti dobiček od 19.1 na 28.5 milijonov švedskih kron, tako da so splačali tudi za pomnoženi kapital 12 odstotno dividendo. Inozemska podjetja trusta so spet pomnožili in povečali, eksport se je napram prejšnjemu letu dvignil za i() odstotkov. — V prvi polovici operacijskega leta 1925/26 (oktober—marec) so v ruskem petrolejskem okraju Groznij producirali samo 98.5% projektiranega, programa, za ca 1 milijon pudov premalo. Tudi zanaprej ne bo boljše. To pa zato, ker promet z inozemstvom ni tisti, ki so ga pričakovali. — Na Poljskem gre brezposelnost nazaj; v marcu je šla nazaj za 13,435 glav, a je znašala v začetku aprila še zmeraj 346.000 oseb. Zelo se je zmanjšalo tudi število tistih delavcev, ki delajo samo nekaj dni v tednu, in so dobili polno delo. — Na Ruskem bodo z udeležbo državnega kapitala ustanovili akcijsko družbo, ki bo dobavila privatni industriji potrebne surovine. Torej spet korak naprej k predvojnim 'razmeram. — Od 107 predvojnih pivovarn v Ukrajini jih dela sedaj 71. v bodočih petih letih jih bo prišlo zraven še pet in jih bo delalo torej skupno 83% predvojnega stanja. — Nemška produkcija surovega železa je bila v marcu za ca 08.OOO ton 2Yi % večja kot v februarju. Nasproti lanskemu marcu, najboljšemu povojnemu mesecu, je zaostala produkcija za 22%, nasproti mesečni povprečnosti 1913 pa za 50%. — Pasivnost francoske zunanje trgovine je bila v letošnjem marcu za 1.78 mil, frankov večja kot v lanskem marcu. — Nov davek bodo vpeljali na Poljskem, imel bo izeuačevalno obliko. Vsako tretje leto bodo premoženje cenili in bodo odmerili za davek -5 tisočink skupnega dohodka. Vlada upa, da bo dobila na ta način 60 milijonov zlotov na leto.
Ljubljanska borza.
v Jiomleljelc, 11). april« 192«.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz t. 1921 <len. 74, bi. 7(3; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 298, bi. 301; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 21; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20. bi. 21; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den 175; Merkantilna banka, Kočevje den. 102, bi. 104; Prva hrvatska šte-d ioni ca, Zagreb den. 868, bi. 872; Slavonska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 105, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 95; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 350, bi. 370; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100: »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 50, bi. 00; »šešir* tovarna klobukov id. d, Škofja Loka den. 110.
Blago:	Smrekovi,	jelovi hlodi, od 25 cm
prem. napr., od 4 m dolžine naprej, fco Domžale 5 vag den. 250, bi. 250, zaklj'. 250; tlmelovke smrekove, od 7—8 m dolž., na koncu 7—8 cm debele, merjeno 1 m od spodnjega konca, neodrgnjene in neokoničene, fco vag. nakl. p. 1 vag. den. 5.05, bi. 5.05, zaklj. 5.05; remeljni smrekovi, 60/60, 70/70, 80/80, L, II., III. monte, od 4.50 do 5.50 m, fco vag. nakl. post. 2 vag. den. 500, bi. 500, zaklj. 500; bukova drva, meterska, zdrava, suha, fco naklad. post. 1 vag. den. 19.50, bi. 19.50, zaklj. 19.50; bukovi plohi, obrobljeni, ostrorobi, od 40—100 mm, od 2 m napr., od 10 cm Sir. napr., I., II. monte, z 10 % III., fco vag. meja 1 vag. den. 670, bi. 670, zaklj. 670; bukova drva, suha, fco vag. nakl. post 5 vag. den. 18, bi. 18, zaklj. 18; hrastovi plohi, 90, 160, 110, 130 mm, od 2.50 m napr., fco meja bi. 1050; Premog: blago, za 1 tono:	Kal.	ca 7000 an-
tracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec 500,
kockcvec 450, orehovec 400, zdrob 350. Ral. «a 4800. Ico vagon Ormož: kosovec 260, koc-kovec '240, oreho-vee 210, zdrob 190. Kal. ca 3500, feo vagon Novo inesto:	kosovec 170,
kockovec 150, orehovec 140, zdrob 130, rovni 120. Pšenica 76 kg, fco Postojna tranz 5 vag. den. 345, bi. 345, zaklj. 345; 75/76 kg, fco. Postojna Iranz. 1 vag. den. 343, bi. 343, zaklj. 343; pšenica 74/75 kg, fco maki. post. okolica Kikinda 5 vag. den. 302, bi. 302, zaklj. 302; fco N«vii Sad 'okolica bi. 310. Kor.uza inzulan-ka, fco vag. slov. posl. 1 vag. den. 165, bi. 165, zaklj. 165; fco vag. slav. post. 1 vag. den. 135, bi. 135, zaklj. 135; par. slov. post. 2 v. den. 161, bi. 161, zaklj. 161; par. Postojna tranzit 2‘A vag. den. 175, bi. 175, zaklj. 175; par. Postojna tranz. bi. 182.50. Oves rešetani, par. slov. post. 5 vag. den. 205, bi. 213, zaklj. 205; rešetani, fco Novi Sad par. bi. 180. Ajda, fco vag. slov post. bi. 260. Proso rumeno, fco vag. slov. p. bi. 210. Rž, fco vag.. slov. post. bi. 210. Otrobi drobni, fco vag. »lov. post. bi. 125. Fižol prepeličar, fco slov. post. bi. 270; mešanec, fco slov. post. bi. 150. Krompir, rožnati, fco vag. Novi Sad 1 vag. den. 75, bi. 75, zaklj. 75; beli, fco slov. post. bi. 60.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani. Kg govejega mesa 15—19, jezika 18—19, vampov 9 do 10, pljuč, 6—8, jeter 18—19, ledic 18 do 19, možganov 18—19, loja 7.50—12, telečjega mesa 17—20, jeter 25—HO, pljuč 20, svinjskega mesa 23—25, pljuč 10, jeter 12—20, ledic 25—27.50, glave 7.50—10, parkljev 5—7, slanine trebušne '20, ribe in sala 22, slanine mešane 21, slanine na debelo 21, kg masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 29—30, prekajenih parkljev 10—12, prekuj. glave
12.50, jezika 85, kg koštruna 14—15, kozlička 22.50, konjsko meso G—8, kg krakovskih klobas 40, debrecinskih 40, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28—30, ena kokoš 30—40 Din, petelin 30—40, nepitana gos 75, kg karpa 30, linje 30, ščuke 30, klina 13.50—15, mrene' 7.50— 20, pečenke 8—12.50, liter mleka 2.50— 3, kg surovega masla 50, čajnega masla 60, masla 50, bohinjskega sira 36, sirčka 10, eno jajce 1, liter vina 14—20, čaša piva 3.25, vrček piva 4.50—4.75, steklenica piva 5,25—5.75, kg belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, kg jabolk 5—12, ena oranža 1.50—2, limona —.50 do — .75, kg fig 15, dateljnov 24, orehov 12, luščenih orehov 30—32, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 10, kg kave 40—76, pražene 52—100, kristalnega sladkorja
13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 20, riža 9—12, liter olja 18—20, liter kisa 2.50—4.50, kg soli morske 450, kamene 4.50, celega popra 52, zmletega 54, paprike 20—56, liter petroleja 7, te-
stenin kg 9—12, kg pralnega luga 3.75, čaja 75—100. kg moke št. 0 je 5.50, šf. 1 je 5.25, št. 3 je 4.50, št. 4 je 4.25, št. 6 je 3, kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješprenjčka 10—13, otrobov 2.50, koruzne* moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4—5, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8—9, ržene moke 5, 100 kg pšenice 350—360, rži 250—280, ječmena 230—250, ovsa 220— 240, prosa 275—300, koruze 185—195, ajde 280—300, fižola ribničana 350, prc-peldčarja 350, graha 400—500, leče 600, q premega 44, kubični meter trdih drv 160, mehkih 75, q sladkega sena 75—80, pol sladkega 60, kislega sena 50, slame 50, kg ajseirice tržaške 16—18, berivke 20, motovilca 5, radiča 17, zgodnjega zelja tržaškega 12, kislega zelja 2.50—3, karfijol 9—11, kolerab pod/.emnic 1 do 1.50, špargljev 30, kg špinače 7—8, kg graha v stročju tržaški 9—11, čebule 3 do 3.50, česna 15, krompirja 1.50, tržaški 10, repe 1—1.50, kisle repe 2—2.50, korenja 1—1.50, peteršilja 10—12, zelenjave za juho 10—12, kos artičoke 2.
Mariborski <rg dne 17. aprila 1926. To pot je bilo zopet več slani nar jev na trgu. Bilo jih je namreč 47, ki so pripeljali 110 zaklanih svinj seboj in so prodajali meso in slanino malo ceneje kako pretečeni tedeta; domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. Perotnine je bilo okoli 400 komadov in sicer okoli 100 komadov piščancev, ki sc se prodajali po 25 do 60 Din pat, kokoši pa po 30 do 60 dinarjev, race in gesi, katerih je bilo prav malo, pc 60 do 100, purani pa (15 komadov) po 75 do 150 Din. komad. Perotni-ne se proda v Mariboru največ med 7. in 9. uro zjutraj. Domači zajci 7.50 do 25 dinarjev, kozlički (30 komadov) po 50 do IGO Din, 3 jagnjeta po 125 do 150 Din komad in ena ovca za 180 Din. Te domače živali ljudje1 kaj radi kupujejo. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, sadike. Krompirja in čebule'je bilo 19 vozov. Krompir se je prodajal po 5 do 5.50 Din mernik (7 in pol kg), oziroma 0.75 do 1 Din kg, solata, katere je bilo v obilici, se je prodajala po 0.50 do 1 Din kupček, druga pa 6 do 12 Din kg, glavnata 1 do 4 Din komad, čebula 1.50 do 5 Din, česen 5.10 Din venec, grah v stročju 10 Din, kislo zelje 2.50 do 3, kisla repa 1.50 do 2 Din kg, karfiol 3 <lc> 12 Din, ohrovt 0.50 .do 2 Din komad, špinača 1, gobe 1 Din kupček; sadje: jabolka 5 do 11 I)in, suhe češplje 10 do 12 Din kg; mleko 2.50 do 3.50, smetana 14 do 16, oljčno olje 32 do 40, bučno olje 26 do 28 (po trgovinah 22 Din) liter, maslo suro-
vo 46 do 50, čajno 50 do 70 Din, kuhano 40 dc 48 Din kg. Sirček 1 do 8 Din hlebček, jajca 1 do 1.25 Din komad, strd (med) 88 do 90 Din kg, fižol 2 do 3 Din liter. Cvetice 1 do 5 Din, v loncih 15 do 75 Din. komad, sadke (jablane, hruške) 10 dc 15 Din komad. Lončena in lesena roba 1 di 60 Din komad, brezove metle 2.50 di. 5 Din komad, lesene grablje 8 do 10, vile za seno 10 do 15 Din komad.
Seno in slama v Mariboru. Dne 14. 1. m. so kmetje pripeljali 5 vozov sena in 3 vozove slame, v soboto 17 t. m. pa so radi bližajoče se košnje pripeljali 19 vozov sena, 6 vozov otave in celo 17 vozov slame na trg. Radi tega navala so cene seveda padle in sicer s<, seno prodajali po 65 do 87.50, otavo po 75 do 85 in slamo po 45 do 57.50 Din. Slamo so prodajali tudi v snopih po 2 do 2.50 Din komad.
Goriški domači zelenjadni trg v soboto. Kupčija je bila živahna* Ponudba velika. Gene trdne. Šparglji od 8—9 lir kg. Solata po 2 liri, krompir pc L 1.20, tuji grah po 2 liri, domači po 5 lir kg, radič po 1—3 lire, artičoki po 60 cent. 1 glava, broklje po 1.20—1.40 kg.
Kovinski trg okoli 10. aprila. Iz Amerike prihajajo v zadnjem času ugodna poročila; naročil v marcu je bilo prav veliko, cene se držijo, železnice bodo kmalu spet nastopile z večjimi nakupi. Uvoz jekla se dviga, neka tvrdka je naročila pri Kruppu 15.000 ton tračnic. Poročila o nadaljevanju pogajanj glede ustanovitve evropskega kartela se nadaljujejo. Francoski časopisi pišejo, da zastopajo Amerikance pri pariških pogajanjih Angleži. V zvezi s tein nastajajo razne kombinacije, in slišimo, da se bo stvor i la kontinentalna francosko-nem-ška skupina proti anglo-ameriški. Časopisje poroča tako, kakor bi rado videlo, da bi bilo, in si je zato v vsej stvari kaj težko ustvariti pravo sodbo. Kupčija preteklih dni je bila omejena; francosko gospodarstvo se je začelo sicer boljšati, pa nevarnost še ni odstranjena. Neugodno na cene vplivajo nizke ponudbe Francije in Belgije in pa prizadevanje Nemčije, da se svojih zalog na vsak način znebi. Zadnje eksportne cene: železo v palicah funtov 5/o, valjana žica,"/«, surova pločevina “/-n, srednja “/5, fina 8
do 9. — Položaj na češkoslovaškem kovinskem trgu se ni spremenil; domače povpraševanje je malo boljše, samo tovarne premalo naročajo. Eksportna trgovina je slejkoprej zanič. — Nemški kovinski trg kaže kaj mirno tendenco. Go-
spodarske in finančne razmere na Nemškem so še zmeraj slabe, denarni trg ni ravno preveč ugoden. Zaposlenost tovarn je šla zelo nazaj. Zelo ugodno znamenje v nemški 'eksportni trgovini so pa v zadnjem času naročila iz Amerike. Cene na domačem trgu so uradno'ostale nespremenjene: železo v palicah 125 do 130 mark, valjana žica 135, surova pločevina 140 do 145, srednja 150. Produkcija v februarju je bila večja kot v januarju, delalo je v januarju 84 plavžev, v februarju 80. — Na luksemburškem trgu ni nobene •spremembe, tovarne so dobro zaposlene, naročil je dosti; cene nespremenjene. — V Belgiji pa ni dosti naročil, zapc slenost tovarn je po dolgem času prvič prav nezadovoljiva. Domači trg ne kupi dosti, ekspert se bori s hudo konkurenco. Cene se pa držijo na prejšnji višini: železo v palicah 570 do 580 belgijskih frankov, tračnice 590 do 600, surova pločevina 630 do '640, srednja 680 do 690, fina 860 do 940. — Na Francoskem v zadnjem času nič novega. Za frank se še zmeraj bojijo. Domača kupčija se ne more razviti in so naročila zelo omejena; domače povpraševanje ne zadostuje za konsum 50.000 ton surovega železa, ki so ga za marec prihranili za domači trg. Najbolje se drži valjano blago. Iz tujine je prišlo nekaj večjih naročil, posebno za surovo železo; v pol-fabr-ikatih je belgijska in nemška konkurenca zqlo huda. — Že več tednov sem se trudijo angleški producenti, da obdržijo cene na dosedanji višini, in so jih poročila o ustanovitvi železnega kartela v tem stremljenju le še pokropila, (.'sne so že od srede januarja na isti višini: Cleveland št. 1 šilingov 72 pence 6, št. 3 šil. 70, št. 4 šil. 69. Eksportne cene so za 6 pence višje kakor domače; jasno je, da ob sedanjem položaju na kontinentalnem trgu o kakšni večji angleški ekspertni trgovini ni govora:
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 27. aprila l. 1. ponudbe za dobavo 150 komadov lopat za premog ler za dobavo 250 kg lanenega dvakrat kuhanega firneža. Dne 29. aprila t. 1. se bo vršila pri intencUmtuiu
Dravske divizijske oblasti v Ljubljani oferlalna licitacija glede dobave 16.000 kilogramov petroleja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
KUPI?
Le pri tvrdki
GRIT/NIK
h
Ljubljana
yfr Ljubljani
Špecerij sko blago
ramovrtino d&gF*urtJ<B moko in iliiBrln iii pridelke raonovrstno rudninsko v o sl o Kastna pilažama as« j kavo In mlin *a cll-lav« k clektrSCnlm j obratom.
emoa MA BASPOSAOOI
blizu Prešernovega spomenika ob »odi.
Najbolj§i šivalni stroj za rodbinsko alt obrtno rabo, svetovno znanih znamk Grfltsener - Adler - Ph»>nlx. Istotani nosamezne dele ?& s‘rV\e in kolesa, igle, olje, jermen n, py.; motiko. Pouk o vezenju no *troJ brs/oi. ■. n ! — Večletno garancija! Na velko! Na malo l
v vseli barvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovice, volna, bombo/., žepni robet, modni pasovi, looietne potrebščine, ščetke zo zobe, obleko tn čevlje itd. v največji izberi in po najnlžji ceni pri
Peteline Josip
LJUBLJANA
Na veliko !
Na malo!
gag, b*sr	M	'3
i.a rum, konir.lt, likerjo in žganje
Ekstrakti in arome
za nealkoholne pijače vseh visi
- za aromatizirani banditov 0l6n	in	sladile
Mm marmelada Jeklar Sadni grog (Ptinsch) -- Limonov sok -
priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ulica 13 !!! Zahtevajte cenike !!!
periio, samo-
veznice, čepice, dežnike, čevlje itd.
v veliki izberi nudi ugodiso
samo
■L
Najboljša so se vedno
Solidne cene! Plačljivo n& oisroSte s I6N.VOK, tjubljana-Novo mrcesfo-
ii
~nwiiMTimnmmiiiiiMiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiinHi»iPJMUiijHin!n'
TRO. MD. I>- O.
letalce.
Tlika Jkurejape, pravila,	raanlodnice
55SS »*o»tae. .......... tasti,a kr.jlaoveKnic«.
||UBI|IANA « SIMON GBEeOHČlCEVA Htt. 13. -
'mt*,
, »
Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. - Za Trgov*ko-indu«trijako d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskana. A.SEVER, Ljubljana.