f*o&i«rrtr5» plat«*** » Ufeiaja vsak torek, četrtek In »otoota. Cena posamezni Številki K 1*50. i :;a°©js.ka l.-,,. .. . Dijana ' lJtzlaa za trgovino, industrijo in obut. LETO IV. LJUBLJANA, dne 20. avgusta 1921. ŠTEV. 86. Kralj Aleksander. Po smrti sivolasega kralja Petra je zasedel v zmislu člena 50 uslave prestol naše kraljevine dosedanji regent Aleksander, ki se mu pri tej svečani priliki klanjajo v globoki vdanosti vsa tri jugoslovenska plemena. Mlademu jugoslovenskeiriu vladarju so vladarski posli že daljšo dobo let v vseh detajlih znani, ker mu je njegov oče že ob izbruhu svetovne vojske izvrševanje kraljevskih dolžnosti poveril s tem, da ga je imenoval regentom. Srbski narod je v dolgi vojni dobi imel priložnost, spoznati svojega bodočega kralja in ceniti njegove izredne lastnostij ko je neustrašeni Karagjorgjevič živel sredi svojih vojakov in ž njimi nosil vojne napore. Pri tej priložnosti je kralj Aleksander tudi sam, v vednem stiku i narodom v orožju, izpopolnil svojo vladarsko vzgojo, ko je iz neposredne bližine doživljal in sam v prvih vrstah sodeloval pri velikem delu narodnega osvobojenja. Tradicija njegove hiše, ki je nosila srbstvo na njegovi državni in kulturni razvojni poti že pred vojsko, se je v Aleksandru kot armadnemu poveljniku poglobila in razširila v iskreno jugosloven-stvo. Vsa naša najnovejša državna zgodovina je tesno spojena z njegovim imenom. Na čelu srbske vojske, ki je bila pomnožena z nebroj slovenskimi in hrvatskimi dobrovoljci, je vkorakal, kmalu bo temu tri leta, v okupirano Srbijo in je ustvaril novo slavno domovino, ki sega od Triglava do Belega morja. Na zgodovinski dan 1. decembra 1918 je ustvaril pravni temelj Jugoslavije, ko je sprejel državnopravne izjave slovenskega in hrvaškega naroda. Osebe, ki poznajo kralja Aleksandra, ga slikajo v zelo simpatični luči. Predvsem ga diči stroga ustavnost, lastnost, katere globoki pomen posebno razumemo mi, ki smo živeli v konstitucijonalni državi, kjer je bila državna moč med krono in narodi deljena, in se je bil večen ustavni boj za pravice ljudstva. Naš vladar ima pa moderni zapadnoevropski nazor demokracije, da je le najvišji predstavnik naroda, ki izvršuje le njegovo voljo, ter ne stoji nad narodom. V tem tiči njegova moč, da se globoko zaveda tesne zveze med krono in ljudstvom ter živi v stalnem neposrednem stiku z njegovimi predstav-n ». ima priložnost, da mu razlozi svoje mnenje in prepričanje. Tudi slovenski narod je s tem neizmerno pridobil, ker lahko nemoteno uveljavlja svoja poštena politična gesla v popolnem stiku z dvorom. Ta dosledna ustavnost je utemeljena v iskrenem jugoslovenskem narodnem čutu, ki je kralju Aleksandru lasten. Pri lanskoletnem svečanem potovanju po Sloveniji, ki je imel tako prisrčen značaj, smo imeli priložnost opazovati, kako blizu nani je bil takratni regent in kako nas je razumel. Pokazal je pri tej priliki globoko umevanje za vse slovenske interese in je večkrat nedvomno osvedočil, da ne pozna nobenih plemenskih mej in predsodkov. Takrat je Slovenija v narodnih nošah prvič svečano dokumentirala svojo državno pripadnost. Najlepše je bilo v onih dneh spoznanje, da je vse to nacijo-nalno navdušenje spontano in prisrčno, in ni več nekdanjih ledenih eti-ketnih form in nobene prisiljenosti na nobeni strani, ki nas je spremljala stoletja. Iz onih dni je kralj Aleksander ostal slovenskemu narodu v neizbrisnem spominu. Vsa tri jugoslovenska plemena zrejo s svojim mladim vladarjem na čelu bodočnosti mirno v oči. Kralj Aleksander je že kot regent s tako vnemo sodeloval pri ustvaritvi Jugoslavije in pri prehodu iz revolucionarnih dni vojne likvidacije v večjo skladnost državnega življenja današnjih dni, da trdno upamo, da se bo njegovi državniški modrosti vedno posrečilo, najti v zvezi z odkritosrčnimi svetovalci krone formulo za čim mirnejši in pravičnejši državni razvoj. Tudi mi bomo s svoje strani skušali, da v javnem življenju obveljajo vedno zdrava in vsem pravična gesla. Ves jugoslovenski narod iskreno želi, da bi naš kralj brzo okreval od bolezni, ki mu za nekaj časa brani, vrniti se v domovino, in prišel med nas. V trdnem upanju, da bomo pod njegovim vodstvom povedli Jugoslavijo v srečnejšo dobo, kličemo vsi: Živel kralj Aleksander! Nova državna posojila. Po dolgotrajnih pogajanjih je izšla 10. avgusta t. I. naredba o 7°/o investicijskem posojilu v znesku 500 milijonov dinarjev. Svrha posojilu je, kakor je razvidno iz čl. 1. omenjene naredbe, preskrbeti državi sredstva za popravila, dovršitev in razširjenje železniških prometnih naprav, ureditev in zgradbo pristanišč in cest. Posojilo se ima amortizirati tekom 50 let in prične amortizacija leta 1925. Posojilo je zasigurano s hipoteko na izvrženih investicijah. Za obrestovanje in amortizacijo potrebne svote se bodo ustavile vsako leto v redni proračun in za kritje se bodo v prvi vrsti porabili dohodki od investičnih objektov. Posojilo se izda al pari. Obresti se plačujejo polletno. Amortizacija se vrši enkrat letno in sicer z izžrebanjem ali pa z odkupom. Tekom desetih let se posojilo ne more konvestirati, niti se v tej dobi ne sme zmanjšati obrestna mera. Obveznice in kuponi državnega posojila so oproščeni od vsakega sedanjega in bodočega davka in doklad, kakor tudi vsakih državnih in drugih taks in pristojbin. Vsi emisijski posli, prepisi in obračun državnega posojila so tudi oproščeni od vseh taks. Obveznicam državnega posojila se prizna pravico, da se lahko v njih naložijo pupilne mase, da se lahko polagajo kot kavcije, uporabljajo za fonde, zapuščine in depozite javnih blagajn. Obligacijam se priznajo vsi privilegiji, ki jih uživajo ostale ? državne zadolžnice. Posojilno službo bo vršila generalna direkcija državnih dolgov pri finančnem ministrstvu, kontrolo pravilne uporabe posojila bo vodil poseben parlamentarni odbor in bo o uporabi finančni minister por«čal narodni skupščini. Obenem s to naredbo je finančno ministerstvo objavilo tudi program del, ki jih namerava s tem investicijskim posojilom izvršiti. Za Slovenijo pridejo predvsem sledeče točke v poštev: 1. Vzpostavitev prometa Beograd-Zagreb brez menjave vozne smeri v Indjiji 4 miljone dinarjev. 2. Nabava pregov 1n skretničarskega materijala, 32 milj. din. 7. Popravila lokomotiv in vagonov 34 milj. din. 10. a) Delavnica državnih železnic v Ljubljani, 5 milj. din. 11. a) Zgradba inšpektorat* v Ljubljani. 1 milj. din. II. 1) Trasiranje novih prog, 3'/t milj. din. 14. Zgradba proge Ljutomer — Ormož — Murska Sobota, 10 milj. din. III. 1) Adaptacija luke Baroš in Martinšice z železniško zvezo do obstoječe proge pri svinčeni livarni, 25 mil. din. Slovenija je z ozirom na celoten gospodarski položaj države lahko zelo zadovoljna, da je bilo sprejeto izmed mnogih projektov toliko v investicijski program. Zasigurana je, kar je glavno, zveza z Prekmurjem in z Ljutomerom, kar je bilo za te rodovitne kraje najvažnejše, zajamčena je zgradba inšpektorata v Ljubljani in železniških delavnic, za katere se je sedanji namestnik Ivan Hribar pod Avstrijo toliko, toda brezuspešno boril. Vse te velike uspehe, ki so za industrijski razvoj Ljubljane nad vse važni, imamo zahvaliti v prvi vrsti poslancu dr. Žerjavu, ki se je z nesebično požrtvovalnostjo in vztrajnostjo boril za te naše zahteve. Novo posojilo je po denarni strani izredno ugodno. Predvsem je pupilarna varnost, oprostitev od davka in sedemodstotna rentabiliteta tako privlačna, da ni dvoma, da se bodo vse hranilnice, posojilnice in tudi najširši drobni sloji odzvali pozivu in podpisali velike deleže. Visoka obrestna mera nudi sedaj zavodom, ki imajo velike svote avstrijskega vojnega posojila ugodno priliko, da se deloma sanirajo Tudi naša lesna trgovina, trgovina z živino se bodo odzvali brez dvoma v polni meri državnemu apelu, ker se gre vendar za zboljšanje prometa, ki je dosedaj nas vse najbolj oviral, za nabavo novih vagonov in lokomotiv, da postane naš promet, posebno naš izvoz čim najbolj intenziven in da zboljša našo plačilno bilanco in nam omogoči vnovčiti vse naravne zaklade naše domovine. Vprašanje investicijskega posojila se je razmotrivalo že letošnjo spomlad pri razpravah gospodarskega sveta. Koncem aprila je finančni minister s člani finančnega sveta ugotovil splošne smernice notranjega državnega posojila. Začetkom maja se je nato pomočnik finančnega ministra dr. Kostrenčič z bančnimi strokovnjaki sporazumel glede pogojev in modalitet emisije posojila. Nato je sindikat bank oferiral mini-sterstvu pogoje za prevzetje garancije. Oferta je bila z malimi izpremembami od finančnega ministra sprejeta, nakar je sindikat razdelil posojilo po posameznih pokrajinah. Na Slovenske zavode je odpadlo 12 °/o, kar ne bo težko pri izredno ugodnih pogojih med občinstvom plasirati. Po prvotnem načrtu je imelo posojilo takoj po sprejetju ustave in še pred žetvijo priti k emisiji, pa se je vsled političnega položaja zavleklo. Kljub temu upamo, da bodo naši gospodarski krogi pokazali praktično in mate-rijelno svoj patrijotizem in umevanju za velik investicijski program naše mlade države in se v polni meri odzvali prvemu apelu in izrazili mladi državi svoje zaupanje. Investicijski program za zboljšanje našega prometa. Načrt investicijskih del, za katere se je razpisalo notranje državno posojilo v znesku pol milijarde dinarjev, obsega štiri skupine. Prva skupina je obnovitev obstoječih prog in vsposobljenje glavne proge Zagreb — Beograd — Caribrod, odnosno Gjevgjelija za intenzivni promet, in stavba stanovanj za prometno osob-je v Zagrebu, Beogradu ,in Subotici ter je proračunjena na 200 milijonov dinarjev. Druga skupina vsebuje trasiranje novih prog, dovršitev začetih in izpopolnitev železniških zvez, ki vsled sedanjih državnih mej nimajo medsebojne zveze, in je proračuna-na na 165 milijonov dinarjev. V tretjo skupino spadajo adaptacijska dela v naših pristaniščih, oskrba pomorskih oblasti z neobhodnimi potrebščinami za razvoj našega pomorstva in izkazuje 70 milijonov dinarjev izdatkov. Zadnjo skupino tvorijo potrebe centralne uprave prometa, ki so proračunane na 20 milijonov dinarjev. Ostalih 45 milijonov dinarjev se ima porabiti za zgradbo novih cest, glede katerih ni objavljen noben de-tajliran program, vendar je nesporno, da bo ta svota potrebna predvsem za novoosvobojene kraje, Staro Srbijo in Makedonijo, kjer so komunikacije v zelo slabem in nerazv item stanju. O investicijskem programu se je vršila lansko leto od 1. - 8 maja v Beogradu konferenca zastopnikov gospodarskih korporacij iz cele države, zastopnikov inženjerskih organizacij in velikega generalnega štaba. Iz Slovenije je bil za trgovsko in obrtniško zbornico delegiran Ivan Mohorič, za ravnateljstvo državnih železnic inž. R. Kavčič in za Zadružno Zvezo v Celju minister V. Kukovec. Po obširni! vsestranskih razpravah se je takrat sprejel program najnujnejših del, katerega sedaj vidimo uresničenega z novim notranjim posojilom. Ministrstvo saobra-čaja je o tedanjih izredno interesantnih stvarnih konferencah o investicijskem programu izdalo izčrpno tiskano poročilo, h kateremu se bomo še v podrobnostih vrnili. Prva najvažnejša naloga je bila aorto vsega prometa v naši državi zvezo Zagreb — Beograd—Gjevgje-lija, katere prvi del je bil zidan kot lokalna proga, razširiti v prvovrstno glavno progo, povečati njeno kapaciteto s stavbo izogibališč, razširjenje obstoječih kolodvorov, pojačenja dolnjega stroja, izmena tračnic in nekaterih mostov. Obenem ne mora zgraditi nova zveza med postajami Golu-binci in Staro Pazovo, da bi ne bilo treba v postaji Indjiji menjati vozne smeri. Neobhodno potrebni pendant k temu programu bi bila prestavba kolodvora v Zidanem mostu, kjer je ..Ofidielno glasila Liukijanskesa Velikega Setania." sedanji način obratovanja v prometu z Zagrebom nevzdržen. Za razširjenje glavne proge je proračunanih 40 milijonov dinarjev na zgradbo direktne zveze pri Indjiji 4 milj. din. Razširjenje zagrebškega in beograjskega kolodvora, da bi se preprečilo kopičenje blaga na glavni progi in v Ljubljani, je projektirano z 12 milj. din., razširjenje kurilniških naprav s 5 milj. din. S tem v neposredni zvezi je zgradba centralno garažne postaje in osrednjega magacina v Ba-tajnici pred Zemunom s 4 milj. din. V nadaljni program spadajo vodno-postajne zgradbe na glavni progi v Novski, Vinkovcih, Zomboru in Veli ki Kikindi, z 8 miljoni dinarji in zgradbe briketaren za premogovne centre 32 miljonov dinarjev. Brike-tame se namerava predvsem obnoviti in modernizirati v krajih, kjer so že obstojale, in sicer v Radujevcu za timoško dolino in v Čupriji za senj-sko kotlino, da bi se racijonelnejše uporabljal cel produkt in ne šel premogovni prah in zdrob v zgubo. Za popravo lokomotiv in vagonov je pre-liminiranih 34 milijonov dinarjev. Za potrebe ozkotirnih železnic je določenih nad 30 milijonov dinarjev in sicer odpade na nabavo materijala za bosanske železnice 1,670.000 din., nabavo in popravo strojev za ozki tir 15 milijonov in za prevoz tračnic i zskla-delavnic pa ozkotirne proge v Nišu, Sarajevu, Zagrebu in Bečkereku 12 miljonov in za prevoz tračnic iz skladišč vojnega arzenala v Tivtu v Boki Kotorski 1,600.000 dinarjev. Omeniti bi bilo še, da je za zgradbo stanovanjskih hiš pri ravnateljstvih določenih 4,730.000 dinarjev. (Dalje prihodnjič.) Franjo Souvan: Manchester. Kakor poročajo inozemski časopisi, se je vršil v Manchestru internacionalen sestanek tekstilnih industri-jalcev. Ta sestanek je baje sklenil resolucijo, naj se Nemški Avstriji takoj čim izdatnejše financi-jelno pomaga in naj države, ki bi dale to pomoč, zahtevano generalno zastavno pravico začasno zapostavijo, ker je rešitev svetovne krize v vseh industrijskih podjetjih mogoča le, če se zagotove izvoznim državam zopet financijelno krepki odjemalci v uvoznih državah. Z drugimi besedami povedano: Izvozne države naj financijelno pomorejo Nemški Avstriji in sploh državam z manjvredno valuto brez kakšne zastavne pravice, tako da bodo te države v finančnem oziru ohranile neko gotovo svobodo in gibčnost. Angleški kapital naj podpre bankerotno Nemško Avstrijo, da bode mogla zopet kupovati: tako^ bi iz Nemške Avstrije postala kolonija ali filijalka angleških velepodjetij. Zanimivo je to. Zdi se nam, kakor če financira tvomica kakšnega malega odjemalca, ki je zašel v plačilne tež-koče. Morda je to danes res edina rešitev za Nemško Avstrijo in za — angleško industrijo? Stvar Nemške Avstrije bo seveda otresti se sčasoma tega jerobstva. Zanimivo za nas je pa to dejstvo tudi s tega stališča, ker zopet kaže, kakšno ekspanzivno silo je zadobil anglikanski — angleški in amerikan-ski — kapitalizem. To gre paralelno z italijanskimi in francoskimi poizkusi; kar se tiče Italije, proti nam in Grčiji; kar se tiče Francije, proti Nemčiji. Opozarjamo na to naše gospode ministre, in prosimo jih — naj ne odpirajo preveč dobrodušno vrat italijanskemu in angleškemu kapitalu opozarjamo na dogodke v Mežah — zatvorimo vrata; osamosvojimo s e! In če nimamo še vseh industrij, raje še malo potrpimo. Samo resnično nacionaliziranim podjetjem naj se dajejo koncesije. Seveda smo mi v vse drugačnem položaju, kakor Nemška Avstrija; ali opreznosti pa je le treba, posebno v Dalmaciji, pa tudi v Sloveniii. Morda ie Angležem Nemška Avstrija le ro t do bogate Jugoslavije, kakor mislijo Italijani, danan bodo preko Re- ke in Zadra gospodarsko zasužnili? Drug jako zanimiv predlog — tudi angleškega izvora —je predlog, da se naj bi ustanovila za vse sred-nje-evropske države enotna valuta. Jako dobro je ta predlog zavrnil češki finančni minister, ki je baje v ne-rešitev jako idealna, ker bi na mah kem razgovoru rekel, da bi bila taka odstranila prometne težkoče, da pa je njena izvršitev nemogoča dokler in so posamezne države svoje valute interno toliko okrepile, da bi bila diferenca relativno majhna, kajti vsaka država mora gledati, da svoje bogastvo zase izkoristi, ne more pa podpreti sosednje bankerotne države s svojim kreditom in bogastvom v lastno škodo. To je jasno. Seveda, Angleži, Amerikanci in Francozi bi z uvedbo enotne valute pri nasledstvenih državah ničesar ne izgubili, če pa bi kaj izgubili,bi to tisočkrat zopet dobili nazaj, ker bi potem s svojo industrijo in s svojim kapitalom preplavili vso srednjo Evropo, tudi naše kraje. Drugače je stvar pri Čehih in pri nas. Mi riskiramo več. Češka krona velja 8 do 8V2 nemško-avstrijskih, naš dinar 16 nemško-avstriskih kron. Seveda — to bi bilo komodno za naše ljube prijatelje, če bi mi z našo in češko neprimerno boljšo valuto podprli nemško krono, da bi potem mogli Angleži, Amerikanci in Fran-cozje delati na Dunaju zopet kupčije, izpodriniti češko oblačilno blago in našo moko! To naj naši merodajni krogi malo premišljujejo. Če bodo te in take pazno zasledovali, potem bodo gospodje ministri menda vendar prišli do zaključka, da bi bila gospodarska zbornica nujno potrebna, in da takih vprašanj ne rešujejo nikjer z — na-redbami! ljubljanski »Veliki Semeni11 od 3-d°ia- —»*• Pojasnila daje brezplačno Urad Ljubljanskega Velikega Semnja v Ljubljani, TurjaSkl trg Sl. 6/II. Kaj je prav za prav z davkom na poslovni promet? Za nas je predvsem važno ugotoviti, katera so taka industrijska (tovarniška) podjetja. Za industrijska podjetja se smatrajo po naših informacijah taka podjetje, ki izdelujejo, pridelujejo, predelujejo ali plemeničijo širšemu trgu dostopne obrtne predmete v veliki množini ali pa oskrbujejo velikopotezno medkrajevni promet na veliko razdaljo, ako imajo podjetja: a) pogoje za obligatorno proto-kolacijo v trgovskem registru, b) obrat urejen za delo s stroji na inehaniški pogon, ali pa če se strojev sploh ne more porabiti, zaposlenih v obratovališču vsaj 20 delavcev, ne vštevši učence. c) lastnike ali vodje, ki sami ne opravljajo ročnih del, ali dela pri strojih. Tvorniška (fabriška) podjetja so industrijska podjetja, ki izdelujejo s stroji obrtne, proizvode iz surovin ali polufabrikatov v ograjenih, od okolice ločenih obratovališčih. Industrija dela za širši trg, obrt pa za kritje lokalne potrebe. Ako obstoje dvomi, v katero kategorijo naj se dene to ali ono podjetje, tedaj odda zadevno mnenje pristojna politična oblast. Denarni zavodi (in pa delniške družbe, ki se bavijo z denarnimi posli) plačajo za denarne posle iz naslova davka na poslovni promet 2% od kosmatega dohodka denarnih poslov, kakor je ta izkazan v letni potrjeni bilanci. Za prvo leto t. j. leto 1920, se pobira ta davek le na polovico kosmatega dohodka, izkazanega v bilanci za leto 1910, za leto 1921 pa do nadaljnega ukrepa na polovico kosmatega dohodka iz de-^‘irnih poslov v 1. 1920. Tako se glasi dobesedno v razglasu delgacije mi-rir.t^tva financ, z dne 15. jun. 1921 št. A. I. 2030, objavljenem y 72. izvo- du »Uradnega lista«, z dne 1. julija t. 1. Ta določba ni popolnoma jasna. Kako naj denarni zavodi ugo-tove kosmati dohodek denarnih poslov? Vzame se v roke račun izgube in dobička. Tu imamo na eni strani več ali manj podrobno izkazane obrestne uspehe in končni skupni znesek vseh zadevnih postavk. Na drugi strani imamo slično sklepno svoto, ki obstoji iz obrestnih zgub, odpisov itd. jn pa iz čistega bilančnega dobička. Kosmati, t. j. obdavčljivi dohodek dobimo sedaj takole. Na eni strani se iz računa zgube in dobička seštejejo uspehi iz denarnih poslov, n. pr. hiptečnili,založnih, meničnih, kontokurentnih in drugih obresti, donosov itd., na drugi strani se pa ugotovi zgube iz denarnih poslov, kot so na pr. izplačane obresti hranilnih vlog, kontokorentnih .računov, hranilnikov itd. Ako sedaj odštejemo od sklepne svote obratnih uspehov denarnih poslov še zgube pri teh poslih kakor smo jih zgoraj navedli dobimo >kosmati dohodek« denarnih poslov, katerega je obdačiti z davkom na poslovni promet. Odbiti se pa smejo od skupne svote denarnih poslov le one zgube itd.,ki so v direktni zvezi s temi posli. Ne sme se pa upoštevati režijske stroške, eventualne kurzne zgube in podobne postavke. Radi česa se kurznih zgub ne sme upoštevati, ni nam popolnoma jasno. Po našem mnenju je to načelo pogrešeno. Sigurno je, da bi smel zavod odbiti vsaj one kurzne zgube, ki so nastale vsled odprodaje vrednostnih papirjev. A tudi ostale kurzne zgube se po našem mnenju ne sme izločiti. Svetovali bi, da se to vprašanje reši potom kakega priziva. Naš nazor ne bomo podrobneje utemeljevali, ker bi to prekoračilo okvir članka. Denarne zavode se bode, oziroma se je pozvalo, da predlože v 14 dneh 2 komada računa zgube in dobička za bilančno leto 1919 in 1920 in da odpremijo odpadajoči davek na poslovni promet. Taki zavodi naj poleg^ računov zgube in dobička še predlože podroben sestav, vseh onih, zgoraj označenih postavk iz denarenga poslovanja, na podlagi katerih se ugotovi od-merna podstava za davek za poslovni promet. Torej na eni strani obda-čljivi dohodki denarnih poslov, na drugi strani izločljive zgube. Analogno je postopati pri podjetjih, ki se poleg denarnih poslov pečajo tudi z industrijskimi (tovarniškimi) obrati. Taka podjetja plačajo dvoje vrst davka na poslov, promet. Od denarnih poslov se plača 2% od kosmatega dohodka denarnega obratovanja in od industrijskega obrata pa 1% skupila, oziroma skupne vrednosti prodanega blaga. Merodajna obdačbena doba pri denarnih poslih je 1. 1919 in 1920 in pri industrijskem obratovanju pa doba od 25. septembra 1920 do 30. junija 1921. To bi bile najvažnejše točke, za katere bi moral vedeti vsak trgovec, obrtnik, industrijalec in denarni zavod. Omeniti bi še morali to, da za pritožbe proti predpisu davka na poslovni promet velja obče določilo čl. 127. m., ki določa, da znaša prizivni rok le 15 dni. Tega ne sme mkdo prezreti. Konečno še omenjamo, da smo v le-tem članku obravnavali predvsem one določbe, razmere, ki se nanašajo na prvo leto, t. j. leto 1920, davka na poslovni promet. Kako se bo pa prirejal davek za leto 1921, o tem bodemo poročali pozneje. Nekaj o trasiranju železnice Kočevje-Brod IVSoravice. Trajno lep > vreme vrlo pospešuje delo trasirania. katero vsled teg? zelo napreduje Delo se vrši v treh med seboj precej odd dienih oddelkih. Kier se. pokažejo bIKčeč instrumenti inženiriev trr vtrii t ni d.ogi, polasti se upapolno veselje src prebivalcev tega mirnega kotička dežele, ki je b;l toliko časa po- zabljen in odrezan od ostalega sveta tuc Saj je vsem jasno, kaj pomeni zidanje žel te železnične proge: trden podstav \ da mogočnem temelju države, na kate- Čr rem si bo narod sezidal močno gospo- 26 darsko in vojaško organizacijo Živirud kr v dobi prometa ; narodi, ki si bodo ustva- 76 rili in izpolnili prometna sredstva kat sk najboljše, bodo prvačUi v mednarodnem ot tekmovanju. pr Iz tega vidika smatramo železnico *' S£ Kočevje-Brod-Moravice za sklepni kamen v oboku. Kratka proga dobrih 40 k km dolžine ima nalogo zvezati velike n prometne žile. Prora Milnchen, Salzburg, * Beljak, Ljubljana, Kočevje, Brod-Moravi- '* ce, Reka, ter proga: Brod-Moravice, R Ogulin, Split: to ste prvovrstni, kratki zvezi k morju, ki niste pod tujim vpli- r vom in ki boste narodnemu gospodarstvu ^ Jugoslavije služili izredno dobro. Na to ^ bodočo glavno progo drži južna želez- N nica ter proga Zagreb-Brod-Moravice. f S tem je izvrsten okvir ustvarjen pro- ' metu vse kraljevine in podlaga razli- ( čnih drugih potrebnih zvez. Vojaško oce- ] nitev te nove proge si bodo pridržale : vojaške oblasti, kajpada, a njen pomen more uv!deti tudi nevojak, kar sama se mu vriva ta misel. Kraljevina SHS si bo morala ustvariti železniško omrežje po svojih lastnih potrebah, to je jasno, kakor tudi to, da železnične proge, kakor so danes, težijo na Dunaj, Budimpešto in Trst. Trgovina in za Jugoslavijo tako potrebna industrija pa potrebujejo varne poti k morju. Mesto Ljubljana si more od nove proge obetati velike koristi, velika korist je pa tudi za celo državo, ako se njena glavna mesta podkrepijo in poživijo z napravami trajne vrednosti, ki jim dajejo vedno novih nagibov življenja in razvoja. Razutne se ob sebi, da koristi nova proga tudi onemu delu dežele, ki leži med Kočevjem in Brod-Moravice, in ki je bil po krivici zanemarjen in pozabljen vsled pradavne konkurence med Ogrsko in Avstrijo. Kulpa je dosedaj ločila oba dela. Železnica pa napravi novo močno vez med prebivalci na obeh njenih bregovih. Tamošnje prebivalstvo pridno in inteligentno, si je moralo često pomagati s havziranjem in izseljevanjem, sedaj bo imelo z novo železnico novih virov preživljanja in pridobivanja. Tam je dosti lepili gozdov kakor ne zlepa drugod. Koliko je vodnih sil, docela neizrabljenih. Dani so tu ugodni pogoji tovarnam za celulozo in za cement, opekarnam, mehaničnim mizarskim in podobnim obratom. Premoga je v Kočevju toliko, da se more do 100 vagonov dnevno proizvajati. Železnica bo imela obilo blagovnega prometa, to se da napovedati zelo zanesljivo, saj je samo lesa izvanredno obiloI rij Razni listi priporočajo razne druge nameravane proge : prej navedena dejstva ubijejo vse te projekte, ker bi te nameravane železnice državi ne dajale niti zdaleko toliko dohodkov iz tovornega prometa ter drugih koristi. Kar se tiče prevoznih stroškov nadkriljuje pioga Kočevje-Brod-Moravice vse ostale: Kočevje ima nadmorske višine 470 m, Črnomelj 156 m, Brod na Kulpi 224 m (ta postaja bo zelo pomenljiva za rodovitno dolino Kulpe ter nje stranske lesa bogate doline), Brod-Moravice, koder se nameravana proga združi z že obstoječo, 520 m. Proga iz Črnomlja bi šla po krajih, ki nimajo dosti gozdov, proga iz Kočevja pa prihrani poleg tega še skoro 70 m napetosti oziroma dviga. O težkočah železnice iz Črnomlja proti Srbskim Moravicam (kota 419 m) samo tole: Med imenovanima točkama leži Kulpa (najnižja točka 178 m.) in Kraška planota, ki meri 600 do 815 m višine in na najožjem kraju 7 km dolžine. Skozi to Kraško gorovje, ki je polno usedlin in jam ter zelo podobno z vodo napolnjeni gobi, naj morebiti prevrtajo predor, ki leži zelo nizko in je najmanj 7 km dolg? Noben strokovnjak v zidanju predorov ne bi storil tacega predloga. Vrh tega bi še trebalo velikega, dragega musta čez Kulpo. Neprisiljena in naravna rešitev tega vprašanja b doČe želc/.n ške zveze preko Kulpe je: Kočevje Brod Mo ravice: vpričo tega oJpade črnomeljski projekt. Proga Črnomelj Ogulin bi bila najmanj tako dolga kakor Kočevje-Brod Moravice Ker mora za Reko namenjeno blago iz Črnomlia (156 m) vsekako priti na višino Brod-Moravice pojavi se eta tudi tu nepotrebni in škodljivi dvig inj( železnice za približno 70 ni ter veliko r y daljša prevozna pot. Proga Ljubljana ite* Črnomelj-Ogulin-Bakar zanaša namreč po- 267, proga preko Kočevja pa samo 191 md km, torej je proga preko Črnomlja za va- 76 km daljša. Vrh tega ob Črnomelj- - leza ali visoko razvite železne industrije, i- da bi si mogla dovoliti tak poizkus. Da pokažem, kakšne težkoče so zdru-e žene z vzdržavanjem velikih mostov, n navedem par tozadevnih podatkov o a treh takih mostovih v New Yorku pre- 3 ko East River. Vsak teh mostov je stal -j povprečno 100 milijonov mark v zlatu. Neprestano je zaposljenih 120 do 200 , pleskarjev, za kar treba letno 400.000 kg svinčene beline, 18.000 kg barv, 60.000 l lanenega olja. Poleg tega je stalno zaposljenih veliko ključavničarjev in stražnikov. In kako lahko v slučaju vojne razstrele tak most letalci, ali ne ? in kdo bi mogel v višavi 225 m hitro izvršiti popravila in nadomestila? O takem fantastičnem mostu pač ne govorim več. Nameravana proga Kočevje-Štalcarji-Brod pa ne bo imela znamenitejših mostov in še ti bodo le zidani. Dobrega kamenja in dobrih delavcev pa je dosti na razpolago. Nekateri so se izpodtikall tudi nad razmerjem padca in dviga na tej progi. To razmerje je prav natanko tako, kakor pri vseh glavnih železnicah, ki gredo mimo pokrajine, po kateri naj steče nova železnica. Tako n. pr. ima železnica na Semeringu, na Brennerju 25 pro mille kakor nameravamo mi. Železnice LOschberg in Tauernbahn imata 27 pro mille, železnice čez Mont Cennis in Arlberg pa skoraj 30 pro mille dviga. Omenim še, da ima železnica preko Semeringa samo 180 m premera najluijšega loka (ovinka), naša pa ima veliko ugodnejše loke (300 m). Bali smo se tudi slabih tal v kamenju. Trasiranja nas je podučilo drugače. Lahko rečemo, da pogoji in razmere zidanja nove železnice niso nič drugačni kakor oni železnic v goratih krajih sploh. Velikih mostov in dolgih predorov ne bo. Dobrega kamenja za zidanje je povsod dosti, in to je že poceni delo. Prebivalstvo sme pričakovati, da bo proga izvanredne vreuuosti, za kar je odločilna dobra razdelitev in namestitev postaj. Poglavitne bodo v Brod-Mo-ravicah, v dolini Kulpe, zelo prilična za premnoge kraje v dolini do Cabra in v postranskih dolinah, potem pri Banji-loki za dolino Brige, Borovca, in pri Stalcerjih za dolino Kočevske reke in Ootenice. Poleg tega bo še več manjših postajališč. Ne bilo bi prav, ko ne bi omenili premnogih prirodnih lepot te pokrajine, ki ji po pravici pravijo hrvatska Švica. Železnica se transira tako, da bo vožnja polna izprememb in zanimivosti ter zato jako mikavna. Tako bo ta železnica pomagala vzdigniti tujski promet v Jugoslaviji, katerega vsled svoje zemljepisne lege v obilni meri zasluži. i> trasiranjem je napravljen velik korav naprej; vzajemno delo in zvesto sodelovanje bo zagotoviio končni uspeh. Ing. dr. Franc Musil. Gospodarska moč Zedinjenih držav. Ob in po izbruhu svetovne vojne je ostala Amerika (Zedinjene države) dolgo časa nevtralna. Njena industrija je delala s podvojeno silo in dobavljala vojne potrebščine i ententi i Nemčiji oz. njenim zaveznikom. Ko so Zedinjene države začetkom 1917. leta stopile same v vojno z Nemčijo in Avstrijo, je prestalo samo ob sebi pošiljanje municije in topov v te države. Sicer pa se vojna industrija Amerike radi tega ni prav nič zmanjšala, ampak nasprotno najbrže zvišala, kajti razen ententnih armad je morala ista poslej zalagati tudi svoje številne čete v Franciji, kjer so vršili uprav Ame-rikanci velikansko tehnično delo. Zedinjene države niso sicer pridobile nobenega ozemlja, tudi vojno odškodnino so zavrnile (obdržale so le par nemških ladij), vendar pa so izšle iz vojne gospodarsko tako ojačene, da je danes od njih takorekoč ves svet gospodarsko odvisen. Njihove dolžnice so predvsem največje industrijske države, ki so jim bile pred vojno hude trgovske konkurentinje, t. j. Anglija, Francija, pa tudi Nemčija. Še pred kratkim je iskal Francoski državnik Viviani nove materijelne pomoči v Ameriki in jo tudi dobil. Tako je na-rastel dolg raznih držav Zedinjenim državam na 10 milijard dolarjev, dočim je njihov lastni predvojni dolg v znesku 5 milijard dolarjev že davno poplačan. Do te orjaške, impozantne gospodarske moči je Ameriki pripomoglo njeno naravno bogastvo, zlasti pa tudi njena tno-dra gospodarska in trgovska politika med vojno. To so vodile Zedinjene države ne samo z idejnega, moralnega, ampak tudi še posebno z materijelnega stališča. Da si predočimo današnjo gospodarsko veličino Severne Amerike, hočemo navesti nekaj številk. Njeno prebivalstvo šteje 6°/« vseh ljudi na svetu, njeno površje 7°/o vse zemlje, njena poljedelska produkcija pa znaža 25°/o, industrijska pa 33°/o vse svetovne produkcije. Celotno nacijonalno premoženje je naraslo v zadnjih 20 letih na 500 milijard dolarjev. Zlati zaklad se je povečal v isti dobi od 610 na 2150 milijonov. To povečanje je povzročilo zlasti prodajanje vojnega blaga za suho zlato. Izvoz blaga je zna-al pred 20 leti 1294, lansko leto pa 8111 milijonov dolarjev, uvoz pa 849, oz. 5238 milijonov dolarjev. Dolgost železniškega omrežja se je povečala v enaki dobi od 198.964 na 260.014 milj. Amerika nam bodi vzor, kako nam je priti iz sedanje gospodarske kalamitete in narasti spričo našega pri rodnega bogastva s pridnostjo, organizacijo in vztrajnostjo v nekaj desetletjih v mogočen gospodarski faktor. P. n. naročnikom! Uredništvo namerava med 3. In 12. septembrom t. 1., to je za čas Ljubljanskega velikega semnja, Izdajati Ust DNEVNO. Ker bodo posebne izdaje (ob ponedeljkih, sredah in petkih) prinašale poleg zanimivih podatkov o semnju različne priloge, ki se bodo dale Izrezati v brošure in bodo za trgovce, industrijalce in obrtnike stalne koristi, kakor: puštne pristojbine, razprave o carini, čas žetve poljskih pridelkov itd., itd., prosimo one naročnike, ki bi na te številke reflektirali, da to nemudoma naznanijo upravnlštvu. Cena posamezni številki bo 2 K Izvoz in uvoz. Prepovedan izvoz krompirja is Slovaške. Prepoved izvoza krompirja iz Slovaške je bila izdana radi neprestane suše ki obeta, da bo krompir slabo obrodil. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Na5a država kupuje na račun nemške vojne odškodnine. Naša vlada namerava nabaviti v Nemčiji okrog 100 vagonov okroglega železa, železnih nosilcev vseh dimenzij, šin, umivalnikov, priprav aa kopanje, klosetov itd. Radi večjih naročil bo poslala nemška vlada v Beograd nadinženirja Hausmanna, ki bo vodil pogajanja. Gre za dobavo 450 lokomotiv, 700 osebnih, 3000 zaprtih tovornih vagonov, 3000 odprtih tovornih vagonov, vagonov za orodje in osobje, konstrukcij za mostove itd. Vse te nabave pojdejo na račun nemških reparacij. • Previšek poljskih pridelkov v Ameriki. Po Hooverovi statistiki znaša pre-višek poljskih pridelkov v Zedinjenih državah ob novi žetvi 75 milijonov buš-Ijev žita in 500 milijonov bušljev koruze. Industrija. Poškodovana industrijska podjetja. V tvornici v Kreki je izbruhnil požar, ki je napravil okrog 300.000 din. škode. Požar je povzročila električna iskra, pri destiliranju špirita. Tvoruica je last Bele Fischerja in dr. na Dunaju. Preko milijona kron škode je vsled požara utrpela tudi vareška železarna, v kateri je ogenj uničil strojni oddelek. Ruska industrija sladkorja. Potreba sladkorja v Rusiji je bila radi čaja, katerega pije vsaka družina, zelo velika, zato je bila ludi sladkorna industrija lepo razvita. Leta 1914 so producirale ruske tovarne 39 in pol milijonov met. stotov sladkorja. Če ludi so bili kitajski čaj in sladkor za ruskega delavca vsakdanja potreba, so vendar kratkovidni boljševiki znesli svojo jezo tudi nad tvornicami sladkorja in jili večji del uničili z bombami, da bi ne zašli v skušnjavo poprijeti se dela, ko jim je boljševizem itak obetal na zemlji raj, med in mleko brez dela. Sladkor so videli ves čas boljševizma le še vojaki rudeče ar-mije, ker so ti prednjačili pri ropanju tovarn in ker so ga dobivali v večjih porcijah na račun državljanov, ki so dobivali le listke za sladkor, sladkorja pa ne. Sladkorna industrija je danes uničena. Rezultat letošnje kampanje je najlepši dokaz, ker se je produciralo v celi Rusiji le še 2 in pol milijona ni. stotov sladkorja. Denarstvo. Skrčenje proračuna za 1. 1920-21. Odbor za pregled proračuna je znižal predvideni razhod v predlogu budgeta od 9 milijard dinarjev na 7 milijard dinarjev. Minister financ dr. Kumanudi zahteva, da se proračunski izdatki znižajo na 5 milijard dinarjev. Proti spekulacijam z denarjem. Da bi se preprečila brezvestna špekulacija z efektivnim zlatim denarjem, radi katere je zlat denar zadnje mesece znatno poskočil v vrednosti na domačih trgih in s čimer se izziva padanje vrednosti kronsko-dinarskih novčanic ter tako povzroča tudi vedno večja draginja živil, je finančni minister na podlagi naredbe o pobijanju draginje živil in brezvestne špekulacije od 12. t. m. izdal odredbo, da morajo od dneva objavljenja gorenje naredbe v »Službenih Novinahc vse banke in menjalnice, kakor tudi druge osebe, ki se bavijo s kupovanjem in prodajo valut na ozemlju naše države, voditi knjige, potrjene od pristojnega sodišča, v katerih mora biti pisano: 1. Ime in priimek ter kraj stanovanja osebe, od katere je bila kupljena ali kateri je bila prodana, bodisi tudi najmanjša količina efektivnega zlata ali zlatega denarja. 2. Kurz, po katerem je bila prodana, ozir. kupljena vsaka količina efektivnega blaga ali zlatega denarja. 3. Ali je bil sklep izvršen na borzi in katerega dne, ali ne. 4. Bankam, bančnim in menjalnim trgovinam, kakor tudi vsem drugim osebam, ki se bavijo s kupovanjem in prodajo efektivnega zlata in zlatega denarja, je prepovedano prodajanje istega tujim državljanom. 5. Vsak kupec efektivnega zlata in zlatega denarja je dolžan, da na zahtevo organa finančnega ministrstva dokaže, za kaj je uporabil kupljeno zlato in zlati denar, ako pa tega ni storil, potem mora pokazati količino kupljenega zlata, ki ga mora imeti v svoji posesti. Vsako nasprotno postopanje se bo najstrožje kaznovalo s konfiskacijo efektivnega zlata in zlatega novca, kakor tudi z denarno globo do 200.000 dinarjev v zmislu členov za 14 in 19 naredbo o pobijanju draginje živil in brezvestne špekulacije. Organi generalnega inšpektorata finančnega ministrstva in finančnih delegacij, ki bodo v to svrho imenovani od finančnega ministrstva, so pooblaščeni, da vrše nadzorstvo nad vsemi bankami, kakor tudi bančnimi hi menjalnimi trgovinami ter posameznimi osebami, ki se bavijo s kupovanjem in prodajo efektivnega zlata in zlatega denarja. Poročilo kr. poštn. ček. urada v Ljubljani za mesec julij 1921: Vlog je bilo 102.307 v znesku od 442,242,377 K 40 v od tega v kliringu 3234 v znesku od K 126,178.058’48, vplačano pri naši blagajni 527 v znesku K 45,117.814’71. Izplačil je bilo 56.406 v znesku od K 436,013.015’36, od tega v kliringu 2747 v znesku od K 126,178.058.43, izplačano pri naši blagajni 1188 čekovnih nakaznic v znesku od K 22,155.138'37 in 19519 blagajniških čekov v znesku od K J 28,894.97672. Novo čehoslovaško posojilo. Čeho-slovaška narodna skupščina je odobrila novo posojilo v višini 220 milijonov čeških kron. Vlada je pooblaščena, da dvigne na račun tega posojila pri državnem bančnem uradu 500 miljonov čehosl. kron. Za ta znesek bodo izdano nove novčanice, ki bodo čez pol leta zopet potegnene iz prometa. Prijava poljskih predvojnih dolgov v inozemstvu. Da bi se dognali predvojni dolgovi, ki obremenjujejo poljsko industrijo in trgovino v inozemstvu in da bi mogla dolžnikom pri urejevanju dolgov pomagati, je poljska vlada odredila, da imajo vsi upniki v inozemstvu prijaviti take dolgove razen onih, ki so nastali v Nemčiji, Rusiji in Ukrajini. Csrlna. Krivo zaračunjeno ležarine. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani, je poslala Obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, Obratnemu inšpektoratu džavnih železnic v Ljubljani, Upravi glavne carinarnice v Ljubljani, Upravi glavne carinarnice v Mariboru, Ministru financ (kabinetna pisarna m. f.), Generalni direkciji carinske uprave, Beograd, Ministrstvu trgovine in industrije, Beograd, sledeče: Zvezi trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani je čast naznaniti, da prejema iz trgovskih krogov vedno več pritožb zaradi krivo jim zaračunanih ležarin, ki so vsled zadnjega povišanja postale zelo občutne in jih blago z manjšo vrednostjo sploh ne prenaša. Zaračunane ležarine zadevajo naše trgovstvo povečini popolnoma neupravičeno, ker dostavlja železnica po navedbah trgovcev šele drugi dan po dospetju blaga, včasih pa celo šele tretji dan, naslovljencu zadevne dokumente, na podlagi katerih je mogoče carinarnici predložiti carinsko deklaracijo. Carinarnica pa zopet vsled preobilega poslovanja ne izvrši opreme carinskega blaga pred pretekom 2—3 dni, največkrat pa še dalje. Na ta način naraste pri vsaki pošiljatvi brez vsake krivde trgovca velika ležarina, ki nepotrebno podražuje blago. Radi tega se predlaga, da naj se vsled faktičnih obstoječih razmer določi ležarine prosti rok za najmanj 4 dal, Prodajna cena carinskih formularjev. Trgovska zbornica opozarja vss interesente na sledeči odlok generalne direkcije carine: V zvezi z razpisom C št. 68.2*6 z dne 18. oktobra l. 1920 se poroča carinarnicam, da ima Generalna Direkcija Carin v svoji zalogi razne carinske vzorce, katere ho na zahtevo pošiljala posameznim carinarnicam za uporabo, kakor tudi privatnim osebam za prodajo. Da bi carinarnice vedele kakšne vrste vzorcev in po kakšni vrednosti jih zamorejo dobiti od generalne direkcije carin, se navajajo sledeče cene, ki veljajo za posamezne vrste vzorcev: 1. vzorec obče prijave za blago dovedeno iz inozemstva (po čl 9 car. zak.) po 0.20 din. 2. vzorec prijave s seboj prinešenega blaga (po čl. 9 car, zak.) po 0.20 din. 3. vzorec izvoznih prijav (po čl. 102 car. zak.) po 0.50 din. 4. vzorec siovarnica (iz čl. 17 car. zak) po 0.50 din. 5. vzorec (po-pratnica) spremljevalnica (iz. čl. 80 In 112 car. zak.) po 0.50 din. 6. vzorec uputnice (iz čl. 80 car. zak.) po 0.20 din. 7. vzorec sprovodnica (iz čl. 124 car. zak.) po 0.20 din. 8. vzorec deklaracije (iz čl. 30, 62, 88, 95 in 112 car. zak.) po 0,50 din. Poleg teh vzorcev razpolaga generalna direkcija z vzorci brez vrednosti, ki se zamorejo pošiljati carinarnicam na zahtevo, vendar le za njihovo službeno uporabo. Promet« Spoj med zagrebškim državnim in južnim kolodvorom. Prometno mlnietr-stvo je odredilo, da mora državna železnica uvesti zvezo med državnim in južnim kolodvorom v svrho prevažanja potnikov. Pošiljatve kvasu. Pred kratkem smo poročali v našem listu, da je kvas uvrščen med brzovozno blago. Ta uvrstitev pa, kakor jo razvidno iz pritožb, ni mnogo pomagala, kajti kvas rabi iz Dunaja do Ljubljane 5 do 6 dni, kar je vzrok, da prihaja pogosto pokvarjen na cilj. Spor radi vagonov med čehosiova-8ko in Rumunijo. Rumunske državne železnice dolgujejo Čelioslovaški okrog 600 tovornih vagonov iz prejšnjega časa in 200 tovornih vagonov buštjelirad-ske železnice iz novejšega časa. Glede teh vagonov je bilo rečeno, da se ne vrnejo C. R. Radi tega sklepa čehoslova-ške železnice ne puščajo ne enega češkega vagona preko rumunske meje, tako da se mora blago na meji pretovoriti, kar znatno zvišuje stroške. Rumunske železnice se ne drže pogodbe, katero so sklenile s tvornicami Škoda glede dobave 130 lokomotiv, zato čeho-slovaška vlada naročene lokomotive iie pusti čez mejo. Kmetijstvo. Pravilnik za kmetijske šole. Po novem pravilniku za kmetijske šole, ki ga je izdelalo ministrstvo za poljedelstvo in vede, je število kmetijskih šol, ki naj bi se v državi otvorile, neomejeno. Dovoljenja za otvoritev takih Sol se bodo dajala tudi zasebnikom, ki bodo dobivali tudi državno subvencijo. Iz naSlh organizacij. V pomleljek bodo vse trgovine zaprte. — Gremij trgovcev naznanja vsem svojim članom, da bodo trgovine povodom pogreba Nj. Vel. Kralja Petra I. v pondeljek dne 22. t. m. zaprte. Prošnja za dovoljenje 4-dnevncga ležarine prostega roka. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je rešilo prošnjo Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani glede dovoljenja 4-dnevnega ležarine prostega roka sledeče: Z ozirom na Vaš idopis šev. 751, z dne ‘29. julija 1921, Val obveščamo, da nimamo glede zaračunanja ležarine, ki so predane carinarnici in ležijo torej v carinskih skladiščih, nobene ingerence, ker je ležarine prosti rok, kakor tudi ležarina, določena v zakonu o splošni carinski tarifi. Slučaje pa, v katerih se izkaže krivda železuice glede dostave listin v svrho ocarinjenja, javite nam, da jih obravnavamo. Vsako po krivdi železnice zaračunano ležarino bomo povrnili. Uvedba tretjega razreda pri brzo-vlakih Ljubljana - Beograd. Obratno ravnateljstvo južne železnice je sporočilo na dopis štev. 749 z dne 19. avgusta t. 1. Zvezi trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo sledeče: Vljudno Vam sporo-ročamo, da uvedemo počenši s 1. septembrom 1921, do preklica pri brzo-vlaku Ljubljana - Beograd, med Ljubljana gl. k. in Zagrebom j. k., tretji razred. Prvikrat bode imel torej imenovani brzovlak tretji razred v smeri Ljubljana gl. k. — Zagreb j. k., dne 1. septembra 1921, a v smeri Zagreb j. k. — Ljubljana gl. k. , dne 2. septembra 1921. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Poraba od verižnifikega urada kon-tisciranega blaga. Trgovska in obrtniška zbornica se je obrnila na odsek za prehrano za informacijo, kam je oddajal verižniški urad zaplenjeno blago. Odsek za prehrano je odgovoril z dopisom z dne 10. avgusta 1921, št. 4008, da je verižniški urad oddajal zaseženo blago deloma oblačilnici, obuvalnici in Samopomoči, deloma pa se je prodalo na javni dražbi, ki se je vršila potom mestnega magistrata. Orodje za čebelarstvo, vrtnarstvo, podkovstvo ter kuhinjsko in knjigove Sko orodje. Neko poljsko podjetje \ Varšavi izdeluje po naročilu, t. j. po vposlanem vzorcu ali tudi po risbi najrazličnejše orodje. Ta tvrdka obstoji žo nad 100 let. Naslov, kakor tudi cenik za gori omenjeno orodje, katero ima tovarna vedno v zalogi, je interesentom na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. (Št. 6516.) Poročila Urada Ljubljanskega Velikega Semnja. Velikost »Ljubljanskega velikega semnja«. Dasi se ta semenj letos priredi šele prvič ter se je bilo boriti z mno- gimi ovirami in težkočami, bo vendar »Ljubljanski veliki semenj« razmeroma jako velik. Sejmišče obsega 25.000 m2, od katerih je 10.000 m2 razstavnega prostora. Prvi semenj v Londonu (leta 1915) je imel samo 7.500 m2, drugo leto se je celo zmanjša), letos je obsegal 23.000 m2 razstavnega prostora. Dela na razstavnem prostoru, obsegajočem nad 25.000 m2, na kojem se bo vršil »Ljubljanski veliki semenj,« z mrzlično naglico napredujejo. Posamezni paviljoni, kojih število znaša okroglo 30, so po večini že popolnoma dovršeni. Dosedanja dela že kažejo, da bo nudilo raztavišče nadvse pestro sliko. Prvi se bo preselil na razstavišče urad »Ljubljanskega velikega semnja«, da bo mogel že v zadnjem času pred otvoritvijo semnja poslovati na licu mesta. Te dni se je tudi pričelo z montažo električne razsvetljave. Za sejmski prostor je predvidena namreč lastna električna centrala, v koji. bo parni stroj s 100 IIP proizvajala 70 amperov električnega toka. Stroje je stavila na razpolago 4ukajšnja tvrdka Stebi & Tuječ. Tako velika množina električnega toka je potrebna, ker bo večji del razstavljenih strojev v obratu. Češko slovaška industrija in trgovina bo na »Ljubljanskem velikem semnju« od 3. do 12. septembra 1921 lepo zastopana. Razstavila bo v lastnem paviljonu, ki ga postavi Češko slovaška republika. Ta paviljon tvori po svoji arhitekturi eno najlepših zgradb na razstavišču. »Ljubljanski veliki semenj« od 3. do 12. sepembra 1921 ne bo podal le lepega celokupnega pregleda vzorcev razstavljenega blaga, ki si ga kupci morejo nabaviti v Sloveniji, temveč je dana na njem prilika za izložbo in pregled cele države. Veliko zanimanje inozemskih trgovcev in industrijskih krogov za potek gospodarskega življenja pri nas je dovedlo do velike udeležbe inozemcev na semnju. »Ljubljanski veliki semenj bo v vsakem oziru dovršena in popolna prireditev. Sejmski prostori obsegajo nad 30 zgradb in paviljonov, ki so razdeljeni v nastopne oddelke: papirna industrija, grafika iu pisalno potrebščine, pohištvo in glasbeni instrumenti, mnjo lika, fajance, pletarstvo, metlarbvo in mala lesna industrija, vrvarski izdelki, slamniki in klobuki, obleka, zlatnina in urarstvo, strojna industrija, železnina in žeiezninski in pločevinski izdelki, kovine in kovinski izdelki, lesna in gradbena industrija, poljedelski proizvodi, hranila in pijače, kmetijske potrebščine vsake vrste, usnjarska industrija, ke-miška industrija, kosmetika in zdravstvene potrebščine, tekstilno blago, perilo m modno blago. Trgovinski oddelek bo nudil celokupen pregled domače trgovine s tuzemstvom ter inozemskih industrijskih proizvodov, ki se uvažajo k nam. Zaščita Industrijske svojine na »Ljubljanskem velikem semnju«. Minister za trgovino in industrijo je odlokom z dne 7. avgusta 1921, Pr. br. 1118 odredil, da se prizna za predmete industrijske svojine, izložene na Ljubljanskem velikem semnju v času od 3. do 12. septembra 1921 pravo prvenstva v smislu paragrafa 60 uredbe o zaščiti industrijske svojine in paragrafov 94 do 9? izvršilne naredbe k temu zakonu. S to odločitvijo ministra za trgovino in industrijo je Ljubljanski veliki semenj priznan kot oficijelna razstava, dočim ima za razstavljalce ta odločitev svoj velik pomen v tem, da jim je zasigurana za njihove izume prvenstvena pravica ne glede na to, da so izumi javno razstavljeni in vsakomur na vpogled. Urad »Ljubljanskega velikega semnja« izda povodom semnja oficije-len sejmski katalog, ki bo obsegal vse podatke o razstavljajočih tvrdkah in bo izboren pripomoček za trgovske stike s tu-in inozemstvom. V katalogu bodo razvrščene firme v tri oddelke in sicer bo prvi oddelek obsegal seznam razsta-viteljev po zaporednih številkah paviljonov, drugi oddelek bo obsegal abecedni seznam razstavlteljev z navedbo paviljona in številke, ki jo imajo v paviljonu. V tretjem oddelku pa bo abecedni seznam kategorij izdelkov, ki jih razstavljajoče firme razpečavajo. Kakor samo po sebi umevno bo katalogu pri-dejan vodnik po sejmišču in najnovejši načrt Ljubljane. Obsegal bo tudi velik reklamni del. Tiskan bo v vseh jugoslovanskih narečjih, tako, da bo že s tem tvoril najboljšo reklamo za tvrdke, ki bodo vanj uvrstile svoje oglase. Dobava, prodaja. Nabava koksa. Kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Zagrebu je razpisalo ofertno licitacijo za nabavo 570 q koksa in sicer: 300 q za ravnateljstvo v Magrebu in 270 q za ravnateljstvo v Osjeku. Ponudbe, kolkovane z 2 dinarji naj se vpošljejo do 25. t. m. poštno brzojavnem ravnateljstvu v Zagreb, (soba št. 59 II. od 9—12 ure). Nabava brodarskega sindikata. Brodarski sindikat v Beogradu potrebuje sledeči materijah 500 kg cillndrskega olja za pregreto paro, 10.('00 kg cilindr-skega olja za nasičeno paro, 60,000 kg strojnega belega olja, 40.000kg ameri-kanskega rafiniranega petroleja, 5.000 kg benzina in 10.000 kg mazi. Pogoje in druge podrobnosti se zamore zvedeti pri Ekonomskem oddelku v Beogradu, Karagjorgjeva ul. št. 6. Ponudbe sprejema oddelek do 23. avgusta t. 1. do 11 ure dopoldne. Nakup slame. Producenti, gospodarske zadruge, dobavitelji in poduzet-niki se poživljajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe za prodajo ovsene, ječmene, pšenične in ržene slame za potrebe garnizij Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Ponudbe se prevzemajo za količine, katere imajo ponudniki, oziroma katere morejo dobaviti franko in-tendantska skladišča Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Skladišča imajo železniške proge. Pogodbe se bodo zaključevale dne 20. avgusta pri divizijski inteudan-turi v Ljubljani, pri Komandi Vojnog okruga v Mariboru in Celju. Prejema se prešana in neprešaua slama po ponudbi. Bale naj ne bodo težje od 50 do (JO kg. Kavcija 5% v gotovini ali pa v vrednosti slame. Pogoje se more videti v gori označenih vojaških uradih. Komanda Dravske divizijske oblasti E, broj 12.378. Iglasti les na prodaj potoni javne pismene dražbe. Pri šumskem (gozdnem) odseku pokrajinske uprave v Sarajevu, se bo prodajal potom javne pismene dražbe iglasti les v soboto, dne 17. septembra 1921, ob 11. uri dopoldne iz treh eksploatacijskih področij v više-gradskem okraju. Iz področja V okoli 120.000 kubikov, iz področja VI okoli 180.000 kubikov in iz področja VII okoli 130.000 kubikov. Za vsako eksploatacij-sko področje traja pogodba 10 let, po-čenši od 1. januarja 1922, do konca decembra 1933. Vsak reflektant si more ogledati pred licitacijo vsa tri 'področja. Ponudbe se morajo vršiti za vsako področje posebej in na vso v dotičnem področju razpisano količino lesa. Vlagati jih je pri Šumskem odseku pokrajinske uprave v Sarajevu, najdalje do 17.septembra 1921, ob 11. uri dopoldne, dobro zapečatene in z napisom: »Ponude za kupnju drveta v državnim šumama ko-tora višegradskog eksploatacionog pod-ručja V, VI ili VII«. Natančnejši pogoji so razvidni pri šumarskem odseku v Sarajevu, soba št. 69, med uradnimi urami, nadalje pri ministrstvu šum in rudnikov v Beogradu ter pri poverjeniku ministrstva šum in rudnikov v Zagrebu in pri kotarskem uredu v Višegradu. Razpis dobave drv za ravnateljstvo državnih železnic v Subotici. Dne 31. avgusta t. 1. se bo vršila ofertalna pismena licitacija za nabavo 1000 vagonov (20.000 m3) prvovrstnih bukovih, hrastovih ali gabrovih drv v pisarni ekonoma-ta državnih železnic v Subotici. Ponudbe je poslati na ta ekonomat najkasneje dne 31. avgusta do 12. ure dopoldne. Dobavni razpis in pogoji so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Razprodaja različnih cunj pri vojnem prikupištu v Capragu pri Sisku bo dne 17. oktobra 1921 ob 10. uri dopoldne potom javne pismene dražbe. Pismene ponudbe je vlagati na naslov »Vojno prilcupište v Capragu« do gori navedenega časa. Dva izvoda dražbene-ga oglasa, ki vsebujeta pogoje in druge podrobnosti, sta na vpogled interesentom pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Na ponudbe, ki ne bi povsem odgovarjale pogojeni, se ne "bo oziralo. O pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane na točko 5. Uredbe o pob;j?.nju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije, ki je izšla v Uradnem listu z dne 16* avgusta t. I. Ta točka se glasi: Vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine v trgovini, na trgu in na drugem kraju, mora označiti cer.e posameznim predmetom tako, da jih vsakdo lahko jasno vidi. — Prestopek tega člena se kaznuje z za pogrom od desetih dni do treh mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 din »Folyglott« prevodni zavod v Ljubljani. V Ljubljani je ustanovljen prevodni zavod »Polyglott •, ki se bo pečal s točnim prevajanjem vseh vrst spisov in listin iz tujih jezikov oziroma s sestavljanjem listin v poljubnem jeziku. Zavod, ki ima zflčasno na razpolago za 22 jezikov strokovno in jezikovno izobraženih sil, ima namen služili posebno onim obratom, ki imajo opravila z inozemstvom, pa nimajo lastnih kore-spondentov. Po potrebi interesentov se bo zavod še izpopolnil. Kaj je z evakuacijo tretje cone? Poročila, da bodo Italijani v kratkem evakuirali tretjo cono, se ne potrjujejo. Dosedaj Italijani še ne delajo nikakih priprav, iz katerih bi se dalo sklepati, da bo uaše zasedeno ozemlje kmalu odrešeno. Gospodarske sankcije proti Nemčiji ukinjene. 16. tm. so zavezniške vlade vročile nemški vladi noto, ki ukinja gospodarske sankcije pod pogojem, da Nemčija izpolni znane zahteve. O tej zadevi priobčuje »Temps« Brijandovo izjavo, da je francoska vlada pripravljena ukiniti gospodarske sankcije proti Nemčiji, vendar zahteva kot predpogoj, da Nemčija ugodi vsem predlogom francoske vlade v okvrtru izdanih uredb. Vabilo na izredni občni zbor pašnlške zadruge v Gornjem gradu, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki bo dne 28. avguita 1921. ob osmih, v sobi pred kaplanijo v Oornjem gradu. Dnevni red: 1) Posvetovanje iti sklepanje o nakupu planinskih pašnikov. 2) Volitev dveh članov načelništva. 3) Slučajnosti. Če ob določeni uri ne bi bilo navzočno zadostno število članov, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsr.kem številu članov. Tržna poročila. Tedenski pregled trgovine z poljskimi pridelki. Predmet hausse je bila koruza. Radi suše je koruza zaostala v svojem razvoju in nastala je opravičena bojazen, da ne bo obrodila. To dejstvo je posebno zadelo krmilce svinj, ki so pod geslom: »Kdo da več«, plačevali vsako ceno. Tako so cene koruzi narasle od 670 na 820 kro.i po 100 kg. Naravno je, da so tudi pasivni kraji plačevali koruzo po cenah, katere so imetniki diktirali. Zadnja naredba, ki prepoveduje izvoz krmil, ni mogla vplivati na cene v toliko, da bi jih znižala, ker današnje cene izvoz itak onemogo-čujejo. Na Dunaju je koruza ceneje čim v Sretnu. Pararelno s koruzo so se zvišale tudi cene f žolu, ki se je prodajal po K 700.—- Tudi pšenične cene niso kljubovale občnem zvišanju in so poskočile na K 1040 do 1050,— Pšenična žetev je bila sicir dobra in ne bilo bi povoda za zvišanje cen, ali po-mankanje koruze je povzročila večji konzum moke. Ječmen se je prodajal na račun inozemstva, jari po K 1000, ozimni po K 800,— Oves notira po K 700.— Tendanca je bila prijazna, promet z blagom j).a je bil radi poman-kanja vagonov slab. Mogoče, da bo nova naredba ministrstva za promet, ki zahteva, da se vagoni izpraznijo in takoj odpošljejo v žtne centre, temu nedostatku odpomogla. Živina. Maribor. Na sejem, ki se je vršil dne 12. avgusta je bilo pripeljanih 209 prašičev in 3 koze. Cene so bile sledeče 6 do 8 tednov stari piasiti komad 300 do 400 K, 3 mesece stari 450 do 700 K, 6 mesecev stari 800 do 1100 kron. Plemenske svinje kg žive teže 26 do 28 K, polpitane za klanje kg mrtve teže 28 do 30 K, koze komad 180 do 400 kron. Kupčija je bila jako živahna. Mesne cene v Mariboru. Mestni Magistrat v Mariboru je določil naslednje mesne cene: Meso od prvovrstne živine nad 500 kg težke : prvi de! 18 kron, zadnji del 20 kron, od živine pod 500 kg težke po 14 K (veljavno od 16. t. m); telečje meso: prvi del 10 kron, zadnji del 12 kron (veljavno od 22. t. m.) HMELJ. Vlil. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, sredi meseca avgusa 1921. Obiranje golding hmelja je v polnem teku; kobule so popolnoma doraščene, imajo enako obliko in lepo barvo ter so najboljše kakovosti. Vsled dežja 3., 13. in 14. t. m., bode cvet poznega hmelja — če tudi ne povsod — lahko prehajal v kobule in bo torej tudi ta vrsta hmelja dala — vsaj deloma toliko, kolikor se je od nje pričakovalo. Mnogo prekupcev je zopet oživelo tukajšnji hmeljski^ trg; večja množina lanskega in še starejšega hmelja se je prodala, četah hmeljarji ne silijo k prodaji in čakajo še na boljše cene. Za 1 kg lanskega hmelja se do 130 K zamanj ponuja. Letošnjega pridelka je še prav malo izgotovljenega in je zanimanje zanj obče; do prodaje pa še ni prišlo. Naša hmeljama ima že obilo posla. Društveno vodstvo. Borza. 18. avgusta Zagreb, devize: Berlin 210 do 210.50, Budimpešta 46.25 do 47, Italija ček 745 do 750, izplačilo 750 do 755, London 645 do 648, Newyork ček 176 do 176.75, Pariz 1350, Praga 207 do 210.50, Švica 2985, Dunaj 16.95 c o 17.05, valute: dolar 174 do 175, rublji 24, 20 K v zlatu 595 do 600, marke 210 do 211, lire 745. Jadranska banka 2000. Ljub. kreditna banka 810. Slov. eskomptna banka —. Ljub. strojne tovarne in livarne 860. Beograd, valute; dolar 43.60, leji 54.50, marke 50.75, češke krone 53.50, devize: London 162.25, Pariz 341, Praga 51.80, Dunaj 4.28, Berlin 51.10, Solun 229, Milan 188.25. caaaac 0 V Čebulo prodaja po dnevni ceni. Vprašanje nasloviti na na- 0 naslov: »Čebula, poštno jj ležeče Moškanjci«. Q iaaacraaaanaaaaaaaaaaaaaaaaaaa •M \mm* m m i Bunka Habso Mautner, Zagreb Brzojavi: Mautnerbanka. G3J6V3 Ul. *l. - - - * Telefon 5-62. Glro-konto: Nar. banka SHS. - Ček-konto: Poit. ček. urad Zagreb 33.018. Izplačuje in daje čeke na Dunaj, v Prago, Trst, kakor tudi na druga inozemska tržišča po najugodnejši dnevni ceni. Izvršuje najkulantneje vse bančne in finančna posle. — Kupuje in prodaja efekte in valute najugodneje, — Prevzema vloge ne tekoči račun, na daljši rok pod ugodnimi pogoji. Proda se takoj trgovina železa In špecerije v Medjimurju na prometnem mestu s 6 letnim ugovorom s potrebnimi zgradbami. — Naslov se izve v upravništvu lista. Priporoča se tvrdka Josip Peteline Uubllana. Sv. Petra nasip J tovarnišks zaloga šivalnih strojev ieel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih stiojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke! Postrežba točnaj! Gonilni jermeni io toifarae, mline, žoge in poljedelske stroje v vsaki širini o zalogi pri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13. N© pozabit©! Kadar pridete v Ljubljano na velesejem si ogledati veletrgovino manufakture Dular & Fabiani, ■»■™>a^ri8alltanu- zastopstvo za SHS In skladišče JAKOB KOHH IH Sin. Biod na Savi veletrg. Špirita In iplrlt. pijač priporoča svoje esencije za likerje, maline, razne nestrupene barve za izdelovalce likerjev, sode in maline. (t »» kateri vsebuje srebrn svinec, baker in cink, v okraju Slovenjgradca, opuščen leta 1892, od takrat zaseden s 5 prosto-sledi, prodaja lastnik IVAN HEBER v Mariboru, Kejžarjeva ulica štev. 28. f -O.Vl G ut L ~L ~i ~i ■ Isn. iaisi - Ji niili ii“ Ljubljana, Str. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. )K Na debelo: 3K 1 iaj, Kato, 1 I sardine, sije. vinski S 1 kis, Minjski in trapistov- 1 i skl sir. salami, Snnha In sla- 9 * nina, ljutomersko stekle- s k nično vino letnik 1917. 1 x Rogaška s | Slatina. § s T. HEBCRHES 1 p Uiibljana, Resleuti csstn 3, j| L C. MAYER LJUBLJANA Ustanovi]. 1834. vsp.h vrst ^ MANUFAKTURA EN OROS EN DETAIL vseh vrs C&RI& SliTA’ UUBUANA L**etra ce^ Na debelo ln drobno najceneje kupite trgovski ln kandljskl gladek, črtan, kariran in kvadriran, pismeni v mapah In škatljah, ubran (Krepp), svileni, klosetni in ovojni razne zvezke za srčir.js jn y»«je šole, raznovrstne kuverte in razglednice, čipke za stelaže ozke in v polali, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniške In šolske potreb« ščine pri LJUBLJANA, Židovska ulica 4. L. PEVALEK, Vsakovrstne slamnike in klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših modelov. Franjo Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravita se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. Erjavec & Turk PRI »ZLATI LOPATI“ trgovina z železnino in cementom Ljubija a, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Miihleisen) nasproti Križanske cerkve. CARO IN J ELIN EK Si sak. Telefon Sušak. 1566. Maribor. Jesenice. mednarodna prometna d. d. ZAGREB. KŠ. CARO <& J ELI N E K, A. O, WIEN i. DEUTSCHME1STERPLATZ 4. Berlin, Praga, Trst, Bratislava, Breslava, Buchs, Dečin, Eger, Halbstadt, v Č. Hamburg, Karlove Vary, Innsbruck, Passau, Podmokli, Tyn N/V. |V zvezi z DANZAS & CO, Aktiengesellschaft Basel, Ziirich, Oenf, Buchs, St. Gallen, Pariš, Lyon, Milano, Strassburg, Mulhausen, London], Mannheimj, Frankfurt ra/M., Stuttgart, Mainz. Priporočajo svoj skupni REDNI SPECIJALNI PROMET iz in v Švico, Francijo, Italijo," Belgijo!, Anglijo in Nemčijo. Posaina orpiza:ija za promst z jajti, psrulnino, suliiai sljivuiui, Pteiom i. t. tl. -■h H & j E&B T!| r-: fl 'Li> 11. A t£l h 1% » brekov trg i©, n^spr :ii »Mes nega Dotna" Obrestuj© najusodneje loge na knjižic© In v tekočem računu. -- Izvršuje se bančne peste r.alkulctitrcje. -------- VDiaCana delniška glavnica 11 30,030.cn©. —-------------------------------------------- ———. Telefon St. 567. - - Čekouni račun št. 12.2:00. ——— A^žccte^fc^. Ljubljana. TJ Oetn^ho stenica 50,000000 K- •• RezeTBiii zaKlnili 45.000.0B0 8. a, kreditna Toa-^l^s* LJUBLJANA, Stritarjeva ^ika 2, se priporoča za vse v feancna stroko spadajoče posle. Pndrnžnice: Solit.Celovec.Ust.Mevo. Gorica.Celie.MariUsi,IoiovOe,Ptuj,Brežice. ! I Pr o eš a j a srečke razredne loterije. ;3fc±*d>±talbfc**b*db^ Tel. St. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo. 15,20-20 HecLžet Sz IHHoritn-ils: — X*jul'Tolja-n.a. ITra-z^čišIkiaanLslra, -u-lica, 2vLj^ ISZT1UR IfcT ^ “bleugro-vaaLica, 3Q.su deToelo » :: mu M« The Rex €0. Ljubljana, sradiiee 10. Moderno urejena popravllnlco oseh pisalnih strojev. Jedilno orodje vsake vrste, kakor žlic, vilic, nožev, zajemalk (SchSpfer) in druge kuhinjske posode iz aluminija ter svinčene plombe dobavlja v vsaki množini Tvornica „Cinal“, Celje. Novoustanovljena lastna gal-vaniz^cijska naprava sprejema po nizkih cenah vse predmete v poniklanje, pobakrenje in po-medenje. Ista prevzame tudi vsa vli-valna dela iz alutiinija, cinka in medi (Messing) Kupuje stare kovine po najvišjih cenah. VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Ronknreirtne cene — tožna postrežba! Brzojavi: GREL1Ž. Telefon interurb. štev. 246. aar Zahtevajte cenike! •» Graški semenj 1921 24. septembra — 2. oktobra Semenj vzorcev blaga za industrijo; trgovino in obrt. — Posebne razstave poljedelstva in gozdarstva Štajerske. Štajerska umetnost. Razstava »Štajerska knjiga«. Godbeni in gledališki slavnostni teden. Slavnosti narodnih noš. Sejmskl urad G raz Burgasse 13. 5Z)5HEHSH!5ZJEflSžj , J g veletrgovina manufakture Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. Samo asa debelo. r- vi rzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mavca - im za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kostn Noookoolč veletrgovina mavca Ljubljana, Židovsko uiica it. I. Medit, Rakove & Zanki, Tovarna kemičnih in rutin, barv ter Sakov. Centrala: Ljubllana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emajlni laki. Pravi ffirnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brtinoline. Ceniki se začasno ne razpošiljalo I OSPREHNO PODJETJE STEVO TONČIČ « HARIBOR Oddelek za razpošiljanje poštnih paHetov. GG TRGOVCU Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddastc na naslov STEVO TONČIČ t HARIBOR (Za pakete nemškega izvora je paziti'na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra in točna. Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi s posebnim spoštovanjem STEVO TONČIČ i MARIBOR Telefon 230 in 330. - - Brzojavi: Tonspedit. Podružnice: Split, telovec. Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Borovlje, Ptuj, Brežice. Sy^pppppppppppppppppf’y lastnik- Konzorcij za izaaianje »Trgovskega Lista«. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Pranjo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.