PčStnina plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 8. iufr$ ?935 Slov 151 Loto tx rxvi t MARIBORSKI Cena t Din VECERNIK UrMniitvo In upravot Maribor, aoaposka ul. 11 / Tolelon uradnlltva 3440, uprava 3466 lahaja raaan nadalja la praznikov vsak dan ob 16. url / Valja masaBno prajaman • upravi ali po poiti 10 Oln, doatavljan na dom 13 Din / Oglasi po eonlku I Oglaaa •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani < Poitnl čekovni raBun SL 11.400 JUTRA” Restavracija Habsburžanov Pretekli teden je kakor botnba udarila >■' evropsko politično javnost odredba avstrijske vlade, da se ukine veljavnost l. 1919. sprejetega zakona o izgonu članov bivše vladarske hiše H a b s -b n r g-L othringen in o zaplembi njihovega zasebnega premoženja. Avstrijska vlada je obenem sicer izjavila, da se s tem samo »popravlja krivica, ki je bila storjena Habsburžanom« in se nikakor nc misli na obnovo monarhije z bivšo vladarsko hišo, toda tej izjavi le težko verjeti. O tem, da je sedanja avstrijska vlada tako po Schusclmiggovi kakor po Starliembergovi strani načelno monarhističnega duha, je evropska politična javnost že od vsega začetka trdno prepričana, pa tudi razni zelo oviti znaki so to v polni meri potrdili. Dobro pa tudi vemo, da je ta vlada ne samo v Rini u, ampak tudi v Parizu in L o n-dirnu že ponovno sondirala teren za obnovo monarhije s Habsburžani in skušala pri tem dokazati, da bi bila saino s tem za vse večne čase zares zagotovljena ponolna in trdna neodvisnost in samostojnost Avstrije. Kakšno je v resnici stališče Rima, Pariza itt Lmdona v tem vprašanju, je težko reči. Na zunaj se sicer res zagotavlja, da se obnova monarhije v Avstriji nc more izvršiti brez soglasja vseh prizadetih, t. j. v prvi vrsti seveda nasledstvenih držav, toda izza kulis se slišijo tudi drugačni, čeprav previdno pritajeni glasovi. Tako se zdi, da ie I talija že pristala na svoje priznanje in dovoljenje vrnitve Habsburžanov na dunajski prestol. Nekateri listi poročajo celo, da je koncentracija italijanskih čet na avstrijski meji v tesni zvezi z načrti za obnovitev monarhije v Avstriji. Po teh vesteh bi Italija takoj intervenirala v korist obnovitvenih načrtov, ako bi se jim kdo v Avstriji ali izven Avstrije skuša) postaviti v bran. Skoraj gotovo pa je. da tudi v Parizu restavraciji Habsburžanov niso nenaklonjeni in bi ji najrajši dali svoj blagoslov, ako jih ne bi vezali še obziri do srednjeevropskih zaveznikov. Mani naklonjeno pa gleda na vrnitev Habsburžanov v Avstrijo vsekakor L o n d o n. ki nikakor ne mara, da bi se že itak napleteni podonavski problemi zapletli Še bolj. Ako se pa tudi postavimo na stališče, da je avstrijska vlada resno mislila s svojo izjavo, da litcv ••'ikona o izgonu Habsburžanov in zaplembi njihovega pre moženja še ne pomeni namer aktualiziranja restavracije vendarle, to očit korak v tej smeri. Sedai se vrnejo lahko v Avstrijo vsi 5iani hiše Habsburg-Lothrmgen, tudi C i t a in Oto 11. in z vrr.icnim premoženjem morejo započeti novo monarhistično akcijo brez vsakih omejitev, m tudi ni nobenega dvoma, da io bodo započeli. Ze sama njihova prisotnost pomeni silen dvig monarhističnih stremljenj, ne sicer med ogromno večino Avstrijcev, ki so ali na strani narodnega socializma ali Pa marksizma, pač med tistimi, ki danes vodijo Avstrijo proti volji naroda in Pri ni'hovih oportunističnih satelitih. Sicer bo pa sledil temu koraku vlade, kakoi se odkrito govori,- kmalu še drugi. Letos jeseni poteče funkcijska doba avstrijskega državnega predsednika Mi klasa in zatrjuje se, da pride potem na njegovo mesto Habsburžan. Ako Oton sprejme to čast. pride 011. sicer pa kak starejši 1U,C^'0J'£! Habsburžan na mestu predsednika drža- Eti Stanojevič predsednik nove stranke V parlamentu se snujejo štirje klubi — Vlada v veliki večini - Združitev radikalov, klerikalcev in muslimanov — Opozicija nepopustljiva BEOGRAD, 8. julija. V Narodni "kup-ščini se vrše živahno priprave za jutrišnjo sejo, na kateri se bodo izvolili skupščinski odbori. Zaradi tega se še danes osnujejo novi parlamentarni klubi. Po položaju sodeč izgleda, da se bodo poslanci, izvoilni letos S. maja na Jevtičevl listi, razcepili na 4 klube. Poseben 'ub ustanavlja sedanja vlada in računa, da bo v njem 2H0 do 240 poslancev. Jevtič računa, da bo zbral v svojem klubu 50 do 70 poslancev, jih bo pa najbrž »nj kakor 50. Svoj klub so ustanovili tudi srbski zemljedelci, pripravlja se pa tudi poslanski klub JNS. Vladni klub bi podpiral vlado v celoti, klub JNS od primera do primera, Jevtičev in Lazičev klub pa bi bila v najstrožji opoziciji, stoječ na stališču centralistične ureditve države. Baje pripravlja Jevtič tudi ustanovitev svoje lastne stranke. Glede sloven škili poslancev je že sedaj gotovo, da se po ognemni večini pridružijo vladnemu klubu. BEOGRAD, 8. julija. Včerajšnja nedelja je bila izpolnjena z raznimi političnimi konferencami v Beogradu in drugod, jimi poslanci, na kateri je bilo ugotovlje Posebno pozornost je pa vzbudilo zborovanje bosanskih radikalov v Sarajevu, ki ga je vodil dr. Laza Markovič. Govornik je govoril o ciljih stranke in obžaloval, da stranka zadnja leta ni imela upliva kakor pred vojno, ker bi bilo sicer marsikaj drugače. Govoril je tudi o osnovanju skupne stranke radikalov, klerikalcev in muslimanov. Posebno pozornost je pa vzbudila njegova Izjava, da sta dr. Korošec in dr. Spaho že odobrila sklep, da postane voditelj starora-dikalov Aca Stanojevič voditelj nove velike skupne stranke. Ta združitev prinese radikalom velike koristi. Trditev, da so se radikali združili s klerikalci in muslimani, da obkolijo Hrvate, ni resnična. Radikali so slejjco prej za sporazum s Hrvati in nova grupacija zato ni proti-hrvatska fronta. Stojadinovlčeva vlada je prehodna, osnovana z vednostjo in dovo Ijenjem radikalov. V jeseni bo imela nova velika stranka že svoj kongres, na katerem bo izvolila svoje vodstvo. BEOGARD,, 8. julija. V petek je imel dr. Maček v Zagrebu konferenco s svo- 110, da vladna deklaracija v nobenem oziru ni zadovoljila. Maček in njegovi pristaši stoje na stališču, da je politika vlade, kakor je Izražena v deklaraciji, nadaljevanje prejšnje politike in zato ni mogoče med njimi in vlado nobeno sodelovanje. Odklanjajo odločno vsako raz širjenje samouprav ob sedanji ustavi iti ureditvi drždve na sedanje banovine ter zahtevajo temeljito rešitev temeljnih vprašanj notranje ureditve, stoječ na stališču federalizacije ali najširše avtonomije. Na isto stališče so se postavili tudi demokrati Davidovičeve skupine in zem-ijedelci skupine Joca Jovanoviča, ki stoje tudi glede notranje državne ureditve do malih razlik čisto na istem stališču, kakor dr. Maček. Demokrati in zemljedelci so danes proticentralisti. Centralizem se je po njihovem mnenju pokazal fatalnega za življenje naše državne skup nosti. Zaradi tega se pripravlja na strani izvenparlamentarne opozicije ostra borba proti skupini radikalov, klerikalcev *>» muslimanov. Na‘o«!reiši Mussolinijev <*ov*>r ITALIJA IZVEDE SVOJE NAČRTE. — PARIZ DOLŽI ANGLIJO. — AN- GL1JA SE TEDI NE VDA. črte izvesti'do konca. Zanimivo pa je, da dolže odgovornosti za poostritev RIM. 8. julija. Mussolini je imel včeraj v Eboliju govor na v vzhodno Afriko namenjene čete, v katerem je govoril o italijansko-abesinskem konfllk tu tako, da ne more biti nobenega dvo ma več, da je Italija trdno sklenila za-početi proti Abeshiijl vojaško akciio, Ta govor ie bil najodločnejši kar jih je Mussolini doslej govoril proti Abe-siniji. Velika pomembnost se pa odpisuje tudi temu, da sta se oba Musso-liniieva sina priglasila prostovoljno kot letalca za odhod v vzhodno Afriko. Mussolinijev govor je vzbudil veliko pozornost tudi v Londonu in Parizu. Vsi pariški listi naglašajo, da ie to dokaz, da hoče Mussolini svoje na- noložaja mnogi pariški listi — Anglijo. Tako pravi »Intrasigeant«. da je Anglija s svojo neprevidnostjo uničila londonski in streski sporazum in bo uničila tudi Društvo narodov. Pa tudi uradna Francija odklanja vse angleške predloge. Laval je pomovno izjavil angleškemu veleposlaniku Clarku, da bo Francija ostala v italijansko-abesinskem konfliktu nevtralna. Nasprotno pa je sklenila Anglija voditi zano-četo akcijo za preprečitev vojne dalje, in to še z večjo energijo, kakor doslej. Važni sklepi bodo storjeni šc ta teden. Z vednosfio ItalPe PARIZ. 8. julija »La Presse« piše v zvezi z ukinitvijo protihabsburških zakonov v Avstriji, da italijanska vlada v polni meri odobrava skorajšnjo obnovitev monarhiie s Habsburžani v Avstriji in tudi na Madžarskem. Na ta način bi si Italija pod idealnimi pogoji zagotovila svojo varnost na Brenner-ju, obeneth bi pa mogla nemoteno nadaljevati delo za uresničitev svojih načrtov v vzhodni Afriki, katere ie Laval odobril v nekem lastnoročnem je avstrijska vlada dobila s tem v roko važno karto, ki ji bo mnogo koristila v bodočih pogajanjih s posameznimi državami. Napetost v Franciji PARIZ, 8. julija. Silno razburjenje je vzbudila včerajšnja izjava voditelja fašistov de la Royuea v Tourcoingu, v kateri je dejal, da je za prevzetje oblasti v Franciji po ognjenih križarjih že vse pripravljeno. Tedaj se ne Izvede veliki obračun le z levičarji, ampak tudi s par- pismu že 7. jupija letos. List pravi, da lamentarizmom in demokracijo. Izvedene ve je pa stvarno prav toliko kakor že na — prestolu. Nobenega dvoma ni. da je glavna n a-sprotnica vrnitve Habsburžanov na avstrijski prestol pred vsem Nemčija, na 'sti liniji pa stoji po svoječasnih in še veljavnih sklepih tudi mala antanta. O Jugoslaviji ni dvoma, da tega stališča ni spremenila in ga. očito. tudi ne bo. Isto moramo trditi tudi glede Ro-.muniie, po Titulescovih londonskih iz- javah sodeč. Proti restavraciji Habsburžanov je tudi vse naše javno mnenje, ker se predobro zavedamo, da bi se s tistim dnem, ko bi Avstrija zopet postala monarhija s Habsburžani, pričela podtalna akcija za rušenje pridobitev osvo-bojenja 1. 1918 in obnavljanje nekdanje Avstro-Ogrske. Upamo torej, da bodo naše sile zadostovale, da to preprečijo. bodo najdalekosežnejše reforme. Levičarji kličejo sedaj k alarmu za obrambo republikanske svobode. Za 14. julij se pa pripravljajo na obeh straneh z vso naglico. Napetost je velika in miože se tudi spopadi. Jutri bo o tem razpravljal ministrski svet. Vse se boji krvavih do godkov. STARHEMBERGOVA IZJAVA. PARIZ, 8. julija. »Intrasigeant« objavlja izjavo avstrijskega podkance-larja Starhemberga. ki jc med drugim dejal, da je avstrijska vlada prežeta z avstrijskim duhom. Spoštujoč svoje preteklost smatra za svojo dolžnost, iti v smeri bodočnosti, ki bo ustrezala preteklosti. Ako obnovitev monarhije s Habsburžani Avstrijo lahko osreči, nc da bi se pri tem izzvali mednarodni konflikti sc avstrijska vlada teni” gotovo ne bo upirala. ZBIRANJE RADIKALOV. BEOGRAD, 8. julija. Dr. Oaza Markovič ie im pooblastilu Ace Stanojeviča poslal vsem uglednejšim bivšim radikalom pismo, v katerem jih poziva, naj sc takoj lotijo novega zbiranja bivših radikalov, ker se pripravlja obnova organizacije stranke. VULKANI BRUHAJO. WASH1N0T()N. 8. julija. Iz Santia-go de Chilc poročajo, da je pričel bruhati južno od mesta ležeči ognjenik Chillan, ki jc bil doslej ugasnjen, ogromne množine lave se vale Pd obronkih ognjenika. Bruhanje je bilo v zvezi s potresom, ki je napravil veliko škodo. Okoliško prebivalstvo beži. Iz Ecuadorja pa poročajo, da jc pričel bruhati tamkaj vulkan Sangay._ Vsa okolica je zavita v oblake dima in pepela. Okoliško prebivalstvo se je izselilo. AVTOMOBILSKA NESREČA. PARIZ, 8. julija. Včeraj zjutraj se jo zgodila pri Grenoblu avtomobilska nesreča, pri kateri je neki osebni avto zavozil v avtobus. Pri tem so bili trije potniki avtomobila na mestu mrtvi, Iva druga pa sta bila nevarno ranjena. Dnevne vesti Smrtna nesreča v Reki pri Hočah DVA KOLESARJA ZAVOZILA V OSEBNI AVTOMOBIL. Z Reke pod Pohorjem sta se včeraj popoldne okrog 16. ure pripeljala na enem kolesu 301etni čevljar Maks Mali s Jeznega in 281ctni delavec Albin Zupanc iz Razvanja proti Hočam. Zupanc je sedel spredaj, dočim je Mali kolo vodil. Ko sta privozila do Žvanovc hiše v Gornjih Hočah, jima je prišel nasproti -sebni avto, ki ga je vodil šofer Feliks K. iz Maribora. Kolesarja sta vozila s precejšnjo brzino ter sta neprenehoma Četrti Mariborski teden Na prvi večer letošnjega Mariborskega tedna se bo vršil velik mednarodni plesni turnir, katerega se, udeleže plesalci iz raznih držav. Da bo turnir zanimiv in pester, dokazujejo že prijave. Na večeru, ki bo 3. avgusta v veliki unionski dvorani, sodelujejo pari iz Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije, Zagreba in Ljubljane. Obetajo se pa tekmovalci tudi še od drugod. Med nastopi in po nastopih bo plesalo lahko tudi občinstvo. Ljubljanski železniški uradniki obiščejo Maribor. Oblastni odbor združenja železniških uradnikov v Ljubljani pripravlja za dne 13. in 14. trn. veliko ekskurzijo ljubljanskih železniških uradnikov v Maribor. Ljubljančani bodo obiskali naše Pohorje, pa tudi kopališče na Mariborskem otoku si bodo ogledali. Iz seje mestnega upravnega odbora. Mestni socialno-politični oddelek dobi svoj lastni telefon. — Naprava načrtov za napeljavo centralne kurjave v novi drugi deški meščanski in drugi dekliški osnovni šoli v magdalenskem predmestju ter zdravstveno opremo se je poverila inž. B. Likarju v Ljubljani. Podporo mestne občine je dobilo tukajšnje Združenje vojnih invalidov v znesku 3O0O Din, jadralna skupina »Naših kril« pa 50(1 Din. Važna seja P. Z. V petek zvečer je imel tukajšnji sosvet Pokojninskega zavoda z ljubljansko eksekutivo zelo važno sejo. Seji so iz Ljubljane prisostvovali dr. Baltič, predsednik Pokojninskega zavoda, Ivan Tavčar, podpredsednik, Iv. Avsenek, Jože Golmajer, dr. Vrančič, San tič in dr. Kosti. Na seji so se bavili z vprašanjem mariborske stavbe Pokojninskega zavoda, nje renoviranja in podelitve kreditov potrebnim. Šahovski nacionalni mojstrski turnir v Beogradu se je pričel v soboto v prostorih beograjskega šahovskega kluba. V prvem kolu je naš mojster Vasja Pirc premagal Kalabara, Astaloš Petroviča, Trifunovič Nedeljkoviča, Schreiber Tomoviča in Broder Aviroviča. Partiji Ko-nig:Filipovi načinu ubiranja, izročanja in uporabljanja takse, pobrane v korist državnih narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij teh gledališč; odločbo glede sklepanja pogodbe o angažiranju članov drame, opere in baleta (obrazci); naredbo o odpiranju in zapiranju gostinskih podjetij (policijski uri) ter izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. Nova tamburaška in pevska damska kapela <*1 9. julija v Grajski kleti. Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Deca, ki je namenjena na letovanje v II. skupino v Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, odide iz Maribora — glav ni kolodvor — v četrtek, dne 11. julija 1935. z vlakom ob 9.40 uri. Svojo prtljago naj prinesejo v sredo, dne 10. juliia ob 9. uri v Zdravstveni dom, Koroščeva ul. 3, kjer bodo tudi zdravniško pregledani. Na kolodvor naj pripeljajo starši svoje otroke vsaj pol ure pred odhodom vlaka. Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. ] Martinu na Pohorju. Deca I- skupine se I Viača po enomesenčetn letovanju v sre-1 do, dne 10. julija dopoldne in prispe z vlakom ob 11.14 uri v Maribor glavni kolodvor. Starši otrok se naprošajo, da svoje otroke pričakujejo na kolodvoru. Nočna lekarniška služba. Jutri v torek bosta imeli nočno lekarniško službo Ko-nigova lekarna x«Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in mestna Minafiko-va lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Radio Ljubljana. Spored za torek 9. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila, spored, vreme, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos z unionskega vrta, koncert vojaške godbe; 21.30: čas, poročila, spored; 22: napevi iz daljnjih dežel v radio orkester; 22.30: angleške plo šče. Konec ob 23. uri. IV. HUtti&ctski Md&k iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinii 3. —11. avgusta 1935 Revija nacijonalnc produkcije* Tekstilna razstava, .splošna in* dustrij?.ka, velika obrtna, vinska, vrtnarska fotoamaterska, propagandna, turistična itd. - 3.-4. avgusta 1935 mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava Čistokrvnih psov. - 0.—11. avgusta 1935 plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku« 50% popust na železnicah od 1. avgusta do 15. avgusta 1935. Vandali se spravljajo nad lipe. Na Bet- navski cesti so v noči na nedeljo neizsle deni vandali polomili mlado lipo. Treba bi bilo ostre kazni. Roparski napad. Ko je preteklo soboto zvečer šla skozi park v Krčevino 34-Iet-na v Dobrenju stanujoča kmečka delavka A^arija ŠmigovČeva so jo napadli neki moški. Da se jc onesvestila jo je eden udaril po glavi, drugi pa sp jo pričeli pre tepati in brcati. Imeli so namen jo izropati. K sreči pa ŠmigovČeva ni imela denarja pri sebi. Nezavestno sta jo našla neki moški in ženska ter prijavila zadevo reševalni postaji, ki jo jc spravila v bolnišnico. Samomor. V splošni bolnišnici si je danes ponoči končal življenje 21 -letni vojak Milan Pavlovič, doma s Hrvaškega. Že dalj časa je bolehal za neko boleznijo in bi moral biti te dni operiran. V zmedenosti se je danes ponoči okrog polnočj podal v stranišče, kjer se je obesil. Ko so ga našli, jc bil že mrtev. Tragična smrt otroka v škafu vode. V Hrncih se je na dvorišču igrala 10 mesecev stara Emica Banfijeva. Ko se je mati za trenutek odstranila, je otrok padel na glavo v škof vode, v katerem sc je utopil. Strašna smrt malega otroka. Viničar Alojzij Ferenc na Maletnika Mariboru je preteklo soboto odšel s svojo ženo z doma ter sta pustila doma v postelji tri tedne starega sinčka. Nenadoma so pa ljudje opazili, da se vali skozi okno vini-čarije gost dim. Ko so sosedje vdrli v hišo, je bila postelja, v kateri je ležal mali Ferenc, v plamenih. Požar so hitro pogasili, iz zogljenele postelje pa so izvlekli malčka, ki je imel po vsem telesu stra šne opekline, tako, da je kmalu nato umrl. ■ Karambol. Na Tržaški cesti sta včeraj pred vojaško bolnišnico trčila skupaj dva kolesarja. Pri padcu se je neki Zvonimir Karlu lažje poškodoval na rokah, dočim se drugemu kolesarju ni zgodilo nič hudega. Obe kolesi sta precej poškodovani. Žena je ušla tiskarju Mirku Šapcu, stanujočemu v Vetrinjski ulici. Že 2. t. m. je odšla od doma in odtlej ni bilo za njo nikakršnega sledu. Zaradi tega je mož, zaskrbljen, da se ženi ni kaj pripetilo, prijavil zadevo mestni policiji. Zena jc bolehala na neki težki bolezni in se mož boji, da v obupu mi morda izvršila samomora. Šapčeva žena Julijana je stara 32 let, plavolasa, ima na sebi rjav jopič in rjavo krilo, je okroglega obraza in rjavih oči. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi policiji. Svojevrstno »solatno seme« je prodajala na sobotnem trgu E. Seh. Med zani-manci je bil tudi policijski stražnik, ki ima doma majhen vrt. Ko je odprl zavojček tega »solatnega semena«, je odkril celo košaro — saharina. Kazen ne bo majhna. Ker sta brez dovoljenja lovila ribe, so slovenjebistriški orožniki prijavili sodišču 35-letnega delavca Ferdinanda K. in 34-letnega delavca Štefana R. Na dnrgo Ime... 29-letna Milka M. je prišla k nekj prodajalki domačega plat-f na na t\k>dnikQyem trgu in kupiia na ta- V Mariboru, dr<£ S. VII. 1035. mmmmmmmmmaammmmmmKmKasssrfr- _______________KINO GRAJSKI KINO Samo šc dva dni RUPNIK V PLAMENU Velefilm o tovarištvu met' rudarji. Dejanje ,;e vrši v Saarlandu na nemško-franeoski meji Pride. „PEEK GYNT‘.___________________ čun predtiskarice Temerlove za okrog 250 Din domačega platna. Ko je prodajalka hotela ta znesek kasirati, ni Te-merlova ničesar vedela o tem. Za Milko M. se vršijo poizvedbe. Tatvine na dnevnem redu. Posestniku Karlu Kukoviču v Sv. Martinu na Pohorju jc neznan (at odpeljal iz hleva 1100 Din vredno kobilo. Na Pragerskem jc neka šolarka ukradla posestnici Katarini Vidmajerjevi iz kuhinjske omare usnjato torbico s 180 Din gotovine. Hlapec Miha H. na Kozjem vrhu pa jc ukradel posestniku Ignacu Pešlu dvocevno lovsko puško, ki jo je hotel spraviti v denar. Puško so zaplenili, hlapca pa so prijavili sodišču. Drzen tat jc ukradel gostilničarju Josipu Iiometerju iz posebne sobe gostilne na Aleksandrovi cesti 6000 Din vredno dvokolo s pomožnim motorjem. Kolesa izginjajo. Zobotehniku Maksu Wolfu je izginilo kolo iz veže na Kralja Petra trgu 1, vredno 2000 Din; posestniškemu sinu Francu Koblerju iz Biša pri Ptuju so odpeljali izpred neke trgovine na Trgu svobode dvokolo, vredno 800 Din, železničarju Francu Marinu pa izpred sodišča dvokolo, vredno 1200 Din. Velik vlom jc bil izvršen v noči od sobote na nedeljo v vasi Stara cesta pri Ljutomeru. Neznani vlomilci so vdrli v stanovanj posestnika Franca Ferluge ter odneslj razno zlatnino v vrednosti več tisočev dinarjev. Vlomilci ne mirujejo. Vdrli so v Lešnikovo gostilno v Novi vasi, demontirali dve dvokolesi ter odnesli novo harmoniko, vredno 4000 Din. Dva vloma. Na Ranci so neznani storilci vlomili pri upokojenemu nadučitelju Ivanu Cvenklu ter odnesli 18(10 Din gotovine. Na Pragerskem pa so vlomilci obiskali mesarja in gostilničarja.Aniona Štampla. Skozi okno . vrlrli v gostilniško sobo ter pokradli za 1000 Din jestvin, tobaka in cigaret. Pes ga je ugriznil. V Sv. Miklavžu ari Hočah je 13Ietnega posestniškega sina Albina Vezjaka hudo ugriznil pes. Prepeljali so ga v bolnišnico. . Nezgode. Predvčerajšnjim je padla 25-1etna Marica Ornika iz Celja tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Enaka nezgoda je doletela na Pobrežju stanujočega 121etnega Slavka Agneča. V Framu pa si je pri padcu z drevesa zlomil levo roko v zapestju 12letni Lovrenc Veronik. Pri delu je padel z lestve v Studencih 641etni delavec Valentin Lesjak. Pri padcu si je poškodoval levo ramo. Levo nogo pa si je pri padcu zlomil 9-letni Srečko Dabrovcc. Vsi poškodovanci sc zdravijo v mariborski bolnišnici. Žlahten sad, žmahtna cena. Letošnje smokve so se pojavile na mariborskem trgu: 16 Din kg! Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 20.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 12.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 16.5 stopinjah 744, reduciran na ničlo pa 7412; relativna vlaga 91; od včeraj na danes je padlo 10 mm dežja; vreme .ie oblačno in deževno; vremenska napovsd napoveduje izboljšanje vremena. Dober recept. »Cuj, prijatelj, kaj ti je avetova) zdrav nik proti nervoznosti?« »Svetoval mi je, naj hodim po prstih.« »In je pomagalo?« da postane ta dom gnezdo, v javami, oni pa, ki so izbrali za podstavo katerem naj se vzgoje morski volkovi obračuna promet po fakturah pa v 50 za obrambo našega jugoslovanskega Ja- dneh po preteku vsakega meseca. Dok drana.« Vlogočno slavic obmejnega gasilstva PROSLAVA 60LETN1CE SVETOTROJI ŠKIH GASILCEV. MOTORNE BRIZGALNE. BLAGOSLOVITEV Prelepi trg Sv. Trojica v Slov. gor. si jc včeraj nadel svečano lice. Raz vseh riš so plapolale državne trobojnice v pri srčno proslavitev redkega jubileja, 60-letnicc obstoja in plodorfosncga delovanja neumorno požrtvovalnih svetotroji-škili gasilcev. Obenem s to proslavo so si vneti svetotrojiški gasilci omislili novo motorno brizgalno, kakršno ima danes v naši banovini še samo Ljubljana, Kranj in Velenje, in združili proslavo s slovesno blagoslovitvijo te svoje brizgal ne. K pomembnemu slavju so prihiteli to-variši-gasilci iz Maribora s poveljnikom Umelino na čelu, pobreški gasilci s starešino gasilske župc Maribor desni breg šolskim upraviteljem g. Klemenčičem na čelu, nadalje Šinerječalii s šolskim upraviteljem Vaudo in županom A. Schiker-jem, Svečinčani z g. Arhom, Šentjurjev-čani z g. Verglezom, Ljutomerčani, Radgončani, Pesničani in Ptujčani. Prispeli so k slavju tudi številni odličniki, sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Senekovič s soprogo kot zastopnik pokrovitelja prireditve g. podbana dr. Pirkmajerja, priljubljeni podpolkovnik Nikolič kot zastopnik vojske, zajednični tajnik g. Pristovšek, in agilni župni tajnik Biliče Ambrožič. Na trgu pred E. Golobovo gostilno se je zbrala večtisočglava množica Trojičanov in okoličanov. Točno ob napovedani uri se .ie od Gasilskega doma razvil mogočen sprevod s trojiško godbo na čelu, ki je spremljan od ogromne množice ljudstva krenil na blagoskmtveni prostor pri g. E. Golobu. Potem, ko je neutrudno požrtvovalni in nesebični predsednik gasilske čete pri Sv. Trojici in podstarešina gasilske župe za Maribor, levi breg, g. Ernest Golob s prisrčnimi besedami otvoril mogočni gasil ski in ljudski zbor, je z ljubkimi besedami izročila mala Zorica Golobova sres-kemu načelniku dr. Senekoviču šopek cvetlic. Na okrašeni oder, ki je bil ves v zelenju in drž. zastavah in pred katerim je bila nameščena okusno ozaljšana nova brizgalna, je stopil svetotrojiški župnik E. Jenko, ki je po primernem nagovoru in ob sodelovanju obeh požrtvovalnih kumic ge. Kirbiševe in Cvetkove izvršil blagoslovitev nove, krasne motorne briz ler se ne izvrši odmera davkov za tekoče leto, se morajo plačevati po davčnem predpisu iz prejšnjega leta (čl. 147). Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mora plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga. Kdor ne plača dospelih obrokov do skrajnega plačilnega roka, galne. Sledila je pesniško vznesena in mora plačati od tega dne pa do dne pla-markantna slavnostna beseda župnega čila 6°/onc letne zamudne obresti in pro-starešine za Maribor levi breg g. Srečka ti niernu se uvede izvršilno postopanje, Kranjca, moža, ki je v par letih z never- ki je v zvezi s sledečimi stroški: a) za jetno energijo in organizacijsko sposob- pismeni opomin ena para od vsakega di-nostio organiziral in poživil v srezu Ma- narja dolga, najmanje pa 10 Din; b) za ribor. levi breg, lepo število novih gasil- rubežen 2 nari od vsakega dinarja dolga skih čet. V svojih ognjevitih izvajanjih najmanje pa 10 Din in taksa po t. p, 79. .ie plastično podal kroničen pregled o de- taksnega zakona v znesku 5 Din: c) za lo vanju svetrojiške gasilske čete od nje- dražbo taksa po t. p. Sl. taksnega za-nc ustanovitve sem in jc svoja, burno | kona. aklamirana izvajanja zaključil z vzklikom »Naj Bog ohrani naš kraljevski dom in SdKOlstVO uai živi naš kralj Peter II«. Svetotro- hj.... M jiška godba jc svirala državno himno. UO©"ezencem zleta V Sofiji. Tudi sc je ob burnem pritrjevanju na Odhod na zlet v Sofiji jc v sredo, dne predlog župnega starešine S. Krajnca od p), t. ni, iz Maribora, glavni kolodvor, z poslala udanostiia brzojavka kraljeviču rednim dopoldanskim potniškim vlakom Tomislavu kot pokrovitelju vsega gasil- ob 9.44. Nadalje je odhod: iz Pragerskc-stva. ga ob 10.15, iz Slov. Bistrice ob 10.25, Na sporedu je bil toplo občuteni govor \\z Poljčan 10.35, iz Celja 11.25. V Zida-sreskega načelnika dr. Senekoviča, ki nem mostu sc naš vlak priklopi speciai- je svetotrojiški gasilski četi izrekel pri- neniu sokolskemu vlaku št. 5. Udeležen- znanje in zahvalo za njeno vzorno delo-1 cii, -ki stopijo v vlak v Mariboru, moraio vanje, prisrčne čestitke je spregovoril biti na peronu gl. kolodvora že ob o. uri. zajednični tajnik g. Pristovšek, župni sta Tudi naj si vsi pravočasno kupijo želez-rešina za Maribor, desni breg. šolski u- hiško legitimacijo K 14 in polovični voz-pravitelj Klemenčič pa jc kot ožji rojak jistek do Caribroda (kupite pri »Put-v šegavih izvajanjih zbujal nekaj prijet- niku«). Bratje in sestre, zglasite se takoj nih spominov iz svoje mladosti. Vsi go- prj tajniku svoje edinice, ki ima navodila vorniki so bili deležni živahnega pritrje- | Za vas. Zdravo! vanja. Pri oficielneun delu je vneto sode loval tudi svetotrojiški pevski zbor. | Maščevanje Američana Sledil je neoficielni del prireditve, ki je potekel v znamenju strumnega gasil- v neki ncwyorski tvormci za izdelo-skega tovarištva, vzorne discipline, pa vanje kreme za zobe je bil zaposlen le-tudi vedrega, slovesnega razpoloženja, ta^c Floid, ki je delal za tovarno rekla ki ga je povzdignila s svojim sodelova- 1110 na *a na^in, da jc po zraku pisal z njem svetotrojiška godba, nadalje po dimom, ki je puhtel iz letala. Tak način neutrudnem prosvetnem delavcu šolskem reklame jc v Ameriki zelo popularen in upravitelju M. Vaudi od Sv. Marjete im- so letalci v taki službi dobro plačam, provizirani pevski zbor itd. Floidu je pa ravnatelj zmzal plačo in se S potekom včerajšnjega slavja so ne-11,111 J"e letalec zato tudi maščeval. ^ pustil sebično požrtvovalni, vedno hrabri in čuječi svetotrojiški gasilci pod vodstvom . , svojega vzornega predsednika E. Goloba reklamo, in pričel pisati naslednje bese-Iahko zadovoljni, trg Sveta Trojica pa <*c: »Ravnatelj tovarne za izdelovanje ponosen. Čast, hvala in priznanje vsem, kreme za zobe je velika svinja.« Ljudje, ki so v današnjih težkih prilikah orno- W so to opazili, so sc imenitno zabavah, gočili nabavo najmodernejše niotorne Ko pa je za to izvedel ravnatelj jc vlo-brizgalne. Čast in slava svetotroiškim zli Protl leta,Cu *doidu tožbo, katere izid gasilcem, slava in hvala svetotroiškim | za.mm!.^e, »rfbwa^,:^,V vsakcin ?n’ tržanom! se je s svojini letalom v zračr.e višave v času, ko bi moral delati za tovarno ineru še je letalec originalno maščeval. Dospelost in plačilo davkov NAVODILA DAVČNEGA URADA DAVKOPLAČEVALCEM. V smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih se objavlja, da dospe v III. četrtletju 1935 v plačilo: a) dne 1. julija 1935 III. četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 15. avgusta 1935 I. polletni obrok zemljari-ne. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno, in sicer davke navedene ad a) najkasneje do dne 15. avgusta 1935, ad b) najkasneje do dne 15. avgusta 1935. Uslužbenski davek morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s seznam kom vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko Prilika. »Kako, draga moja hčerka, s pijanim ženinom pojdeš v cerkev k poroki?^ »Ampak, atek, v drugačnem stanju se 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne I sploh ne meni o ženitvi!« in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe, ne I Priporočilo, glede na število zaposlencev — najkas- »Služili ste, pravite, pri Kocmurjevih. neje 15. dan po preteku vsakega mese- To se mi zdi r.ekam čudno.' ca. Ostali delodajalci pa moraio pobrati »Lahko vam dokažem, gospa! V svo-uslužbenski davek v davčnih znamkah jem kovčegu imam majhno stensko uro, tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu | bi je bila pri njih!« mezde nalepijo v davčni knjižici na za to določenem mestu in uničijo z žigom ali svojeročnim podpisom. Davek na neoženjene osebe, katerih mesečni prejemki znašajo več kot 2500 Din, Pa morajo vsi delodajalci brez izjeme odpremiti v istem roku davčni upravi v gotovini. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati davek na rente po čl. 71. ,za- Darujte za spomenik ViteSkega kralja Aleksandra I. Zedinitelfa v Mariboru? MARIJ SKALAN ROMAN SidatotoMm »Odpotoval je že predvčerajšnjim nekam po poslih. Menda v Beograd; neke politične zadeve.« »Prav sedaj, ko ti je slabše,« »Boleham itaflk vedno. Zaradi mene ne smejo trpeti posli, jaz . . .« Okrenila je glavo vstran, da bi skrila bolest, ki ji je preletela izmučeni obraz in dejala z vidnim naporom: »Pojdi, preobleci se in zajtrkuj. Pogo-vorive se potem.« »Cisto nič nisem lačna, mama, res ne.« »Nič ne de, nekaj moraš zaužiti. Pojdi.« »Pojdite, gospodična! Vožnja po jutr-iijem zraku napravi dober tek,« se je vmešala Matilda. »Pri gospe sem itak jaz.« »Pa se takoj vrnem. Na svidenje, mama, Matilda!« Odbrzela je, vitka in urna, proti vratom in izginila v svojo sobo, ki je bila zanjo že od sinoči pripravljena. »Sirota . . .« je vzdihnila bolnica in zaihtela. »Konec, konec. Kaj bo po' n? Kako bi?« ^Pomirite se, gospa!« je dejala Matilda. »Vsi postanemo prej ali slej siro- te, pa vendar živimo. Sicer pa, saj res še ni nobene ne varnosti.« »Tudi ti bi me rada prepričala o nečem. česar ni. Ne govori, Matilda. Le sama vem, kako je. Čakala sem samo nje nega prihoda. Ko bi bila prišla včeraj, bi bilo že vse končano. En dan, kaj je to? In vendar bi še rada živela; kljub vsemu; in trpela dalje vse te strašne duševne in telesne muke, samo da bi mogla bedeti nad njo', varovati jo, braniti. Moj Bog, zakaj ml greniš te zadnje trenutke življenja s tem trpljenjem sreče vsaj njej, nedolžni? Silanova kri je v njej, ne moja. To je edino, najhujše. Potem veš vse. Sedaj ob smrtni url izginja razlika, dobra moja služabnica. Prav dobro veš, kako je bilo in kako je; nikoli nisve govorile o tem; kako naj tudi bi? Jaz gospa Silanova, ti služabnica. Je treba sedaj besed?« »Uboga gospa . . .« »Zaradi sebe že davno, ne več. Kje so časi, ko sem trpela pod bičem lastne usode? Minili so pred štirimi, petimi leti; morda celo še prej. Od takrat je rno-ie edino trpljenje ona. Ko bi jo mogla obvarovati! Pa je tako težko, govoriti z njo o takih stvareh. Glej, s teboj, ki si samo služabnica, bi lahko govorila vse, odkrila ti dušo do dna; z njo, ki mi je hčerka, je pa tako težko. Nikoli nisem imela moči odkriti ji globin trpljenja svoje duše. Ljubila sem jo, visela na njej kot na edini niti življenja, pa sva si vendarle ostali tuji, daljnji. Ni bilp prav. Toda hotela sem ji ohraniti neskrbnost mla dosti. Iti vendar, preden ugasnem, moram . . .« »Govorjenje vas slabi, gospa.« »To je brez pomena, Matilda. Današnji dan je zadnji in noč bom še dočakala. pa naj govorim ali molčim.« »To ni dobro, ogspa. Ne bi smeli tako misliti. Človek ne ve nikoli; samo v božjih rokah je.« »Matilda, jaz vem, dobro vem. Kaj veš ti. kai ve zdravnik, kaj kdo drugi! Samo to mi je težko, govoriti z njo. In vendar moram. Samo še nekaj ur imam časa, potem bo prepozno.« Matilda se je obrnila proti s polokni-caml zasenčenemu oknu in si z ruto otirala sotee, ki so jo dušile ter ji branile govoriti II. Ko se je Sid;. vrnila, je gospa Silanova odslovila Matildo in ostala sama s hčerko, in dasi se je že ves prejšnji dan in vso dolgo noč brez spanja priprav- j ljala na prvi in zadnji veliki pogovor z njo. vendarle ni mogla najti prave besede, ki naj bi sprožila vse tisto, kar ji je hotela povedati, in da ji ni pomagala Si-da sama, je nioida še dolgo ne bi bila našla. »Kdaj si prav za prav pričela bolehati, mama?« je vprašala hči in si popravila razmršene lase. »Odkar se zavedam, vedno si bila slabotna.« »Takrat, ko si bila ti rojena; ali vsaj kmalu potem.« »Zaradi mene?« »Ne zaradi tebe.« »Ampak?« »Klicala sem to,, da ti povem vse, preden se ločive za vedno. Ne zaradi sebe, zaradi tebe. Želela bi te obvarovati zablod, ki so uničile mojo mladost in vse moje življenje . . .« »Zablode? Mama, ti si zagrešila zablode? Ne, tega ti ne verjamem. Ti . . .« j »Zagrešila . . . Sama — ne. Ali pa? Kdo ve. Življenje je tako zapleteno, da nikoli ne vemo, kaj smo zagrešili in kaj so zagrešili nad nami drugi, ali pa raz- , mere, vse tisto, ki nas je oblikovalo, nas vodilo in gonilo dalje po poti časa. Zablode? Dvomiš. Da, vse moje življenje *o bile same zablode.« (Se bo nadaljevalo.) Športne prireditve včerajšnje nedelje PRVENSTVO LNP ODLOČENO. LETOŠNJI PRVAK JE ILIRIJA, KI JE VČERAJ PORAZILA MARIBORSKE RAPI DOVČE. SEMIFINALE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V TENISU. OLIMPIJSKI DESETOBOJ V MARIBORU. KOLESARSKE DIRKE ZA PRVENSTVO MKP. Prvenstvo Ljubljanske nogometne pod zveze se je včeraj odločilo v Ljubljani, kjer sta se srečala v. boju za točke mariborski Rapid in ljubljanska Iilirija. Tekma se je — kakor pričakovano — končala z zmago Ilirije, in sicer v razmerju 4:1 (2:1). Sodil je g. Fabris iz Zagreba. Ilirija je z včerajšnjo zmago dosegla enako število točk kot jih ima že nekaj nedelj SK Železničar, vendar pa ima znatno boljšo razliko golov, tako da je definitivno zasedla prvo mesto v pod-zvezni prvenstveni tabeli, ki izgloda do nadaljnjega takole: 14 10 2 2 59:18 22 14 10 2 2 39:22 22 13 7 0 6 37:20 14 14 14 13 13 13 5 4 5 30:27 14 6 1 7 17:33 13 3 3 7 19:31 9 3 1 9 26:34 7 2 3 8 15:63 7 Ilirija Železničar Rapid Čakovečki SK ISSK Maribor SK Celje Hermes Svoboda Tekmovanje za državno nogometno pr venstvo. Včeraj so se odigrale 4 tekme in so bili izidi naslednji: V Sarajevu je Slavija (porazila slovenskega zastopnika ASK Primorje s 3:1 (2:1); zagrebški HaŠk je v Splitu odpravil Hajduka s 3:1 (2:1); beograjski derby Jugoslavija :BSIK se je končal % zmago Jugoslavije v razmer-iu 3:2 (3:1); v Zagrebu pa je Oradjanski premagal Slavijo iz Osijeka s 4:2 (2:2). Nogometni turnir v Celju. V Celju se je včeraj vršil nogometni turnir za prvenstvo delavskih športnih klubov. I« zanimivega tekmovanja je izšla kot zmagovalka ljubljanska Grafika, ki je dosegla 6 točk; na drugem mestu se je plasirala mariborska Svoboda s tremi, na tretjem celjski Olimp z dvema, na zadnjem mestu pa SK Dobrna, ki je dosegla le 1 točko. Posamezni rezultati so bili naslednji: Grafika:Svoboda 2:1; Olimp:Dobrna 1:1; Grafika:Dobrna 1:0; Svoboda:01imp 1:1; Svoboda :0obma 2:0: GraiflkarOlimp 1:0. Srednfeevropskt pokal. Turin: Juventus:Hungarite 1:1 (1:0). Dunaj: AustriJa:Slavija 2:1 (1:1). Florenca: Florentina:Sj>arta 3:1 (2:1). Budimpešta-. Ferencvatos:Židenice6:l. Junkurski pokal ISSK Maribora, V tekmovanju za juniorski pokal ISSK Maribora sta se včeraj odigrali dve tekmi, ki sicer je ISSK Maribor premagal SK Rapid z 8:1, tekma med Železničar- Kako osfane človek dolgo mlad? TELESNO ALI DUŠEVNO DELO JE NEOBHODNO POTREBNO. jem in Svobodo pa se je končala neod- svetovnega prvaka ločeno 2:2. Po včerajšnji zmagi je ISSK Maribor dosegel 6 točk in ima najlepše izglede, da si pribori pokal, ki ga je ISSK Maribor podaril ob priliki 15 letnice. Državno prvenstvo v tenisu V Ljubljani se je včeraj odigral semi-finale v tekmovanju za državno prvenstvo v tenisu, in sicer med mariborskim Rapidom in Ilirijo. Ilirijanski gospodje so premagali Mariborčane v razmerju 5:0, dočlm so dame SK Rapida odpravile Ilirljanke z rezultatom 4:1. Posamezni rezultati so bili naslednji: Gospodje: Šivic:Hitzel 10:8, 6:4; Truden:Leyrer 6:3, 3:6, 7:5, Dacar:Holzinger 6:1, 8:6; Banko:dr. Blanke 2:6, 6:4, 6:2; Truden-Štvic: Hiztel-Holzinger 1:6, 6:1, 6:2. — Dame: Lirzer:Ravnihar 8:6, 6:1; Lirzer: Dacar 6:2, 6:0; Čutič:Ravnihar 5:7, 3:6; Čuttč:Dacar 6:2, 6:1; Lirzer-čutič: Da-car-Ravnihar 6:2, 6:4. Olimpijski desetobo) v Mariboru Prvak Kieut (SK Železničar). Povprečni rezultati. Na svojem igrišču ob Tržaški cesti je priredil SK Železničar preteklo soboto popoldne in včeraj dopoldne letošnje tek movanje za prvenstvo Maribora v olimpijskem desetoboju. Nastopilo je skupno 14 atletov, odstopilo jih je 5. Prvo mesto si je priboril Kleut (SK želenlčar), ki je dosegel 4.352.59 točk; 2. Požar (Primorje) 4.082.04 ; 3. Venuti (SK Železničar) 4.002.21; 4. Hlade (SK Železničar) 3.776.18; 5. Vidic (Maraton) 3.300.67 ; 6. Muraus (Železničar) 2.812.73. V posamez nih disciplinah so se dosegli tile najboljši rezultati: Tek 100 m: Venuti 12.01; skok v daljavo: Kleut 5.78 m; met krogle: Kleut 11.51; skok v višimo: Radič (Rapid) 1.55; tek 400 m; Muraus 58.5; tek preko zaprek 110 m: Venuti 20.4; met kopja: Kleut 42.97 m; skok ob palici Kleut in Požar 2.60 m; met diska: Radič 32.15 m; tek 1500 m: Muraus 4.44,3. Non stop vožnja Ljubljana - Beograd. Znani zagrebški športnik inž. Hugo je včeraj prevozil brez obstanka progo LjublSaria - Beograd v 10 urah. Schmeilng premagal Paolina. V Berlinu se je včeraj vršil pred 50.000 gledalci boksarski dvomateh med Sohmelin gom in Paolinom. Zmagal je po desetem kolu po točkah Schmeling, ki se bo prihodnji mesec srečal z Baerom za naslov Že od nekdaj so se ljudje bali starosti in smrti; želja po dolgem življenju se izraža v mnogih pravljicah, pripovedkah, legendah ter v mitologiji vseh narodov. »Kamen modrijanov«, ki so ga iskali v srednjem veku, naj bi bil imel predvsem svojstvo, ozdraviti človeka vsake bolezni, ohraniti ga svežega in čilega ter mu podaljšati življenje. In tudi danes mnogo govore In pišejo o tem, kako naj živimo, da si ohranimo delj časa svoje moči. Mnogi ugledni zdravniki priporočajo, da bodimo zmerni v vsem ter delajmo Zmerno telesno in duševno. Telesno gibanje pospešuje dotok krvi v vse organe, tudi v možgane, zato ohrani gibanje vse dele telesa elastične. Istočasno se vrši na ta način najlažje menjava tvarin v možganih in se izboljšuje eri živčnih stanlc. Hoja, gibanje in telesno delo varuje človeka odebelosti in poapnenja žil. A tudi duševno delo pospešuje, da se do-taka kri k možganom, kar je seveda potrebno in koristno. Zato pa tudi ljudje, ki imajo svoj določen poklic, svoj posel, navadno bolje izgledajo, so bolj zdravi in zadovolji:!, kakor oni, ki žive brez dela. Morda tudi iz tega lahko sklepamo, da upokojenci, ki so ustavili svoje delo v uradih, mnogokrat ne Žive več dolgo. Zato priporočajo zdravniki bogatašem, ki so brez posla, naj delajo telesno. Pa tudi duha treba vežbati, zato naj se bavijo z delom v društvih, z zgodovino, politiko in izobraževanjem ljudstva. Naj mnogo peš potujejo, kajti primerna duševna hrana ter primerno telesno gi- banje in izprehodi v svežem zraku ohranijo človeka zdravega in zadovoljnega, Vsi veliki možje, pesniki, pisatelji, politiki, in državniki umirajo povprečno v visoki -starosti, seveda, če niso pijanci in se ne vdajajo drugim ekscesom. Tudi krepka volja, da bodimo zdravi, sveži, mnogo pripomore k dolgemu življenju. Lenoba pa je najškodljivejša zdravju! Zato je neprecenljive vrednosti, da delajo tudi one žene, ki jim sicer ni treba boriti se za obstanek ter se izuče v stroki, ki jim je najbolj priljubljena. Sicer pa, kdor hoče delati, najde lepega plemenitega dela povsod dovelj. Ako živi človek brez namena, ne more biti zadovoljen in zato tudi ne zdrav ir. spočit. Razume se pa, da niti v delu ne smemo pretiravati in da velja tudi tu hoditi srednjo pot; ne premalo, a tudi ne preveč! Sirote so mnoge žene nižjih stanov, ki so primorane same služiti, a so poleg tega še gospodinje in matere. Dobro služiti dvema gospodarjema je težko, in navadno take žene ^časoma omagajo, venejo iti se predčasno postarajo Ljubeznivost. Ona: »Zakaj si vselej ob oknu, kadar pojem?« On: »Nočem, da bi ljudje mislili, da tfl tepem!« Duh časa. »Prisezi, da se nisi poročil z menoj zaradi denarja, ker imaš dolgove!« »Draga, prisegam ti, da nisem nikdar mislil na odplačilo svojih dolgov!« Prodam f AUTOMATSKI BUFET. zelo dobro idoč na prodaj. Ponudbe pod »Automatski bufet« na upravo lista. 2956 MOŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer« in otročka postelja radi premajhnega prostora po* ceni naprodaj. Plinarniška 15, pritličje. Sianovanl*_ STANOVANJE, dve sobi s kuhinjo oddam v najem. Vicel, Gosposka ul. 5. 3037 SOSTANOVALCA sprejmem. Hišnica, Koroška ce&ta 41. 3036 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam s 15. julijem v najem. Ciril-Meto-dova ul. 2. 3939 STANOVANJE oddani. Studenci, Cankarjeva ulica štev. 5. 3040 Darujte za Pomožno akijo Edin! slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je „Večemik". Ze to prlprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo, To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Seda) žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-£ernikovih“ malih oglasih. „Večernlk“ dela za Vas, delajte VI zanj: farian. iww«w*i rjnrira* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., piedstavnik nama. _ STANKO DETELA v Maribor«.