Senatorka Tamara Blažina ocenjuje rezultate evropskih in upravnih volitev ter probleme Demokratske stranke /i 3 Trgovskega doma v Gorici ostaja negotova /i 14 Judovska skupnost iz Trsta se zanima za objekt v Rožni Dolini Matej Černic danes z »azzurri« proti Kitajski, naslednji dve sezoni pa bo igral za Perugio >/19 Primorski dnevnik PETEK, 12. JUNIJA 2009_ Št. 138 (19.537) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Popolna zmeda o ukinitvi Schengna Rado Gruden Ko so v sredo na tržaški pre-fekturi sklicali tiskovno konferenco, na kateri naj bi pojasnili varnostne ukrepe ob vrhu zunanjih ministrov držav G8 konec meseca v Trstu, smo vsi pričakovali, da bodo spregovorili predvsem o napovedani skoraj mesec dni dolgi ukinitvi Scengenskega sporazuma in ponovni uvedbi mejnih kontrol. Toda namesto tega je bil govor o prometnih omejitvah v Trstu. O mejnih kontrolah pa niti besedice. To je tudi razumljivo, saj po prefektovih besedah glede tega še niso prejeli nikakršnih navodil. In to le teden dni pred prvotno napovedano začasno ukinitvijo Schengen-skega sporazuma! Kot je pred nedavnim v Gorici napovedal zunanji minister Franco Frattini, bi morali mejne kontrole zaradi vrha v Trstu uvesti že z 18. junijem. Toda očitno je razdalja med zunanjim in notranjim ministrstvom prevelika, da bi se lahko pristojni dogovorili, kaj bodo sporočili javnosti. Na spletni strani notranjega ministrstva so namreč v sredo zvečer objavili, da ukinitev Schengna zadeva le obdobje od 28. junija do 15. julija, govor pa je samo o vrhu v Aquili, medtem ko Trst ni omenjen. Če k temu dodamo, da na mnogih mejnih prehodih ni več potrebnih objektov za nadzor mere in da je policistov premalo, se lahko vprašamo, kako bo ta nadzor sploh potekal. Očitno bo šlo vsem besedam o varnosti v brk za popolno improvizacijo, za katero bomo račun plačali tisti, ki živimo ob meji in pa številni turisti, ki bodo takrat na poti v obmorska turistična središča. Da o podobi Italije, ki na tujem še posebej v zadnjem času ni najboljša, ne govorimo. TRIDNEVNI OBISK V RIMU - Libijski voditelj spregovoril v senatu in na univerzi Gadafi: Danes Al Kaida, leta 1986 Amerika Ponovno se je dotaknil tudi tragedije, ki jo je povzročil kolonializem ••• RIM - Po novem ukrep od 28.6. do 15.7 Italija si je premislila o datumih začasne uvedbe mejnih kontrol ■v M^üLm 5® RIM - Italija bo spet uvedla mejne kontrole od 28. junija do 17. julija in ne prej, kot je bilo sprva napovedano. Tako sporoča notranje ministrstvo, ki je s tem dejansko demantiralo prvotne napovedi zunanjega ministra Franca Frattinija. Iz ukrepov so izločili datum, ko se bodo v Trstu sestali zunanji ministri G8, medtem ko bodo schengensko pogodbe ukinili le med vrhom predsednikov vlad in držav G8 v Abrucih. Iz Slovenije do včeraj še niso dobili nobenega uradnega sporočila o namerah italijanske vlade. Na 2. strani RIM - Libijski voditelj Moamer Ga-dafi zaključuje danes tridnevni obisk v Italiji. Včeraj je s svojimi izjavami v rimskem senatu ponovno sprožil val polemik, največ zaradi ugotovitve, da med terorističnimi napadi Al Kaide in ameriškim bombardiranjem Libije leta 1986 ne vidi razlik. Sicer pa se je tudi včeraj spomnil italijanskega kolonializma, zaradi katerega je po njegovih besedah trpela vsaka libijska družina. Študente univerze La Sapienza je opozoril, da imajo narodi, ki so bili žrtve kolonializma, pravico do odškodnine. Pred univerzo je je prišlo do manjših incidentov med policijo in študenti, ki so protestirali proti Gadafijevemu obisku. Na 13. strani V Zgoniku in na Repentabru morda že danes novi upravi Na 6. strani Učni uspeh na nižjih srednjih šolah na Tržaškem Na 7. strani V Boljuncu srečanje VZPI iz vasi dolinske občine Na 9. strani Zveza Legacoop FJK odporna proti krizi Na 14. strani Tarča tatov diskonta ^a • • • v V • V v Gorici in Tržiču Na 14. strani LJUBLJANA - Parlamentarna komisija Nov poziv za vidnost slovenske televizije RAI LJUBLJANA - Komisija slovenskega parlamenta za odnose s Slovenci v zamejstvu je na včerajšnji seji obravnavala problematiko vidnosti oziroma nevidnosti slovenskih televizijskih programov v sosednjih državah. Predsednik komisije Miro Petek je uvodoma izpostavil, da gre za večletni problem. Opozoril je tudi na problem kodiranja, ki se pojavlja z digitalnim televizijskim oddajanjem. Člani komisije so opozorili, da posamezni predeli v sosednjih državah še vedno ne morejo spremljati programov slovenskega nacionalnega radia in televizije. Vlado so pozvali, naj opozori italijansko vlado, naj italijanska nacionalna televizija RAI v skladu z zakonom iz leta 1975 omogoči razširjanje slovenskega televizijskega programa na dvojezičnem območju. RTV Slovenija pa so namenili poziv, da o novih tehnologijah in vseh možnostih sprejemanja slovenskega radijskega in televizijskega programa ustrezno obvešča tudi Slovence zunaj meja Slovenije. Na 5. strani TRST - Podelili diplome gledališke šole Studio Art Mladi tečajniki prijetno presenetili z igralskim znanjem TRST -V sredo zvečer se je na odru Slovenskega stalnega gledališča zaključila prva faza projekta, v okviru katerega so se ljubitelji odrskih desk naučili veščin igralskega poklica. Gledališka šola Studio Art, ki je na pobudo obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO in Slovenskega stalnega gledališča nastala pred tremi leti in ki je letos delovala pod okriljem Društva Slovensko gledališče, je v sredo zvečer z diplomami nagradila prvo generacijo svojih gojencev. Ti so se tri leta učili pod taktirko uglednih in priznanih mentorjev. Pred podelitvijo diplom so tečajniki prijetno presenetili z uprizoritvijo Goldonijeve Krčmarice. Na 12. strani 2 Petek, 12. junija 2009 ALPE-JADRAN / NAPOVEDANA UKINITEV SCHENGNA - Zaradi vrha G8 v Aquili Mejne kontrole »samo« od 28. junija do 15. julija? Kot navaja notranje ministrstvo, bo za časa vrha zunanjih ministrov v Trstu meja še povsem odprta RIM, LJUBLJANA - V zvezi z napovedano začasno ukinitvijo Schen-genskega sporazuma in ponovno uvedbo mejnega nadzora zaradi julijskega vrha voditeljev voditeljev G8 v Aquili in vrha zunanjih ministrov od 25. do 27. junija v Trstu vlada še naprej velika zmeda. Po napovedih, da bo Schengen ukinjen za obdobje od 18. junija do 15. julija, smo v sredo zvečer na spletni strani italijanskega notranjega ministrstva zasledili novico z naslovom »Schengenski sporazum ukinjen od 28. junija do 15. julija«. V tekstu je zapisano, da gre za začasno ukinitev , ki je predvidena tudi v samem sporazumu in da so tak ukrep že sprejele tudi nekatere druge članice. Kot je poudarjeno v besedilu notranjega ministrstva, se je Italija za to odločila s ciljem, da »zagotovi popolno varnost prebivalcem, delegacijam in povabljenim na vrh v Aquili. Vsak, ki bo v tem obdobju prišel v Italijo, ali pa iz nje odhajal, bo moral na mejah pokazati veljaven osebni dokument. V nadaljevanju še piše, da je ta ukrep notranji minister Roberto Maroni najavil na zaključni tiskovni konferenci vrha pravosodnih in notranjih ministrov 8 najbolj industrializiranih držav. »Predvčerajšnjim (v ponedeljek op. ur.) sem vsem članicam Schengna poslal pismo o tem in mislim, da glede tega ne bo nobenega problema,« je v novici notranjega ministrstva navedena izjava ministra Maronija. O tržaškem vrhu zunanjih ministrov ni niti besedice, kot ni niti besedice o ponovni uvedbi mejnega nadzora že z 18. junijem, kot se je govorilo doslej. Vsebino pisma smo posredovali slovenskemu notranjemu ministrstvu in ga zaprosili za ustrezna pojasnila. Odgovor nam je takoj poslal Leon Keder, predstavnik policije za odnose z javnostmi z Generalne policijske uprave v Ljubljani. V odgovoru navaja tehnične podrobnosti glede možnosti ponovne (začasne) uvedbe mejne kontrole na notranjih mejah izhaja, ki izhajajo iz Zakonika o schengenskih mejah. Države članice nadzor uvedejo v primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti, obseg in trajanje sta omejena na najmanjšo možno mero, ki je potrebna za odvrnitev te grožnje, piše Keder. Obdobje ponovnega nadzora na notranjih mejah tako naj ne bi preseglo 30 dni oziroma obdobja izkazane resne grožnje. Država, ki se za to možnost odloči, mora o tem uradno obvestiti Komisijo ter ostale države članice. Obvestilo mora obsegati razloge za ponovno uvedbo mejne kontrole, obseg oziroma področja, na katerih se bo izvajala, imena mejnih prehodov, kjer bo mogoče prehajanja meje, datum in trajanje ponovne uvedbe ter morebitne druge ukrepe, ki naj jih sprejmejo druge države članice. Do današnjega dne (v četrtek, 11. 6. 2009 op. ur.) Italija uradno Komisije in drugih držav članic še ni obvestila o ponovni uvedbi mejne kontrole, »tako da ne moremo podati informacije o obsegu in načinu izvajanja ponovne uvedbe mejne kontrole na naši skupni notranji meji,« je zapisal Keder. Slovenija se s ponovno uvedbo mejne kontrole na notranjih mejah ne srečuje prvič. V času Evropskega nogometnega prvenstva 2008 v Avstriji in Švici je Avstrija ponovno uvedla mejno kontrolo na vseh notranjih mejah z namenom zagotavljanja varnosti evropskega prvenstva, še posebej preprečevanja huliganstva nogometnih navijačev. Prav tako odločitev Italije ne bo prva odločitev o ponovni uvedbi mejne kontrole v letošnjem letu, saj se je za tak ukrep že prej odločila Nemčija z namenom preprečevanja nasilnih demonstracij ob slovesnostih 60-letnice organizacije NATO, zaključuje svoj odgovor predstavnik policije za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi v Ljubljani. Sredi najvišje turistične sezone bomo po vsej verjetnosti spet priča čakanjem v dolgih vrstah na mejnih prehodih arhiv kroma OB VRHU G8 SIK odločno proti obnovi mejnih kontrol TRST - »Skorajšnja vrha G8 v Trstu in Aquili ne smeta oškodovati deželnega gospodarstva in turistične sezone še posebej. Zato je neodgovorno, da vlada načrtuje obnovo policijske kontrole na mejah in to za cel mesec, čeprav dobro ve, da tako ne bo ščitila varnosti udeležencev državniških srečanj, pač pa bo le skušala preprečiti morebitne demonstracije,« piše v tiskovnem sporočilu deželnega tajništva Stranke italijanskih in slovenskih komunistov. Komunisti so za Evropo ljudstev, ki temelji tudi na odprtih mejah in svobodi kroženja oseb in idej. Tako poudarja deželno tajništvo SIK, zbrano v Tržiču za oceno volilnih izidov, ki so sicer negativni, a ne bodo upočasnili procesa združevanja komunistov in načrtovanih pobud. Deželno tajništvo SIK se vsekakor zahvaljuje vsem, ki so na volitvah podprli skupno komunistično in protikapitalistično listo in še posebej to-varišice in tovariše, ki so priskočili na pomoč v tej težki volilni kampanji, še piše v tiskovnem sporočilu SIK. Podpore FJK manjšini v Istri TRST - Deželna vlada je na predlog odbornika Roberta Molinara finančno podprla program pomoči, ki jo tržaška Ljudska univerza namenja Italijanom v Istri in na Reki. Gre za podpore, ki se tičejo kulturne in založniške dejavnosti. Založbi EDIT z Reke bo FJK namenila 140 tisoč evrov, 185 evrov bo šlo za štipendije študentom italijanske narodnosti, ki obiskujejo italijanske univerze. S prispevkom 160 tisoč evrov bodo podpirali širjenje italijanskega tiska v Istri, 96 tisoč evrov bodo porabili za štipendije za šolnike in novinarje, 119 tisoč evrov za organizacijo strokovnih izletov, 390 tisoč evrov pa bodo namenili promociji gledaliških predstav in glasbenih prireditev na območju, kjer prebiva italijanska narodnostna skupnost. Ljudstvo svobode kritično do sporočil v furlanščini TRST - Deželni svetnik Ljudstva svobode-NZ Piero Tononi pravi, da je 35 tisoč evrov za kratka telefonska sporočila (SMS) v furlanščini nepotrebno tratenje javnega denarja. Tononi je zelo kritičen do predsednika videmske Pokrajine Pietra Fon-taninija, ki je pobudnik te novosti. Zastopniku desnice tudi se ne zdi prav, da bo računalniški program za to pobudo izdelalo neko podjetje iz Toskane in ne deželna informatska družba Insiel. SLOVENIJA - EU - Slovenske avtoceste Tajani: Tedenske vinjete naj bodo po deset evrov Antonio Tajani od Slovenije pričakuje tedensko vinjeto po deset evrov ansa DEŽELA - Uradno sporočilo Prošnje za priznanje novih primarnih manjšinskih ustanov TRST - 30. junija zapade rok za predložitev prošenj za priznanje novih ustanov in organizacij primarnega pomena za slovensko manjšino. Gre za izvajanje Deželnega zakona. št. 26/2007 (18. člen, 7. odst., in 23. člen, 3. odst.) K prošnji (na kolkovanem papirju) je treba priložiti: a) izpolnjeno informativno polo (Pravilnik št. 253/2005: priloga A); b) potrdilo pravnega zastopnika ustanove, društva, organizacije, da je dejavnost namenjena slovenski manjšini in da se pri le-tej uporablja pretežno slovenski jezik; c) kopijo ustanovnega akta in statuta. Če prošnjo predloži založniška družba (3. poglavje pravilnika št. 253/2005) je treba priložiti tudi pred kratkim izdano potrdilo o vpisu v sezname pristojnega urada Trgovinske zbornice; d) poročilo o delovanju v prejšnjem triletnem obdobju skupaj s finančnimi obračuni zadnjih treh let; e) program delovanja in predračun stroškov za tekoče leto; f) za pobude, ki jih predvidevata črki a) e b) 7. člena Pravilnika št. 253/2005, je treba tudi priložiti: potrdilo o vpisu časopisnih publikacij na sodišču, iz katerega je razvidno ime lastnika, periodičnost in ime in priimek odgovornega urednika. Prošnje je treba predložiti na Urad FJK za jezikovne in kulturne identitete - Ul. del Lavatoio 1 (Trst). ZAGREB - Prvič pred 3 meseci Profesor zagrebške fakultete ponovno žrtev neznanega napadalca ZAGREB - Neznani napadalec je v sredo sredi ulice v Zagrebu s palico pretepel profesorja zagrebške fakultete za politične vede Tončija Kursarja in ga lažje poškodoval, je za hrvaške medije potrdil dekan fakultete Vlatko Cvrtila. Gre za drugi napad na Kursarja, ki so ga pred tremi meseci na cesti neznanci že polili z barvo. Kursar je tudi sredin napad prijavil policiji, ki je sporočila, da je neznanec profesorja napadel s hrbta in da ga je s palico večkrat udaril po glavi. Policija sicer še ni odkrila, kdo je Kursarja pred meseci polil z barvo, napadalec pa se mu je tudi takrat prikradel od zadaj. Profesorja Kursarja so v sredo napadli blizu njegovega stanovanja, ko se je odpravil na fakulteto, da bi vpisal ocene študentom. Po prvem napadu pred meseci je Kursar za hrvaške medije dejal, da sumi, da je napad povezan s študenti, ki pri njem niso naredili izpita ali pa z njihovimi znanci. Med nekaterimi študenti Kursar velja za zelo strogega profesorja, nekateri pa pri njem niso uspeli narediti izpita niti v dveh letih. Kursar predava več predmetov, med drugim tudi uvod v politične znanosti, ki velja za enega najtežjih izpitov na fakulteti. "Uprava fakultete je šokirana zaradi vnovičnega napada na profesorja. Potem ko si bo opomogel, mu bomo predlagali policijsko varstvo ali kakšno drugo obliko fizične zaščite," je še dejal medijem dekan Cvrtila. (STA) LUXEMBOURG - Evropski komisar za promet Antonio Tajani je včeraj v Luksemburgu nakazal, da od Slovenije pričakuje uvedbo tedenske vinjete za deset evrov. Na vprašanje, kakšna je pravna podlaga za zahteve Evropske komisije, pa je komisar Tajani odgovoril: "Podlaga bi morala biti ne-diskriminacija državljanov Evropske unije." Slovenski minister za promet Patrick Vlačič pa je ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena prilagoditi cene vinjet zahtevam Evropske komisije, odgovoril: "Glede cene vinjet bomo sprejeli odločitev zelo hitro." Glede časovnih obdobij je slovenski vinjetni sistem sedaj po ministrovih besedah sestavljen tako kot v petih od sedmih držav v Evropi, ki imajo vinjete: sedem dni, mesec dni in leto dni. "Mislim, da je to čisto primerljivo," je menil Vlačič. Minister Vlačič je ob prihodu na zasedanje prometnih ministrov EU še pojasnil, da je Slovenija z Evropsko komisijo "v stalni pisni komunikaciji", da pa še ni jasno, ali se bosta s komisarjem tokrat pogovarjala o tem. Evropska komisija je oktobra lani zaradi vinjet proti Sloveniji sprožila postopek zaradi kršitve pravnega reda EU, ker ocenjuje, da slovenski vinjetni sistem diskriminira tujce, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci. Poleg tega je ustavila potrjevanje avtocestnih projektov, s katerimi Slovenija črpa kohezijska sredstva. Slovenija je 1. julija lani uvedla polletne in letne vinjete po 35 evrov in 55 evrov. Nato je po pripombah komisije vlada predlagala uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, nazadnje pa je predlagala še uvedbo mesečnih vinjet, katerih cena, ki še ni določena, naj bi bila med 30 in 35 evrov. Vlačič poudarja, da je Slovenija izpolnila pogoja Evropske komisije: uvedla je vinjete za krajše časovno obdobje in zagotovila sorazmernost cen. Sicer pa določitev cene po njegovih besedah ni v pristojnosti Evropske komisije, temveč je v rokah države članice. Evropska komisija naj bi sicer pred odločitvijo o nadaljevanju postopka proti Sloveniji s še ostrejšim opominom čakala na dokončno odločitev glede cen vinjet. Nakazala je, da ustrezno rešitev pričakuje pred poletno turistično sezono, tako da časa ni več veliko. (STA) / VOLITVE Petek, 12. junija 2009 3 RIM - Senatorka Tamara Blažina ocenjuje rezultat Demokratske stranke »Poraz je odraz številnih nedorečenosti in zamud« Zadovoljstvo z izidi v tržaških in goriških občinah - »V Benečiji preslišali alarmne zvonce« BOCEN - SVP Dorfmann je zelo priljubljen politik RIM - Rezultat Demokratske stranke na evropskih volitvah je dejansko v skladu s pričakovanji, pravi polom pa je stranka doživela na upravnih volitvah. Senatorka Tamara Blažina odkrito govori o porazu demokratov, ki so ga pri nas ublažile dobre novice iz narodno mešanih občin, z izjemo Benečije, kjer smo Slovenci - tako senatorka - preslišali kar nekaj alarmnih zvoncev. »Evropske volitve v Italiji so potekale v sozvočju z večino držav Evropske unije, kjer so povsod napredovale desničarske in desnosredinske stranke, vključno s Slovenijo. V Italiji je na srečo uspelo zajeziti Silvia Ber-lusconija, ki je računal na zmagoslavje, kar mu ni uspelo,« ugotavlja senatorka Demokratske stranke. Italija je daleč od Evrope, Evropska unija pa je daleč od Italije, dodaja Blažina. Demokratska stranka je v primerjavi z lanskimi volitvami izgubila precej glasov, čeprav so bile predvolilne napovedi še bolj katastrofalne, meni senatorka. Projekt stranke se ji zdi dober in se splača z njim nadaljevati, a brez dosedanjih nedorečenosti. »Če se bo stranka še naprej tako ukvarjala sama s sabo, bo zamudila še druge vlake,« je prepričana senatorka. Izjemen volilni izid Debore Serracc-hiani po njenem mnenju dokazuje, da je med volilci še veliko zaupanja v pro- jekt DS. Vendar to zaupanje ni samo sebi namen, zahteva jasno politiko, konkretne odgovore in nove ljudi. Na občinskih volitvah v naših krajih se je Demokratska stranka boljše obnesla, kot na evropskih volitvah. To zato, ker volivci presojajo župane in upravitelje po opravljenem delu. Blažina je zadovoljna z volitvami v narodnostno mešanih občinah tržaške in goriške pokrajine, kjer se po njenem mnenju tudi dobro obrestovalo delo Slovencev v Demokratski stranki, ki je prva stranka v vseh občinah, kjer živijo Slovenci in kjer so bile lokalne volitve. Kot primer dobrega upravljanja in dobrega rezultata Demokratske stranke senatorka navaja dolinsko občino ter veliko skrb, ki jo slovenska strankina komponenta namenja slovenski šoli. Problem zase je videmska pokrajina, kjer je skoraj povsod prevladala desna sredina. V nekaterih beneških občinah je bil takšen negativen rezultat tako ali drugače pričakovan, drugod pa ne, čeprav smo npr. v Špe-tru upali, da bo prišlo do preobrata. Politične stranke iz Benečije, kot tudi manjšinska civilna družba, začenši s SKGZ in SSO, se bodo morale soočiti z novo situacijo. Po mnenju Blažine je bil doslej referent slovenske manjšine v videm-ski pokrajini le tisti del Slovencev, ki Senatorka Tamara Blažina: V Benečiji smo preslišali alarmne zvonce kroma je aktiven v organizacijah in v društvih, ostalo pa je bilo zanemarjeno. Senatorka ima v mislih prebivalce Benečije, ki niso aktivni v slovenskih organizacijah, kar ne pomeni, da niso Benečani. Prve simptome, da se v vi-demski pokrajini nekaj spreminja, smo doživeli, ko smo v deželnem sve- tu sprejemali zakon za Slovence. Ni šlo samo za znane glasne proteste Re-zijanov, ampak tudi za nekatere druge pojave, do katerih očitno nismo bili dovolj pozorni. »Alarmni zvonec je zabrnel, mi pa smo ga preslišali,« ugotavlja senatorka Demokratske stranke. S.T. Herbert Dorfmann BOCEN - Silvio Berlusconi je na evropskih volitvah res dobil največ preferenc (skupno 2.710.309), ni pa najbolj priljubljen politik v lastnem volilnem telesu. Če pogledamo razmerje med preferenčnimi in strankarskimi glasovi, je najbolj priljubljen politik Južni Tirolec Herbert Dorfmann. Če je Berlusconiju oddalo osebno preferenco 21 odstotkov volilk in volil-cev Ljudstva svobode (skupaj 10.807.327 glasov), je Dorfmanna podprlo skoraj 60 odstotkov volilcev Juž-notirolske ljudske stranke (SVP). Novoizvoljeni evropski poslanec nemške narodne skupnosti je namreč dobil kar 84.551 preferenc od skupnih 143.027 glasov SVP. Južni Tirolci so svojega predstavnika spet izvolili v Strasbourg na osnovi volilnega zakona, ki omogoča strankam narodnih manjšin, da s 50 tisoč glasovi izvolijo evroposlanca. 4 Petek, 12. junija 2009 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Dvojezičnost pa taka David Bandelj_ Morda si bo kdo predstavljal, da bom govoril o komaj minulih volitvah, ker bi se spodobilo podati kakšen neuraden obračun. Ne, ste daleč od resnice. Kaj pa če - po naslovu sodeč - bi govoril o naši dvojezičnosti, ki je bolj ali manj vidna, vendar še vedno ne tako vidna, da bi bila vedno vidna ... Se približujemo, se približujemo ... Pravzaprav, če se omejim na področje Goriške, oz. na področje Gorice, oz. celo na področje obeh Goric, bi bilo vredno spregovoriti o znamenjih dvojezičnosti na tem področju . No, to bi bilo lahko pravšnje, ja . Ne da bi se dotaknili političnih opcij in silnic, je treba ugotoviti, da se v Gorici in Novi Gorici dvojezičnost precej uporablja predvsem v komercialne namene. V nekaterih trgovskih centrih je dvojezičnost dosledna, seveda ne brez napak (na eni in drugi strani, v enem in drugem jeziku ...), kar seveda deluje vabljivo za kupce, ki prihajajo z obeh strani te tako nezaželene, a tako prisotne meje ... Še v najnovejšem komaj odprtem trgovskem centru v Novi Gorici, posvečenem bolj gradnji in vrtnarjenju, se zdi, da si prišel na kako lepo dvojezično področje, kot so npr. Obala, Wales, Vancouver ali še kaj in to v delu Slovenije, kjer dvojezičnost ni ne zakonsko določena in če smo hudobno nacionalistično šovinistično usmerjeni, iz institucionalnega vidika tudi ne potrebna. Je pa potrebna iz človeškega vidika, kar je tudi najnujnejše. Če pa se pomaknemo v tiste predele, ki jih po Novi Gorici ni malo, in sicer v predele, kjer cvetijo casinoji, bomo taisto dvojezičnost gledali z drugačnega vidika. Zdi se mi naravno in pravilno, da je dvojezičnost v neki državi postavljena po določenih hierarhičnih pravilih: najprej jezik večinskega naroda, nato drugi. Tu ni nič spornega. Da pa se pelješ mimo najnovejšega casinoja v Rožni dolini in vidiš tablico USCITA-IZHOD, (v tem vrstnem redu) ali mimo starejšega casinoja v centru Nove Gorice in vidiš tablico Gratis Parking Lunedi - Venerdi- Ponedeljek -Petek, kjer sta lunedi in venerdi napisana z dvakrat večjo pisavo, je že stvar dobrega okusa ... Rekli boste, da so to malenkosti. In v resnici so. Vendar več malenkosti skupaj lahko naredi zelo veliko malenkost, ki ni več malenkost. In konec koncev . v primerjavi z večnostjo je vse malenkost Omenjena raven dvojezičnosti (ali bolje - neenakopravnega obravnavanj jezikov) ni več iz človeškega vidika, ampak iz najbolj podlega komercialnega interesa. Saj vemo, da je v casinojih več Italijanov kot Slovencev, toda to še ni zadosten razlog za tako . servilnost ... Sumim, da je za vsem tem neka hujša psihološka rana, zaradi katere smo Slovenci kot narod nagnjeni k uslugam, servilnosti, suženjstvu, da nas naši zahodni sosedje skoraj upravičeno imenujejo ščavi. Saj taki tudi delujemo . Zakaj? Morda zaradi koristi, morda, ker se hočemo s tem dokazati kot gostoljubni, morda ker smo kratko malo neumni. Malenkosti so pač tiste zadeve, v katerih prepoznavamo pristnost človeka, pa tudi naroda. In mi gre pošteno na ... živce, da se moji sonarodnjaki tako uradno kažejo brez . hrbtenice. Malo ponosa pa bi že lahko zahteval od teh slovenceljnov, da končno že enkrat pokažemo, zakaj in kdo smo na svoji zemlji in da dobrososedski odnosi so taki le, če smo enakopravni. Za moje uboge in primitivne pojme, to ni enakopravnost. In prepričajte me v nasprotno. Ker potem pride do družbenih obnašanj, ki po- trjujejo servilnost Slovencev do Italijanov, katerim je vse predstavljeno na srebrnem pladnju. Naše sosede je treba namreč vzgajati in to sem si zadal tudi kot vodilo, kadar me nešteto mnogo Italijanov po različnih cestah in poteh ustavi in me vpraša za informacijo. Iz enakopravnega vidika sem se odločil, da bom informacijo dal v jeziku države, v kateri sem ali v tretjem, če me bo dotični popotnik v njem vprašal (npr. nemščina ali angleščina). Stvar vzame čas, ampak te pripelje do zanimivih srečanj. Tako sem pred kakšnim tednom na vprašanje človeka, ki je z videmsko registracijo iskal pot v Jugoslavijo, odgovoril, da je zamudil nekaj let, ker Jugoslavija ne obstaja več, da je pa verjetno želel v Srbijo, ki je njen zadnji državni dedič. Potem se je popravil in iskal Slovenijo . Drugemu pa, ki me je na Slovenskem vprašal za informacije seveda v italijanščini, ne da bi vedel, da ta jezik poznam, obrnil vprašanje, če zna angleško in ta se je s pomočjo žene potrudil ter prišel vseeno do želenih informacij. Dvojezičnost in večjezičnost nista pogojena s servilnostjo, ampak s spoštovanjem. Če pa drugi spoštovanja do mene nima (ne, ker je hudoben, ali ker tega noče, ampak v bistvu, ker spada to v karakter naroda - če smo Slovenci stereotipno servilni, so Italijani prej arogantni), ga moram vzgajati v to. Lahko sem tvoj sosed, lahko sem tvoj prijatelj, nimaš pa pravice, da me pohodiš. V nobenem primeru. Niti v jeziku. Sicer pa bi mi bilo zanimivo, ko bi me kakšen nepoznan Slovenec ustavil v Italiji in me za informacije povprašal po slovensko, sklepajoč, da ta jezik poznam. Ko se bo zgodilo, napišem Zariš-če o tem, obljubim ... POLITIKA - 25-letnica smrti priljubljenega voditelja KPI Politikov, kot je bil Berlinguer, ne pogrešajo samo na levici RIM - Pred 25 leti je umrl Enrico Berlinguer, voditelj KPI, ki je še danes zgled neoporečnega in poštenega politika. Berlinguerja se je v poslanski zbornici spomnil predsednik Gian-franco Fini, spominske slavnosti so bile povsod po Italiji, morda največja je bila sinoči Bologni, kjer so se dolgoletnega tajnika KPI spomnili številni prijatelji in politiki, med katerimi je bil tudi nekdanji ministrski predsednik Romano Prodi. Berlinguer je bil človek, ki je korenito spremenil ne samo levico, temveč tudi vso italijansko politiko. Svoj pogum je pokazal, ko se je začel postopno, a odločno ograjevati od Sov- jetske zveze in ko je začel razmišljati o t.i. zgodovinskem kompromisu med komunisti in katoličani za vodenje Italije. Pri tem mu je bil zelo blizu vodja Krščanske demokracije Aldo Moro, čigar nasilna smrt je Berlinguerja zelo prizadela. Pokojni politik, ki je bil po rodu s Sardinije, je popeljal takratno KPI do »čudežnih« 35 odstotkov glasov, kar je precej več od odstotkov glasov, ki jih danes skupaj dobijo stranke, ki tako ali drugače izhajajo iz KPI. Z Berlin-guerjem je bila KPI najmočnejša komunistična stranka v zahodni Evropi. Kot je pravilno poudaril Fini v poslanski zbornici je bil Berlinguer Enrico Berlinguer se je leta 1982 pred dolinskim spomenikom poklonil padlim partizanom foto magajna zgled poštenega politika, ki ni nikoli stremel po osebni slavi, da ne govorimo o zaslužkih in podobno. Po njem bi se morali danes v Italiji zgledovati vsi, ki se ukvarjajo s politiko in z javno upravo. Berlinguer je dobro poznal položaj slovenske manjšine v Italiji in si prizadeval za pravno in zakonsko priznanje njenih ustavnih pravic. Med slovenskimi komunisti je imel veliko prijateljev, bil pa je na splošno priljubljen in cenjen v celotni manjšini, tudi v krogih, ki se niso prepoznavali v KPI in v levičarskih idejah. Skratka človek, ki ga italijanska politika lahko upravičeno pogreša. KULINARICNI KOTIČEK Polnjeni jajčevci Danes se bo vrnili k mediteranski (ali sredozemski?) kuhinji, ki se mi zdi za pozno pomlad in poletje še najbolj zanimiva, saj je primerno lahka, v njej je obilo zelenjave in je relativno pusta. Da ne bi šli vedno po recepte v italijansko kuhinjo, se bomo podali nekoliko bolj na jug, točneje v Grčijo in pobrskali malo po tamkajšnji gastronomski ponudbi. Sam imam sicer nekaj grških receptov, a tokrat sem šel na splet, da bi poiskal kaj novega. Med številnimi recepti, ki sem jih zasledil, sem se odločil za enega, ki sem ga izsledil na neki slovenski spletni strani, na kateri je nekdo, ki se je komaj vrnil iz Grčije predlagal »polnjene jajčevce«. Recepta osebno še nisem preizkušal, videti pa je slasten, tako da ga bom preizkusil v najkrajšem času. Potrebujemo: 2 manjša jajčevca, 20 dag mletega mesa (puste govedine ali te-letine, če vam je všeč tudi jagnjetine), manjšo čebulo, 3 stroke česna, večji paradižnik ali pa nekaj pelatov, origano, žlico moke, malo juhe, bešamel, naribani parmezan, olivno olje, sol, poper. Za be-šamel: 3 dag masla, 2 žlici moke, 4 dl mleka, muškatni orešček, sol in poper. Jajčevca razpolovimo, izdolbeno sredico in jo nasekljamo. Sesekljamo tudi čebulo in jo na oljčnem olju poste-klenimo: dodamo mleto meso in ga pražimo, dokler ne izgubi tekočine. Po-mokamo z žlico moke, premešamo in dolijemo malo juhe. Sedaj lahko dodamo pasiran paradižnik (ali pelate), se- sekljano sredico jajčevca, origano, sol in poper. Dušimo toliko časa, da postane zmes dokaj zgoščena. Medtem pripravimo bešamel, če nočemo rabiti tistega iz tetrapaka, za kar se bo najbrž odločila velika večina bralcev. V ponvi razpustimo maslo in dodamo moko, pražimo nekaj minut. Dolijemo vroče mleko in med neprestanim mešanjem kuhamo toliko časa, da se bešamel zgosti. Ob koncu dodamo še sol, muškatni orešček in poper. Če pa rabimo bešamel iz tetrapaka, se vsa zadeva zelo poenostavi: paziti moramo samo, da izberemo pravo znamko be-šamela, saj je v nekaterih preveč grudic, kar konec koncev ni prijetno. Polovičke jajčevcev napolnimo najprej z mesom, nato še z bešamelom, potresemo z naribanim parmezanom in vse skupaj lahko okrasimo s kakšno rezino paradižnika. Napolnjene jajčevce položimo v pekač, prilijemo pol kozarca vode in pečemo v na 180 stopinj ogreti pečici 30 do 40 minut. Polnjene jaj-čevce lahko ponudimo kot toplo predjed ali kot glavno jed, v tem primeru s svežo solato. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Gadafijev obisk Ravnokar sem na televiziji gledal prihod polkovnika Gadafija v Italijo. Ne glede na vse rezerve, ki jih lahko imamo do njega in do libijskega režima, mu je treba priznati moško držo, ko je na svoji uniformi imel pripeto fotografijo borca proti italijanski kolonialistični okupaciji, ki ga je general Graziani dal obesiti. To je gesta velikega pomena, ki so jo morali Napolitano, Berlusconi in vsa njegova reakcionarna garnitura verjetno z grenkim priokusom kar požreti. Sprašujem se, če bi si isto upal tudi slovenski predsednik, v kolikor bo kdaj obiskal Italijo, priti v Rim s pripetimi slikami Bazoviških junakov ali ustreljenih v Gramozni jami. Prepričan sem, da se to ne bo ni- MU koli zgodilo in to v prvi vrsti, ker Slovenija igra napram Italiji podrejeno vlogo, ker nima dovolj poguma zahtevati - kot je to storil in dosegel Ga-dafi - opravičilo za storjeno gorje in ne nazadnje, ker Slovenija nima nafte, kot jo ima Libija, katero Italija krvavo potrebuje. To zadnje je po vsej verjetnosti glavni razlog, zaradi katerega je Italija bila prisiljena požreti grenko pilulo in se posipati s pepelom. Aleksander Kokoravec STARE SLOVENSKE RODBINE NA TRŽAŠKEM Bogatec Pomen Ni dvomov, da so s tem vzdevkom, ki je potem postal priimek, nazi-vali gmotno ali duševno bogatega človeka. Izvor in prve omembe Ze leta 1494je priimek prisoten v Rubijah, izginuli vasi med Križem in Sa-matorco, ki je v lasti nekega Ibanna Wo-gateca (Ivana Bogatca). Omenjena sta še Thomas (Tomaž) Wogatocz in Martin Pogaticz. Ibann je omenjen še v urbarju za Šempolaj, Nabrežino, Praprot, Brišče in Samatorco. Zaradi kasnejše prisotnosti Bogatcev v Briščah, lahko domnevamo, da je bival prav tam in da je bil zaselek Rubije nekje v bližini ali pa da gre za isti zaselek. Kasneje so omembe Bogatcev zelo pogoste v Križu (1522: oporoka Helerja, v kateri je naveden tudi njegov sin Thomas; 1525: Antonius, dediči Helerja, Martinus, Tomez), a tudi drugod (1525 Luches v Devinu, 1524 Thoman Wogatiz v Prečniku, 1498 Juri in Marin v Kleniku pri Pivki). V urbarju kapitlja Sv.Justa najdemo darilo v denarju potomcev nekega Simeza Bo-gatca. Še enega Ivana najdemo leta 1546 v oporoki Elizabete, žene Lovrenca Sedmaka. Verjetno isti Ivan pa je 4.av-gusta 1560, smrtno ranjen v glavo, v Trstu sestavil svojo oporoko. Razširjenost Začasni slovar slovenskih priim- kov (ur.F.Bezlaj), ki se nanaša na podatke iz let 1935-48, navaja, da so bili Bo-gatci tedaj prisotni na področjih Nove Gorice, Ljubljane in Maribora. Lahko domnevamo, da gre za priseljence iz našega območja. V Trstu je nekaj družin prisotnih že od začetka 18.stoletja. Začetni rodovnik Pri tako stari in razvejani rodbini je skoraj nemogoča rekonstrukcija do skrajnega prednika. Z veliko težavo lahko pridemo do polovice 17.stoletja, ko lahko že ločimo kakih pet vej rodbine. K tem lahko dodamo Barbiče, ki so vzdevek za nekatere Bogatce, a ga včasih uporabljajo tudi kot priimek (večkrat izmenično zdaj enega, zdaj drugega). Barbiči in druge tri veje v teku enega stoletja izginejo, tako da v 19.stoletje stopita samo dve: prva, zelo številna in z mnogimi homonimijami, ima kot skrajna prednika brata Gregorja (okrog 1612-1692) in Lovrenca (umrl 1698). Zaenkrat ni znano ime njunega očeta (poznamo pa mater Gertrudo), imata pa številno potomstvo. Kljub visoki umrljivosti otrok, ki je značilna za to dobo, je družin, katerih člani so njuni potomci, eno stoletje kasneje (1777) že devet. Druga veja pa sega do Jurija, o katerem vemo le, da je živel v drugi polovici 17.stoletja, preko Štefana (okr.1685-1755) do Tomaža (1734), ki ga nasledita Jernej (1772) in Kristjan (1778). Marko Oblak / SLOVENIJA Petek, 12. junija 2009 5 LJUBLJANA - Komisija DZ za Slovence v zamejstvu POLITIKA Slovenija naj spet opozori Italijo P^m na nevidnost slovenske TV RAI sodelujem kot z ostalimi Ukinitev schengenskega režima na mejah bo prizadela zlasti ljudi ob meji LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na včerajšnji tri ure in pol trajajoči seji razpravljala o več aktualnih problematikah, povezanih s prioritetami manjšin v času slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope. Govorili so o vidnosti slovenskih programov v sosednjih državah ter tematiki zamejstva v učnih načrtih.Parlamentarna komisija se je sicer seznanila s predstavitvijo predsedovanja Odbora ministrov SE pri doseganju prioritetnega cilja aktivne politike do integracije in spodbujanja manjšin. Vodja projektne skupine za predsedovanje SE na zunanjem ministrstvu Damjan Bergant je predstavil nekatere poudarke, povezane s prioritetami na področju manjšin ter Romov in potujočih skupin. Omenil je tudi okroglo mizo o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja Slovenije, prihodnji teden na Brdu pri Kranju. Ta je bila sprva predvidena kot mednarodna konferenca. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je med drugim dejal, da, ko so bili seznanjeni s tem, je bilo prepozno, da bi organizirali dobro mednarodno konferenco. «Ne bo zaželene mednarodne note, ampak domača izmenjava mnenj,» je poudaril. Ob prvi točki se je sicer razvila živahna razprava, med katero so člani komisije opozorili na nekatera druga aktualna vprašanja. Med drugim so se Mirko Brulc (SD), Franco Juri (Zares), Srečko Prijatelj (SNS) in Aleksander Zorn (SDS) dotaknili odločitve Italije, da začasno ukine schengenski režim na mejah, in kakšen bi moral biti odziv Slovenije. Komisija je sicer s sklepom priporočila zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, da opozori Odbor ministrov SE, da je v duhu odprte Evrope nedopustno vsakršno omejevanje prostega pretoka ljudi, kar še posebej prizadene manjšine in prebivalce ob meji. Med sejo je bilo mogoče slišati poudarke, da ima Slovenija manjšinsko varstvo zgledno urejeno, bi pa morala odločneje opozarjati na kršitve pravic pripadnikov slovenskih manjšin v sosednjih državah, tudi v okviru SE. Nekateri člani komisije so izpostavili tudi vprašanje avtohtonosti manjšin v Sloveniji. Kot je menil Janez Stergar z Inštituta za narodnostna vprašanja, se kriterij avtohtonosti ne pojavlja samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. Razprava se je razživela tudi glede problematike vidnosti slovenskih televizijskih programov v sosednjih državah. Predsednik komisije Miro Petek (SDS) je uvodoma izpostavil, da gre za večletni problem. Opozoril je tudi na problem kodiranja, ki se pojavlja z digitalnim oddajanjem. Kot je menil Prijatelj, analogno ali digitalno oddajanje ne sme biti ovira za to, da Slovenci ne bi kvalitetno spremljali televizijskih in radijskih programov. Člani komisije so opozorili, da posamezni predeli v sosednjih državah še vedno ne morejo spremljati programov slovenskega nacionalnega radia in televizije. Vlado so pozvali, naj opozori italijansko vlado, naj italijanska nacionalna televizija RAI v skladu z zakonom iz leta 1975 omogoči razširjanje slovenskega televizijskega programa na dvojezičnem območju. RTV Slovenija pa so namenili poziv, da o novih tehnologijah in vseh možnostih sprejemanja slovenskega radijskega in televizijskega programa ustrezno obvešča tudi Slovence zunaj meja Slovenije. V zvezi s problematiko zastopanosti Slovencev v sosednjih državah in Slovencev po svetu v učnih načrtih osnovnih in srednjih šol je komisija pozvala ministrstvo za šolstvo in šport, da pri spreminjanju in posodabljanju učnih načrtov dosledno upošteva ustrezno zastopanost tematike Slovencev zunaj meja Slovenije in da te učne teme praviloma uvrstijo kot obvezne vsebine. Ministrstvo je tudi pozvala, da v učne načrte umesti tudi problematiko slovenskega izseljenstva v državah nekdanje Jugoslavije. (STA) Miro Petek (levo), predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in minister Boštjan Žekš kroma EVROPSKA UNIJA - Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško Rehn: S triom EU, Žbogarjem in Jandrokovičem v ponedeljek BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je včeraj v Bruslju potrdil, da bo novo srečanje s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovičem ter srečanje s predsedujočim triom EU na temo zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU zaradi Slovenije v ponedeljek v Luksemburgu. "Že šest mesecev si prizadevamo, da bi našli rešitev glede vprašanja meje in odprave zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU. Sedaj smo zelo blizu glede vsebine. Prišli smo daleč, obstaja konvergenca osnovnih stališč in skrajni čas je, da končamo ta proces," je Rehn odgovoril na vprašanje, ali kmalu pričakuje preboj. "Na to ne smemo gledati na stari balkanski način kot na igro, v kateri je korist ene strani izguba druge, temveč v pravem evropskem duhu kot na situacijo, v kateri sta obe strani zmagovalki, in prehoditi še zadnjo miljo, še zadnje centimetre, da bi končali ta proces, rešili vprašanje meje in odpravili zastoj v pristopnih pogajanjih Hrvaške," je poudaril. V procesu reševanja problema za- Evropski komisar za širitev Olli Rehn upa v pozitiven razplet mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško ansa n stoja Hrvaške na poti v EU so namreč po komisarjevem mnenju uspeli ustvariti situacijo, v kateri so lahko vse strani zmagovalke - Slovenija, Hrvaška in EU. Rehn tako verjame, da bo tako razmišljanje prevladalo in da bo mogoče "v kratkem doseči rešitev". "Nima smisla obupati zdaj, ko smo tako blizu" rešitvi, je poudaril. Takšna so sporočila komisarja Reh-na pred ponedeljkom, ko bo v Luksem-burgu ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU nov krog pogovorov s slovenskim in hrvaškim ministrom Žbogarjem in Jandrokovičem pa tudi s predsedujočim triom EU v sestavi Francije, Češke in Švedske. (STA) LJUBLJANA - Ne glede na to, kakšna bo odločitev glede ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, si premier Borut Pahor želi, da bo vlada še naprej delala dobro. Kot je predsednik vlade dodal na novinarski konferenci po seji vlade, z Golobičem v vladi sodeluje enako dobro kot z vsemi drugimi ministri in ministricami. Pahor je ponovil, da bo svojo odločitev glede Golobiča sprejel po današnjem sestankom z njim. "Mislim, da je prav, da ima Golobič suvereno pravico, da sam najprej presodi," je poudaril in dodal, da si ne želi politične krize. "Vedno so odprta vprašanja v koaliciji, v vladi pa stvari rešujemo relativno uspešno in sem zadovoljen z ekipo in kolektivnim naporom vseh," je ocenil premier. Ekipa, je nadaljeval, "ki jo imam čast voditi, dela po svojih najboljših močeh, ne brez napak in spodrsljajev, gledano v celoti pa vlada dela dobro". Na vprašanje, kako komentira oceno predsednika republike Danila Turka o Golobiču, je Pahor odgovoril, da je prav, da predsednik republike pove svoje mnenje. Dodal je, da ponavadi ne komentira Turkovih odločitev, če te ne zadevajo njega. Želim si, da bi Gregor Golobič ostal na položajih predsednika Zares in tudi ministra za visoko šolstvo, pa je v izjavi za javnost ob robu seje sveta stranke Zares včeraj dejal član stranke, sicer pa predsednik DZ Pavel Gantar. Ob tem je dejal, da je razpoloženje na svetu stranke zelo pozitivno usmerjeno v podporo Golobiču. Za Slovenijo in tudi za resor, ki ga Golobič vodi, bi bilo dobro, da ostane na obeh položajih, je prepričan Gantar. "Mislim, da je veliko več razlogov, da ostane, kot pa gre, in upam, da se bo tako tudi odločil," je dejal. Povedal je tudi, da je v stranki na vprašanje, ali Golobič še zaupa njihovo zaupanje, glasovalo 1187 članov in članic. Pri 91,5 odstotka članov in članic Golobič zaupanje uživa, pri 8,5 odstotka pa ne. Hkrati je Gantar napovedal, da bo Golobič svojo odločitev, ali bo nadaljeval politično kariero, sprejel danes in z njo seznanil stranko ter predsednika vlade. Na vprašanje, ali bo stranka Zares izstopila iz koalicije v primeru, če bo Go-lobič odstopil z mesta visokošolskega ministra, je Gantar odvrnil, da ne izključujejo nobene opcije. Obenem pa je dejal, da je Zares v koalicijo vstopila zaradi programskih razlogov in ne zaradi prerivanja za ministrske stolčke. (STA) KRIMINAL - Med ženskami tudi mladoletnice, od katerih so dnevno zahtevali del zaslužka Zaradi zlorabe prostitucije v zaporu pet oseb Eden od aretiranih osumljen tudi umora v Srbiji LJUBLJANA, KOPER - Ljubljanski in koprski kriminalisti so v dveh preiskavah zaradi zlorabe prostitucije v torek aretirali pet oseb. Osumljeni so v skupno 13 najetih stanovanjih nastanili ženske, med njimi tudi mladoletne, od katerih so dnevno zahtevali del zaslužka. Za osumljenim 30-letnim Ljubljančanom je razpisana tudi tiralica zaradi umora v Srbiji. V prvem primeru so koprski kriminalisti ugotovili, da sta 40-letnik in 26-letnik, oba iz Ljubljane, v sodelovanju s 24-letno osumljenko iz območja Kamnika najemala stanovanja ter preko oglasov v medijih najemala ženske za izvajanje t.i. erotične masaže. V času izvajanja kaznivega dejanja, od najmanj maja lani, so si osumljeni pridobili več kot 500.000 evrov koristi, je pojasnil vodja sektorja kriminalistične policije PU Koper Dean Jurič. Kot je dejal, so bile ženske seznanjene, da gre za nudenje spolnih uslug. Od njih sta osumljenca terjala plačilo v gotovini glede na to, koliko časa so v na- jetih stanovanjih nudile usluge, zahtevala pa sta tudi dnevno plačilo od zaslužka, ne glede na to, ali so v tistem dnevu imele kakšno stranko ali ne. V stanovanjih se je prostituiralo najmanj 42 žensk, ki so bile vse razen treh slovenske državljanke. Oba osumljena sta v priporu, 24-letnico, ki je skrbela zlasti za logistiko pri najemu stanovanj ter ženske uvajala v prostitucijo, pa so po zaslišanju izpustili. Po besedah vodje kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Branka Japlja pa so ljubljanski kriminalisti odvzeli prostost 30-letnemu Ljubljančanu in 22-letni slovenski državljanski z območja Cerknice, ki ju sumijo storitve najmanj sedmih kaznivih dejanj prostitucije in tudi izsiljevanja.Osumljeni in njegova 22-letna partnerica sta imela skupaj v najemu pet stanovanj, t.i. mini bordelov, v katerih je 12 žensk, državljank Slovenije, proti plačilu nudilo spolne storitve. Dekletom je cena za storitve določal osumljeni, in sicer za pol ure spolnih uslug 65 evrov, za eno uro 120 evrov. Delo žensk je osumljeni ves čas nadziral ter vsak dan vzel po 65 evrov od dekleta, ne glede na število strank, ki so jih imele. Denar oziroma t.i. darilca so morala puščati v posebnih predalih v stanovanjih, osumljenca pa sta z omenjenimi darili mesečno prejemala vsaj 4000 evrov. Osumljenca sta za delo pridobivala dekleta, ki so bila v finančni stiski, nekaj je bilo tudi mladoletnih. Poleg tega sta na spletni strani oglaševala dekleta za t.i. spremstvo z nudenjem spolnih uslug. Takšna ura spremstva je znašala 220 evrov, cel dan pa 1500 evrov, s čemer sta zaslužila še dodatnih 4000 evrov na mesec. Dekleta sta odpeljala v različne hotele, tudi v Hrvaško, Italijo in v Avstrijo, je pojasnil Japelj. Po njegovih besedah je bil 30-letni osumljenec v Sloveniji že obravnavan za poskus umora, kaznivo dejanje nasilni-štva, izsiljevanja in ponarejanja listin, razpisano pa ima mednarodno tiralico In- terpola Srbije zaradi umora v Srbiji. Osumljenec je 2. maja pri prehodu meje nasilno vstopil v Slovenijo, ko so ga hrvaški varnostni organi poskušali prijeti. Opravljenih je bilo tudi pet hišnih preiskav. Osumljenka je bila po le-teh izpuščena, moškemu pa je danes preiskovalni sodnik odredil pripor. Tomaž Peršolja z Generalne policijske uprave je zatrdil, da policisti preprečevanju kaznivih dejanj spolnega izkoriščanja namenjajo veliko pozornosti. V omenjenih akcijah je po njegovih besedah sodelovalo okoli 100 policistov in kriminalistov. V letu 2009 so kriminalisti zaznali več pojavnih oblik spolnega izkoriščanja, zlasti v nočnih lokalih, najetih stanovanjih in turističnih objektiv. V stanovanjih so bile oškodovanke državljanke Slovenije, v nočnih lokalih pa tujke. Za vse oblike spolnega izkoriščanja policija nudi tudi možnost oskrbe žrtev spolnega izkoriščanja, če si žrtve tega želijo, je še pojasnil Peršolja. (STA) 1 4 Četrtek, 11. junija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OKOLIŠKE OBČINE - Po nedeljskih občinskih volitvah Na Repentabru in v Zgoniku morda že danes novi upravi Nov dolinski občinski odbor bo znan v začetku prihodnjega tedna Na Repentabru in v Zgoniku bosta novi občinski upravi znani morda že danes, v Dolini pa v torek. Tako so včeraj napovedali novoizvoljeni repentabrski župan Marko Pisani in potrjena zgoniški župan Mirko Sardoč in dolinska županja Fulvia Premolin. Pisani se je v četrtek sestal z izvoljenimi svetniki zmagovite liste Skupaj za Re-pentabor in z ostalimi neizvoljenimi kandidati, da bi slišal za njihova mnenja o komaj prestani volilni preizkušnji. Ocena je bila, seveda, zelo pozitivna, uspeh pa sad dela in angažiranosti vseh, je poudaril novoizvoljeni župan. O sestavi novega odbora je znano le, da bo županski kandidat poražene Napredne liste Casimiro Cibi imenovan za podžupana, kot izhaja iz predvolilnega dogovora med obema listama. Od preostalih dveh odbornikov naj bi eno mesto pripadalo ženski predstavnici, tako bi bil nežni spol zastopan vsaj v občinski upravi. Obstaja pa tudi možnost imenovanja enega od izvoljenih svetnikov za odbornika. V tem primeru bi le-ta odstopil z mesta svetnika in bi prepustil mesto prvi neizvolje-ni, to je Martini Škabar, ki je na volitvah prejela 14 referenc. Na ta način bi imele ženske svojo predstavnico v občinskem svetu. V Zgoniku je tretjina novih občinskih upraviteljev že znana. Župan Mirko Sardoč je potrdil prisotnost dosedanje odbornice za socialna vprašanja Nadje Debenjak tudi v novem občinskem odboru. V katerem pa ne bo več dosedanjega odbornika za okolje Igorja Gustinčiča, ki je že pred volitvami obesil svojo odborniško suknjo na klin. Dosedanji podžupan Vladimir Budin ni kandidiral v občinski svet, kar naj bi kazalo na nekakšen umik s političnega prizorišča, a župan Sardoč ni še vrgel puške v koruzo, in upa, da ga bo uspel prepričati v nadaljevanje upraviteljskega dela prav upoštevajoč njegove velike izkušnje. Lista Skupaj-Insieme se je sestala sinoči in ocenila izid volitev, na srečanju pa je bil tudi govor o novih upraviteljih. Imena naj bi župan Sardoč sporočil že danes. Koalicija, ki je podprla zmagovito kandidaturo dolinske županje Fulvie Pre-molin se bo sestala v torek. Na dnevnem redu bo, gotovo, ocena volitev, govor pa bo tudi o novih odbornikih. Partnerji levo-sredinske liste so pred volitvami določili kriterije o izbiri podžupana in odbornikov. Marko Pisani Podžupansko mesto naj bi pripadalo stranki, ki je prejela na volitvah največ glasov; podžupan naj bi postal kandidat, ki je na tej listi prejel največ preferenc. Ko bi ta kriterij obveljal, bi bila zadeva zelo preprosta. Največ glasov (865) je prejela Demokratska stranka; največ preferenc njen kandidat Antonio Ghersinich (103). Dosedanji Mirko Sardoč odbornik za kmetijstvo in šport je sploh prejel največ preferenc na nedeljskih volitvah, eno več od svetnice Stranke komunistične prenove-Slovenskih in italijanskih komunistov Tatjane Turco (102). Po neuradnih napovedih naj bi imela Demokratska stranka ob podžupanu še enega odbornika, SKP-SIK in Slovenska MLADI - Avtobusna povezava Trst - Sesljan Spet »operacija« Overnight Od jutri do 5. septembra ob sobotah ponoči brezplačni avtobusni prevozi za mlade Fulvia Premolin skupnost pa enega. Občani naj bi ostali zaradi slabega volilnega rezultata brez odbornika, pomeni, da bo odbornica Laura Stravisi (prejela je 36 preferenc, šele tretja na svoji listi) zapustila upravo. To so pa le ugibanja, odločitev bo v rokah koalicije in same županje Premolinove. M.K. Poletne sobotne noči bodo tudi letos varne za mlade, ki se bodo po-služili brezplačnih avtobusnih voženj od Trsta do Sesljana. Tržaška pokrajina bo tudi letos od 13. junija do 5. septembra, četrtič zapored organizirala avtobusne prevoze znane z imenom Overnight. Avtobusi bodo odpeljali s Trga Oberdan proti Sesljanu ob 22.15, 22.30, 23.30 in 23.45, iz Sesljana proti Trstu pa ob 1.10, 2.20, 2.50 in ob 4.15. Zadnji dve vožnji bosta podaljšani do Milj in Opčin. Lani se je avtobusov operacije Overnight poslužilo več kot 8 tisoč mladih iz Trsta, katerim se je pridružilo 2.868 mladih iz Gorice in 5.029 mladih iz Tržiča za skupnih 15.709 mladih. Seminar tržaške DS o strateškem načrtovanju Kako se volilni program spremeni v vsakodnevno administriranje teritorija? Na to in podobna vprašanja bo skušal odgovoriti seminar tržaške sekcije Demokratske stranke; prvo srečanje bo na sporedu danes ob 15.30 v Hotelu Urban. O strateškem načrtovanju bosta spregovorila Luca Mazzara, ki na univerzi v Bologni vodi podiplomski študij iz upravnega menedžment, in Marco Pieri, finančni revizor Občine Trst. Mednarodni tečaj o prevozništvu Prihodnji teden bo v Trstu potekal 50. mednarodni tečaj I.S.T.I.E.E., ki je letos posvečen nekaterim vprašanjem s področja prevozništva, tako železniškega kot cestnega in morskega. V pretres bodo vzeli nekatere načrte, njihove prednosti in kritične vidike. Sodelovali bodo vodilni možje italijanskih železnic, letalskih družb, pristaniških oblasti. Prijave sprejemajo na spletni strani www.istiee.org. Od ponedeljka pomorska povezava s Sesljanom Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bo od ponedeljka ponovno na voljo pomorska povezava Trst-Barkovlje-Grljan-Sesljan. Iz Trsta bo ladja odplula s pomola Audace ob 8.00, 10.50 (samo do Grljana), 13.50, 16.40 (samo do Grljana) in 18.30. Vožnja do Barkovelj traja dvajset minut, do Grljana petdeset, do Sesljana pa osemdeset minut. Cene vozovnic se sučejo med 1,35 € in 5,45 €. Zaprtje občinskih izpostav Od ponedeljka, 15. junija, bodo občinske izpostave na Proseku, v naselju San Sergio in v Ulici Caprin več tednov zaprte zaradi dopusta. Občani, ki imajo težave s premikanjem, lahko telefonirajo na telefonski številki 040 6754479 ali 040 6754878: potrebna potrdila jim bodo dostavili na dom. Obvestilo državljanovega pravobranilca Občina Trst obvešča, da bo urad državljanovega pravobranilca zaprt od 15. do 28. junija. Delovala pa bo običajna telefonska številka 040 6754600 (med 10. in 12. uro). DOLINA - Upravne volitve so prinesle nekaj sprememb Izrazito pomlajen občinski svet Mnogo mladih predvsem v vrstah leve sredine - Tudi mlad odbornik? - Županja Premolin že na delu za rešitev vprašanja obnove pokrajinske ceste v Ricmanjih Med spremembami, ki so jih prinesle upravne volitve v dolinski občini, je mnogo mladih oziroma novih obrazov. Novi občinski svet bodo namreč sestavljali številni mladi, še zlasti v klopeh leve sredine. Tem gre dodati še druge, ki so starejši, vendarpri svoji prvi politični izkušnji. To je nedvomno pozitivno, saj kaže na veliko zanimanje novih generacij, če že ne do politike pa do upravljanja ozemlja, na katerem živijo. Vendarje nadvse pomembno, da se bodo pošteno potrudili pri svojem delu. Upravljanje majhne občine zahteva danes veliko truda, dela in časa, izvoljeni pa imajo na ramenih veliko odgovornost. Ne dvomimo vsekakor, da se bodo vsi lotili svojega mandata z veliko vnemo, tudi ker bodo lahko računali na starejše in bolj izkušene kolege ter nenazadnje na samo županjo Fulvio Premolin. Navsezadnje, mlade generacije so tiste, ki bodo v prihodnosti odločale in upravljale. Posredovanje izkušenj je torej temeljnega pomena. Zato morda ne čudi, da sta največ glasov v levi sredini dobila prav »najstarejša« izvoljena. To sta dosedanja občinska odbornika Antonio Ghersinich (Demokratska stran- ka), kijeprejel 103 preference, in Tatjana Turco (SKP-SIK), kije dobila 102preferenci. Oba zagotavljata, da bosta ob boku mladim in novim silam. Glede na dejstvo, da o starosti žensk ni elegantno govoriti, objavljamo imena ostalih svetnikov v levi sredini na osnovi števila preferenc. Tretja je dosedanja občinska odbornica Alenka Vazzi (DS), ki je prejela 88 preferenc. Sledijo Aljoša Novak (SSk, 80preferenc), Igor Ota (SKP-SIK, 78), Marko Savron (SSk, 77), Igor Cavarra (DS, 70), Elisabetta Sormani (Občani, 60), Anna Blasevich (DS, 48) in Rossana Pettirosso (DS, 30preferenc). V opoziciji sta bila poleg županskih kandidatov izvoljena tudi svetnika Ljudstva svobode-UDCRoberta Clon z 58 in Roberto Drozina s 53 preferencami. Za pet glasov pa je bil SKP-SIK ob tretjega občinskega svetnika. Tako ni bila izvoljena mlada in perspektivna kandidatka Katja Spe-tič, je potožila Tatjana Turco in poudarila, da je bilo v volilni kampanji premalo informiranja in tudi zmešnjave. Kaže, da je nekdo napisal ime kandidata za dolinski občinski svet na glasovnici za evropski parlament. V zvezi z mladimi pa je naglasila, da je veliko zau- Županja Premolin je izvolitev praznovala v dvorani dolinskega občinskega sveta koma panje vanje in izrazila upanje, da bodo v delo vložili ves trud, ki so ga vložili v volilno kampanjo. Dodatna novost je bil upad števila glasov za Občane (leta2004so prejeli 14,03% glasov, letos 8,13%), ki so za las izvolili Sorma-nijevo. Dosedanja odbornica Laura Riccardi Stravisi ni bila izvoljena. Povedala nam je, da so pred 5 leti lahko računali na »efekt Illy«, prinesli pa so nekaj novega. Ponosni smo, da nismo bili nikdar vezani na nobeno stranko in vedno sodelovali s prebivalstvom, je dodala in izrazila upanje, da bodo zdaj drugi nadaljevali na isti poti. Med novostmi je bil tudi prvi »nastop« Italije Vrednot, ki jo je v povezavi z Zelenimi zastopal županski kandi- dat Dino Zappador. Ta nam je včeraj poudaril, da je že čestital Premolinovi in jo tu-diprosil za sestanek. Zappador je namrečponudil »polno sodelovanje«, še zlasti glede problematike okolja in petega koridorja. Premo-lin nam je povedala, da je na srečanje pripravljena, saj je konstruktivno sodelovanje v prid občanom vselej dobrodošlo. Sicer je županja že začela z delom. Kot je bila napovedala, se je lotila vprašanja obnove pokrajinske ceste v Ricmanjih in se včeraj sestala s pokrajinsko upravo, že prihodnji teden pa si bodo s tehniki ogledali cesto. Nato bo stekel načrt za obnovo ceste, kanalizacije in sploh rednega ter izrednega vzdrževalnega dela. Na novo bodo tudi izdelali načrt za avtobusne povezave, seveda v sodelovanju s krajani. Kaj pa mladi?Premolin pričakuje, da bodo prinesli nove ideje. V torek bodo odločali o novih odbornikih. Ali bo med njimi kakšen mlad obraz? »O tem razmišljam,« je odgovorila županja. Kriterij je namreč število prejetih glasov, a tudi razpoložljivost. Upravljanje občine zahteva pač stalno delo, ki je obenem zahtevno in obremenjujoče. A.G. / TRST Petek, 12. junija 2009 7 ŠOLSTVO - Objava učnega uspeha na nižjih srednjih šolah na Tržaškem Velika večina dijakov uspešno zaključila leto Izidi na šolah Kosovel, Gregorčič, Sv. Ciril in Metod in Cankar - Danes izidi na šoli Gruden KD ŠKAMPERLE Mavrična ribica razveselila otroke Potem ko se je v sredo zaključil pouk na večini slovenskih šol na Tržaškem, so včeraj že objavili šolski uspeh dijakov na nižjih srednjih šolah Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku, Simona Gregorčiča v Dolini, Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari ter Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu. Velika večina dijakov je šolsko leto končala uspešno, večina tretješolcev je bila tudi pripuščena k zaključnemu državnemu izpitu. Na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini bodo izidi znani danes. NSŠ Srečka Kosovela - Opčine 1.A - izdelali so: Matej Bencina, Petra Marija Corbo, Andraž De Luisa, Fatima Demiroska, Shanti Donato, Luka Ferluga, Martina Ferluga, Luca Im-pellizzeri, Manuel Kosovel, Ruben Kosuta, Bor Samsa, Marta Speranza, Peter Speranza, Loris Strain in Kristian Vida-li. 2.A - izdelali so: Maja Bole, Fran-cesca Carli, Igor Carli, Irina Goruppi, Petra Grgic, Vedran Guštin, Sofia Kafol, Greta Kralj, Sara Malalan, Lorenzo Maz-zoleni, Martina Osualdini, Francesca Renar, Sofia Russo in Petra Švara. 3.A: vseh dvanajst dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. 1.B - izdelali so: Arlin Andolšek, Luca Antler, Kilian Babuder, Tomaž Da-neu, Arthur Danieli, Erik Geletti, Sara Grgič, Roberto Mazzoleni, Urška Petaros, Vera Sturman, Evelyn Terzoni, Jadran Vecchiet, Ksenija Vremec in Emil Zubalic. En dijak ni izdelal. 2.B - izdelali so: Aljoša Berdon, Teresa Cernecca, Astrid Gregoretti, Astrid Inamo, Matej Jazbec, Karin Kralj, Ilja Krecic, Giulio Leo, Saša Lupinc, Demetra Malalan, Pietro Markežič, Nika Pras-sel, Ivana Sarazin, Sebastiano Semen in Carol Terzoni. 3.B: vseh šestnajst dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. NSŠ Srečka Kosovela - Prosek 1.A - izdelali so: Tommy Budin, Luka Ghira, Emmanuel Gruden, Katarina Jazbec, Ksenija Kosmač, Jan Košuta, Dana Milic, Katarina Milic, Filippo Pertot, Jana Prašelj in Daniel Tritta. Ena dijakinja ni izdelala. 2.A - izdelali so: Breda Ban, Katerina Brana, Martina Budin, Isabel Cas-sanelli, Ksenja Daneu, Denis Doliak, Filip Ferluga, Kerol Kravos, Niko Mavrai-dis, Jana Milic, Tomaž Milic, Johana Milic, Nicholas Miniussi, Valentina Paolet-ti, Tibor Racman, Simon Regent, Thomas Renar, GIada Sardo, Alexander Sardoč in Sandi Versa. 3.A: vseh devetnajst dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. 1.B - izdelali so: Kristian Castel-lani, Jan Dell'Anno, Martina Husu, Natasha Nardon, Viktor Orel, Michela Ra-dislovich, Urška Ravbar, Tanja Rupel, Jakob Skabar, Petra Sossi, Martin Ukmar, Gabrijel Zetko, Jessica Zuccolo in Alice Zupancic. NSŠ Simona Gregorčiča - Dolina 1.A - izdelali so: Martin Cok, Daniele Fonda, Luka Giacomini, Michele Glavina, Alice Jez, Erik Kofol, Sharon Matarrese, Nika Pregarc, Daniele Ric-cobon, Roberto Spartà in Lenard Zobec. 2.A - izdelali so: Giorgia Barut, Matej Coretti, Mattia Coretti, Beatrice Curri, Erik Gregori, Thomas Grill, Ilaria Jez, Irene Kalin, Tina Klun, Lara Kraljič, Jan Loredan, William Matarrese, Nicole Novello, Katja Stefančič in Sophie Vinci. 3.A: trinajst dijakov je bilo pripuš-čenih k zaključnemu državnemu izpitu. En dijak ni bil pripuščen. NSŠ Sv. Cirila in Metoda - Sv. Ivan 1. razred - izdelali so: Alan Antoni, Alex Bole, Jasna Gornik, Joelle Grudina, Mitja Olenik, Tamara Orlich, Ivan Pelizon, Erica Pregarc, Veronica Pučnik, Marco Puric, Elia Rizzi in Stefano Zahar. 2. razred - izdelali so: Valentina SV. ANA - Vrtec Jakoba Ukmarja že osem let v »začasnih« prostorih Sporočilo v razmislek V vrtcu, ki je bil poimenovan pred devetimi leti, se sprašujejo, kje in kako bodo praznovali desetletnico Otroški vrtec Jakoba Ukmarja je osem let po požigu sedeža še vedno nameščen v prostorih italijanskega vrtca Ka-millo Kromo. 9. junija je potekala deveta obletnica poimenovanja vrtca po Jakobu Ukmarju, kje in kako bodo proslavljali desetletnico, pa ni znano. Iz vrtca Ukmar so nam posredovali tudi razmišljanje, ki ga objavljamo. Devetega junija 2000je vrtec pri Sv. Ani v Ulici Fianona št. 1 dobil ime po msgr. Jakobu Ukmarju. Prvi vrtec na Tržaškem s slovenskim učnim jezikom, ki je bil poimenovan! Bilo je res zelo slovesno! Pozorno so otroci Enrico, Lisa, Niko, Ivana, Manuel, Federico, Nicole in Federico pazili, kal