rUZ7J RAVMATELJ I J PoMmina ponhajm (O.C.Ntla v srtdo, 4 mala 1M7. iterllka 3t cent Letnik Lil pasedelpUL NaroCnini: za t m—c L lr-» 3§.—, c«lo leto L 75.—, v inozemstvo metttM 30 slot — OgUaaftn* zrn l mm prostora trgovske m obrtn* otfkue L i-—. so osmrt-vabila L 1J0, oglase denarnih modor L Oglasi na prvi strani L 2— , .„ . j-'sđSl EDINOST Uredništvo in npravniitvo: Trst (3), nlica S. Francesco d'Assisi 30. lefon 11-57. Dopisi nai se poiiljajo izključno uredništvu. ©gl»si. rekU-macije in denar pa upravniitvo. Rokopisi se ne vračajo. Nefrsnkkana pisma se ne spreiemaio. - Last, «Uoiba in tUk TUkame PodurednUtvo v G o r i c i : ulica Oiosui Carducci it 7. L n. — Telef. It H* Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. JI. Rušila m oratto nncll Dane« 4. maja se ima otvoriti v Že««vi mednarodna g^po-darskai konterenoa, ki jo pripravljaj mednarodna ženevska Lprava že več let. Kot smo javili pred par dnevi, je s^*™* tudi sovjetska vlada, da pofflje na to veliko ki važno konferenco svoj« zastopnike. Tako se bo otvorila mednarodna gos^ darska konferenca v prisotnosti predstavnikov one sovjetske Rusije, katere najvidnejše o-sSmUi so do. sedaj dosledno izjavljale in poudarjale ob vsaki priliki, ki se jim je nudila, da sta Rusija in Družba naći] prav tako nezdružljiva elementa kakor voda in ogenj. Gotovo so še vsem v spominu nedvoumne tozadevne izjave, ki jin je podal narodni komisar za zunanje zadeve g. Cičerin na svojem znanem sestanku s turškim zunanjim ministrom v Odesi. Ako imamo pred očmi ta dejstva se nam predstavlja udeležba Rusije na mednarodni gospodarski konferenci v luči posebne pomembnosti.. Vsiljuje se iamo ob sebi vprašanje, ali se ni moskovska vlada odločila, da iz temeljev spremeni svoje dosedanje zadržanje napram « ženevski intemacionaii» Ce je prišlo do take spremembe kaj jo je povzročilo? Kakšni so načrti Rusije in kakšne cilje zasleduje s svojo novo politiko napram do sedaj tako preziram Ženevi? Takšna vprašanja si upravi ceno stavi i o po vseh evropskih prestolnicah in še posebno tudi v Ženevi. Da gre za precejšnjo spremembo stališča, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je Rusija pred kratkim z veliko naglico in skoro nepričakovano likvidirala svoj znani spor s Svioo. Povodom lausanneske konference je bila poslala Rusija v Švico svojega tedanjega rimskega poslanika g. Vorov-skega kot neuradnega opazovalca. Proti Vorovskemu je bil izvr&en na švicarskih tleh atentat, čigar žrtev je postal, atentator je bil sojen pred porotnim sodišfc«m in — oproščen! Rusija je nastopila tedaj z vso strogostjo proti Švici, zahtevajoč tako zadoščenje, na katero švicarsika Vlada ni mogla pristati. Poleg tega je odredila moskovska vlada stroge represalije proti švicarskim podanikom na svojem ozemlju. Od tedaj je bila Rusija večkrat vabljena na mednarodne sestanke, toda vedno je odgovarjala, da se jih ne bo udeleževala, ako se bodo vršili na švicarskem ozemlju, kjer ni nikakor poskrbljeno za osebno varnost njenih predstavnikov, kot je dokazal umor poslanika , Vorovskega. Konierence naj se vršijo v kaki drugi državi. Tega druge države niso hotele sprejeti, ker niso hotele ponižati Švice, in tako je bilo onemogočeno vsako približanje Moskve k Ženevi. Pred par tedni pa je nastopila, kot rečeno, nenadna rešitev tega spora, in sicer na podlagi istin švicarskih predlogov ki jih je prej sovjetska vlada odločno odklanjala. Do rešitve je prišlo torej izključno po volji Rusije, katera se seveda ni odločila za sporazum iz ljubezni do Švice, temveč zato, da odpade oni razlog, radi katerega ni hotela do sedaj pošiljati svojih zastopnikov v Ženevo, z dru gimi besedami, da zopet odpre vrata, ki jih je bila jezno zaloputnila za seboj povodom umora g. VcJrovskega. Vse to kaže torej jasno, da je Rusija sklenila se približati Družbi nacij v Ženevi. Poleg tega, da je poslala svoje zastopnike na gospodarsko konferenco, se bo, kakor vse kaže, udeležila tudi pripravljalne konference za splošno razorožitvenio konferenco v jeseni letošnjega leta. Druge države bodo sprejele to spremembo v zadržanju Rusije s čustvom olajšanja in nezaupanja obenem S čustvom olajšanja zato, ker je jasno, da se ne pride do rešitve niti enega izmed vprašanj ogromne svetovne važnosti, ki se bodo obravnavala na gospodarski in razoroži t ve ni konferenci, če ne sprejme Rusija istih obvez, kot vsaka druga država. Ni mogoče pr. misliti, d* bi se i^vrttt katerikoli sklop o omejitvi obo-bi ga napravile rofcevanjat, ki--- drug« drŽave brat udete&be Rusije. Še več! Raaorofcitvena konferenca je splok neniofoča, če Ženeva ne pridobi tudi udeležbe Rusija Že vnaprej je namreč izključeno, da bodo druge države sklepale, kako bodo omejile svoje vojne priprave, medtem ko bi se mogla Rusija svobodno dalje oboroževati brez vsake omejitve in obveze napram njim. Na drugi strani pa bodo sprejeli v Ženevi prihod Rusov z velikim nezaupanjem radi vprašanja, kakšni so resnični načrti sovietske vlade. Pojavile so se v tem pogledu že najrazličnejše razlage. Rusija da hoče poskusiti na ta način dobiti v inozemstvu one kredite, ki da so ji za naglo gospodarsko vzpostavitev neobhodno potrebni. Druga razlaga je, da hočejo v Moskvi prenesti svoje revolucionarno propagando iz Kitajske v Evropo, kajti v Aziji da so doživeli radi odpadmštva generala Čang-Kaj-Šeka popoln neuspeh. Najgloblji vtis pa je napravilo na ženevske ksxjge, kot vse kaže, dejstvo, da j« bil podpisan gxw*i omenjeni sporazum med Rusijo in Švico ravno Berlinu. Po tem se sklepa, da ima v vsem tem Nemčija svoje prste. Do rešitve spera s Švico je priilo po posredovanju Ber lina in po njegovem posredovanju je prišlo tudi do spremembe v zadržanju Rusije napram gospodarski in razorožitveni konferenci in napram Družbi nacij sploh. Če bi bil morebiten načrt Nemčije, da bi pripravila sprejem Rusije v ženevsko ustano vo prenagljen, ni pa nikakor izključeno, da sta Rusija in Nemčija zamislili določen načrt za tesno sodelovanje glede vseh onih vprašanj, ki imajo svetovno važnost in ki se ob današnjem položaju morejo uspešno reševati le v Ženevi in le ob u-deležbi vseh drŽav sveta, bodisi da so članice Družbe nax:ij ali ne. narodno gospodarstvo on. Bd-ufczo. Tekom dopoldne Je lm«l on. Belluzzo daljši raagovor s predsednikom vlade, ki mu je KKročal o svojih vtisih gospodarskega značaja, ki jih i« odnesel z milanskega vzorčnega velesejma. Tekom razgovora se je dotaknil minister za narodno gospodarstvo tudi nekaterih odredb in ukrepov, katere nameravata predložiti v odobritev ministrskemu svetu. Minister za na»-rodno gospodarstvo in finančni minister nameravata namreč staviti na predstojećem zasedanju ministrskega sveta važne predloge o zavarovanju in jam-Cenju kreditov izvoznlčarjev. Z valutnim zavodom se vršijo važna pogajanja * za eskompt deviz, izdanih v inozemski valuti, katere «Banca d'Italia» do-sedaj Se ni eskomptirala. Ker je imel danes zjutraj daljšo konferenco s predsednikom vlade tudi generalni ravnatelj državnega zadružnega zavoda komendator Oslo, sklepajo, da se bo ministrski svet bavil tudi z vprašanjem zadružništva. katalonskega lista «Vanguar-dia». V tem poročilu je bilo na-mignjeno, da bi utegnila biti o-na visoka osebnost jugosloven-aki poslanik v Madridu. DanaA-nj* «11 Giomale d'Italia» pa prt-nafia brzojavko jugošlovenske-poslanika gospoda Smodi a-e, v kateri slednji prosi, naj «11 Giomale d'Italia» priobči vest, v kateri jugoslovenski poslanik zanika, da bi bil on podajal kake izjave uredniku katalonskega lista PriM]e delo senata In poslanske zbornice RIM, 3. (Izv.) Dnevni red prve seje visoke zbornice, ki se sestane dne 16. t. m., bo izobešen v palači Madama dne 6. t. m. Visoka zbornica bo pričela na-ej razpravljati o proračunu ministrstev za narodno prosve-to in aeronautiko ter o nekaterih drugih zakonskih načrtih. Nato pridejo na vrsto proračuni raznih ministrstev, ki jih je že odobrila in ki jih bo še odobrila posl. zbornica. Zasedanje senata se bo najbrž zategnilo do prvih dni junija. Poslanska zbornica, ki se sestane dne 18. t. m., pa bo pričela razpravljati najprej o proračunu finančnega ministrstva. Pred zaključkom razprave bo imel finančni minister on Vol-pi. važen govor, v katerem se bo brez dvoma obširno bavil z vprašanjem revalutacije lire in z njo spojenimi posledicami. Tekom predstojećega zasedanja poslanske zbornice se bo oglasil k besedi tudi državni ped-tajnik on. Bottai, ki bo govoril o ministrstvu za korporacije m o najvažnejših sindikalnih vprašanjih. Kakor je -bilo že pred časom napovedano, bo imel on. Mussolini tekom razprave o proračunu ministrstva za notranje zadeve važen govor, kateremu pripisujejo že sedaj zgodovinski pomen. On. Mussolini ne bo govoril, kakor je običajno, ob zaključku, ampak ob otvoritvi razprave o proračunu ministrstva za notranje zadeve. V svojem govoru bo očrtal glavne poteze obnovitvenih zakonov, ki jih je že bil in jih bo v bodočnosti izdal fašizem. Poleg tega bo zbornica odobrila celo vrsto zakonskih načrtov, med katerimi je tudi načrt, ki se tiče koncesijoniranih zobnih tehnikov v novih pokrajinah. Tudi zasedanje poslanske zbornice se bo najbrž zategnilo do prvih dni junija Danes zjutraj je imel predsednik vlade z državnim podtajnikom on. Suardom daljši razgovor o predstojećem zasedanju ministrskega sveta Ministrski svet bo imel tekom zasedanja dve ali pa največ tri seje. Danes zjutraj se je povrnil iz MIlana v prestolico minister za m hi pstaril wmk padlim za domovino RIM, 3. (Izv.) Današnja «Tri-buna» prinaša kratko brzojavko, v kateri sporočajo rimskemu listu iz Zadra, da je izzvalo soglasje fantovske stranke za zgradbo spomenika padlim za domovino tamkaj veliko radost. Zato bo Zadar z vsemi sredstvi pospešil, da se čimprej dovrši xo delo, ker računa z gotovostjo na podporo vsega naroda. K tej vesti dodaja «Tribuna» kratek komentar, v katerem pravi, da je fašizem nasproten postavljanju spomenikov v neštetih trgih in vaseh Italije. Zadar pal tvori v tem pogledu izjemo, kajti pomisliti je treba, kaj predstavlja Dalmacija za srce Italije: Bolest in upanje. Treba je predvsem obrniti pozornost na tisoče epizod nasilja, ki zelo otežujejo ohranitev lastnega rodu in celo materijalnoga življenja Italijanov na drugem jadranskem bregu pod jugoslavenskim režimom. Poslednji in najtežji dogodek tvori začrtam zakon o imetju tujcev, to je Italijanov v Dalmaciji. Evo, zakaj obrača fašizem na narod apel, da podpre inicijativo Zadra Oltar padlim Italijanom na ju-gcslovenski meji bo samo opo- Visokošolski dlJoRl in fojaSko službovanje RIM, 3. (Izv.) Agencija «L'Infor-mato-v della Stampa» doznava, da j* vojno ministrstvo ugodilo prošnjam, ki so jih vložili nekateri visokošolski dijaki, zlasti oni iz novih pokrajin in ki prebivajo v inozemstvu. Dijaki so namreč prosili naj jim ministrstvo z ozirom na to, da končajo svoje študije v tekočem šolskem letu, izjemoma dovoli, da stopijo pod orožje Sele z letnikom 1907. in sicer po dokončanih Študijah. Ministrstvo jim je dovolilo s tozadevnim odlokom trimesečen dopust. Tozadevne prošnje je treba vložiti pri okrožnih vojaških poveljništvih. K vojakom bodo morali v roku do 23. julija imTMIOI Chamberlainove izjave v spodnji zbornici LONDON, 3. Zunanji minister Chamberlain je sinoči odgovoril na razne interpelacije glede italij ansjko-j ugoslov. spora. «Besedilo tiranske pogodbe ki je bila sklenjena 21. oktobra, je dejal Chamberlain, mi je bile sporočeno šele tedaj, ko je bila pogodba že sklenjena. 1. decembra, en dan pred objavo besedila, ine je g. Mussolini obvestil, da je sklenil z Albanijo arbitražno in garancijsko pogodbo, v kateri se Albaniji zago. tavlja neodvisnost. Taksno po godbo nisem seveda jaz imel nič kritikovati. Pogodba je bila sedaj objavljena in vknjižena Družbi narodov. Sklenili sta jo dve suvereni državi, ki sta tudi Članici Družbe nara dov. Angleška vlada ni igrala nikakršne uloge pri sklepanju te pogodbe. «Tiranski pakt je povzročil v Jugoslaviji iznatno vznemirjenje, kt je imelo svoj odmev v Italiji ln je povzročilo nekako napetost med obema vladama. Angleška vlada nima nobenega direktnega interesa pil tej stva- visnosti Albanske, priporočali, naj bi se vzpostavitev te neodvisnosti poverila italijanski vladi. Taka potreba se še ni pojavila in upam, da se tudi nikoli ne bo.» Chamberlaina so razni poslanci kar obsipavali z vprašanji. Minister je izjavil, da mu ni znano, ali so se po velikonočnih praznikih spet pričeli razgovori med Rimom in Beogradom. Laburistični poslanec Wedgewood je vprašal, ali je Chamberlainu znano, da je italijanska vlada ponovno odklonila predloge, naj bi se razgo-varjala z Jugoslavijo o tiranski pogodbi. Chamberlain ni hotel odgovoriti. Liberalec Garro Jo-nes je naglašal, da je tiranski pakt nekak amalgam med Italijo in Albanijo. Prisotni člani vlade so ga pozvali k redu. JusoslavuTiiT liemčljn Beograjska »Pravda* za francosko - nemAko - jugoslovansko zvezo BEOGRAD, 3. (Izv.) Današnja «Pravda», gladilo zunanjega mi nistra, je prinesla uvodnik, v katerem pozdravlja gibanje v Nemčiji za prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo. Obenem se zavzema za francosko-nemško-jugoriovensko zvezo. Pravi, da bi bila to najlepša garancija za mir in ekonomsko zbli žanje srednje Evrope. katerega so laburisti ves če» prekinjali, tako da je moral predsednik večkrat posredovati in enega celo izključiti. Voditelj laburistov Clynes je govoril proti načutu. Danes bo predlog vlade zagovarjal ministrski predsednik Baldwin. Rltoistem Kronski svet v Beogradu BEOGRAD, 3. (Izv.) Od 17. do 20. ure se je danes nadaljevala na dvom seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom. Po seji je ministrski predsednik Vukičević izjavil novinarjem, da so se na današnji seji nadaljevala poročila ministrov o poslovanju v njihovih resortili. Poročali so oni ministri, ki na poslednji seji niso prišli na vrsto. __, Nemški izletniki v Dalmaciji BEOGRAD, 3. (Izv.) Dosedanje ,x>sečanje jugoslovenskega Prigorja je letos zelo razveseljivo. Večinoma prihajajo v primorska letovišča Nemci. Radi dobrih od-nežajev med Jugoslavijo in Nemčijo je pričakovati še obilnega obiska. min in ne grožnja ali pa izziva- I ri, kljub temu pa je storila vse nje in obenem bo predstavljal ta spomenik tudi znamenje na rodne hvaležnosti za pogum in vero dalmatinskega prebivalstva __ PipeSRl Konslstoffl se bo vršil meseca junija RIM, 3. (Izv.) Kakor se zatrjuje v vatikanskih krogih, se bo vršil prihodnji papeški kon-si-storij v prvi polovici meseca junija. Dosedaj še ni bilo natančno ugotovljeno, s kakimi zadevami se„ bo bavil prihodnji konsistoilj. Krožijo sicer razne vesti o novih kardinalskih klobukih, toda ker so vse te vesti sama ugibanja, jih niti ne navajamo. Istotako krožijo vesti, da se ho vršil v poznejši dobi veliki papeški konsistorij, na katerem bodo sklepali o važnih osebnih spremembah v osrednji cerkveni upravi ter imenovali nove kardinale. Seje fašistevskega vodstva RIM, 3. (Izv.) Jutri, dne 4. t. m se sestane pod predsedstvom on. Turati j a v palači Chigi vodstvo fašistovske stranke. Pričakujejo, da bo prisostvoval vsaj enemu delu seje tudi predsednik vlade. V četrtek, dne 5. t. m. pa se bo vr&il pod predsedstvom generalnega tajnika stranke v palači Littordo sestanek strankinega vodstva skupno s predsedniki faftistovskih konfederacij. Bo to prvi ismed periodičnih sestankov, ki se bodo vršili ▼ palači Littorio med najvišjimi hierar-hi fašizma in sindikatoma. i RIM, 3. (Izv.) Kakor smo že svoje časno poročali, je priobčil pred dnevi «11 Gioraale d'Itaiia* poročilo is Madrida, v katerem je bfl naveden interwiev, ki ga je dovolila neka visoka jugo-slovenska osebnost uredniku za to, da bi se potom direktnih razgovorov med obema prizadetima strankama odpravile vse obstoječe težkoče. Naše mnenje je, da samo neposredni razgovori lahko dovede j o do popolne razjasnitve. Jaz ne bom prizadetima strankama nikoli pripo ročal, naj se obrneti na Družbo narodov, dokler nista sami poskusili rešiti spor. Ko je italijanska vlada 19. marca opozorila angleško, francosko, nemško in —• kakor sem pozneje izvedel — tudi nekatere druge vlade, na razne vojaške priprave, ki naj bi jih bila organizirala Jugoslavija ob albanski meji, so se prizadete vlasti sporazumele, da ni potrebno u-vesti preiskavo. Ce bi se pa tekom direktaUi razgovorov pojavile nove komplikacije, bi bi li zastopniki Anglije, Francije in Nemčije pripravljeni takoj izvršiti preiskavo. «Ni mi menda treba naglaša-ti, da sem od početka pa do konca postopal vedno sporazumno s francosko in nemško, pa tudi z italijansko in jugoslovansko vlado. Moj edini namen je bil — in upam, da bosta to priznali tudi italijanska in jugoslovanska vlada — odstraniti vsa nesporazumljenja potom odkritosrčnih in neposrednih razgovorov med Rimom in Beogradom. Vlada N. vel. angleškega kralja nima pri tem vprašanju - nobenega drugega interesa razun tega, da se ohrani mir, in tudi nima nobenega interesa, da bi se potegovala za eno ali drugo izmed prizadetih strank. «Kar se končno tiče sklepa poslaničke konference z dne 9. novembra 1921., izgleda, da obstojajo nekakšna nesporazumljenja. Vlasti so se samo obvezale, det bodo njihovi zastopniki pri Družbi narodov, če bi bila potrebna intervencija Dr. narodov za vzpostavitev neod- Jugoslovenski premog BEOGRAD, 3. (Izv.) Generalna direkcija državnih rudnikov je sklenila, da se s prvim maja t. L znižajo cene premogu iz državnih premogokopov po kakovosti blaga za 6 do 10 od sto. _ Angleški sindikalni zakon LONDON, 3. Včeraj se je v spodnji zlbornici pričela razprava spremembah zakona glede strokovnih organizacij. Po novem nacrtu bodo prepovedane splošne stavke in omejile se bodo razne pravice sindikatov. Zakonski na črt je zagovarjal Douglas Hogy, Dogodki na Incident pri Kin-Kianga. — Moskva in Peking LONDON, 3. Reuterjevemu u-radu poročajo iz Šanghaja, da so Kitajci z neke utrdbe pri Kin-Kjangu pričeli nenadoma streljati na dve angleški vojni ladji. Angleži so na ogenj takoj odgovorili in so v kratkem času prisilili nasprotno artiljerijo, da je umolknila. «Chicago Tribune« zatrjuje, da je pekinški diktator Ča-ng-Tso-Lin sklenil polastiti se kitajske vzhodne železnice, ki je sedaj v ruskih rokah. Če se bo to res zgodilo, 3e bo napetost med Moskvo in Pekingom le še povečala in ni izključeno, da se bo sovjetska vlada odločila braniti tudi z orožjem svoje pravice na daljnjem vzhodu. Sovjeti in Ženeva LONDON, 3. «Timesu» poročajo iz Rige: Delegacija-, ki ho zastopala Rusijo na mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi, je odpotovala iz Moskve. Boljševiški voditelji razlagajo masam, da udeležba pri gospodarski konferenci še ne pomeni, da je sovjetska vlada izpreme-nila svoje zadržanje napram Družbi narodov. Splošno prepričanje v Moskvi je, da konferenca ne bo uspela. Spopadi v Sofiji na prvi dan maja SOFIJA, 3. Za 1. maja je bila vlada prepovedala vsakršne manifestacije. Socijalisti se za prepoved niso zmenili; prišli so na cesto z rdečimi zastavami ter so skušali organizirati manifestacijo. Intervenirala je policija, ki je napadla demonstrante ter jih razgnala. Eksplozija na parillkni PARIZ, 3. V Manseille na par-niku «Manouba» se je dogodila huda nesreča. Pamik se je baš pripravljal na odhod proti Alžiru, ko je eksplodiral eden izmed kotlov. Enajst mornarjev in en častnik so bili ranjeni; eden je umrl. Letalska nesreča PARIZ, 3. Iz Alžira poročajo, da se je včeraj dogodila v bližini obale letalska nesreča. Potniško letalo, ki vrši službo na progi Marseille-Alžir, je moralo radi nekega nedostatka pri motorju pristati kake tri kilometre pred obalo. Ko je pilot hotel poignaiti letalo v zrak, se je to prevrnilo in padlo v morje. Pilot je utonil, štirje potniki pa so se rešili. DNEVNE Razstava ročnlii fcl Na splošno žaljo ostane razstava ločnih del v it. jako-bški šoli odprla še danes, v sredo vss dan. Žrebanja številke se vrši ćanss pop. . oa 17. uri. Razstavijalke naj pridejo po svoja dela še cianes zvečer; kelikor Jih bo še ostalo bado spravljena v druš'vfmi pisarni v aL Toarrebianea 391, kjer naj jih čimprej dvignejo. Priporočamo ponovno vsem nadim ženam v mestu in okolici, da si ogledajo to lepo in zanimivo razstavo. _ Mesto! blagovni trs ia oRsliiko vrtnarstvo So mestni blagovni trgi, ki dobivajo svo)e življenje v uvozu, so pa tudi trgi, ki dajejo življenje mestni ožji okolici. Med poslednjimi bi bil tržaški blagovni trg. S tem ni nikakor rečeno, da se tržaški blagovni trg poslužuje edinole bližnje mestne okolice. Vendar pa je mestni trg mogočen gospodarski posre-dovalev med mestom in okolico. Tržaška okolica je precej bogata na zelenjavi in mak) je mest, ki bi imela v svoji okolici toliko vrtov v resničnem pomenu besede. Ne tistih rajskih vrtov, ki bo le v naslado očesu, paič pa vrtov, kjer zemlja, prepojena z znojem in obdelovana z žulji, mora služiti bolj življenjskim potrebam kakor nasladi. Naši okoliški vrtovi niso brez cvetlic _ ne — okoličanske najdejo tudi v trdem delu svojo poezijo in obrobljajo grede, kjer raste radič, sOIarta, paradižnik, tujpatam krompir in ffeol, z vsemi mogočnimi vr- stami cveitk in na mnogih okoliških vrtovih leži v večerih počitka pomešan s prijetnoresnim duhom duliteče zemlje težak parfum ole-anrlra, lahek duh vrtnic in oster nageljnov. Toda glavna barva tržaških o-koliških vrtov je zelena in nanjo se skrbno ozira vsak dan oko gospodinje ali gospodarja. Je jasno — ona je ponekod edini vir življenja — negotov vir, zato veliko bolj resen. Letošnja slika stanja okoliških vrtov, ki se odraža v sliki tržaškega blagovnega trga, bi zamogla morda nuditi precej dobre izglede, ako bi ne bila uradna tabela cen tako neizprosna. Zato ne moremo preveč zaupati na našo malo življenjsko iborzo. — Nezaupanje je sicer le prehodno, kajti ta borza je skrajno spremenljiva. Sedajr vlada na tržaškem blagovnem trgu količinsko okolica. Trst porabi mnogo zelenjave in sama tržaška okolica bi ne mogla na noben način zadostiti potrebam mesta. Prihaja ji na pomoč daljna o-kolica in v precejšnji meri tudi Goriška. To ustvarja precejšnjo konkurenco, katere pa letos neko-1 ko primanjkuje. Zato so cene sedal skoro stalne. Uverjeni pa smo, da bo maj dal trgu tisto sliko katere smo pri njem vajeni. Imamo na trgu nekaj jagod, ki so gotovo prispele od precej daleč in nosijo temu odgovarjajočo ceno. Dvajset lir za kg tega sadu — četudi plemenit — pomeni za Trst visok luksus. Tudi češnje so danes za navadne zemljane v ceni skoro nedosegljive — po 10—12 kilogram. II. «EDINOST» V Trsta, dne 4. maja 1S27. bolezni ▼ najem mesto. ftr CaAU od 123. IV. do 80. IV. 1927 |4H t našem mestu eledeči slu-iialert|ivth bolesni: Davica 3, ,tica 8, le«ar parattfus 1. a ]e ena oseba na legarju. Iz tržaškega življenja Posknften samomor mladenke« V hipnem obupu, ki se jo je polastil radi strahu pred posledicami neprevidnega dejanja, je 18-letna Alojzija Divich, »tamujoCa v zagati Pondares št. 10, včeraj po moč zdravnika rezilne postaje, Ki je nesrečni mladenki izparal želodec ter jo dal nato prepeljati v meetno bolnišnico. Njeno stanje je sicer nevarno, a vendar imajo zdravniki -dobro upanje, da ne bo najhujšega. . IMvicheva je pri zaslišanju izjavila, da je storila obupni korak radi prepira z materjo, loda ta njena trditev ni odgovarjala resnici; pozneje je namretč prišlo n. dan, da je Divicheva pred par dnevi posredovala za nekega 14-1 etuT ga dečka pri prodaji nekaterih zlatih predmetov, ki jih je .paglavec izmaknil zasebnici Ani Poletta, stanujoči v ulici Limitanea št. 9. Baje mladenka ni znala, da so bile dragocenosti ukradene, vsekakor pa je zagrešila veliko neprevidnost, da ni vprašala dečka, kako je prišel do zlatenine; morala bi pač vsaj slutiti, da pri stvari ni vse v redu. Ko je pozneje zvedela, :la jo iščejo orožniki, se je tega tako prestrašila, da se je v obupu .skušala, odtegniti posledicam svojega lahkomiselnega dejanja s samomorom. Nevaren padec zidarja. Pri popravljanju borzne palače na trgu Borsa je 55-letni zidar Ivan Čok, stanujoč na Vrdedi -Brandesia št. 796, včeraj popoldne nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z zidarskega odra, visokega par metrov; padel je tako nesrečno vznak da si je zlomil hrbtenico ter najbrž zadobil tudi druge notranje poškodbe. Siromak je bil prepeljan z nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. S tramvaja Je padla. 77-letna Pavlina Božič, stanujoča v ulici Istituto 6t. 31, se je Včeraj opoldne peljala s tramvajem prage št. 4 proti Sv. Andreju. Ko je dospela do tramvajske postaje pred Lloydovo palačo, je hotela izstopiti, čeprav je bil tramvaj še v teku. Kakor se pač po^ostoma zgodi ob takšnih prilikah, je starka padla in se pri tem hudo pobila po glavi; pretresla si je tudi možgane. Navzočni so priskočili revici na pomoč in jo posadili v neki javni avto, s katerim je bila prepeljana v mestmo bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravila v 2 tednih. f Iz zlikovskega dnevnika. Ko je 33-letna Marjeta Kaps, doma iz Saiibsdaga na Cehoslova-škem, predvčerajšnjim popoldne čakala na postaji pri Sv. Andreju na vlak, s katerim je imela odpor tovati v Solnc»grad, ji je neki spreten zlikovec izmaknil ročno torbico, v kateri je hranila znesek 900 lir in vozni listek. Kapsova je ob-« vestila o svoji n»eprijetni prigodi orožnika na po^taii. toda medtem je bil seveda zlikovec že na varnem. — Mehanik Tctenaž Glavit, stanujoč v ulici Moise Luzzatto «3t. 3, je predvčerajšnjim pustil svoje kolo, vredno 450 lir, za kratek čas brez nadzorstva v veži hiše, kjer stanuje. To je pa opazil neznan kolesar, ki je brez obotavljanja skočil na kolo ter jo naglo odkuril t. njim. Glavic je javil tatvino orožnikom. Tržaško sodišče Vlomilec pred sodtfcčem. 4 leta fei 8 mesecev ječe in 2 leti posebnega policijskega nadzorstva Jakob Ravalico, 33-letni Pore-čan, je sedel včeraj v kletki tržaškega sodišča in odgovarjal kazenskemu senatu na zelo težke obtožbe. V moči 18. oktobra p- 1. je bil namreč izvršen vlom v davčno iz- tirjevalnico v Miljah. Vlom je neznanemu zlikovcu doprinesel lep «zasiužek». Našel je v blagajni 31.237 lir gotovine in bančno nakazilo za 3. 459 lir. Seveda je ta vlom epravil tržaško in miljsko kvastu-ro na noge. Ta je dognala, da je brila blagajna odprta na način, katerega se poslužujejo tržaški vlomilci posebnega slovesa in temu primerno je tudi začela svoje preiskave. Aretirala je dva sumljiva ellementa. To sta bila Anton An-dreuzad in Ivan Sivitz. Oba sta odločno tajila vsako soudeležbo pri tem podjetju, toda Andreuzzi je polagoma prišel do prepričanja, da je bolje, da prizna vsaj kar ve o vlomu. Povedal je preiskovalnemu sodniku, da mu je Sivitz pra-vffl, da je vlom izvršil Ravalico. Orisal je tudi okoliščine, iz katerih je zvedel za ta vlom. Ravalico je namreč dolžan Sivitzu pribl. 1000 lir in ko ga je Sivitz par dni po tatvini videl skrajno elegantno o-(Mečenega, ga je seveda vpraSal, odkod da ima denar, Ravalico mu je baje povedal, da je izvršil vlom v iztirjevalnico. Pred karaJbiner>i je Sivitz ponovil zgodbo, ki jo je bil pred Časom povedal Imdreuzziju. Ravalico, ki je — aretiran — do-znal za izpoved obeh zinancev, je priznal dejanje in ceJo pokazal ka-rabinerjem na licu mesta, kako je izvršil zločin. Povedal je, da mu je pri stvari pomagal neki Nino Moro. Na obravnavi pa se je vsa stvar obrnila. Ravalico, na kateaega je zapor precej vplival, je začel odločno tajiti in trditi, da je nedolžen. «Že moje zdravstveno stanje», pravi obtoženec « mi ni moglo dovoliti, da izvršim tako delo, za katero je potrebna posebna moč!» Je namreč bolan, šibek in majhen. Andreuzzi ponovi svojo izpoved pred preiskovalnim sodnikom. Njegove trditve se naslanjajo vse na pripovedovanje Sivitza. Nastopi priča Ivan Sivitz. Tu se zgodi nepričakovan preokret Sivitz pove, da so mu bile vse prejšnje izpovedi izsiljene in ne odgovarjajo resnici. Ravalico da mu ni ničesar priznal. Res mu je dolžan 1000 lir, toda on ga ni nikdar vprašal za povračilo. Andreuzzi pa da vzdržuje svoje trditve iz maščevalnosti. Predsednik opozori pričo na težke posledice spremembe pričaaija, toda Sivitz je neomajen. Pozvan, da pojasni nekatere podrobnosti, odgovarja: «Trpim strašno v glavi —'postal sem pozabljiv — ne spominjam se ničesar!« . . In pri tem vstane. Ne vznemiri ga niti tzahteva državnega pravd-nika, da se aretira radi krivega pričanja. Priča marešjalo Alojz Vico opise natanko aretacijo Ravalica in njegovo priznanje. Povedal mu je celo, da ga je celo, da ga je zločinski tovariš oslepari! pri delitvi plena. Dobil je samo 5000 lir in Moro o-krog 30.000. Bvanil je Ravalica odvetnik Dino Berton. Sodišče je o4>sodilo Ravalica na 4 leta in 8 mesecev ječe in na 2 leti strogega policijskega nadzorstva. Mlada tatinska družba pred s ed iščem. Predvčerajšnjim' se je pred tukajšnjim kazenskim senatom pričela obravnava proti desetim mladičem, eni mladenki in eni starejši ženski, obtoženim mnogoštevilnih drznih tatvin. Obtoženci so: Viktor Perisich, Marij Kos, Ivan Zich iz New-Yor-ka, Milan Tisman, Georgina Sivitz, Franc Pacor, Remislav Piccinini, Nikolina Sverzut, Marija Grisosto-lo, Gaetano Miani in Porfir Paci-fico. Perisich je v družbi s Kos som m Zickoan vdrl v tovarno čokolade, ki jie last Augusta Le jot in odnesel 130 kg sladkorja in 15 kg čokoladnega testa. Vrhu tega je — vedno v isti družbi — odprl z vetrihi garažo Leona Zaban in odnesel nekaj vrče v mineralnega olja. Ta plen pa je moral zapustiti v bližini garaže, kajti zalotil je vse tri Šofer Rafael Cergol. Istega dne je tro-peresna deteljica odnesla nekemu Antenoru Miniussi dve kokoši, 4 rjuhe več zagrinjal, brisač in perila v skupni vrednosti približno 300 lir. Perisich, Zich, Tisman in Kos so v noči 18. oktobra p. 1. aopet vdrli v tovarno čokolade A. Lejet, a so morali opustiti nečedni posel, ker so bila zopet pretpod-eni od šotferja Angela Pavone. Tudi stvari inže- nirja J ust a Calligaris so pripravilo štiri tičke do obiska. Odnesli so mu več orodja in delavsko obleko. V jati noči sta Perisich in Zich vdrla v stanovanje Otona Lich-tenstedna in odnesla 5 odej, 4 Škat-lje koaiserv, 2 para drsalk in eno buteljko vina, v skupni vrednosti 2000 lir. Pri tej tatvini jima je pomagala Georgina Sivitz. Franc Paiicnr in Remislav Piccinini sta v noči 2. septembra p. 1. odnesla 5 vrčev mineralnega o-lja na Škodo tvrdke Weiss iz Rojana. Olje je odnesla iz tovarne znana povoden j. Sverzutova in Griso«tolo»va sta pomagali prodati olje in čokolado Perisich priznava vsa dejanja. Zasliševanje tega poglavarja tatinske družbe traja še vedjno in se seveda suče vse okrog točk Obtožnice. Razprava je doživela precej incidentov, izzvanih s strani branite! je v. Zasliševanje prič začne morda v četrtek, ko se bo nadaljevala razprava, ki jo vodi cav. Rocco. Državni pravdnik je cav. Rotella. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDALIŠČE Trgovski dom V soboto, 7. t. m. ob 9. uri »večer in v nedeljo, 8. L m. ob 3. url popoldne uprizori »Dramsko društvo« Bernsteinovo dramo v treh dejanjih. «Tat». V slavnejših vlogah nastopijo gdč. Stepančičeva in. Kreševičeva in qq. Gvardijančič, Terčič, Cesar, Sila in drugi._ KOJSKO . NJIVICE. Slovo župaika. Dne 1. maja nas je zapustil preč. g. dekan oziroma župnik Franc Marini«. Bil je dober dušni pastir in pri vseh priljubljen. Zlasti o>b slovesu se j« videlo kako so ga prav vsi farani vzljubili. Ob njegovem poslovilnem govoru so marsikateremu privrede solze v očt Kake razmere vladajo v prosvetnem oziru med mladino v Kojskem, je vsaketmu znano. Mladina je prepuščena saima sebi, zanemarjena. Ni čtuda, da !l«ze med njo posirove-losrt. Zato jte pa g. župnik tembolj znal ceniti delo prosvetnega društva «Svobode» na Njivicah in mu Šel v vsakem oziru na roko posebno pri obJastnijah. Ljudstvo in društveniki «o mu za vse hvaležni! Dve marljivi članici prosvetnega dro&tva na Njivicah so se v pon-deljek 2. maja poslovili od svoje vasi in od druStva, predno sta se podali v tujino za kruhom. Na predvečer so se zbrali fantje in dekl-s.ta ter so zapeli v slovo par lepih narodnih pesmi. Težko so se po&lovili od društva in zato smo tudi preoričani, da se spet vrneta taki kot sta odšli: nali povsem po rodu in mišljenju. ŽAGA. Že hitro po vojni se je mislilo na osnovanje nekega kulturnoga ognjišča v naši vasi. Večkrat b© je idejo samo že skušalo udejstviti; toda le malo časa je živela in se nato takorekoč izjalovila za nas same. Kje naj bi bil vzrok vsemu temu? Prvi vzrok bi bil seveda neorjentiranost naših ljudi, ki do sedaj še niso spoznali, kaj je .pravzaprav kulturno ognjišče — društvo. Drugi vzrok, ki bi bil težje odpravljiv in ki nas vse prav občutno zadene, je ta: Dejstvo je da naša vas kot veliko drugih vasi po Bovškem nima potrebne zemlje, da bi nas vse preživila. Kar se nahaja zemlje, je vsa le nizko v dolini ob Soči, a to je za naše razmere zelo zelo malo. Živinoreja se istotako ni mogla razviti, ker sesnožeti in pašnikov mi nimamo veliko. Že hitro nad vasjo se pričenja skaJovje Kanina obralščeno s samim grmičevjem. V poštev bi prišla tukaj predvsem drobnina, toda sedaj je še ta prizadeta po davku na koze. V takem gospodarskem stanju nam je ostal edini pripomoček namreč delo v svetu. Naši fantje delajo po raznih gozdovih v tujih deželah toot drvarji a.li drugi delavci. Dekleta pa služijo po raznih mestih. Istotako se vdinjajo tudi možje, kjer se morajo. Nekaj jih dela v nabelj&kem rudniku, drugi ob cesti Kobarki-Predil itd. Na jesen, ali po zimi prihajajo domov na od počitek. Najrajši pač in zlasti fantje in dekleta v pustnem času, tako da jim v kratkem času izgine skoraj vse ono, kar so si pridobili po dolgem trudu. Fantje, dekleta, društva ni mogoče osnovati pri nas, da bi nam dalo vzgoje, nam pokazalo smeri, katerim naj sledimo. hnasno pa drug pripomoček, ki nam vsaj deloma nadomesti vse kar manjka. In to so knjige, po teh moramo segati. A ne samo knjige, tudi drugo imamo in to so časopisi, revije, ki naj nam dajo vagoie, da bomo znali prav nastopati bodisi v svetu kot doma. ZATOLBON. V soboto 30. aprila se je zaključil v naši mlekarni tečaj za mlekarje. Učitelj tečaja g. Savli se je, potrudil, da bi v kratki dobi vtolkel v glavo Čim več znanja, da bi pri-šli nekoč dobri mlekarji v naše mlekarske zadruge. Namen je imel dober. Toda dvomimo, da bi se mu v kratki dobi posrečilo dati vse ono, česar je potreba specijalizira-nemu mlekarju, t. j. da bi slednji znal zadostiti vsem zahtevam našega časa. Da vzgojimo prave dobre mlekarje, se zahteva vsaj 3—6 mesecev. Nemogoče je, da bi se vse potrebno znanje pridobilo v teku poldrugega meseca, čeravno se to učenje vrši tudi praktično. Gesto skozi naša polja nadaljujejo. Vee zadnje Čase zelo naraslo število iz drugih pokrajin. Kar je pri tem namreč značilno, je to, da so nedomači delavci podjetniku, ki dela cesto, bolj všeč, a oo-mači slovenski so preziranil tudi pri delu. Pozivi jem o g. podjetnika, da bi tukaj ne delal razlik, ker pač delavna mloč naših ljudi ni nič manj vredna kot pa onih drugih. Če se vzamejo delavci, naj se cenijo po delu in ne po narodnosti ali kakilh drugih predsodkih. Mi upamo, da se fco tej stvari odpomoglo. VaSoan. KOBARID. Razsvetljava In kofccftji pašnik. Včasih, ko se ravno na polj\i elektrotehnike pojavljajo dnevno veliki napredki, pa pri nas naša električna razsvetljava polagoma nazaduj«. Če pojde tako naprej, bo za nas zopet na vpeljava petrolejk napreidek. Na glavnem trgu so bile pred vojno tri žarnice po 100' sveč, sedaj pa po 100 sveč ni nobene. V ulici Četrtega novembra so bile poprej tTi žarnice, sedaj je samo ena. Približno tako je po drugih ulicah. Pa tudi kadar žarnica pregori, pretečeta eden do dva meseca, preden se postavi nova. Ker občina plačuje od luči mora plačevati tukii od takih luči, kii po večini ne gorijo. Pričevanje vseh Koharidoev lahko peteštatu dokaže, da so bile razmere pred vojno v tem oziru boljše. Posebno v inte^ resu tujskega prometa bi bilo, da (bi tujcem ne ostal slab prvoten vtis o temno razsvetljenem Kobaridu. Dobro da imamo Kobarid ci toliko gostile«, vsaj one evetlljke pred gostilnami delajo gotovo raz^ sveti javo. Kjer je rasfclo prej na občinskem vrtu na trgu obilno drevja, štrli v zrak le še eno samo drevo in pa nizek zid. Ta svet je sedaj na hvalevreden način spremenjen v kurji pašnik, kjer kokoši prav pridno skrbe, da ne poganjajo preveč koprive. imamo tako nekake vrste zookjgičejn park, sicer bolj krotke sorte. Dirabck. DAROVI •Namesto cvetja na prerani grob Božota Kafol daruje Adolf Jurca iz Hrušice Lit 200.— «Šolskemu društvu» v Trstu.» Denar hrani upravnižtvo. _ BORZNA POROČILA. Amsterdam 778—788, Belgija 270—275, Francija 76.25—76.75, London 95—95.30 New-York 19.47* —19.57H, Španija 340—350, Švica 373—377, Atene 26—26.50, Berlin 458—468, Bukarešt 12.25—12.75, Praga 57.75—58.25, Ogrska 335-^345 Dunaj 271.50—281.50, Zagreb 34.20 —34.70. Uradna cena zlata (2. V.) L 372.92; vajnood'škodninske obveznice 61.85. MALI OGLASI BERLITZ-SCH08L vodi v vseh jezikih. RAZNE ZfiHimVOSTI Slikaricam v vednost. Iz Budimpešte poročajo, da je te dneve umrla žena polkovnika Karla plem. Bos-itsa. Zastrupila si je bila kri, kakor se je nedvomno ugotovilo, na ta način, da si je pobarvala 7. rdečilom ustnice, čeprav je imela na eni ustnici malo rano. Zastrupljenje se je tako naglo širilo. da zdravniki niso mogli napraviti operacije. Morilka zahteva zavarovalnino. Svoje dni smo poročali, kako je Žena opernega pevca in slavnega tenorista Riiinunca Grosavescu-ja, ustrelila svojega moža, ko se je ta odpravljal v Berlin, kjer bi moral nastopiti. Tenorist Grosavescu je bil zavarovan za življenje in sicer za 10.000 dolarjev v prilog svoji ženi. To vsoto zahteva sedaj morilka po svojem odvetniku. A tudi zastopnik edinega otroka iz tega zakona zahteva od zavarovalnice omenjeno svoto. Zavarovalnica je naložila zavarovalnino na sodnijo, kjer ostane do končne rešitve kazenskega procesa. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-540 ZLATARNA Eopra\ 1 ja, ; N. Borsatti & FigHo. Trst, Corso 47 (lekarna Rovis) prodaja in kupuje zlato, sre- >ro po poštenih cenah. Govori se slo- venski. 536 KAKAO prtstnosti De Jong's holandski, zaslu-služi prednost radi njegove in izborne kakovosti. 513 GLyKOL je edino energično zdravil"* proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Giuiiani št. 42. 572 SOBA, meblirana, snažna, z elektriko se da v podnajem. Via Fulvio Testi 5/II. _574 HIŠA dve stanovanji prazni, vrt, hlev, ugodno prodam. Naslov pri upravništvu. KOZA, mlečna, z mladiči se proda. Luigi Ricci 10, pritličje. 576 POSESTVO, dam, ugodni upravništvu. večje, z inventarjem, pro-plačilni pogoji. Naslov pri 577 MLADEGA iensko. Via 1 želi stanovati v družbi z Udlne 24, vratarica. 57S DEKLICA dobrih in se sprejme v trgovino z poltenih starišev, raznim blagum. Naslov pri tržaSkem upravništvu. 573 STANOVANJE v Mestu oddam lakoi družini s stalno službo. Ponudbe pod «Stanovanje» na upravništvo, do nedelje. 579 Ortopcdični kabinet L. ZUCCHIATTI Sedež v Gorici, via Formica 27, I. n. Kila (bruh) sm zdrnvi brez operacije fn sicer z posebno Ortopl stični pii>ra\o. To je nov iti praktičen način adravljenja ki'e s bej, rac'i tega re j2mči, da postane vsak« U;di n jboj r.bMrna k:'a nepremična, kar usprs.blja bolirka do i s kepa napornega deta. Uspehe prznnvajo in odobravajo na;br.ljii zdravmSi tc s roke. Za lens'c se izfotavliajo dosebni životni pikovi proti Vi i in vsaki tuki bolezni in elastične nogavice za o ! le Jile. V tiedeSih dneh bom cenj. občinstva na razpolago * v GORIC', aa domu, v sredo 4.. četrtek S., j-etek 6. ao'ni v glavnem T^rt?!u, v soboto 7. maja; v KANAI U v hotelu „Kri2nW\ v nedeljo P. maja; v T.)LM1NU v ho:elu ,l*"o Irfjan*. v pcndeljeh "v CERKNEM v hotelu „Makuc", maja •oiek tO. hotc u .Lonib. t- v'.VOVFALCONE (Tržiču) d a", v srećo 11' maja ; v TT^TU v hot lu 13 , sob« t-> 14. maja ; v SFZANI v hotelu mJ'VšT. P2TRU v hotelu .Nazional*,v pondeljek 16. maia; V .....v ter,k .Istria* via Timeus, v pttclc .Tri krone", v nedeljo 15. v BISTRICI v hotelu .Novi svet* 17. maja ; v VOLOSKI v V.ot:lu .Librrn:a\ v sredo 18. na REKI v Irntelu te'» 20. maja „ In sicer od 9. u e do 3 pop Nasveti brezplačno. Quamero", če'.rtek 19. in pese dajejo Slovenske žene ! Pri rakupu perila in manufakurnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu Via Genova š€. 31 (prej Campanile) MARIA ACCERBONI kjer se služijo slovenske odjemalke 2e toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska vost) L 5-50. Brisače, nogavice in dru^e no-ma- (584) nufak urne potrebščine. - Govori se slovenski. MATERE IN Ne razburjajte se: slabost vaših otrok ima vedno isti izvor : giisto. Vsi otroci obolijo na glistah. Pomirito se na misel, da uniči Arriba takoj in popolnoma vse gliste. Čokoladne bonbone Arriba dobite v vseh lekarnah. PODLISTEK (91) V. i. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN Po minutnem molčanju je Ruta odprla oči. — Vsa moja preteklost vstaja danes v mojem apominu, — je zašepetala z nasmehom. — Sedaj vidim, kako malo sem izkoristila srečo, ki mi jo je Bog podelil. Spomnila sem se tistega dneva po Egonovem rojstvu, ko sean se ponoči zbudila in sem te videla sklonjenega nad menoj z izrazom sočutja in skrbi; neizrečena sreča je tedaj prevzela vso mojo duše... Jaz mislim, da če bi si bila prizadevala potrpežljivo in pokorno pokoriti si tvoje srce, bi bila uspela v tem... Bankir se je zdrznil, obličje mu je pokrila bledoba; spomnil se je tiste noči, ko se je sklanjal nad bedno materjo in jo uspaval z navidezno ljubeznijo, da bi počakal ugodni trenotek vliti ji v kozarec uspavalnih kapljic, in da ji med. snom ■n**vzorne otroka. — Kaj ti je, Hugo? Nisem ti hotela ničesar očitati, ko sem si priklicala to v spomin, — je za-šepetala Ruta. Njene roke, ki so ležale vrhu odeje, so se mrzlično tresle. — Nesrečna ženska, ki sem jo žrtvoval svoji sebičnosti! Odpusti mi in moii zame, ko se bodo tvojemu proavetljenemu duhovnemu pogledu odkrila) moja dejanja in ko boš videla, koliko sem zakrivil nad teboj! — Vedno, vedno bom molila zajte. Zdaj pa, Hugo, imam Se poelednjo prošnjo do tebe, ki se je nisem upada do zidaj izreči. Poljubi me pred smrtjo. Zdelo se mi bo, da bo tvoj poljub zbrisal z mene sramotne madeže ter zapečatil najino spravo. S solznimi očmi se je mladi mož sklonil in nežno pritisnil svoje ustne na ustne umirajoče. Z nepričakovano močjo se je Ruta vzkkmila in objela moža okrog- vratu, a njene velike, črne oči so se lesketale v svetli radosti; lica so ji zardela in za trenotek so zaž&rela v nekdanji lepoti Nenadoma je telo umirajoče vztrepetalo, roke so Ji omahnile, lafccfc vEdih se ji je fcvil te pral, nato ji je glava omahnila in Rute ni bilo več. Leden di*et je »preletel bankirja, ki je spustil truplo na posteljo, poljubil umrlo na čelo in šel iz sobe. Ko je dal potrebna naročila, se je podal v svojo sobo. Hugo je bil potrt, uničen; puščoba in strasna osamljenost sta mu stiskala srce. V teku teh me- • i i__l •__* _ _ini limi- secev neprestanih skrbi se je privadil tej umirajoči Ženski, ki ji ni privoščil niti pogleda, ko je bilai zdrava in zaljubljena vanj. _ Ah, je mrmral ter se prijel za vroče čelo, _ čemu sem preziral položaj, v katerega me je ptetavila usoda in sem zaželel dobiti tisto oholo žerako, ki me je od nje ločilo brezdno predsodkov. Na d**^ pogreba, ki se je izvršil skromno, je naki poetrežček prinesel od neznanca prelep venec vrtnic in kaimelij. Hugo je uganil, kdo je poslal ta nemi «odpusti» umrli trpinki, žrtvi nesrečnih okolnosti in moževe krutosti- S trpko žaHostJo je položil cvetje na njeno krsto. VIL Predno nadaljujemo našo povest, poglejmo nekoliko nazaj ter ugotovimo, kakšna je bila usoda dveh postranskih oseb: Etiena, bivšega bankirjeve^ra sobarja, in Marte, bivše sobarice kne-ginje OLm Ko sta prejela veliko vsoto denarja za svoje izdajalsko dejanje, sta odšla na Dunaj, kjer sta se poročila, a od tja v morsko pristanišče, kjer sta se vkrcala na pamik in odplula v Novi Svet. Bila sta popolnoma srečna. Nepričakovano bogastvo je zamorilo v njiju vest. Mislila sta samo na svojo srečno bodočnost, ki sta si jo predo-čevala še bolj sijajno, ker Etienova pohlepnost se ni več zadomljila s tem, kar je imel; sanjal je o tem, kako bi postal milijonar kakor Samuel Meier, in si izmišljeval razne špekulacije. Ko sta dospela v Novi York, sta zabela iskati Krištofa Vahtela (Martinega stnea z materina strani), da bi se z njim posvetovala glede nastanitve in špekulacije v Novem Yorku. Na svojo veliko nevoljo sta zvedela od nekega pivovar-nar jat, Krištofovega prijatelja, da, je oni že predi šestimi meseci odšel v južne dežele, kjer so tedaj odkrili zemljo z zlato rudo. Mamilo naglega obo-gatenja je zvabilo v Montano Vahtela, ki je prodal vse svoje stvari v mestu; v pismu je poročal, da si je kupil kos zemlje in dai ima največje upanje na uspeh. Ta vest je tudi v Etienu vzbudila* misel kupiti zlati rudnik. Treba je bilo samo zvedeti, če je stric Krištof še živ in če bo hotel podpirati a svojimi sveti in izkušnjami pri nar kupu zemlje.