»lev. 182. POLITIČEN LIST Zft ENSKI NAROD. Leto XXXII. fs 5S?edtjU4vo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod ttz dvorliče nad tiskarno). X m tednikom je mogoče govoriti le od k>,—12. ure dopoldne. Rakepisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednliketa telefona iter. 74. V Lijubljanl, v četrtek, 11. avgusta 1904. Uhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20h. Vupravništv* prejeman : za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje s6 vnaprej. (JpravnlStvo je v Kopitarjevih ulicah 5tev. l. Viprejema naročnino. Inserate in reklamacij*. — I a a e r a 11 >e računajo enostopna petitvrsla (dolilna 12 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trikrat i orijentalskih duhovnikov. Povzdfiiia navdušenost bližina o-bednica zad. | : vurteije, bližina Kalvarije, in služba božja v najraznovrstnejših obredih je delala na udeležn .popisljiv utisek. Jako zamu.ivo in spodbudno je bilo popotovanje v Jerusalem. Na dveh barkah »Ville de Brest« in »Poiton«, na katerih so so peljali duhovniki, sta bili lepo okrašeni kapeli, v katerih je bilo vedno izpostavljeno sv. R Telo. Od 5. ure zjutraj do 9. ure so »o na 29 oltarjih opravljale sv. msše. Duhovniki in lajiki so tekmovali v počeščonju presv. R, Telesa in molili po več ur ne-nrtrgano. Morje je bilo mirno, da so se vso slovesnosti mogla najkrasnejše izvrševati. Da je bilo mnogo navdušenih govorov med potjo, ni treba omenjati. Zlasti niso mogli opisati vtiska molitvenih ur v tihi noči na vodah oceanovih — tu je srca čutilo veselje, ki ga svet ne more razumeti: „Et nox illu-minatio mea in deliciis meis«. To je bila procesija od groba sv. Petra do sv. groba Kristusovega, kakršne Srednje morje še ni videlo. Shoda samega ne moremo opisovati, le ene okoliščine naj še omenim. Trajal je shod od 11. do 21 maja in vsak večer od 15. do 21. je bila Bkozi mesto najsloves-nejša procesija, pri kateri so se Grki, judje in Turki čudovito lepo vedli in z odkrivanjem in strmenjem skazovali spoštovanje prekrasnemu obredu. Da, turški sultan je tej manifestaciji najvišjega cerkvenega življenja dodelil varstvo in prostost, kakršne bi v mnogih evropskih deželah iskali zaman. Veliko evharistično gibanje, ki se je razširilo po Evropi, se je vnelo tudi v Ameriki, kajti tudi ondi v bojih sedanjega časa potrebujejo prav tistih pripomočkov in prav tistega voditelja kakor mi, in ta je Kristus. Njegovo kraljestvo se mora pripoznati tudi ondi in nadnaravno življenje katoliškega kristjana se ne more zidati na drugo podlago, kakor Nanj, ki je rekel: »Jaz sem resnica". Prvi tak shod je bil leta 1895 dne 1. in 2 oktobra v "VVashingtonu. Navzočih je bilo 6 nadškofov, 15 škofov in nad 225 duhovnikov. Navdušeni govori so se slišali, jako koristne resolucije so se sprejele in ta kongres je mnogo vplival na privatno in javno življenje duhovnikov. La shoda v Benetkah še omenimo in sicer zaradi tega, ker se je vršil takrat, ko je bil sedanji sv. oče Pij X. ondi patrijarh. Sveti oče Leon XIII je v apostolskem pismu do beneškega patrijarha, kardinala Sarto, z dne 30. julija 1897 izrazil željo, naj ae po evharističnih shodih češčenje Božjega Zakramenta pospešuje in gorečnost v katoliškem ljudstvu poživlja in ohranjuje. Izrazil je obenem svoje veselje, da se namerava v Benetkah prirediti tak shod, in trdno upanje, da bo obrodil mnogo lepega sadu. ln res se je to zgodilo. Trajal je shod od 8. do 12 avgUBta 1. 1897. Dne 8. avg. je zvonilo po vseh cerkvah in velikanski impozantni sprevod navzočih duhovnikov je šel v cerkev sv. Marka, kjer se je shod pričel. Kardinal S/ampa je imel krasen pričetni govor. Dne 9. avgusta imel je tedanji patrijaih Sarto prvi govor o kraljestvu Kristusovem in o naši dolžnosti njega slaviti, mu služiti v češčenju presvetega Zakramenta mu zadostovati za raznovrstna razžaljenja. Tudi ta shod je bil velesloveBen ia silno pomenljiv za vzbujo duhovnega življenja. Kako sodi sv. Oče o evharističnih sho-d h? Ze iz omenjenega pisma Leona XIII. kakor tudi iz mnogo drugih pisem vidimo, da je bil Leon XUI. ves navdušen za take shode. Da je bil sedanji sv. Oče prav tako prepričan o koristi takih shodov, priča to, da ga je kot patrijarh sam priredil. Kako pa S3di sedaj o teh shodih kot Pij X., je razvidno iz pisma z dne 11. maja 1904 do Mgr. R oarda, škcfa Augoulemskega, kjer se bo priredil XV. internacijonalni evhari-stični shod dne 27. do 31. avgusta. »/j veseljem«, pravi, „8 tega najvišjega cerkvenega mesta dajemo tebi, pobožnemu in gorečemu pastirju, kakor tudi vsem prirediteljem shoda, na znanje, kakošna čuv-stva so ras navduševal«, ko smo p'red nekaterimi leti v Benetkah priredili XV. italijanski k o n • gresza razširjanje češčenja presvetega Zakramenta. Gotovo! veličasten dogodek je to. Iz vsega srca se ga veselimo radi bogatega sadu, katerega pričakujemo od shoda, in živo prosimo Jeius3, skritega v prcavetem Z»kr»- mentu, naj vam, zbranim ii vseh delov sveta v pomnoženje Njemu spodobnega če-Menja, razsvetli vašega duha in z roso svoje milosti stori rodovitno delo vašega zborovanja. Ne pozabite«, pravi dalje, »da so oči vsega pobožnega ljudstva obrnjene na vas, pomislite, da se miloBti evturističnega shoda ne morejo preceniti. Z« tiste, ki se drznejo napadati sv. Evharistijo, bodite lep zgled s svojo pobožnostjo, s krščansko ljubeznijo, katera naj ae kaže v vseh vaših besedah in delih in pridobite jih, da bodo tudi oni presvetemu Zakramentu akazovali če-ščenje. Zagotavljajo dalje, da bo delovanje ahoda brezdvomno obrodilo obilo sadu«. — Tako sodi av. Oče o evbarist. shodih. Evbaristične shode za duhovnike častilce naše škofije smo imeli že trikrat in vselej se je vse lepo vršilo in ni ostalo brez sadu, kajti duhovniki bo se med seboj navduševali za češčenje presvetega R. Telesa in prav tem shodom se imamo zahvaliti, da se je glasna molitev pred sv. R. Telesom v škcfni tako lepo razširila. Tudi letos hočemo dne 23. in 24. avgusta prirediti tak shod, toda na širši pod lagi. Na splošno želje, izraženo na skupnem shodu na Trsatu, so povabljeni duhovniki častilci iz drugih slovenskih in hrvaSkih Škofij, da v skupni ljubezni, skupni gorečnosti delujemo za razvoj evharističnega če-ščenja in versko nravnega življenja vernikov. Tolažilno je, da se po Evropi in zunaj Evrope vera poživlja z evharističnim češče-njem. Častna stvar je, da hodimo po isti poti, da delujemo Bpominjajoč se besed bv. Pavla:. »non enim in sermone est regnutn Dei, sed in v i r t u t e«. Upamo, da bo ta drugi skupni shod vreden prvega na Trsatu, Tu bo veličastno tekmovanje za češčenje Božjega Zakrament?, slovesno zadoščenje za grozno onečaščenje, katero se mu je zlasti letošnje leto godilo pri oropanju cerkva. Bo pa ta shod tudi vir novega blagoslova za našo domovino. To pričakujemo od milosti Gospodove, ki daje hoteti in dopolniti, in kateri edini delu človeškemu da rast in rodovitnost. Rusko-japonska vojska. Šest mesecev vojska. Š 3st mesecev traja vojska. Kakor se glase poročila, so Japonci priborili si pred Port Arturjem prostore za svoje obležne baterije. Japonska inianterija je izvršila krvavo delo. Stvar japonskega topništva bo sedaj pripraviti japonski infanteriji pot v pas utrdb okolu Port Arturja. Za to delo bodo Japonci potrebovali precej časa, a končno še ni gotovo, »ko sploh dobe Port Artur v svojo oblast. Z velikim bombardiranjem so Japonci menda že pričeli, ker se poroča o strašni kanonadi. katero so 8. in 9 t. m. slišali celo v Čifu. Drugi so zopet mnenja, da je izvirala ta kanonada od pomorskega boja obeh sovražnih brodovij. V Tokiu še sedaj niso na jasnem o po-drobnostih napredka obleganja. Najzanimivejše je, da skušajo Japonci obširni Volčji hrib, katerega bo si priborili, utrditi z zi dovjem in težkimi gorskimi topovi. Port artursko brodovie skuša s streljanjem pre prečiti ta dela. Japonci o svojih operacijah pred Port Arturjem niso izdali nobenega uradnega poročila. Kje leži Volčja gora, o tem imajo listi različna poročila. Nekateri so mnenja, da je to višina pri Lungvantunu, ki je visoka 430 čevljev in ki je oddaljena sedem milj vzhodno od portartureke luke. »Daily Telegraph« pa poroča iz Ne\v Vorka, da je ta višina za Japonce zato velike važnosti, ker lahko od tod cbstreljavajo portartursko luko. 0 položaju v Mandžuriji je danes na razpolago nova bfzoiavka generala Kuro-p a t k i n a carju. Brzojavka Be glasi: Dne 8. in 9. t. m. bodo opazili pri južnih četah sovražne prednje straie. Med prednjimi stražami b e v r š e vedno manjše praske. Kozaški poročnik J e o t i n je odšel 6. t. m. s svojo četo na poizvedovanje proti Njučvanu. Na tem poizvedovanju je bil ranien na glavi, vendar pa ni zapustil čete. Dva kozaka sta bila ubita, štirje pa ranjeni. Od vzhodnih čet ni došlo nobenega novega poročila. Tudi v smeri Ljaojana-Sajmaci se ni dogodilo nič posebnega. Dne 6. t. m. se je približal oddelek kozakov Gjanšanu do 8 km. Tam je sprejel prednjo stražo" sovražnik s streli. Sovražnik je imel močne utrdbe. To in gosta megla je prisilila kozake, da so se ustavili in zasedli v od daljenosti 600 do 1000 korakov od sovražnika dolino in hribovja. Ob 7. uri zjutraj, ko se je pričela megla vzdlgovati, so dobili kozaki od glavnih čet majhno pomožno četo, katero so odposlali, naj obide japonsko levo krilo, toda kmalu se je prikazal nasproti našemu levemu krilu v oddaljenosti enega kilometra do 7 Btotnij broječi sovražni od delek, ki se je približal neopaženo radi megle in visoke trave. Ker smo pričeli streljati iz topov, moral se je sovražnik umak- niti. Proti 9. uri dopoldne se je umaknil naš oddelek, ne da bi ga Japonci zasledovali. Dva kozaka sta bila ubita, 12 ranjenih in 15 konj. „Temps* poroča iz Ljaojana, da je vojno vodstvo, ki je nameravalo pričeti s prodiranjem proti jugu, sklenilo po starem načrtu zbrati ruske bojne moči na precej oddaljenih točkah. Rusi in Japonci Se vedno dobivajo pomoč. Po zavzetju Hajčena so zažgali Rusi od njih postavljene kolibe. Iz Pariza poročajo: Vesti iz Petro-grada trdijo, da bo Kuropatkin branil Ljaojan. Na zunanji urad so došla iz Peterburga poročila, po katerih se bo tekom tekočega tedna bila odločilna bitka. General Kuropatkin je prosil Aleksejeva, naj pride v Ljaojan, da ako on pade, prevzame poveljništvo. Japonski častniki poveljujejo roparjem. London, 10. avgusta. »Standard« poroča uradno iz Tiencina: Kitajski urad vna-njih zadev poroča japonskemu poslaniku, da je sporočil neki tartarski general, da je 400 bunbuških roparjev pod vodstvom japonskih častnikov prestopilo na kitajsko ozemlje. Radi tega dolže Rusi Ktajce, da podpirajo Japonce. Japonski poslanik ugovarja, da bi japonski častniki načeljevali roparjem. Francozi in Japonci. Pariz, 10. avgusta. Kakor poroča »Matin«, so japonske oblaBti v Njučvanu izpustile aretiranega francoskega konzularnega agenta ter ga je mestni poveljnik že priznal za francoskega zastopnika. Francoski poslanik v Pekinu je sporočil to v Pariz s pripombo, da je ta razpor poravnan na popolno zadovoljnost Francije. Vojne potrebščine. Hamburg, 10. avgusta. Severno-nem ški Lloyd in črta Hamburg Amerika sta prevzela električne kabelne, stroje, žico in druge slične stvari, da jih prepeljeta v Vzhodno Azijo. Rešeni Japonci. Iz Tomska brsojavlja kapitan, o kate rem so mislili, da je vtonil na »Idzumaru«, da se je rešil z vsem moštvom ter je sedaj v Tomsku. Tudi 13 častnikov in 66 mož »Sadomaru« je v Tomsku, med njimi štirje angleški častniki, o katerih bo mislili, da bo utonili. Ogrski državni zbor je pričel včeraj razpravo o proračunskem zakonu. Predsednik naznani, da je ravnateljstvo »Causarum Regalium« izjavilo, da je onih deset tisoč kron, katere je poslanec P a p svoječasno položil zbornici na mizo, češ, da so ga hoteli podkupiti, premoženje brez gospodarja, last države. O proračunskem zakonu poroča H e g e d ii a. Poslanec B a r a b a s izjavi, da ne zaupa vladi, ker je premalo narodna. Vlada stori premalo, da bi dvignila mažarskega duha ; to velja tudi o novem ljudsko šolskem zakonu. Preveč tudi izsesava deželo. Zvišanje letošnjega proračuna bode povzro čilo tudi zvišanje davkov. Poslanec G u 1 n a r ne zaupa Tiszovemu ministrstvu, ker ne zaupa Tiszi. Ministrski predsednik ni bil nikdar v taboru onih, kateri vodijo boj za narod. Bil je vedno v onem taboru, kateri ponižuje deželo in je vedno stremil za tem, da pridobi vladarjevo naklonjenost. Tisza je bil vedno privrženec državne ortodoksije in konservatizma in je vedno o razširjanju narodnih pravic zaničljivo govoril. Poslanec M o 1 n a r izjavi v ime ljudske stranke, da vztraja pri zahtevi preosnove cerkveno-političnih zikonov. U g r o n cčita vladi, da ne vodi samozavestne narodne politike. Napada način Tiszovega nastopa v zbornici. Ko je še govoril U d v a r y , je nastopil proti vladi nekdanji ministrski predsednik B a n 1 f y. Pred vsem očita vladi, da ni lani porabila ugodne prilike in dosegla sa mostojnoBti dežele na podlagi zakona iz leta 1867. Grot Tisza ni niti imel namena izpolniti narodnostne zahteve. Gospodarsko samostojnost Ogrske zavira sedaj le še vlada. Zihteva skupnega carinBkega ozemlja je izgubila že popolno vse zaupanje in tudi v Avstriji ni več priljubljena. Nemažarski duh sadanje vlade cznačuje dejstvo, da je gu verner na Reki ob sprejemu ameriških gostov izobesil hrvaSko zastavo. Končno je še obširno govoril o koristih, ki bi jih imela Ogrska od samostojnega carinskega ozemlja. Razpravo so nato zaključili, nakar je govoril Tisza. Pred vsem izjavi, da je Reka ogrska, ker jo upravljajo ogrske obla sti in je tudi guverner ogrski uradnik. A obenem je reSki guverner tudi poglavar ogrsko hrvaškega obmorskega obrežja in tako Bkupen uradnik Ogrske in HrvaŠke. Na glavni strani njegove palače je bila razobe-fiena ogrska in le na postranski hišni strani je bila razobešena v olepševalne evrhe in pa iz uljudnosti hrvaška zastava. V nadaljnem govoru je izpodbijal opozioionalne napade na vlado in na Bvojo osebo. Pc osebnih opazkah Banflyja in Gul nerja je zbornica odobrila proračunski zakon in še dva nebistvena zakonska načrta finančnem ministrstva. Obljube Čehom na Moravskem. Neki nov češki list v Moravski Ostrovi poroča, da je ministrski predsednik Korber izjavil petrebo novega poslopja za češko tehniko v Brnu oedanji prostori niso nikakor zadostni. Kakor poroča ta liit, bodo novo poslopje pričeli graditi prihodnjo spomlad. Nadalje poroča isti list, da bode vlada podržavila češko zasebno gimnazijo v Zabregu na Moravskem. Nemci bodo zopet kričali o napadu na nemško last! Kardinal 3Ierry clel Val o „svetni pojesti". V razgovoru z dopisnikom „Figara" je, kakor poroča ta list, rekel kardinal Merry dei Val: Povem vam, da mi ne maramo besede „svetna oblast". Naj ve občinstvo, da Sveta stolica ne zahteva drugega, nege materialno neodvisnost, katera je potrebna za moralno samostojnost. Sveta stolica hoče, da ji je proeto občevati s 400 milijoni Katoličanov, ki so na zemlji. Ta neodvisnost se ne more zvati „svetna oblast" Zi svetno oblast je treba uprave, pravosodja, financ, policije in drugih stvari, brez katerih je mogoče delovati Sveti stolici. Ne more pa biti brt>z popolne neodvisnosti. Ko bi bila francoska vlada pretrgala zveze z Vatikanom zaradi Loubetovega obiska v Rimu, bi bila bveta atolica v težavnejšem položaju, ker je ta zadeva v zvezi s „svetno oblastjo". Francija in Vatikan. »Italia« poroča o posvetovanjih, ki se vrše v Vatikanu, kako izdelati natančen m črt vsled Combove protioerkvene politke. Po svetovanja se udeležujejo zastopniki francoskih redov in francoskih pravnikov. Na Francoskem pa razni listi razpravljajo o dokumentih, objavljenih v vladnem listu. Posebno naglašajo to, dlje v uradni publikaciji bila izpuščena nota kardinala Merry del Vala, katera ie važna za razumevanje celega raz-pora. Liberalni »Temps" očita vladi, da to ni bilo pošteno, ker če se svojevoljno v uradnih publikacijah zamolčujejo važni dokumenti, je to polemika, ne pa objava hi storičnih listin. Waldeck-Rousseaui — umrl. Waldick-Rtusieau je včeraj ob 5. uri popoiudne umrl. Rojen je bil 1. 1846. v Ren-nesu. Po svojem poklicu je bil odvetnik ; Po 1. 1879. je bil izvoljen zborničnim poslancem. GaaobetU i« šele 35letnega moža pozval 14. nov. 1881 v ministrstvo. Vodil je posle ministra za notranie zad«ve v Gambettovem in od 21. feb. 1883 do 31. marca 1885 tudi v Ferrvjevem ministrstvu. OJ 1. 1886. je stalno bival kot odvetnik v Parizu, k|er je bil znan kot dober zagovornik. Tudi je spis 1 »Discours polit q les«, »Asscciations et con-gregitions« in „Li defense republicaine et sociale". S3nator,em je bil iivoljen 1. 1894. Ko je odstopil predsednik Kazimir Pčrier. ie dobil pri volitvi novega predsednika 184 glasov, a je odstopil od kandidature v korist Fauresu. Predsednik Lcubet je poveril Wal deck-U^usseau sestavo ministrstva in 22. junija 1899 jje prevzel vlado. Ker so vsled Drevfasovega škandali izgub li liberalci na Francoskem veliko ugleda, je Waldeck Rous seau pričel boj proti redovom. Z društvenim zakonom z 2. julila 1901. je zavdal redovom velik udarec, in veliko redov se je iz Fran-orske izselilo. \Valdesk Rousseau je odstopil 28. maia 1902. Zadnji čas je večkrat mstopil proti Combu ker ni odobraval preradikal nega njegovega nastopa proti kongregacijam. Preosnova judovskega zakona na Euskeiu. Pod Wittejevim predsedstvom je bil ruski ministrski svet, kateri je razpravljal o judovski zakonodaji. Preosnovali bodo vse judovsko zakonodajo, osebito nameravajo odpraviti omejitev naseljevanja, kakor tudi odpraviti zakone, kateri zavirajo judovoki promet in trgovino. Ifancl angleški bojni ladji. Angleško mornariško poveljništvo ja naročilo ladjedelnicam v C ydeju izdelati načrte za dve novi bojni ladji, ki morata prekositi v oboroževanju in v oklopih vse dosedanje ladje. Načrti morajo bili vloleni do 20 siepi. Arnavtska nasilja. Bolgarski listi pišejo, da arnavtske čete zopet izvršujejo nasilja nad kristijani. Nedavno je neka taka četa odvedla seboj okoli 2000 ovac, druga četa pa je prišla v vas Lazar-polje, jo oropala in odvedla seboj štiri ugledne vaščane, zahtevajoč veliko odkupnino. V debarskem okraju turSke čete glasno izjavljajo, da ne dovolijo nikakih reform. Turško-ameriški razpor. Ameriški državni tajnik H a y je v ministrskem svetu pojasnil, zakaj je odposlal ameriško brodovie pred Smirno. Ako ne bodo pogajanja s Turčijo imela uspeha, bccle poslanik Zedinjenih držav zapustil Carigrad in se bode vkrcal na ameriiko brodovje, Položaj lahko postane jako resen. Ministrski svet je sfonil poslanika Zedinjenih držav takoj odpokhcati iz Carigrada in pretrgati diplomatsko zveze, ako sultan ne izpolni ameriških zahtev. Dokler ne bodo preporne točke rečene, ostane ameriška vojna mornarica v Smiroi. preimemba ruske ustave? »Bohemia« je dobila dopis iz Kodanja, v katerem govori o ustavi na Ruskem. Kakor trdi dopisnik, ni nikakor izključeno, da car uvede v Rusiji ustavo. Že car Aleksander II. je temeljito proučeval to vprašanje. Neznano je pa, kako nameravajo uvesti na Ruskem ustavo. Po Ple veje vem umoru. Iz Peterburga poročajo, da je po Ple-vejevem pogrebu našel car na svoji misi oklic, v katerem prekuoijska ruska stranka utemeljuje napad na Pleveja. Ctr je oklic oddal justičaemu ministru. Poveljnik straže je bil takoj odstavljen. »N. Fr. Presse« poročajo, da bode senator Plato no imenovan naslednikom Mu-ravjeva, kateri postane najbrže Plevejev naslednik. Tibetsko vprašanje. V Peterburgu so mnenja, da bode Dalaj Lama izpolnil zahteve Angležev. Dovolil bo nameščenje stalnega angleškega zastopnika (rezidenta) in Tibetei bodo v trajni zvezi z Angleži. To pomeni, da bo v kratkem Tibet podložen Angležem. Napadi na kralja Alfonza. V Parizu so razširjene govorice, da je bil španski kralj A fonz v San Sebastianu napaden. Berolinski listi poročajo, da bo našli v kraljevem salonskem vozu tri dina-mitne bombe. Prirejene so bile take, da bi takoj eksplodirale, ko bi se začel pomikati vlak. Napram tem govoricam izjavlja špansko poslaništvo v Parizu, da ni dobilo ni-kakega poročila o napadu. Kronanje srbskega kralja. Kralja Petra bodo kronali 21. septembra v Belgradu. O kronanju se poroča: skupščina se udeleži kronanja. Radi slabe letine in rusko-japonske vojske se ne bodo vršile nobene velike slavnosti ter se bo kronanje vršilo v malem okviru. v Štajerske novice. s Politični shod v Zdolah na Štajerskem. Na Štajerskem se zopet približujejo nove volitve, pri katerih ae imajo izvoliti poslanci za deželni zbor. K prejšnjim 63. poslancem dobimo de 8 novih poBlanoev, katere pa bo volila IV. občna kurija, tako da bo število s starimi že izvoljenimi poslanci vred znašalo 71 članov v deželnem zboru. Izmed teb 8 poslancev pridejo trije tudi na južno Štajersko in sicer eden v celjsko ohrožje, eden v ptujsko in eden v mariborsko. V imenovanih okrožjih torej volijo tudi Slovenci. Velevažne so te volitve za nas Štajerske Slovence, nad katerimi samo-pašno gospodari nemška večina; zakaj, če zmagajj Slovenci, dobijo vsaj nekaj pravic bodisi na političnem ali na gospodarskem polju, pravic, ki so jim po krivici krajšane. — Ali da volitev srečno izide, treba je veliko truda in napora zavoljo raznih zadržkov. Zadržki so zlasti pri naSih volivcih, ker niso če vajeni občnih volitev, pri katerih ima. pravico voliti vsaka 24letna oseba moškega spola, ako biva v dotični občini 6 mesecev.. Nevarnost je pri nas, ker so naši volivci mnogokrat malobrižni, se ne zmenijo, za niČj dokler jim voda ne teče v grlo in niti na volitev ne gredo. Nevarnost je, da labko-mišljeni in brezvestni volivci prodajo svoje glasove za judeževe groše Nemcem, ki ne oodo malo agitirali in ki niti enega glasu ne kodo izgubili od svojih. Dalje jo treba pomniti, da je volitev tajna. Na vso to in drugo je treba volivce opomniti ia poučiti zlasti priprosto ljudstvo. Treba je političnih shodov, pri katerih bi se ljudstvo navdašilo aa svoje pravice. Politično društvo »Sava« je tudi ie priredilo nekaj takila shodov, o katerih vsak navzoči trdi, da bo neisogibno potrebni. Zadnji shod je bil na Zdolah pri Brežicah 7. avgusta, na katerem je govoril g. državni in deželni poslanec Zičkar. Bil je shod obilno obiskan. Za predsednika je bil izvoljen občinski svetovaveo Martin Las, ki je lepo skrbel za red pri zborovanju. Gospod poslanec je z ognjevitimi besedami pozdravil pričujoče poslušavoe. V svojem do 2. ure trajajočem govoru je razlagal razmere v državnem in deželnem zboru, poročal je o delovanju slovenskih poslancev, povedal zlasti, s kolikim trudom se morajo bojevati slovenski poslanci za vBako trobieo pravioe, največkrat pa je njih trud popolnoma izgubljen. Brez usmiljenja odbijajo pritožbe in prošnje slovenskih poslancev, kedar se potegujejo za pravico slovenskega jezika, med tem ko z razprostrtimi rokami hiti nemška stranka pomagat vsaki germaniza-eiji, posebno še ponemčevanju v šolab. Da ae temu kaj zboljša, ali da se razmere vsaj ne poslabSajo, treba je, da be Slovenci zavedo na političnem polju — treba je, da se pridno udeležujejo volitev. — Gospod poslanec nato razloži novi zakon volitev, kako, kje, kedaj imamo voliti iu zabičava, da bo vsak volivec dajal enkrat strog odgovor pred večnim Sodnikom, ako sedaj zanemarja vo-livno pravioo. Zborovalci so kaj radi in z zanimanjem poslušali svojega skrbnega poslanca in stavili tudi nekatera vpraSanja. Jožef Resnik, posestnik v Rajbenburgu vpraša poslanca o vinski klavzuli, kar je tudi poslanec radovoljno razložil. Robert DvanuS vpraša, kaj se je sklenilo glede ponarejanja vina, na kar mu je poslanec odgovori), da ie o tem ni bilo obravnavano, ker je vstavljeno parlamentarno delovanje. »Imam pa z« vas tudi nekaj veselega«, pravi poslanec, ker izprosil sem vam vincgradnikom do 50 tisoč brezobrestnih posojil, katere je bila vlada že ustavila. Pri zaključku zborovania se poslanec spominja še sv. očeta Pija X, ki prav sedaj obhaja obletnico svojega vladanja, in možje so pozdravljali papeža z gromovitimi »Zivio« klici. Nato se je pred sednik zahvalil v imenu vseh posluSaveev gospodu poslancu za njegov trud in njegovo požrtvovalnost, bodi v državnem in deželnem zboru, bodi v svojem političnem delovanju, na kar so mu vsi pričujoči izrekali prisrčno hvalo in zaupanje. Po volitvi se je med volivce razdelil pouk o volitvi, katerega je pre skrbelo politično društvo »Sava«, seveda s težavo, ker nima gmotnih podpor; naj bo pri tej priliki še omenjeno, da je dolžnost vseh zavednih mož, da pristopajo k temu društvu, pri katerem prispevajo le 1 krono, in tako pomagajo d"hri stvari. š Otvoritev »Narodnega Doma« v Brežicah obeta postati velikanska manifestacija slovenskega življa ne le za cpodnje Štajersko, ampak za slovensko zemljo sploh. Velikanskim pripravam za to slavnost bode odgovarjal tudi velikanski moralni uspeh. Pevcev se je oglasilo toliko, da pač še ni donela naša slavna slovenska pesem iz tolikih grl tako mogočno po starodavnem mestecu, kakor bode dne 14. avgusta. Pevska društva iz Zagreba, Samobora, Celiš, Ljubljane in Žalca so prijavila nad 300 pevcev. So-kolska društva iz Zagreba, Ljubljane in Celja pridejo korporativno. Narodnega občinstva pričakujemo iz vseh strani slovenskega ozemlja. Breškim okoličanskim Slovencem bode ta slavnost OBtala v neizbrisnem spo minu, saj je dom, ki se bode blagoslovil, njih dom, kamor naj bi tudi pozneje zahajali kot v narodno naše zavetišče. Kdor le more, naj ne zamudi prilike, priti v Brežice na lepo slavlje. Ostala mu bode jasna slika v duši: da je Slovenstvo nepremagljivo na Štajerskem, da naše narodne trdnjave krepijo in širijo. Na svidenje hrvaški in slovenski bratje 1 š .Slovensko pevsko društvo v Ptuju" si je izvolilo pri velikem zboru dne 7. avgusta v Mariboru predsednikom gcsp. Drag. Zupančiča. V odbor pa so bili voljeni sledeči gg.: dr. Bela Stubec, podpredsednik; Iv. Muršec, blagajnik ; Silvester Sentjurc, arhivar; Val. Kajnih, tajnik; namestniki pa gg.: Matej Hubad, Ljubljana, prof. Jcšt, Cslje, dr. Gorišek, Maribor in Zaherl, Ljutomer; računski pregledniki gg.: prof. Zelenik, Siu hala in Babič. š Socialnodemokraški bojkot. Socialni demokrati so v Trbovljah pričeli z bojkotom proti pivu iz delniške pivovarne v Laškem, ker je slovenski kandidat v četrti skupini, gosp. Roš, delničar tega podjetja. š Imenovan je za župnika pri Svetem Lovrencu nad Mariborom 6. g. Frančišek M o r a v e c, stolni župnik v Mariboru. š Deželnozborske volitve. Za četrto kurijo v okraiu Feldbach namerava nemška ljudska stranka kandidirati Franca G i r s t m a y e r j a. š Murski »Sokol" priredi 14. t. m. izlet v Križovcc, kjer bo javna telovadba. š Za zdravilišče za jetične so položili temeljni kamen v Horgesu pri Grat-weinu. Koroške novice. k Imenovanje Za ravnatelia celovške realke je imenovan g. H u g o n S c h \v e n d e n w « i n , profesor v Tešinu. k Utonil je dno 7. avgusta v Dravi, ko 88 je kopal, 161etni sin p. d. Ceka iz Podsinjevasi, obfi. Svetnavas. Tovariši mu niso mogli pomagati. — Na Reki, občina St. Jakob v Rožu, je 14letni sin posestnika p. d. Trapa, Fr. Pečnik, jezdil na konju v Dravo. Konj se je v vodi viegel, fant je padel v deročo Dravo, in ker ni znal plavati, je utonil. Trupla niso našli. k Bazno. T o č a je dne 28 julija pobila v bistriški občini v Podjunski dolini. —. Na Djekšah je dne 6. avgusta pogorelo posestvo p. d Župnika. — Na Mostiču je utonil sedlar J. Pogačnik. Vzrok: žganje! — V Porečah so prijeli tatinsko družbo S oseb, katere bo izvršile okrog Vrbakega jezera mnogo tatvin. — Običajna dirka bode letos na Vresu dne 11. sept. Razpisanih je precej daril. — V Medgorjah je ponesrečil posestnik J. Maček. Padel je tako nesrečno s poda v skedenj, da je kmalu nato umrl. k Volitve. Tudi r Globasnici bodo nove občinske volitve, ker je imenik volileev ležal 36 ur (!!) prekratko na ogled. To so vam natančni gospodje pri koroški dež. vladi, da štejejo ure in minute, kadar gre — zoper blovence ! — V T i n j a b je OBtala pri zopetni volitvi na krmilu stranka sedanjega župana Lavreja. k Nova izobraževalna društva. Prihodnjo nedeljo, dne 14. avgusta, bodeta ustanovna shoda dveh novih slov. izobraževalnih društev, namreč na R a d i š a h blizu Celovca in na Z i I s k i B i s t r i c i. Tu bo s shodom združena veselica z igro »Lokavi snu-b a č« ; sodelujejo gg. tamburaši iz Brnce. Tudi na Rtdišah imajo svoje tamburaše, ki to pot prvikrat |avno nastopijo. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. avgusta. Stoletnica avstrijskega cesarstva. KnezoškoOjski ordinariat ljubljanski je razposlal župnim uradom sledečo okrožnico: Dne 15. avgusta 1904 — o priliki stoletnice, odkar je cesar Franc pri vzel dedni ctsarski naslov — se bo darovala v tukajšnji stolnici sv. N kolaja slovesna velika sv. maša z zahvalno pesmijo v ta namen, da bi Vsemo gočni ohranil našo cesarsko hišo kot vladarico širne Avstrije še mnoga stoletja. V isti namen se naj zapoje isti dan po vseh župnih cerkvah po glavnem opravilu zahvalna pesem »Te Deum«, a prej se naj povod vernikom pojasni. O zahvalni službi božji naj se ob veste tudi c. kr. uradi. Duhovne vaje Knezoškcfijski ordi-narijat ljubljanski je razposlal dekanijskim uradom sledečo okrožnico: Z več strani se je izrazila želja, naj bi se gospodom, ki se bodo udeležili letošnjih skupnih duhovnih vaj, omogočilo prisostvovati tudi evharistij-skemu shodu. Zaradi tega se prelože skupne duhovne vaje za en teden naprej in se bodo vršile v času o d 2 2. do 2 6. avgusta 19 0 4. S tem je razveljavljeno tozadevno naznanilo, objavljeno v zadnjem »Ljubljanskem škofijskem listu« na strani 88. Častiti dekanijski urad se prosi, naj naznani imena udeležencev, ki se bodo zglasili za duhovne vaje najpozneje do dne 17. avgusta 1904 podpisanemu ordinariatu. Knezoškofijski ordinariat v Ljubljani, dne 9. avgusta 1904. — Ivan F 1 i s m. p., gen. vikar. Umrl je včeraj, 10 avgusta, v bolnici usmiljenih bratov č. g. Ignacij Ključe v 8 e k, župnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen 13. julija 1838. na Dolih pri Litiji in v mašnika posvečen 3. avgusta 1867. V dušnem pastirstvu je deloval kot kapelan pri Stari cerkvi na Kočevskem, v Loškem potoku in v Dragi, kot župni upravitelj na Babinem polju, kot beneficiat ',v Smartnem pri Litiji, kot kapelan na Jesenicah, kot župnik v Spodnjem Logu in v Smihelu pri Žužemberku. L. 1900 je prosil za pokojnino in se preselil v Čatež pod Zaplazom. — Pokop bo v petek popoldne ob dveh v Kan-diji. Svetila mu večna luč! Osebna vest Primarij g. dr. V. Grego r i č in ravnatelj g. Iv. b u b i c sta bila dne 8. avgusta v Rimu pri sv. Očetu v privatni avdijenci. Učiteljske vesti. Absolvir. učiteljski kandidat g. J K r e n pride za provizorič-nega učitelja na deško šolo v Kočevje, ab-solvirana učiteljska kandidatinja gospodična Ivana L a m p e pride za provizorično učiteljico na slov. paralelko na Soli v Nemški Loki. Učiteljsko plače. G. dvorni svetnik S u k 1 j e je v našem listu z vso resnostjo začel preiskovati, kje bi se našel vir za zboljšanje učiteljskih plač. Dr. Tavčar in Hribar dajeta učiteljem samo fraze in obljube, mi pa resno premišljujemo, kaj bi se dalo storiti v dejanju. Vsakdo bi moral zdaj misliti, da bodo liberalni učitelji gosp. Sukljetu hvaležni, ker je pokazal praktično pot k uresničenju uBiteljskih teženj. A liberalno učiteljstvo je tako propadlo, da več ne razloči, kaj je zanj ugodno In kaj ne. Kaker ose so Be spravili ti »kulturonesoi« nad g. Šukljeta in »U3it. Tovariš«, stanovsko glasilo teh ljudi, na impertinenten način osebno napada in sramoti gosp. bukljeta za njegovo delo. Ti ljudje si dajejo s tem najjasnejše izpričevalo, da niso vredni nobenih drugih dobrot, kakor jih imajo od liberalne stranke, namreč da delajo poli- tično tlako za liberalne mogotce, ki jih plačujejo s frazami in pouličnimi zabavljicami »Slov. Narodu«. Tudi pravi Če ste bolj zadovoljni b tem, si kranjska dežela lahko prihrani tisočake, ki vam jih je namenjena dati! Ustanovite vseslovensko zvezo gasilcev! Na sestanku ognjegascev v Celju so zagrizeni nemški ognjegasci zahtevali, naj se odstrani iz deželne zveze vsa ona ognjegasna društva, ki imajo slovensko poveljevanje. Pravi odgovor na tako zagrizenost bi bila ustanovitev vseslovenske zveze gasilcev s sedežem v Ljubljani. Taka zveza bi bila močna in pridružili bi se ji lahko tudi koroški Slovenci, ki morajo silno trpeti od nemškutar-jenja požarnih bramb. Tako bi slovensko gasilstvo zapustilo ozkosrčno stališče deželnih zvez in bilo bi predstavitelj velike vseslovenske gasilske organizacije, ki bi bila velikega dalekosežnega pomena. — Slovenci na umetniški razstavi v Belgradu Pogovor in sklepi slovenskih umetnikov glede jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu so se vršili v nedeljo, 7. t. m. Na povabilo dij. um. društva »Vesne«, ki je prevzelo prireditev slovenskega oddelka te razstave, se je zbralo preosj veliko število slov. umetnikov. Nekateri so se dali zastopati po na vzočih s pismenimi pooblastili. Posvetovanje je vodil g a a š a b a n t e 1 kot predsednik društva »Vesne«. Silenilo se je obvestiti slov. umetnike potom časnikov o sledečem: 1. Kakor je znano, morajo vsa za jugoslovansko umetniško razstavo namenjena dela prispeti med 20. in 25. avguatom v Ljubljano z naslovom :„Vesna v Ljubljani". V vsakem zaboju sme biti le toliko slik, kolikor jih je mogoče pritrditi s pomočjo vijakov na z a b o j s k e stene. Vsak kip mora biti v svojem zaboju. 2. Vsi transportni izdatki po-siljatev v Ljubljano se vračajo le od onih del, katere je sprejel presojevalni odsek. 3. Ker ima umet. združitev »Sava« svoj jury, istotako tudi „ Vesia", se je sklenilo na shodu postaviti posebni jury za one slov. umetnike, ki ne pripadajo nobeni združitvi. Imena teh jurorjev so se s pomočjo glasovanja sestavila ter se bodo razglasila v slovenskih dnevnikih. Ako po preteku osmih d n i ne bode ugovora proti temu odseku od vsaj petih sodelujočih umetnikov, se bode smatral jury kot priznan. Vsa imena jurorjev sa objavijo kakor hitro bodo došli odgovori od postavljenih kandidatov, da sprejmejo svoja mesta. 4. Kot zastopnik slov. umet nikov v belgradskem odboru, ki bode izbiral dela za častne nagrade in prodajo pri loteriji, je bil enoglasno voljen g. dr. Miljutin Zamik, ki pa časti ni sprejel. Zato ostane to vprašanje za sedaj še nerešeno. 5. Končno so zborovalci sklenili se informirati še natančno v Belgradu o vseh detajlih glede de koraoij, velikosti, prostorov itd. v »Narodnem muzeju« — Bdhinjska železnica. Žalezniški predor pri Rudovni bo slovesno predrt dne 15. avgusta ob */, 1. uri popoludne. Ob 2. uri popoludne bo slavnostni obed v Lujizinem hotelu na Bledu. — Toča je pobila v občini Trebelevo, okraj Litna. — Sladkor je od avgusta do konec septembra dražji za 3 krone pri 100 kg. — Utonila je 4V, letna hčerka posestnika Jožefa Barage v Zavrhu, okraj Logatec, v z »ndo napolnjenem čebru. — Iz Gorij. Včeraj je zaplapolala za-stava na Holmu v znamenje, da je predor skozi H o 1 m prevrtan — Iz Trsta poročajo, da so ustavili sodnijsko postopanje proti predsedniku in tajniku društva »Societa ginnastica«. — Strela je v Lesnem brdu pri Vrhniki včeraj ubila konja in kravo, last posest nika Jožefa Gregorke, Konj in krava sta vo žila gnoj, ko je udarila strela. Gregorka je ostal nepoškodovan. Škoda za Gregorko je temvečja ker je imel samo to živino. — Sadna razstava v Radovljici. Paviljonika stavba za sadno razstavo izvrstno napreduje. Delo izvršuje domači tesarski mojster g. Ivan Dernič, lastnik mehanične teaarBke delavnice. Za dosedanja dela kažejo, da je g. Dernič mojster v svoji stroki. Prihodnji teden bo vsa stavba že pod streho. Potem Be prične z okraski in potem z de koracijami. Vse kaže, da bode ta stavba nov kras Radovljice. Poslopje bo z zelenjem in zastavami sijajno okrašeno. Ze stavba sama bode vredna, da razstavo obišče mnogo go stov. Posebno lepo bo pročelje in portal, nad katerim bo sijal Vodnikov stih: »Jablana, hruške in druge cepč, cepi v mladosti za stare zobe !« Na Etenah pa bodo razne slike v konturah predstavljale sadjarstvo in njega razvoj. Reči se torej sme, da naša Gorenj- ska, osobito pa Radovljica, še ni ionla ka tacega. — Zopet požar! Die 1. avgusta t. l.ob 11. uri zvečer je nastal ogenj v vasi Malem Jederču, onkraj Kolpe, župnije lukovdolske. Zgorelo je 28 hiš in druga gospodarska poslopja, '/jižgali so 15 in 16 letni dečki, ki so smodke kadili, ležeči na slami pred nekim skednjem. Tadi nocoj ss je videla ognjena zažara tam isza Vučakovskega hriba, iupnije viniške. Do sedaj tu na Vrhu še ni znano, ali je ogea) bolj na kranjski ali hrvaški strani. Povsod požari v tej suši! — Prepovedan izvoz krme Danes priobči državni zakonik ministrski odlok, s katerim je prepovedan izvoz krme in si cer: melase, turščice, ovsa, konjske bobo-vine, krompirja, detelje, sena itd. Nadalje je prepovedan izvoz za Blamo, rezanco, pleve itd. Vlada utemeljuje ta korak s tem, da je letos malo krme in je nevarnost, da ne bode mogoie prekrmiti poljedelcu in armadi živine. Prepoved je izdana sporazumno z ogrsko vlado. Izjem ta odlok ne dopušča. Zaradi suše je železniško ministrstvo podaljšalo veljavo znižanega vožnega tarifa za krmo do 31. decembra t. 1. — Posebni vlak v Postojno Udeležencem posebnega vlaka dne 14. t. m. v Postojno v vednost, da se bodo dobivali vožnji listki pred odhodom vlaka pri bla-gajnici na iužnem kolodvoru. Vlak bode odhajal ob 7 20 minut z utraj. — Za razširjenje vodovoda v Kamniku so došli štirje oferti in sicer. E. Madile iz Celovca za 47.142 K, L?chnik v Ljubljani za 32000 K, Dirnbock v Gradcu za 33 000 K, Wagenfiihrer na Dunaju za 34.000 K. ki je delo tudi dobil. — Ponesrečil se je pri razstretjevanju min v Rožni dolini na Koroškem Janez Ru-tar s Kranjskega. Umrl je na mestu. — Tovarna pogorela. V Gorici je pogorela 9. t. m. zvečer Lebberzova tovarna vžigalic. Gašenje je oviralo primanjkovanje vode. — Umrl je v Krminu dr. J osip D e ■ p e r i s , bivši župan goriški. Požar v Smohorju. Pogorelo je do tal od 108 his 32 in poleg tega pa mnogo gospodarskih poslopij. Pripomniti je še treba, da železniški urad ni hotel vzprejemati od pošiljanja brzojavk, dasiravno je videl, da je pošta popolnoma pogorela. — Zminec pri Skotji Loki. D.iš 9. t. m. popoludne ob 3. nas je obiskala silna nevihta z bliskom, grmenjem in točo. V Lubniku je završalo, kakor bi začel stresati orehe in vsula se je toča. Kakor navadno ni šla posebno na široko, ampak izbrala si je navadno pot čez Gabrovo in Breznico, Zminec, Bodovlje, sv. B»rbaro in dalje čez Soro na Sorško polje. Vse te vasi so hudo prizadete, poljski pridelki, kar jih je bilo zunaj, so vsi vničeni. — Toča. Iz Dobrniča se zopet poroča o novi grozni nesreči. V noči od torka na sredo je vnovič po nekaterih vaseh toča pobila vse. Ajda se še ne pozna, kje je rastla. Tako je ljudstvo prav ob ves pridelek tega leta. Preje strnene žito. sedaj p« še ajda! Ako ne dobi ljudstvo izdatne podpore, bo be^a velikanska. — V Žužemberku je 10. t. m umrla Polona Tavfiar, seitra vlč. g. dekana Mihaela Tavčarja. Skrbno gospodinjo priporočamo v pobožno molitev vsem znancem. N. v m. p.! — Smreka je padla na Janeza Čveka v Kokri ter mu zdrobila nogo. — Slavnost gasilcev v Postojni. Slavnostni vlak odhaia dne 14 t. m. i z Ljubljane ob 7. uri 20 min. v jutro ter dospe v Postojno ob 9. uri 23 minut. Cena vožnji je sem in tja 2 K 70 v. za III in 4 K 10 v. za II. razred. Zglasiti se je pri zaveznem tajniku g. Troštu. Vstopnice k jamski slavnosti dobivale se bodo pred vhodom v jamo, one za koncert pa pri dotični blagajni. — Isseljevanje Brzoparnik »Kaiser Wilhelm der Grosse« je včeraj ziutraj ob 9. uri srečno dosoel v New York. Zastopnik tega društva jeEd. Tavčarv Ljubljani, Kolodvorske ulice 35. Ljubljanske novice. Poročil se bo v ponedeljek zjutraj hišni nosestnik in načelnik zadruge izvoščkov g. Ivan M a r o v t z gdč. Frančiško G r u m. Zaročil sa je g. dr. W i n d i s c h e r z gdč. Sajevičevo, hčerko pred leti umrlega liubljanskega odvetnika. Biciklist je povozil danes zjutraj vajonca kranjske BtavbinsUe družbe Jurija U n -g e r j a ter ga poškodoval na roki Strašna nesreča na državnem kolod\ oro. Danes ob 7. uri 30 min. dopoldne je bi! povožen na državnem kolodvoru zapisovalec vozov Jožef V i d i c. sedem vozov ju šlo preko njega. OJividno si je hotel pomtgati, ker je bil najprej poškodovan na gorenjem delu života, potem pa šo na spodnjem Odtrgalo mu je obe nogi, ki sta le na koži veseli na telesu. Vidic je prišel šele 1.1, m. v Ljubljano iz Domžal, kjer je samenjal službo. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Topničarski polk štev. 9 je včeraj na poti v Krško prišel v Ljubljano. Danes je prišel s Krškega v Ljubljano topničarski polk itev 7. Tat v Koleziji.. Pred nekaj dnevi je ■manjkalo vefi dragocenih stvari kopajočim se osebam v Koleziji. Zmanjkalo je tudi gospodarju Kolezije črez 120 kron, ne da bi se moglo priti na sled iločincu. V pone deljek so pa aretirali uslužbenca pri gospodarju Kolezije, Alojzija Rannerja, doma s Štajerskega, po poklicu mesarja. Ranner je baje na sumu, da je on ukradel raclične dragocene stvari in pa tudi omenjeni denar. Izdalo ga je, ker si je pred kratkim napravil več oblek in perila ter si omislil še razne druire stvari. Aretirali so 18.etno hišino Jcsipino G e r m i t s c h , doma iz Salnograda. Ger mitseh je nezakonska hči nekega tovarni ikega vratarja na Dunaju. Ker je ni hotel oče poznati, ušla je z Dunaja ter je prišla v Beljak, kjer je le malo časa slutila; I81etn& reva se je izgubila tako daleč, da se je začela vlačugariti okoli. Iz Beljaka je prišla v Trbiž in potem v L ubliano. Nastanila sa je v hotelu »Grajier« na Dunajski cesti, kjer je ukradla iz neke sobe, kjer je slučajno stanovala gospodična Milka Tolizzijeva, eden jopič, vreden 20 kron. Podpisala se je z napačnim imenom kot Marta Waldmeister z Dunaja. Ker ni imela denarja, da bi plačala sobo, je šla v hotel »pri slonu« in potem k »Llcydu« ter se tam nastanila. Ukradla je Um nekemu gospodu nekaj denarji. Na ovadbo tega gospoda jo je policija aretirala. Karodno gospodarstvo. Grozna suia. Najstarejši ljudje ne pamtijo tako eu> hega leta, kakršno je letos po vsej Evropi. Suša je v naši državi žetev grozno oškodovala in davčni uradi so prisiljeni, da znižujejo zemljiški davek ia 75%. Cene pšenici na borzi silno rastejo. Pred desetimi leti je bila cena pšenici na dunajski borzi koncem julija 15 1 K. Leta 1899 je bila oena jako visoka 20 44. Nato je padla. Potem so bile cene koncem julija: Leta 1900 ... 169 K „ 1901 . . . 173 „ , 1902 ... 17 7 , „ 1903 ... 17 2 , , 1904 . . . 22 20 „ Letos je za polovico manj p 8 e n i c e , kakor lani. Jako nepovoljna poročila prihajajo s Ogrskega, Nemškega, Ruskega, Frincoskega in z Balkana. Darovi. Za pogorelce v P o d p e č i bo darovali p. n. gg. : Zbirka ob novi maši g. Ant. Žnidaršiča 95 K; mons. Matija Jeriha, kanonik v Novem mestu 10 K; iupnik Anton Kukelj, Šenčur 5 K; dež. poslanec Primož Pakii 20 K ; učitelj Ivan Štrukelj, en voz mrve ; župnija DraigoSe 7 K; du hovnik Janez Brezovar, pod Gabrom 10 K; semeniški vodja dr. Joitf Lesar 20 K ; iupnik Franc Marinič, Kojsko 5 K; trgovec Valentin Treven v Idriji, 2 zveaka obleke; iupnik Anton Krčon v Kamniku 8 K; upravništvo „Slovenca", tblrba 1., 32 K 60 v.; župnija Sent Jurij pri Kranju 7 K; zbirka na novi maši g. Strubelj na Polici 40 K; profesor dr. Josip Marinko 10 K; St. Dužnik, Hrenovice 5 K; župnik Lorenc Kristcfič, Hrastje 10 K; svečar in posestnik Oroslav Dolenec 20 K; H. zbirka v »Slovencu" 30 K; 111. zbirka v »Slovencu" 15 K; dekan Fr. Schweiger v Leskovcu 10 K; Job. Sehumi v Ljubljani 20 K; župnik Baltazar Bartol 10 K; kanonik Jožef Jaklič v Novem mestu 10 K; iupni urad Skocijan pri Dobravi 10 K; neimenovan 10 K. — Iirecno za pogorelo cerkev v Podpeči p. n. gg.: Župnik Anton Kuktlj 5 K ; iupnija Sent-Jurij pri Kranju 3 K; St. Dužnik, Hrenovice 5 K ; župnik Janez Tavčar na Dobravi 50 K; Ir. P. na Dobravi 10 K; zbirka v .Slovencu" 2 K ; župnik Baltazar Bartol 20 K. Vsem darovalcem se izreka tem potom prisrčna zahvala! Bog povrni! Zupni urad Dobrepolje, dne 8. avguste 1904. Andrej Ramoveš. Poslani našemu uredništvo: Za družbo ■ v. Cirila i n M e -toda: Gosp. Ivan Baloh, kaplan v Mengšu, nabral na novi maši i. g- Ivana Hribarja, 39 K. Za pogorelce v P o d peŽ i: O. A. Z. v Ljubljani 2 K. Tdtfonska In brzojivn« poročili. Japonsko-ruska vojska. Faiis, 11. avgusta. „N»w York Herald" poroča iz Peterburga: Vesti iz Ljaojana trdijo, da se Japonci istodobno krečejo proti Mukdenu in proti Ljaojanu. Pariz, 11. avg. Poročevalec »Tempa" poroča : Rusi se bodo še umikali in sicer najbrž do T i e • lina, 70 km. severno od Mukdena. London, 11. avgusta (Kor. ur.) Reu terjev urad brzojavlja iz Člu: Neki ruski rušilec torped trdi, da je velik del ruskega brodovja ušel izPort Arturja, zasledovan od Japoncev. Tokio, 11. avgusta. (Kor. ur.) Včeraj je bila baje huda pomorska bitka. Idd ni znan. London, 11. avgusta. »Daily Mail« piše iz Kronštata: Najstrožja pazljivost vojaške oblasti v Kronštatu se smatra kot znamenje, da je Rusija pripravljena na napad v Evropi. Vojne ladje so neprenehoma v polnem paru in obdane z mrežo proti torpedom. Tujim ladjam je zabranjeno priti v Kronštat. London, 11. avgusta. Med Rusi in Japonci na bojišču strašno divja rumena mrzlica in solnčarica. Ruski in japonski idravniki, ki na bojišču kolegijalno občujejo med seboj, ne vedo kam bi spravili veliko število ranjencev. Rusi jih neprestano z železnico pošiljajo domov, Japonce jih pa prevažati dve ladji Rdečega križa in več bolniških ladij. Peterburg. 11. avgusta. Z ozirom na poročila o neugodnem po ložaju v Port Arturju, izvedel sem na najkompetnejšem mostu sledeče: Japonci so še 13. vrst oddaljeni od Port Arturja. V ztdnji bitki bilo je ubitih 13.000 Japoncev. Njih število znaša 70.000 mož. Položaj Port Arturja je za Ruse izvrsten. — Neki visoki ru^ki častnik se je izrazil: »Pustite liste, naj pišejo kolikor hočejo o padcu Port Arturja, a mi bodimo zanj brez akrbi, ker Japonci nimajo na razpolago za vzetje trdnjave potrebnih mož, a naša posadka je dovolj mečna, da jih zamoie zmagonosno odbijati.« Peterburg, 10. avgusta. Nekaj japonskih ladij je zopet silno bombardiralo Port Artur. Japonska ladja .Icukušima« je pokvarjena. Seka, 11. avgusta. Ker je cena živine radi nedestajanja krme jako padla, časopisje odločno zahteva, naj mesarji znižajo ceno mesa. (Kaj pa ljubljanski magistrat? Ured.) Zagreb, 11. avgusta. Velike vojaške vaje pri Karlovcu so odgodene radi nedo-stajanja vode. Zagreb, 11. avgusta. Stavka brivskih pomočnikov se je včeraj pričela. Trst, 11. avgusta. Radi bombne afere sta aretirana privatni učitelj Linlucci in trgovec Marcello De Paoli. Trat, 11. avgusta. Pri Edgardu Rssko-vichu je bila radi bombne afere hišna preiskava. Dunaj, 11. avgusta. Vsled iivozne pre povedi so na žitni borzi cene pšenice in rži padle za 10 h. Dunaj, 11. avgusta. Z dopusta na Dunaj se vrnivši nadvojvoda Ferdinand Karol je obolel na močni zmoklosti. Nadvojvoda baje ne odide v Prago, ampak se zopet od -pelje v zdraviliška. Budimpešta, 11. avgusti. JoBip Ciy bi se imel dne 10 t. m. poročiti b hčerko mitniškrga predstojnika Birosa. Pretekli teden je umrl nevestin oče. Daklica je večkrat poljubila mrtvega očeta ter radi tega vsled zastrupljenja umrla dne 9. t. m. L,ay se je na grobu avoje neveste ustrelil. Budimpešta 11. avgusta. Zasedanje zbornice ie odgodeno do 10. oktobra. Pariz, 11. avgusta. Waldeck Rouseau je umrl vsled izgube krvi pri operaciji, ki je trajala eno uro in pol. Došli duhovnik ga je dobil v nezavesti. Petrograd, 11. avgusta. Tu je nastala aziatska kolera. Več ljudi je umrlo. Oblasti skrivajo število. Zdravstvena policija je izdala stroge naredbe. DKeteorologifino poročilo. HSina nad Morjem 306-2 no, srednji iračni tlak 736-0 na 3 | Cu opa- •5 ( Hltljl Skuj« bfcTO- n$m. T mm. To® j«. r>tnn oJtaj* Vetr«»l. lil Heb, !|"l 1 a«. 1 * ► 10| 9 zveč. | 736 3 1 17 6|sr. jzah. del. obl. | . 11 7. zjutr. I 736-0 I 17-3 j brezvetr. 2. popol.j 734 7 1 24-8 sr, jjvzb. S.-ednja včerajšnja temperatura 17 8*. pol. obl. I 16 9 del. obl, 1 norm. 19'3* Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in ob smrti predragega uam sina, oziroma brata Alfonza Vrhove kakor tudi za častno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem iskreno zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, gospodu prof. Novaku ter z» krasne darovane vence in vsem, ki so se nas kakorkoli spominjali ob prebridki izgubi 1350 Ljubljana, 11. avgusta 1904. Žalujoča rodbina Vrhove. Avstrijsko-ameriška linija. Edina, domače-avstrijska direktna, brzoparobrodna. vožnja, Trst-New York. Oceanska vožnja okrog 8 dni! Prosta, dobra, domača hrana in pijača ter ltO kg prtljage že od Ljubljane, tedfsj nobenih postranskih stroškov med potjo. Najpripravnejša in najcenejša pot iz Avstr je v Ameriko. Cela vožnja Ljub-)jana-New York samo K 100.— Ta domača družba je edina, katera sme povsod nastaviti sveje zastopnike. Pojasnila in vozne karte za Kranjsko, Štajersko in Koroško le pri Jos. Pavlinu v Ljubljani, Marijin trg št. 1. 1349 6—1 Napise in slikanje grbov obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice. 524 18 11—8 Vnanja naročila proti povzetju. nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiD | J Grenčica ! | Florian" jI || in liker |[ II „Florian" || || najboljša kapljica || 11 za želodec. 1238 1711 riiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiinim Sfenojrafe popolnoma vešče slovenske in nemške stenografije, »r sprejme -m b 15. avgustom t I. pisarna gg dr. VaL Krlsper ja in dr. Fr. Tominlek a. Strojepisci, iiurjeni v pisarmakih opravilih, imajo prednost. Ponudbe na pisarno. Plaia po zmotnosti in dogovoru. 1334 3—3 Vedno najnovejši =— w gramofoni ka^or tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone Rudolfu Weber, urarju v JLjubljani, Stori trg štev. 16. S t avgustom se preselim na dunajsko cesto štev. 20, nasproti kvarne „Suropa", v Hribarjevo hišo. Prodaja se na obrobe. — Stare plo$le se 3amenjajo. >M Preselitev mizarske in pohištvene obrti. Slav. občinstvu in preč. duhovščini ulj ud no naznanjam, (la sem z današnjim dnem preselil svojo mizarsko obrt in zalogo pohištva U Prešernove ulice na Sv. pefra cesto št. 19 v lasfno hišo. Priporočam se nadaljnji naklonjenosti zagotavljajoč kot doslej točno in pošteno postrežbo. Velespošto vanj eni fllip Fajdija. Patent Hatschek irUiSter nit 1268 26—3 (Zakonito zajamčeno oznamenilo za asl»estni cementni škrilj.) Najboljša streha sedanjosti. Eternit tovarne LUDWIG HATSCHEK Najdalekosežnejeporoštvo. u____..ihmli Lhihiila ibi» »w ■ mi iiv — SnrinMia a nriifi vrsti«. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte. iiAajatolj ia aparat anteiki B/. IpasJ Vama pred ognjem in viharji, klubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vackiabruck Dunaj Budimpešta Nyeryes-Uyfalu poprav, is lahka, lična in cena Gor. Avstrijsko. IX/1, Berggasse II. Andrassystrasse 33. Ogrsko. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvorniče portlant cementa DOVJE v irsiij, via Geppa 2. -—-------liik JtataUfts TUkara«" v Ljnbljtai.