-- Krajevna KZ sporofta, da bo v nedeljo, 19. januarja po sv. maši v šoli govoril o gozdarstvra g. okrajni gozdarski referent Inž. Miklavži. iz Maribora. Ker bo g. lnženj_r nam Pohorcem v korist napravil tako dolgo pot, je dolžnost nas vseh, da ga vsi gremo poslušat. Govor bo o tem, kako je treba izračunati množino rezanega in okroglega lesa In kako se določi množina stoječega lesa. Mislimo, tia bo to predavanje vsakemu pohorskemu kmetn zelo koristilo. Les je naš zaslužek. Les mora biti tudi naša skrb! Zato še enkrat vsem: Poskrbite za veiiJro ucteležbo. »O IMIis* n^slf.a Joiina pisi Dravslco polje Sv. Daaijel na<i i'revalj__u____i. Smo precej v hribovitiii krajib. Glavm naši dohodki ao sadje in les. Dfiii na dan pojejo po n&ših gozdovih žage In sekire »mrtno pesem gozdnemu drevju. Kaj bo? Tiii in skrit je naš kraj, malokdo pride k nam. Zato m.ramo pa širši javnosti povedati to, da imamo pri lias tako slabe ceste, da že zdavnaj ne odgovariajc predpisom in varnosti. Letos smo pridelali tako malo sadja, ko ni bila letina za to, zato tudi ni bilo mošta in ne žganja. Posledica tega je, da se tudi harmonika ne oglaša tako pogcsto kot v drugih letih. Snega doslej še nismo dcbai preve^, upamo pa, da ga bo še dovolj in da bvmo lahko zvozili domov drva in steljo. Hud mraz nas je pa potisnil ?a. peč in tam se pogovariamo o vojui in podobn ili stvareh ter prenilevamo poročila iz >&lov. gaspadarja«. Kozjak Gradišče ob seveinl meji. Na tukajšnji obmejni šoii smo 29. decembra praznovali vesslo božičnico. Po raznih šaljivih in resnih deklamacijsih ter petju šolskih otrok so blli ti deležni obdantve z obuvalom, z blagom za obleke in perilo. Zahvaliti se tncramo Družbi sv. Cirila in Metoda v JLjubljani, nadalje g. ravnatelju Mastnaku in klEi_i*ni gimnaziji v Mariboru, tovarnarjem Rosner in Huter ter drugim, ki so prispevali k tej res potrebni obdaritve. Hvaležm smo pa tudi šolskemu vodstvu za to uspelo prireditev. — Poročamo z veseljem Se to novico, da je bil predsednik Solskega odbora in vrli narodnjak Gregor ž__ezj_ik odlikovan od kralja z redom sv. Save V. stapanje. K zaslužnemu odlikovanjii čeetita odlikovaneu »Slov. goepodar«! Peliorie Sv. Martln na Pohorju. Tudi pri nas napredn_©mo. Tukajšnia ljudska šo!a s šestimi oddelki je imela do letošnjega šolskega leta samo tri učilnice. Krajevnemu Solskemu odboru se je r letoSnjem šolskem letu posrečilo, da je izposlovai naiem četrte u.ilnice v gasilskem domu. šolski upravitelj je nabraJ med ob_ani 7000 din prostovoljnih prispevkov za preureditev dvorane gasilskega. doma v četrto začasno učilnico in za nabavo novih klopi ter drugega razrednega inventarja. Vsem dobrosrCnim darovalcem iskrena hvala. Storili »te veliko delo krščanske ljubez_ni do otrok v kraju. šolski prostori so blli za tako veliko število otrok pretesni. Z vašo pomo_jo smo vsaj za silo uredili slabe šolske razmere. Caka nas še mnogo potreb v šoll in izven nje. Treba bo dobiti vsaj 6e eno učno sobo, da bodo vsi učenci imeli dopoldanski pouk. Popraviti bo treba razpadajo-O streho na šolskem poslopju. Planuici bodo morali poCasi mlsliti na svojo šolo ltd. Dobra šola je najboljša dota za vsakega otroka. Lepa šola je vsakomur najlepši dokaz, da občani svoje otroke ljubijo in da zanje lepo skrbijo. Lepa hiša, dober gospodar! Lepa šola, skrbni občani! Kdor več zna, več velja! ISato podpirajte šolskega upravitelja pri stremljenju, da bo tudl v šmartnem nekoč lepa šola. Vnrberg. Kol doslej že ve. let, ]e tudi l»tos 9olsko upraviteljstvo s pomo_jo IProtituberkulozne lige in dobrotljivih «rc prlredilo boži.nico _olski deci. Bog poplačaj vsem, ki lajšajo bedo siromašnih ljudi! — Vrata v novo leto so s. odprla in z zaskrbljenim obrazom smo stopili skozi nje, fteprav nam vsak prijatelj in vsak, ki smo ga v teh dneh srečali, želel srefio, bogaMvo itd. A kaj, ko je pa sreča. opoteča in ne venao v kakšni obliki bo prišla in v čerr ge bo izkazala. Oprijemal »e bo vssak različnih gredetev. da srečo dosrže, a ne smemo pozabiti na pošt.nje, veraost iri zvestobo načelom, ki jih katoli&ki ti«k širi. Orožje proti vsem motilcem miru in ljubezni, sejalcer!) soyraštva in odpadnižtva Je bil in bo ostal krščansUi časopis. Zato bi lepo priporoi*): ostajiimo svojiin glasilom vsi zvesti in se tudi pretoudimo ter ga razširimo med našini krogoai! Sv. Lovrenc na Dravsfcena polju. fee vedno »ino pod utisom straSne izgrub. nažega narodnega voditelja g. dr. Ajitona Korošca. Njegovega vla.'arskega pogreba se je udeležilo številno zastopstvo. tudi Femtovski odsek je bil zaatopan po načelnrku br. Domanjku in blagajniku br. Korparju. Raren žalne seje vseh društev smo zadnjo nedeljo v _ecembru imeli Se skupno »farno ža!no protflavo«, na kateri sta govori!a bog-oslovca g. Petek iz F;«ma in domačin g. Fideršek. Deklamirala pa «ta dijak Z-lolšek in T. Bc!e. — V časopisn.m s>;"acijskem tednu so prišle najprej na vrs+o Apa*e, ki so se sijajno izkazale! Saj si jih je 36 na n-vo naročilo »Slov. gospodarja« in 3 »Nedeljo«. l'osnemajte! — Zadnjo nedeljo so gostovali pH nas sosedni šentvid_ani. Z velikim uspehom so narn predvajali spevoigiro »Opat in grof«. — V nedsljo, 12. januana, bo po večernicah tretje mesečn. prosvetno predavanje, tn sicer tokrat o zdravstvu. Goapa Kebrič, pomožna samarijanka RK v Mariboru, bo g-ovorila o >Negi bolnikov ter prvi pomo« v nezgodah. ranah, opeklinah in ozeblinah«. Upamo, da bo udeležba tolikšna, kot je bila pr obeh Petanči.evih predavanjih o sanjah in spiritizmu. Slovenske gorice Sv. Jurij ob Pesnici. Na Štefanovo je naS Fantovski odsek počastil spomin pokojnega g. dr. A Korošca v šolski dvorani, ki so jo mladi in stari domačini ln tujci napolnili do zadnjega koti6ka. Dvorana je bila vsa v zelenju in črnini, na odru je pa krasil sliko velikega pokojnika iz smrekovih vejic izpisan napis »Slava voditelju«. O pokojnem velikem sinu slovenske zemlje je govoril g. učitelj Sudar. — Po spominski besedi so fantje in dekleta uprizorili Jur.ičevo narodno igro »Tihotapec«. Uprizoritev je bila. sicer skromna, toda eno je neizpodbitno, da se tudi obmejni Šentjur drami, da se vendar že enkrat v temeljih maje Sentjurska nedelavnost, ravnodušnost in stara zakrknjenost, ker se krog agilne, narodno zavedne in nadarjene mladine iz tedna v teden vse bolj množi. Nič zato, če so v tem krogu, ki ne vidi preporoda naše vasi v kartah in biljardu, skoraj samo viničarskl in delavskl sinovi. Kaj še! Prav na te smo ponosni! Kako so naa navdušili ti naSi fantje na svoji akademiji 8. decembra s svojo samozavestjo in postavnostjo! Topla zahvala ob tej priliki Solskemu upraviteljstvu, ki je radevolje prepuatilo uporabo šolske dvorane Fantovskemu odseku. Velika Nedelja. Na tukajšnji šoli posluje že _M>dmo leto šolska kuhinja, kjer dobivajo v zim»ki dobi siromašni otroci toplo kosilo. Mnogo težav In zaprek se je srečno prebrodilo v teku 6asa, da se je ohranila ta dobrodelna ustanova za teleani m duševni razvoj našlh maJCkov. — Spričo slcrajno neugodne letošnje letine je bU njen nadaljnji obstoj ogrožen in to v dobi, ko se seli v marsikatero delavsko in viničarsko hišo pomanjkeunje ter bi bila pomoč revnim otrokom najnujnejša. Pa tudi v teh skromnih razmerah so se radevoljno odzvali klicu po pomočl mnogi darovalci in dobrotniki ter prispevali po svojih moCeh v živlllh ln denarju. Med mnogiml drugiml so Izdatno podprli akcijo za nadaljnje poslovanje šolske kuhinje znani stari prijatelji šolske mladine. Tudl upraviteljstvo križniške uprave je takoj ugodilo prošnji ter dobavilo potrebno kurivo in nekaj živll. Na predvečer velikega praznika miru pa je prejel odbor obvestllo, da je na predhzg tukajšnje križniške uprave naro.ll veleč. križniški priorat v Ljubljani, naj se pokloni šolski kuhinjl v spomin smrti voditelja in ministra g. dr. Antona KoroSca v živilih in denarju all samo v živillh vsega v skupnem znesku 1000 din. S tem je vodstvo omenjene ustanove najdostojneje po-astilo apomin velikega pokojnika, saj je bil ravno g. dr. Anton Korošec tistl, kl je za časa svojega minlstrovanja ponovno vzpodbujal krajevne člnltelje v vsej državi, naj se ustanavljajo pri vseh Solah v državi šolske kuhinje. Vsem in vsakemu dobrotniku, posebej pa še križniškl upravi za njeno plemenito zamisel, naj bo ljubi Bog obilen plačnlk! Apače. Vsi zavedni Slovend naše občine poznajo veliko vlogo, kl Jo je imel pokojni g. dr. Anton KoroŠec pri ustvarjanju Jugoslavije. Radi tega je imel ob-lnski odbor žalno sejo, na katerl je g. žu- pan Franc Režonja iz Vratje vasi govoril o življenju in zaslugah pokojnega voditelja, o njegovem Ugledu in o dobrotljivosti njegove roke, kl je vse razdelila med dijake, siromašne otroke in one, ki 90 ga prosili za pomoč. Nebeški plačnik naj mu vse obilno povrne! Murslco polje Ljutomer. V Katoliškem domu se je 22. decembra vršila spominska proslava, da se oddolžimo velikemu pokojniku g. dr. Antonu Korošcu. Najprej so pevci zapeli pesem, potem je recitiral v tmenu mladine J. Cerkvenik »Umrl nam je oče« za njim je v imenu JRZ govoril ljutomerski župan g. F. Slavlč, nato v imenu zadruge ravnatelj g. P. Potočnik, v imenu MJRZ pa g. M. Husnjak. Za konec so pevci še zapeli »Vigred se povrne«. Nablto polna dvorana je bila priča priljubljenostl pokojnega voditelja, Slava njegovemu spominu! Ljutomer. Močan -jug je stopil ves sneg, tako da smo novo leto imeli brez snega — toplo in sončno. Toda že 2. januarja je pričelo dežiti. Dež je na tleh In drevju sproti zmrzoval in nastala je poledica. Ceste so bile kakor asfaltirane. Bati se je, da bl poledlca škodovala ozimini in sadnemu drevju. — Fantovski odsek je za svoje člane prlredil tridnevne duhovne vaje s šestimi govorl. Govoril je govornik iz Ljubljane. Povabili so vse fante in može, ki so se vabilu polnoštevilno odzvali. Pri.ele so 3. januarja zvečer, a zaključek je bil na Kraljevo. Ob 8 je bila zborna sv. maša, pri kateri so vsl obiskovalci pristopili k sv. obhajilu. Po sv. maši je bil zakljuftnl govor v Katoliškem domu, ki so ga spremljale skioptične slike. Štrigova pri Ljutomeru. Nekaterl zagrebški listi so poročall o vellki proslavi, ki se je baje vršila ob priliki blagoslovltve obnovljene župnijske cerkve v Strlgovi. Med ostalim so navajali, da je pri aprejemu bllo nad 4000 ljudi, da je na šolskem poslopju bila razobešena hrvatska zastava, ki so jo prejšnja slovenska oblastva prepovedala, da je med ostaliml, ki so g. nadškofa pozdravili, istega pozdravil tudl predsednik krajevne organizacije HSS, kl je baje izrazil željo ljudstva, naj bi se na tukajšnji šoll apet uvedlo poučevanje katekizma v maternem hrvatskem jezlku, kakor se je to že od davno poučevalo, in da je dobil odgovor, da se bo Štrigova v kratkem vrnila k banovini Hrvatski. Resnici na ljubo navajamo sledeče: Prl sprejemu je bilo s šolskimi otroci vred naiveč 400- -450 ljudi. Prvi je pred šolskim poslopjem pozdravil g. okrajni načelnlk iz Ljutomera, potem g. župntk, nato pa župan občine štrigova, nakar je zaradi hudega mraza sprevod krenil v šolsko poslopje, kjer ata g. nadškofa pozdravila še šolski upravitelj in domačl g. kaplan. Da bi med pozdravrtelji bil tudi predsednik krajevne organizacije HSS, nl rea, ker v štri_x>vskl župniji ali občini taka organizacija aploh ne obstoja, torej tudl njenega predsednika ni. Pa. pa se je neki mož pritožil, zakaj se na naši šoll deca poučuje v katekizmu v slovenš.ini, ne pa v hrvaščini. Smešno! Ta mož ni niti predsednik krajevne organizacije HSS, ni predstavnik ljudstva, ntma otrok (ne samo šoloobveznih, on otrok sploh nima!), navsezadnje pa on ni občan obClne štrlgova. Po njegovem izvajanju je nastal smeh, nakar je g. nadškof v kratkem odgovoril, da je njegova želja ta, naj bl se štrigovsko vpra- šanje rešilo na tak način, da bo zadovoljno ljudstvo samo, i Hrvatje i Slovenci, ker so nam ln bodo bratje Slovenci najve.ji prijatelji, 8 kateriml moramo v najboljSlh odnošajih živeti. Pripomnlmo še, da se v štrigovski šoli noben predmet, najmanj pa katekizem, poučuje v slovenščini, temveč se ve3 šolski pouk vrši v čisti štokavski hrvaščint Kar se pa tiče razobešanja zastav, je resnično to, da je plapolala ena hrvatska zraven papeške zastve na cerkvenem stolpu, ena pa na drugi zasebni zgradbl, dočim je na šolskem poslopju visela »nevtralna« zastava, ki ae jo lahko smatra kot hrvatsko, z druge strani pa kot državno; na vseh ostalih zgradbah pa so visele državne in papeške zastave, razen teh je v spomin dr. Koroščeve smrU visela še ena črna zastava. Tudi ni res, da bi slovenska oblastva do sedaj prepovedovala izobešanje hrvatskih zastav, ker so jo tlsti nekat.rniki, ki jo redno izobešajo, neovirano izobešali. Tudi nl res, da bl se g. nad&kof udeležil banketa pri šolskera upravltelju, kakor tudi ni res, da bt po svečanih večemicah v župni cerkvl g. nadškof imel velik govor, ker ta dan g. nadškof v cerkvl kakega govora sploh ni imel. Kakih posebnih sveCanosti ali manifestacij pa v teh dneh v Štrigovl sploh nl bilo. Obisk g. nadškofa v štrigovi je bll strogo cerkvenega značaja. Ha'oze Sv. Barbara v Halozah. All ste že obnovili naročnino za »Slov. gospodarja«? Koliko naro.nlkov je že kdo dobil nanovo za leto 1941? Ali že imate In poznate »Nedeljo« in »Kmečko ženo«? Sedaj je čas naročanja! Pomenlte se doma, idite od soseda do soseda, dela ni zunaj in ljudje Imajo radi, če jih kdo v tem dolgem zimskam času obiš_e, da pokramljajo in za novicami vprašujejo. Prijatelj, sedaj nič ne zamudiš, zato na apostolsko delo vsi za katoližki časopis, od hiše do hiše! — Vinarska zadruga je raadelila za spodnje Haloze 10.000 kg naročene rži in je je še zmanikalo. Rž je bila lepa. Te dni bomo dobili tudi korazo, ko bo omogočen radi snežnih razmer na cestah zopet redni promet. Tudl poštni avto ne vozi radi prevelikega snega Ustanavljamo »Kmetijsko prodajno in nabavno zadrugo« za Haloze in članl že prlstopajo. Je že skraini čas za to. — Božičnica »Slovenske straže« v Mariboru je tudi naši ubogi obmejnl haloški deci podelUa en del v ta namen zbranih darov v to določenim revnim šolskim otrokom. En del otrok je bil obdarovan v šoli, en del pa je bil določen od Katoliške akcije in razdeljen najpotrebnejšlm v društveni dvorani prl Sv. Katarinl. Vsem darovalcem, ki so omogoClli »Slovenskl straži« obdarovanje v oblekah revnim otrokom, kakor tudi »Slovenski straži« v Mariboru najlepša zahvala! Slovenska Kraiina Murska Sobota. Morilec Karel Makovec iz štrigove, ki je bil pred kratkim na tukajšnjem okrožnem sodišču za dvojnl umor obsojen na smrt, se je proti kazni pritožil In apelacijsko sodišče mu je smrtno kazen spremenilo v dosmrtno robijo. — Akcija za zimsko pomoč soboškim siromakom je dobro uspela. Saj so že doslej naši uvidevni Sobočani prispevali okrog 100.000 din. Turnišče. Na novega leta dan po ve.ernicah je naše Prosvetno društvo imelo v farnem domu prav uspelo božiftno proslavo. Ljudje so dvorano čisto napolnili. — Na sveti dan zvečer je v enl izmed naSih gostiln prišlo do nepotrebnega obračunavanja, pri katerem je neki gospodi. s stolom udaril po glavl Jožefa Zadravec s tako silo, da je bil fant takoj ves krvav. Ker fanta niso takoj spravili k zdravniku, je sedaj postalo njegovo stanje precej kritično. Zadnjo besedo o tem »junaSkem« dejanju bo izreklo sodišče. Beltinci. G. tnž. Albin Nefima je bil za delovanje v Zvezi fantovskih odsekov odlikovan z redom sv. Save 4. stopnje. Cestitamo! — Pretekli teden sta se tukaj poročila profesor Rudolf Branko in gdčna Marija Gumilar, hčerka šolskega upravitelja v Lipovcih. Bilo srečno! Sv. Sebe&čan. Naše Prosvetno društvo je Imelo v nedeljo spominsko slovesnost za pokojnim voditeljem g. dr. Antonom Korošc.m. Po lepo podani deklamacijl »Umrl nam je oče« je g. župnlk podaJ v glavnih obrisih življenjepis umrlega in njegov pomen za slovenski narod ter za Jugoslavijo. žalni sestanek se je končal z molltvljo za rajnega. — Naro_niki »Slov. gospodarja«, poglejte pri sosedu, če še nima naročenega katollš-kega lista, pokažite mu »Gospodarja«, povejte zanj lepo besedo, boste s tem naredili dobro delo pred Bogom in pred ljudmi. — Naše agilno Prosvetno društvo pripravlja igro za pustno nedeljo in bo na »poredu igra, da se boste lahko od srca nasmejali. Savinfslca Jolina šmartno ob Pakl. Dne 26. decembra je bil dopoldne občni zbor krajevne KZ, ki je prav lepo uspel. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma starl odbor, kateremu želimo pri delu o-bilo uspehov! — Iatega dne popoldne pa je imelo občni zbor Prosvetno društvo v društveni dvorani. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je društvo delavno in odbor ag-ilen. Pri volitvah je bil izvoljen odbor z Martinom St.blovnikom, predsednikom Kmetijske zbornice, in g. Francem Časlom, duhovnim svetnikom in župnikom, na čelu. Novemu odboru želimo obilo U3p€hov prl delu za katoliško prosveto in vzgojo članov v duhu katoliSkih načel! Gornjigrad. Ker v pretečenem letu nl bilo skoraj n.benega odmeva od nas, zato se oglaSamo vsaj v novem letu. Naš dolgoletni predaednik Prosvetnega društva g. Matija Jamnik je bil nedavno odlikovan za državljanske zasluge na prosvetnem polju z zlato kolajno. Odlikovanje mu je izročil g. okrajnl načelnik. Naslovil je nanj zelo pohvalne besede kot zavednemu ter neustrašnemu borcu za narodne ideale. Ob tej priliki mu Cestita tudi članstvo Prosvetnega društva ter se mu zahvaljuje za vse njegovo požrtvovalno delo pri druStvu. želimo, da bi še vbodoče uspešno vodil druStvo! — Decembra je naša prosveta predvajala poučno dramo »Naši otroci«. Društvo si je tudi n?bav:!o Drecei novih kniig-. Vsak prijatelj katoliškega čtlva naj seže po njih v zimskem času! Sedaj se igralci pripravljajo na krasno Brumnovo dramo »Adelajda, koroška roža«. Igra je vzeta iz turških vpadov na slovensko zemljo. Doslej je igra že doživela po raznih odrih velik uspeh. Tudi pri nas ne bo izostal. Na to igro že sedaj opozarjamo vse nsuše prijatelje! Bele vode—Sv. Križ. Letos bomo postavill k Sv. Križu križev pot. Radi bl tudi postavili še eno romarsko hišo. Zopet bomo trkali na dobra srca prijateljev Sv. Križa. Z božjo pomo-jo bomo vse naredili. Popravili bomo tudi našo cesto. Banovina in občina sta nam že obljubili svojo pomoč. Smarski kraii Sv. Križ pri Roga_W Slatiiii, Stopili smo v novo leto. Božične praznike smo obhajali sicer zelo skromno, vendar so družine, ki so preživele praznike v tistem miru, ki ga jim je prineslo »božje Dete«, bile zadovoljne. Sedaj zaključujemo gospodarske letne račune, kl na žalost skoraj povsod iakazujsjo paaivo. Kujemo načrte za bodo_nost. Sedaj js čas misJiti na čtivo. Vsi dosedanji naročniki »Slov. gctspodarja« smo obljubili zvestobo svojeisra najboijšemu prljatelju. Naš najboljši prijatelj je »Slov. gospodar«! Potrudili se bomo vsi, da temu našemu prijatelju pripravimo pot v vsako pošteno slf/vensko krščansko kmetsko hišo! Zavedajmo se, da dandanes, v teh razburkanih časih, kmetsko ljudstvo najbolj potrebuje dobrih nasvetov, katere nudi naš najboljSi prijatelj, »Slovenski gospodar«. — Dne 22. decembra smo imeli v društvenem domu spominsko proslavo za našim velikim slovenskim voditeljem g. dr. Antonom Korošcem. Udeležba je blla sijajna. NaSe ljudstvo globoko žaluje za svojim največjlm sinom. Na sporedu sta bila dva žalna govora. Ob zakljuftku pa je slatinski pevski zbor pod vodstvom gospe Gračnerjeve ganljivo zapel žaloslinko »Zvonovi zvonijo«. —- Kakor vsako leto, je tudi letos občineki odbor sklenil obdarovati občinske reveže za boži.ne praznike. Občina se je spomnila vseh tistih revnih, ki so hrez svojcev, oziroma tistih revnih družin, ki žive skromno v bedi in pomanjknrrn. S pornočjo tega občinskega daru se je obdarovanim družinam vsaj delno ublažilo gorje na dan rojstva Deteta božjega. — Tudi ravnateljstvo zdravilišča se je za praznike apomnilo najrevnejših. Sv. Križ pri Rogaški Slatinl. Dan za dnem doživljamo razna avetovna presenečenja. Tudi povišanje vseh cen naa je presenetllo. Razna živila so se tako podražila, da je mali kmet, ko_ar in delavec že danes skoro pred vratmi obupa. 1 kg slanine stane 28—30 din, 1 kg krušne moke 5 din, 1 kg bele moke 9.50 din, pa je še dostikrat dobiti ni. Pri nas je pasivni kraj. Imamo precej delavcev, ki so danes deloma brez zaslužka in gledajo v obraz svoji bodoči usodi. Na kmetljah se bo morala vrniti zopet »tara navada, da bomo morali uporabljati namesto železa les, pri vozovih, plugih in pri raznem orodju, ker je železo že predrago. 1 kg železa stare 8—10 din. Kmet sploh ne bo mogel več živeti, če se razmere ne bodo izboljšale, še manj pa kočar in delavec. želimo, da bi nam novo leto prineslo boljše razmere, da bi še lahko Imel na zemlji obstoj kmet, kočar In delavec. Predvsem pa želimo, da bi nam Bog ohranil ljubi mir. Oblast in njene podrejene organe pa prosimo, da z budnim o_esom opazujejo razvoj trgovine tn navijalce cen najstrože kaznujejo. Pozdravljamo tudi banovinski nalog, po katerem so morale vse občine izvoliti prehranjevalnl odbor. Ta odbor bo skrbel za prehrano ljudstva, katero mu pripada v njegovem področju. Temu odboru stavi na razpolago potrebni kapital obClna. Pri nas je izvoljen odbor, v katerega imamo popolno zaupanje. S tem bo ovirano navljanjc cen od strani posameznih trgovcev. zelimo samo, da ta odbor začne čimprej z delom. S p.trolejem nas je tudi zajela kriza. Morda bo zgoraj omenjeni odbor izven svojega okvira posredoval, da dobimo občani pripadajočo količino petroleja — ne samo na papirju, marveč v resnici. LašL-i okrai Sv. Miklavž nad Laškim. Letina je bila radl prevelikega deževja tako slaba, kot po pripovedovanju starih ljudi ne od leta 1895., ko je pod dolgo trajajočo snežno odejo segnilo vse ozimno žito. Poleg živinske krme, katere je bilo dovolj, je vse slabo obrodilo. čene živine so se dvignile, a nekaterim drugim predmetom, kot obleki, obutvi, pa še bolj. V šoll se vrši sedaj v zimskih mesecih gospodinjski tečaj za dekleta pod vodstvom šolske upraviteljice gdčne Bende. Dekleta od dekliške KZ pa se pripravljajo na igro »Lurška pastlrica«. Zadnjikrat se je ta igrala igrala pri nas leta 1918. Občinska cesta iz Rimskih Toplic k Sv. Miklavžu se je preteklo jesen precej popravila, nujno potrebne popravila so še nekatere druge ab-insk. ceste v naši župniji, predvsem pa stopnice na pešpoti od Rimakih Toplic fiez skaJo k Sv. Miklavžu. Sv. Rupert nad JLašklm. Vseh mogočih stisk je bilo v pretečenem letu na pretek, a ljudstvo živi in se giblje navzlic hudemu času. Novo leto nas zasipuje z ledom in snegom. Strašne so poti in ceste. Povsod sam led, drevje stoka pod težo ledenega oklepa, ki se je oprijel vsake vejice. Zato pa se zapiramo v tople sobe in pridno prebiramo Mohorjeve knjige in naše dobre časnike, ki nam poročajo o atrašnem trpljenju, v katero goni ubogo nedolžno ljudstvo vojskina blaznost. Dne 4. januarja je zopet padal sneg na ledeno skorjo starega snega, kl je velika nevarnost za zimske setve, katere se lahko zadušijo, ako bo sneg dolgo obležal. Naj nam bo Bod prizanesljiv! Šmarjeta prl Rimskih toplicah. Zopet je eno leto za nami. Sedaj ob novem letu si vsi voščimo, da bi letošnje leto vsaj tako preživeli, kot smo lanskega. Vse vprek jadikuje o draglnji, ki narašCa z dneva v dan, toda vse bomo laže doprinesli, če nas Bog obvaruje najhujše šibe: vojne. Da pa si sami ne bomo podžigali nesreCe, zato proč z liberalnim časoplsjem! Zdaj ob novem letu bodl naa trden sklep: V vsako slovensko hišo katoliški tisk! Vsaka hiša imej »Slov. gospodarja«! Posavje Bazbor pri Zidanem mostu. Na božične praznike smo se dobro pripravili. Za Marijin praznik je prišel g. svetnik Kalan iz Ljubljane. V preproetih petih govorih je razložil lepoto čistega Marijinega življenja in srečo vernega Marljinega otroka. Pričakuje se, da bodo bodrilne besede imele uspeh in ne bo v župniji hiše, ki ne bi naročila vsaj en katoliškl list. Božične praznike smo obhajali v tihi nebeški sreči, prenovljeni po dobri pokori v adventu, z Bogom v srcu. Vse praznike je bU ob6uten mraz, burja je dobila tak obseg, da ne pomnrjo nitl najstarejši ljudje.