Ameriška Domovi ima
\PkjmmMMGPkm-- home

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 25, 1963
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Popolno soglasje med Kairom in Damaskom
Predsednik Sirije Bitar in predsednik Egipta Naser sta dosegla “popoln sporazum” o povezavi Sirije in Združene arabske republike.
KAIRO, ZAR. — V začetku preteklega tedna je prišel sem na nadaljevanje razgovorov o povezavi Sirije in Egipta, ki so bili teden preje prekinjeni, predsednik Sirije Saleh Bitar. Ob koncu razgovorov v petek je bilo: v skupni izjavi rečeno, da je bil med vodnikoma obeh držav dosežen popoln sporazum.
Po vsem. sodeč sta se Bitar, eden izmed ustanoviteljev soci-sl'stične stranke Baath, ter Naser načelno domenila o povezavi Sirije in Egipta v rahlo, federacijo, ki se ji naj bi kasneje priključili še Irak, Jemen in Alžirija. Znano je, da pristaši stranke Baath niso navdušeni za centralistično vodeno arabsko federacijo, ampak zagovarjajo preje neke vrste konfederacijo, v katere okviru naj bi Vsaka arabska država ohranila večji del isvoje .suverenosti.
Saleh Bitar je morda šel v zvezi z Egiptom kaj dalj, iker §a k temu silijo sirijski domači Vojaški, vodniki, v Iraku in Alžiriji pa bodo v tem pogledu go-10 v o bolj zadržani.
^šiitski eesar se mimika kontipsiom
ADIS ABEBA, Abes. — Abesinski cesar Hajk Selasije je do Nedavnega vzdrževal kar prija-Leijske odnose s komunističnimi deželami, posebno z Jugoislavi-J° in Sovjetsko zvezo. Prva gra-^i Abesiniji zastonj pristanišče ^-sabu ob Rdečem morju za g,000,000, druga pa je dala A-r^niji na razpolago $100,000,-0 kreditov za nakup potreb-nG3a blaga v Sovjetski zvezi.
K° je pri,n0 v zadnjih tednih . ° °stre:ga spora med Abesinijo V °ornalijo, ki zahteva severni J.e' Kenije, naseljen s Somalij-rg ^?mur Pa se Abesinija upi-^ ’ ie Hajle Selasije spoznal, a stoje komunistične države chl Strani SomaUje. To je naglo ne	niegovo prijateljstvo
- sarno za Sovjetijo, ampak av tako >za Tita in njegovo Ju!goslavij0.
a^ji poskus z raketo ^ 1tan II. se je zopet posrečil
?CApe CANAVERAL, Ela. —
Pra n t0 Tita'n n- J6 NASA na' 0(;eVl a do sedaj 12 poskusov,
srečn med ri','imi se Jih ie P°'
no °’ ^A^A se veseli poseb-ia ^^njega uspeha, ko je raketa , G e^a z najtežjim tovorom, rF. So jrh dosedaj nosile naše p6 e’ tar 6,700 milj daleč. se!bia''et° "J'Kan II. čakajo po-Pone naloge: prihodnje leto bo ls4-a gondolo Gemini okoli ^ a. V gondoli bo prostora za a astronavta.
Vremenski
prerok
pravi:
^ cčinoma oblačno in vetrovne' r^n-t dežja in možnost Vl k Najvišja temperatura 70.
Novi grobovi
Mary Krnc
V	St. Alexis bolnišnici je umrla v soboto 49 let stara Mary Krnc, roj. Bukovac, s 6307 Bonna Ave., doma iz Thompsona, Pa., kjer zapušča očeta Antona Bukovac in mater Mary, roj. Cetinski. Tu je zapustila moža Louisa, sinova Richarda in Ronalda, hčer Mary Lou, bila je sestra An-thonya, Mathewa, Agnes Na-sta, Josepha in Stephena. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda.
Carl Perich
V	soboto je umrl v St. John’s bolnišnici 55 let stari Carl (Di’ago) Perich s’ 1625 Newman Ave., doma v Dalmaciji, mož Therese, oče s. Marie Therese, C.S.A. in Mrs. Joseph Fasulko, stari oče, lastnik Newman Corners Bar na Madison Ave., (preje Blue Dine Cafe na St. Clair Ave.). Pogreb bo iz Golubovega pogreb. zavoda na 4703 Superior Ave, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., nato na pokopališče Sv. Križa.
Anton Fier
V	soboto je umrl v Glencliff Nursing Home 67 let stari Anton Fier s 740 E. 222 St., doma v Kranju. Zapustil je sina Anthony j a, hčere Frances Intihar, Mary Takacs in Dorothy Fier ter 6 vnukov in vnukinj. Pokojni je bil član Društva Mir št. 142 SNPJ in Društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb bo v sredo ob osmih zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore BIvd. v cerkev sv. Kristine ob
Pri vremenu se našliK6mš,li sla® * sprejemu
Mžubeja pri sv. očeta
Amerika in Rusija sta se dogovorili o sodelovanju pri napovedi vremena s pomočjo satelitov.
WASHINGTON, D.C. — Komunisti planirajo vsako stvar in to spada tudi med glavne razloge, zakaj se je tako težko z njimi pogoditi. Zmeraj mislijo, da so oni na boljšem s svojimi načrti kot svobodni svet s svojo “zmešnjavo”.
Pri vremenu so pa omagali. Vremenske napovedi morejo ravno tako malo planirati kot svobodni svet. To je najbrže nagnilo ruske vremenske preroke, da so se na posebni konferenci v Rimu sporazumeli z našimi, da bodo skupno preiskovali pogoje za vremenske spremembe. Pretekli teden so podpisali sporazum, ki obsega med drugimi tudi sledeče važne točke:
Amerika bo skušala že tekom 2 mesecev poslati okoli Zemlje nov vremenski satelit Tyros | III., njegove podatke bodo pa dobivale vse vremenske postaje na svetu. V glavnem jih bodo nabirale postaje v Angliji in potem vsaj enkrat na dan razposlale po svetu. Amerika in Rusija bosta poslali vsaka svoje satelite in na svoje stroške okoli Zemlje, toda podatki bodo o-bema na razpolago, število satelitov ni omejeno, vendar se bosta obveščali o svojih načrtih za nove satelite. Obe delegaciji se bosta tekom leta sestali v Varšavi, da obdelata še tehnične podrobnosti.
CLEVELAND, O. — The Catholic Universe Bulletin, u-radno glasilo clevelandske škofije, je v zadnji številki od 22. marca prineslo poročilo iz Koel-na v Nemčiji o pripombah u-glednega nemškega katoliškega laika O. B. Roegele, glavnega u-rednika lista “Rheinischer Merkur”, o sprejemu zeta in hčere predsednika sovjet ske vlade Hruščeva pri sv. očetu.
Roegele, predsednik Zveze nemških katoliških časnikarjev, je dejal, da je sprejem Adžube-ja pri Janezu XXIII. “dejansko priznanje . komunistične teorije o mirnem sožitju”, kar pomeni “veliko zmago za Hruščeva”.
“Papež, ki je 1. 1959 ponovno imenoval Von Papena za svojega komornika in sprejel na večer italijanskih volitev zeta Hruščeva v privatni avdijenci, je prelomil s tradicijo vatikanske politike”, je dejal Roegele. (Von Papen je bil prvič imenovan za papeževega komornika od Pija XI. Poznan je najbolj zaradi tega, ker je pomagal na oblast Hitlerju.)
Roegele trdi, da Janez XXIII. ni govoril tolikokrat proti komunizmu kot njegovi predniki, nemara v upanju, da bo to pripomoglo k ustvaritvi “znosnih” odnosov s komunističnimi vodniki. “če je ta račun pravilen, ne more danes še nihče reči... da pa je s tem zvezano tveganje mehčanja Zahoda, to je spoznal tudi papež,” pr; h Nemec.
Komunistično časopisje Vzhodne Nemčije je na široko poročalo o sprejemu Adžubeja
devetih, nato na Kalvarijo pod £	^k^bo^ obravmnM PaPezu in izrabilo ta dogo-
vodstvom Mary A. Svetek.
Mrs. Teteonela Bilicic
Včeraj zjutraj je umrla 73 let stara Mrs. Teteonela Bilicic z 200 E. Main St., Madison, Ohio, rojena v Jugoslaviji. Prvi mož Thomas Sergan ji je umrl leta 1934, nakar se je 1. 1939 poročila z Georgem Bilicic. Ta ji je umrl 1. 1943. Zapusila je tri sinove in dve hčeri, štiri pastorke, dve pastorki in druge sorodnike. Pogreb bo v sredo iz Belding-Webster pogreb, zavoda v Ženevi, O., s sv. mašo ob 7.30 v cerkvi Marijinega Vnebovzetja in s pogrebnimi molitvami y pogreb, zavodu ob desetih dopoldne, nato na domače pokopališče.
skupno raziskovanje magnetne- in njegovo “nepomirljivo” poli-
POMOČ TUJIM DRŽAVAM TREBA DAJATI PREUDARNO
Posebni predsednikov odbor pod vodstvom gen. L. Claya je preiskal vprašanje pomoči tujini in predal predsedniku Kennedyju svoje poro-člo. Po mnenju odbora skušajo Združene države pomagati “preveč in prevečim”, vendar odbor pomoč samo v načelu odobrava.
WASHINGTON, D.C. — Uradni Washington je nervozno pričakoval poročilo predsedniške komisije o ameriški pomoči tujini. Po treh mesecih skrbnega proučevanja je odbor 10 članov pod vodstvom upokojenega generala L-Claya izdelal zaključno poročilo in ga pretekli četrtek izročil predsedniku Kennedyju. Poročilo odobrava ameriško pomoč tujini v načelu kot “velike vrednosti” za narodne interese, poudarja pri tem, da je treba pomoč deliti preudarno in jo prav tako tudi preudarno uporabljati, zavračajo pamaglo izdelane načrte pomoči, ki naj bi “pomagali obdržati” kako tujo vlado na oblasti.
Odbor je posebno kritičen
— Za Hooverjevim jezom nabrana voda bi napolnila štiri petine jezera Erie.
-----------*--------------
ga polja okoli Zemlje. Najbrže bo v maju v Ženevi.
Dosežem sporazum ni omejen na Ameriko in Rusijo. Pristopi mu lahko vsaka država, ki misli poslati vremenske satelite o-koli Zemlje.
Amerika in Rusija imata pravico, da tekom 60 dni predlagata dodatke ali spremembe sedanjega pogodbenega besedila.
------o-----—
Ubogi švedski pivci
STOCKHOLM, Šved. — Na Švedskem štrajkajo že četrti teden delavci v žganjarnah in drugih obratih za izdelovanje močnih alkoholnih pijač, ki so vse v lasti države. V trgovinah za pijače je mogoče kupiti redno k' še šampanjec in pivo.
Šved je so znani kot ljubitelji
tiko.
V Grčiji štrajkajo
zdravniki
ATENE, Gr. — Okoli 8,000! zdravnikov zaposlenih v javnih!
bolnišnicah je začelo pretekli
četrtek petdnevni štrajk v pod-|fQ VU”?1CJ
.	-v..	,	4.9 bilijona dolarjev, kar mora
poro svoji zahtevi po višji pla-
glede “politične” pomoči, deljene posameznim državam “brez vseh pogojev”, izjavil se je proti ameriški pomoči tujim državam pri gradnji vladnih podjetij, ki naj bi tekmovala z že obstoječo privatno industrijo. Države, ki žele dobiti ameriško gespedarsko pomoč, morajo najprej dati svojo lastno hišo v red, potem šele lahko pričakujejo kako pomoč od zunaj. To velja prav posebno za Latinsko Ameriko, pa tudi za nekatere države, ki se nagibajo na stran komunističnega bloka in v katerih imajo komunistične partije močan vpliv, kot je to na primer v Indoneziji.
Glede Afrike je odbor mnenja, naj Združene države ne dajejo pomoči po načelu, “če ne bomo tega storili mi, bodo Sovjeti”.
Odbor trdi, da bi bilo pomoč v tekoč, proračunskem letu mogoče zmanjšati za pol bilijona dolarjev, če bi bila upravljana po načelih, ki jih je on v svojem poročilu postavil. Isto velja tudi za pomoč predloženo za prihodnje leto. — Napovedujejo da bo predsednik Kennedy, ki je doslej trdil, da je najmanj
waterja; 67% jih je bilo za Kennedyja in samo 27% za senatorja Goldwaterja. Podobno “zmago” je odnesel Eisenhower 1. 1951 nad Trumanom in 1. 1955 nad Kefauverjem.
či. Doslej prejemajo okoli $3,200 drahem ($107), zahtevajo pa 5,000 drahem ($170).
Med štrajkom opravljajo le zasilno dežurno službo za nujne slučaje, privatna praksa pa seveda s štrajkom ni prizadeta.
težkih alkoholnih pijač in jih je štrajk hudo prizadel. Viski in
dobiti za pomoč tujini, to vsoto zmanjšal za pol bilijona in jo tako /spravil v sklad s priporočilom odbora.
Goldwater ni za Kennedyja noben predsedniški tekmec
PRINCETOWN, N.J. — Do tega zaključka je prišel Gallu-
Generalni tajnik ZN Tant hoče reorganizirati kongoško armado
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik ZN Tant je prišel pred 19-članski posvetovalni odbor za Kongo, kjer so zastopane vse države, ki go poslale vojake v Kongo, z načrtom
Iz Clevelanda in okolice
Sv. misijon pri Sv. Vidu—
Misijonska pridiga po sv. maši ob osmih zjutraj in zvečer cb sedmih.
Zamorci groze z bojkotom—
Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev preti veletrgovinam May Co., Halle’s Hig-bee’s in Sterling-Lindner z bojkotom, če ne bodo najele “pro-centualnega” števila črnih prodajalk in prodajalcev. Zveza trdi, da kupujejo v teh veletrgovinah največ zamorca, večina osobja pa je bela.
Iz bolnice—
Anton Jakšetič, 1349 E. 143 St., se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave:
Visoka starost—
Danes obhaja Mrs. Mary Klun z 20750 Goller Avenue svoj 80. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Zadušnica—
V sredo ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Heleno Pevec ob 17. obletnici smrti.
Asesment—
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment v šoli sv. Vida danes od 4.30 popoldne dalje.
za reorganizacijo kongeške ar-'r, ,
, TT ‘	.	Preko morja—
made. V smislu njegovega na-j Ar	••	•	•,
...	.	V Slovenijo se je vrnila gdc.
črta, naj b, reoi-gamzacjopre-i	■	„
vzele države,. ki Kongo efekJ , . ,	.	“ „. .
livno podpirajo, torej Amerika, i°b,sk" pn dr“Z’ra
Italija, Kanada, Norveška, Bel-
gija in Izrael.
Posvetovalni odbor ni s tem zadovoljen, predlagal je, naj pridejo inštruktorji tudi iz azijskih in afriških držav. Nagib za ta predlog je jasen, toda na seji ga nihče ni' omenili niti z eno besedo. Lepo je sedeti v Kongu in vežbati kongoško armado, pri tem pa 'biti plačan v ameriških dolarjih, ki jih bo seveda dala naša dežela. Za svoje dolarje bi pa Amerika dobila pravico, da napravi program za reorganizacijo in ga tudi kontrolira.
razne vrste žganja je mogoče pov zavod, ko je spraševal po kupiti le za silno visoke cene na deželi, koga imajo ljudje rajši, črni borzi.	! Kennedyja ali senatorja Gold-
Obrambni tajnik McNamara, lovec TFZ in Kongres
WASHINGTON, D.C. — Tajnik za narodno obrambo je človek, ki sa ne da komandirati od generalov in admiralov. Kar si vbije v glavo, to tudi izvede, za zamero na levo in desno, v domači in zunanji politiki se ne briga. To je že par krat pokazal in dokazal. Odklonil je načrt za atomsko vojno letalo, pokopal je znano raketo Sky-bolt in is tem razjezil Angleže, nasprotuje b o m Ib n iku RS-70, ker je prepričan, da bi prehitro zastarel. Zavrl je celo vrsto drugih načrtov, ki so jih spravili na dan generali in admirali Pentagonu. McNamara se s tem ni prikupil nikomur, ne vojakom, ne Obrambni industriji, ne politikom iz tistih krajev, kjer se nahaja industrija za moderno orožje vseh vrst.
McNamara ima torej dosti nasprotnikov, ki so samo iskali priliko, da ga spravijo na kolena. Mislili so, da so to dobili
ravno sedaj, ko je nastala polemika radi vojnega letala TFX. Naša narodna obramba potrebuje novo nadzvočno vojno letalo za taktične namene. Tako letalo obstoja zaenkrat samo v idejnih načrtih. Kako naj bi bilo v praksi, tega niti strokovnjaki ne vedo. Po vseh sodbah bi bilo treba projekt študirati nekaj let in vanj zabiti okoli $6.5 bilijonov, predno bi narodna Obramba dobila prvo novo letalo te vrste. Toda kakšno?
Za novo letalo se najbolj zanimata vojno letalstvo in vojna mornarica. Vsaka med njima bi rada imela svoje letalo te vrste, ki naj bi bilo prikrojeno speci-jalnim nalogam vojskovanja v zraku in na morju. To bi bilo čisto v redu, ako bi imeli dolarjev na pretek. Teh pa ni. že sedanji proračun za narodno o-brambo gre čez $50 bilijonov. Kam bomo pa prišli, ako bomo vojakom dali vse, kar si želijo?
Tako je mislil McNamara, ko veda svoje lobiste, svoje patro-je dobil predse program za no- ne in svoje prijatelje v Kon-
Amnesfija na Madžarskem
BUDAPEST, Madž. — Vlada Janosa Kadarja je razglasila široko amnestijo za one, ki so sodelovali pri revoluciji jeseni 1956. Sodijo, da bo na osnovi te amnestije dobil svobodo gibanja tudi kardinal Mindczentv, ,	,	, v w ,
ki je po zlomu protikomunistič- do ,SGda^ drzah1 Z Mfkv°’ ak?'
'ravno imajo kitajske tovariše
nosom. Svoje stališče so utemeljevali s potrebo, da dobivajo podpore iz Moskve, Pei-
brata Pavla Žakelj na 1222 Norwood Rd. Srečno pot!
Iz Slovenije je prišel g. Jure Kovač na obisk k svoji sestri ge. Evi Ožbolt na 9317 Way Ave., Cleveland 5, O. Dobrodošel! —Obema je vse potrebno za pot uredila pot. pis. General Travel Service, 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Asesment—
Danes je 25. v mesecu, ko Društva pobirajo asesment.
Zadnji teden—
Kdor še ni poskrbel za avtomobilsko tablico za leto 1963, mora to storiti še ta teden, ker prihodnji ponedeljek bo že 1. pril!
------o—----
^oimmisSi Sev. Vietnama se premaknili h Kitajcem
HANOI, Sev. Viet. — Komunisti iz Severnega Vietnama so
nega upora .poiskal zatočišče v, ameriškem poslaništvu v Bu- pred dimpešti in je še vedno tam.
V zadnjih mesecih so prodrle v javnost ponovno vesti, da ga
ping jim namreč ni dal in tudi
,	„„„ ! ’ r ,J .	“	.	’	vračal ces, da je njegovo mesto
po .poti, ki vodi do enega letala,'nedy se je postavil na stran	J 6
ni mogel dati kaj prida kapita-
ki naj bo dobro za vojno mor-' svojega obrambnega tajnika ]vi>dža"skem narico in vojno letalstvo. Odlo- McNamara. S tem pa še ni re-čil se je za skupno letalo za voj- ceno, da /so nasprotniki McNa-no letalstvo in vojno mornarico ' mara utihnili, na Kapitolu gre-in s tem dregnil v sršenovo do boji naprej.
Da je unifikacija v narodni obrambi res potrebna, je dokazal McNamara zelo nazorno.
Povedal je namreč, da ima vojna mornarica celo vrsto vojnih
med njegovim narodom na
gnezdo.
Vojaki so se namreč vneli za dve vrsti letala in v tem smislu tudi napravili program za načrte. McNamara je predlog odbil in stoji na stališču, da moramo varčevati in biti zadovoljni z enim letalom.
Spor med njim in vojaki je seveda prešel takoj tudi na industrijo. McNamara je odločil, da naj pripravljalna dela dobi firma General Dynamics iz Te-xasa, temu se je uprla znana tovarna Boeing iz države Wash-
v Rim pa je pripravljen iti le, če ga tja pozove papež sam.
letal izven /službe, ker manjka rezervnih delov zanje, na drugi strani pa ima vojno letalstvo
Tatvine, korupcija in neučinkovitost v Sov-jetiji
MOSKVA, ZSSR. — Vodja komunistične partije v sovjet-
ski republiki Kazakstan je poročal, da so kraje, korupcija in neučinkovitost samo v zadnjih
kar za $2.2 bilijona rezervnih | treh letih povzročile na držav.
delov za letala, ki so dejansko jfarmah Kazahstana skoro
že zastarela in brez vsake yred- ’ milijonov dolarjev škode.
nosti. Bojim se, da je podobnih! .rpekorn zadnjih deset let je po
njegovem poročilu poginilo
ington. Vsaka tovarna ima se- vi nasprotniki pa napak.
slučajev še več, zato mislimo, da ima McNamara prav, njego-
vsl-ed lakote v tej republiki 29 milijonov ovc in ikoz, toliko, kot jih je sedaj v vsem Kazahstanu.
To svoje stališče so povdarja-li še pred kratkim, ko jih je o-biskal glavni češki komunist Novotny in jih utrjeval v zvestobi do Hruščeva. Sedaj se je pa moralo nekaj zgoditi, kajti glavno vietnamsko komunistično glasilo je začelo zagovarjati ideje, ki jih zastopajo kitajski komunisti. Ruskih tovarišev sicer ne napada, jih zelo pohvali, toda o “mirnem sožitju” ni napisane niti ene besede.
Sprememba v politiki viet-. namskih /komunistev je precej presenetila, pa tudi razočarala, mnoge komu nistične partije. Seveda je odprto vprašanje, ali si morda vietnamski komunisti ne bodo še premislili in se vrnili na stare pozicije.
— V Združenih državah je letno okoli 1.5 milijona porok.
SMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 25, 1963
/iMERlSKA BommiMU
i S.qi'Jite- !,! fg (VIT
61*17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA*
Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES*
.United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50.,for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 59 Mon., March 25, 19G3
Kdo pogreša dnevnike?
Sedanji štrajk pri njujorških in clevelandskih dnevnikih je dal radovednežem, ki radi vrtajo v sodobne družbene razmere, zlato priliko, da se pečajo z vprašanjem, kdo pravzaprav pogreša dnevnike. Take prilike, kot je sedanja, so res redke, zato si pa gornje vprašanje stavljajo tako mnogi javni delavci. Nekateri med njimi so poskusili tudi najti odgovor na to vprašanje. Šli so okoli vseh, ki prodajajo časopisje in skušali iz njihovih odgovorov dobiti sliko o zanimanju sodobnega Amerikanca za dnevnike. Slika ni ravno laskava za naše kulturno stanje.
Največ interesentov za dnevnike toži, da nima nobene prilike več, da se poglablja v oglase. Šele sedaj so spoznali, kako veliko vrednost imajo zanje. Prihranijo jim letanje po trgovinah, dajejo jim pregled, kje se kaj poceni kupi, omogočijo, da ostanejo v stalnem stiku s sodobno proizvodnjo za gospodinjstvo, za modo, za promet, za tehnične in prehranjevalne predmete vseh vrst, pa tudi za tisoč in tisoč malih iznajdb, ki nam lajšajo današnje vsakdanje življenje.
Šele za njimi pridejo tisti, ki iščejo v dnevnikih predvsem poročila in napovedi o družabnih, kulturnih, najbolj pa o športnih dogodkih, prireditvah, tekmah itd. Pri mnogih se dnevnik začne šele na strani, ki poroča o rezultatih športnih prireditev, o družabnih prrieditvah, o modi, o načrtih za potovanja itd. Le malo je takih, ki berejo dnevnike, da zvedo dogodke v gospodarskem življenju, seveda najbolj tiste na borzah.
Čudno se sliši, da je nemalo takih, ki naročajo časopise samo zaradi dopisov uredništvu. Taki so podobni mnogim naročnikom časopisja v Jugoslaviji. Jz Slovenije prihajajo namreč stalno vesti, da ljudje bero v ljubljanskem “Delu” najrajše dopise in pa športne novice, vse drugo jih briga malo ali nič. Šele na zadnjem mestu so tisti, ki naro čajo dnevnike, da dobijo tam novice, komentarje in uvodnike.
Kot se vidi, je lestvica postavljena na glavo. Kar je bil dnevnik še v prejšnjem rodu: zveza med bralcem in dnevnimi dogodki v javnem življenju, to danes ni več. Usoda mu je dala čisto druge namene in cilje, ki navadno nimajo z osnovo sodobne kulture skoraj nobenega stika. Kako je moglo priti do tega?
Delen odgovor nam je dala preiskava posebnega pododbora predstavniškega doma o razmerah v našem časopisju.
Tam so namreč ugotovili, da današnji dnevnik nima nič več na prvem mestu kulturnih nalog in ciljev. Lastniki dnevnikov smatrajo liste za gospodarska podjetja, ki se ravnajo po vseh pravilih sodobnega gospodarjenja. Njihova glavna naloga je, da dajo lastniku čim več dobička. Pod tem vidikom je urejevanje dnevnika tudi urejeno. Zato pride na prvo mesto skrb za čim več oglasov. Trgovina oglasi spada danes v naši deželi med najbolj razpredene, pa tudi najnevarnejše za dnevnike. Ako dnevnik nima do brih stikov s prodajalci oglasov, je izgubljen. Preiskava je v tem pogledu dognala par res nazornih slučajev. Propadli so drugače dobro urejevani podeželski časopisi, ker so jih začele velike oglasne firme bojkotirati.
Šele potem se lastniki časopisov brigajo za ostale “pridobitne” postavke v dnevnikih, kot so plačane objave in oklici, prodajanje prostora na posebne oglase itd. Med najmanj pridobitne postavke spadajo seveda novice, komentarji in uvodniki. Z gospodarskega stališča so samo vaba za naročnike, ki se še niso odpovedali navadi, da vsaj prelistajo “svoj” dnevnik, če ga že ne bero. Podatki o novicah, komentarjih in uvodnikih se pogosto nahajajo le še na robu stranic, glavno mesto imajo tam oglasi, objave, napovedi itd.	* i*
Temu primerno so seveda razdeljene investicije. Odstotek, ki odpade na uredništvo, je zmeraj manjši, odstotek za administracijo in proizvodnjo zmeraj večji. To se seveda čuti tudi na kakovosti uredništva. Dobri uredniki so postali redko blago v naši deželi, le redkokdo se more vriniti v že itak majhno število splošno znanih komentatorjev in dopisnikov; kar jih je, skušajo najti zaposlitev pri več kot enem dnevniku. V armado navadnih dopisnikov in sotrudnikov se pa rine vse, kar ne vidi drugje nobene bodočnosti. Zato pa imamo tudi pri vsakem dnevniku tako veliko razliko med posameznimi članki in med podajanjem novic. Pazljiv bralec hitro oceni, kaj je vredno branja in kaj ne.
Ne bi mogli trditi, da ni nobene izjeme v tej malo razveseljivi sliki. Izjeme so, navadno samo v vrstah velikih dnevnikov, toda njihovo število pada, kar ni ravno razveseljivo. Dobijo se bolj na vzhodu naše dežele kot na zahodu.
Kar je pa značilno: lastniki časopisov se radi tega ne razburjajo. Vsaj v načelu priznajo urednikom in sotrud-nikom svobodo tiska, toda z eno omejitvijo. Ne smejo pi-
sati ničesar, kar bi razburjalo ne samo bralce, ampak tudi tiste, ki dajejo oglase in ostale plačane objave. Ne smejo torej napisati jasne besede v vseh vprašanjih, ki lahko po-> stanejo kočljiva. Ako je že treba pisati o tem, je treba takoj najti protiutež v člankih, ki naj razburjene bralce in oglaševalce potolažijo. To vidimo prav leipo v mesecih vo-livne kampanje. Zato imajo prav tisti liberalni javni delavci, ki trdijo, da je v Ameriki zmeraj manj tiskovne svobode, da je tisk zmeraj bolj podrejen ne morda politični cenzuri, ampak gospodarskim interesom.
Tak položaj nalaga seveda težka bremena malim dnevnikom, ki nimajo svoje obveščevalne službe. Zanašati se morajo na vire druge in tretje vrste in še tam je izbira zelo težka. Človek ne ve pri nobeni novici, odkod je naročena in kakšni interesi se skrivajo za njo. Vzemimo na primer politične hojnatije v arabskem svetu. Kdo ve, katero veliko mednarodno podjetje tiči za vsako novico, zakaj je novica sploh zagledala beli svet, ali je sploh resnična, ali ni morda samo polovičarska in poskusni balon.
Ameriški dnevnik ni torej več vir novih idej in njihov zagovornik. Ostal je le še kritik v rokavicah vsega, kar ne gre v račun njegovim lastnikom. V tem je njegova moč v našem javnem življenju. Je velika, toda žal samo negativna. In v tem leži tragika naših dnevnikov.
ftfovice od rojakov v Veliki Britaniji
A B E R D ARE, GLAM, Vel. Brit. — Po dolgem času se zopet oglašam z novicami z “Otoka”.
Življenjska pot gre naglo svojo smer. V teku zadnjega pol leta moramo zabeležiti smrt treh Slovencev, živečih na Otoku. Lani 22. septembra je v bolnici Knoule-Fareham umrl 68-letni rojak Ivan Bekar iz Dan na Goriškem. Tu je živel samo štiri leta. Kmalu po prihodu na britanska tla je moral v bolnico. Med zadnjo vojsko sta mu zmrznili obe nogi in to je bil tudi vzrok njegove smrti. Takoj po prihodu sem so mu odvzeli eno nogo v upanju, da mu rešijo življenje in drugo nogo. Bolezen ,pa je bila že vse preveč zasidrana v njem in kljub moderni zdravniški tehniki ni bilo pomoči. Bog ga je rešil nadal-nih zemskih bolečin.
Lani 29. decembra je v Leed' su umrl na posledicah utrujenosti in onemoglosti Peter Milošič, doma iz Istre. V Leedsu, v svoji hiši, je bival nad 15 let. Letošnjega 5. januarja so ga tamkajšnji Slovenci spremili na katoliško pokopališče k zadnje-, mu počitku.
Dne 19. januarja 1963 je v Londonu dotrpela 51-letna gospa Zorka Mavrič, doma iz Lo-žic pri Gorici. Pokojna je dolgo časa trpela in svojo težko bolezen (kostnega raka) junaško prenašala. Na predvečer pogreba je bilo njeno truplo pre-nešeno v kapelo Našega doma in drugo jutro je bila tam zanjo. darovana sv. maša zadušni-ca, opravljeni iso bili pogrebni obredi. Nato je bila pokojnica prepeljana na pokopališče v Streatham Park. Lepo število rojakov jo je spremilo na njeni zadnji zemeljski poti. Pokojna je bila članica Ciril-Metodij-skega zbora, kateri je za njeno dušo prispeval za sv. mašo, ki je bila darovana v petek, 1. marca, ob osmih zvečer v Naši kapeli. Vsem pokojnim želimo večni mir ter bcgato plačilo pri Bogu!
Naravno je, da eni umirajo, drugi se rode. Tako tudi tu pri nas na Otoku vile rojenice prav pridno prinašajo na svet našim družinam novi rod. Obilo zdravja, sreče in veselja vsem in da ai ta naš mladi rod ostal zvest narcdu svojih staršev, še bolj pa zvest Bogu in Njegovim zapovedim.
Zdravstveno stanje med rojaki je na splošno še dosti zadovoljivo, smrti in nesreče, te pa prihajajo sleherni čas.
topli, lepši, dnevi.
Zimo ismo imeli dolgo in hudo, kakršne ne pomnijo od leta 1838. Bog je letos temeljito prekrižal račune brihtnim vremenskim prerokom, ki so napovedovali milo zimo, tako da na hudo nismo bili pripravljeni. Začela se je sredi decembra, sv. Štefan je prišel s snegom, Silvester, Novo leto in sv. Trije kralji pa z ostro burjo in zameti. Mraz je držal vse do marca. Sv. Matija za svoj god ni prav nič ledu rabil, nekaj dni po godu pa je prav pridno začel preganjati sneg in led. Zima je naredila ogromno škodo na vseh področjih. Škodo na cestah sodijo nad sto milijonov, zelo prizadete pa so bile tudi vodne napeljave in mnogi predeli so bili šest tednov brez vode. Občutno škodo sta utrpela tudi kmetijstvo in promet. Sedaj je v glavnem že vse popravljeno in teče spet po starem, normalnem tiru. Nastopajoče toplo vreme povzroča precejšnje deževje in poplave. Tako nam bo novo računsko davčno leto, katero se tu začne v aprilu, prineslo nove, višje takse, da bodo kriti stroški vremenskih neprilik.
stopu. Mogočno je odmevala Hladnikova “Marija skoz’ življenje” pri mednarodni pobožnosti v ponedeljek, 6. avgusta 1962, v baziliki sv. Pavla. Prvotno so nas druge narodnosti bolj postrani gledale, nato so nam vsi čestitali. V Rimu se je zopet slišalo naše ime in naša slovenska pesem in upamo, da tudi pri Bogu!
*
Stoletnico S 1 o mškove smrti smo prav lepo praznovali v nedeljo, 25. septembra 1962, v Našem domu. Ob petih popoldne je v kapeli daroval sv. mašo in pridigal č. g. Orehar iz Argentine. Rojaki so se v polnem, številu udeležili sv. maše in proslave, na kateri so zelo lepo nastopili otroci in podali mnogo lepih besed o škofu Slomšku in o njegovem velikem delu. Vso Slomškovo proslavo je posnel tudi radio BBC London.
*
Sobota, 22. decembra, in nedelja, 23. decembra, nam bosta ostala dolgo v lepem spominu. Naši vrli Bedfordčani so nas v soboto zvečer v malem mestnem gledališču presenetili z lepo uspelo igro “Vest” in s spevoigro “Miklavž prihaja”, pri kateri so nastopili naši malčki kot ljubki angelčki in so svoje vloge odlično podali. Tudi parkelj nov ni manjkalo in sv. Miklavž je bil nadvse radodaren. Nad sto rojakov se je udeležilo teh prireditev in mnogi so kljub ostremu mrazu in gosti megli prišli zelo od daleč. Te proslave pa so se udeležili tudi Srbi, Italijani in domačini. Vsi so izrazili veliko zadovoljstvo in sklenili smo, da priredimo za prihodnji božič zopet kaj. Tudi po drugih krajih je Miklavž prav pridno obiskoval naše slovenske družine.
Ekonomsko stanje je tudi še dosti zadovoljivo, čeprav je letošnja huda, dolga zima dvignila število brezposelnih na skoraj 1 milijon. Vsled pomanjkanja kuriva so mnoga podjetja ustavila cbrat. Najhujše je bilo v severni Angliji. Vlada je podelila prizadetim obilno pomoč in bo poskrbela v teh krajih za delo in zaslužek, ko nastopijo
Življenje med rojaki gre hvala Bogu v redu naprej. Begunskega romanja v Rim “Exsull Familia” v dneh od 2. do 7. avgusta lani, se je udeležilo 21 tukajšnjih rojakov, med njimi tudi podpisani. Prav lepo je bilo tam in č. g. Andrej Farkaš je nadvse lepo opisal to romanje v Ameriški Domovini, škoda le, da smo se angleški in ameriški Slovenci v Rimu bolj malo srečali in videli. Ves program je bil za kratek čas natančno razdeljen in treba je bilo izrabiti sleherno minuto. Poleg tega smo stanovali na različnih krajih in ni bilo mogoče priti skupaj. Kot otroci pri svojem dobrem očetu smo se počutili begunci pri sv. očetu, ko nas je v nedeljo zjutraj v cerkvi sv. Petra nadvse ljubeznivo sprejel in vlil v naša srca nov pogum in moč za nadaljno življenjsko pot.
Angleški Slovenci smo isti dan popoldne ob štirih obiskali bežjepetno cerkev sv. Križa Jeruzalemskega, kjer hranijo stopnice, po katerih je Jezus stepal k obsodbi v sodno palačo Poncija Pilata. Pobožno smo opravili sv. križev pot, poljubili svetinje, v katerih se nahajajo svete stopnice. Orosilo nam je cko cb besedah našega duhovnika, ki je proti koncu pobožnosti dejal:	“Prevzv. nadškof
Vovk iz Ljubljane je pred enim letcm molil tu nad štiri ure, danes je siromak tako bolan, da komaj hodi. Molimo za njega in za vso našo trpečo domovino ...
Lepo so donele orgle v argentinski kapeli v Rimu in lepo u-bran0 so odmevale naše lepe Marijine pesmi. Lepo so nam zapeli naši vrli koroški Slovenci isti dan v dvorani in naslednji dan pri mednarodnem na-
V nedeljo, 23. decembra, je bila v novi, lepo cerkvi Kristusa Kralja v Bedfordu ponovitev nove maše č. g. Štefana Faleža, štajerskega rojaka. Kljub hudemu mrazu se je te lepe slovesnosti udeležilo veliko število rojakov in vsi so prejeli med sveto mašo sv. obhajilo. Domačini so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Na pragu v cerkev je g. novomašnika pozdravila v slovenščini Jožica Rehberger jeva in mu izročila novo-mašni križ. Pri sv. maši sta asistirala, č. g. Galvin, bivši župnik te fare, kateri je pomagal g. Štefanu v šole in č. g. Kunstelj, naš župnik. Oba sta bila tudi slavnostna govornika, vsak v svojem jeziku. Ker je bil že adventni čas ter hud mraz, ni bilo mogoče prirediti v cerkvi večjo slovesnost, kakršne smo bili vajeni ob novih mašah doma v Sloveniji. Pa je bilo vseeno lepo in prisrčno.
G. novomašnik Falež j;e bil rojen leta 1923 v Račah pri Mariboru. Okupacija ga je, kot mladega fanta vrgla na fronto na raznih krajih. Spomladi leta 1948 je prišel sem, mlad, vesel, globokoveren slov enski fant. Več kot šest let je delal kot rudar v železolivarni in vrtnariji ter si zaslužil za šole potreben denar. Težka in trnjeva je bila pot starejšega fanta v hladnem ozračju irskih šol, toda s svojo vztrajnostjo in pogumom je premagal vse težave. Pred dvema letoma je zapustil Irsko in šel nadaljevat svoj študij v Rim, v mednarodno lateransko univerzo. Lani, 2. decembra, ob stoletnici Slomškove cmrti, ga je prevzv. g. škof Držečnik iz Maribora v baz iliki Marije Snežne v Rimu posvetil v duhovnika. Slovesno novo mašo je cpravil v Rimu, v cerkvi Marijinega Imena, v kateri župniku-je Slovenec č. g. p. Iskra. Nove maše se je udeležilo lepo število rimskih Slovencev.
Gospod novomašnik ima doma še mater, sestro ter brata Jožeta, kateri je tudi duhovnik v mariborski škofiji. Gospodu no-vomašniku naj Bog podeli vso srečo, blagoslov in uspeh pri v vinogradu Gospodovem, smel čimpreje iti na duš-
nopastirsko d e 1 o ljubljene Štajerce.
Senat univerze v Bristolu je 8. februarja 1963 nastavil za kliničnega predavatelja za psihiatrijo našega zaslužnega rojaka dr. Jožeta Jančarja, rodom iz Žalne pri Ljubljani. Rektor omenjene univerze je Sir Winston Churchill. Ne vem, če je že kdaj kdo izmed Slovencev dosegel na britanskih univerzah slično čast in priznanje in Bog ve, če jo bo še kdo. Dr. Jančarju, sinu s 1 o venskih staršev, iskreno čestitamo z željo, naj Bog vodi njegovo veliko delo, delo učenjaka.
*
Dva tukajšnja rojaka, gg. Janeza Dernulca in Mirkota Juga je doletela v sredo, 201. februarja, strašna nesreča. Omenjena sta izdelovala krasne lesene predmete in jih potem razpošiljala; po vsem svetu. Imela sta tovarno', v kateri je bilo zaposlenih 60 delavcev. Ob dveh zjutraj omenjenega dne jima požar uničil tovarno-. Kako prišlo do nesreče, še ni znano. Prevladuje mnenje, da jo je povzročil električni stik. Preč osmimi leti sta začela s prav skromnimi sredstvi. Podjetje napredovalo in hitro zraslo veliko, zdravo drevo. Škoda znaša nad 10,000 funtov sterlin gov. Krajevna oblast je izrekla obema rojakoma sožalje in jima gre v vseh ozirih zelo na roko. Nudi jima pomoč za čimprej šnjo obnovitev podjetja. Bog blagoslovi delo pridnih, marljivih rok!
Dosti za danes, pa prihodnjič še kaj!
Vsem. rojakom in čitateljem Ameriške Domovine prav veselo Alelujo! Lep pozdrav vsem! Bog živi!
Peter Selak
med isvoje kulturno oblikovanje naroda).
Prav tako naj bi iz programa na prireditvah v naših domovih in ustanovah črtali vse nepri-mene plese (saj so znani!) in prav tako določili uro, ko naj se prireditve, tudi družabne, kon-'čajo. 'Zdi se primerna kot skrajna ura ena po polnoči— Tudi se zdi neprimerno, da bi se mladostniki, čeprav v spremstvu (staršev, u d e 1 eževali večernih prireditev.”...
Kronist
Velja prebrati
Cleveland, O. — Na letošnjo pepelnično sredo, 27. febr., so se v. Slovenski hiši v Buenos Airesu zbrali argentinski slovenski dušni pastirji, da pregledajo svoje delo v preteklem letu in da; se1 pogovore o načrtu za svoje delo v prihodnjem. Navzoči so bili: Anton Orehar, direktor Mat i j a Lamovšek (Moron) Gregor Mali (San Martin), Janez Kalan (Ramos Mejia), Jan ko Mernik (San Justo), Janez Petek (Lanus) in dr. Alojz Starc.
Od tega, kar so razpravljali in kar nas na severu zlasti zanima, je njihov sklep, da “bo treba poživeti delo za Baragovo beatifikacijo in začeti v smislu zaveze (napravljene) na (njihovih argent inskih) slavnostih preteklega leta tudi delo za Slomškovo beatifikacijo”. — O argentinski proslavi letošnjega cirilmetodijskega jubilej a pa beremo v njihovem poročilu tole: “Letos bomo slovanski narodi slavili 1,100-letnieo prihoda apostolov sv. Cirila 'in Metoda naše kraje, česar se bomo spomnili na naših prireditvah, da se zahvalimo za luč krščanstva in moč iS-v. vere utrdimo ter jo posebej v praktičnem življenju pokažemo. Primerno bo, da se vse organizacije in ustanove tega dogodka spomnijo.”
Ob razmišljanju o svojem delu vprihodnje, pa “so ugotovili, da je nekaj stvari, iki postavljajo v nevarnost poštenost in sploh obstoj slovenske skupine v Argentini. Med njimi je največja nevarnost veseljačenja in popivanja, ki vodita v plitvost in končno v propad. Zato so se odločili, da se pismeno obrnejo
delu da bi
s prošnjo na vse •organizacije, liste in domove, da se skupno ustavimo tem nevarnostim in dobro vplivamo. Posebej naj vse ustanove skrbe, da se vse prireditve, posebej družabne, ne sprevržejo v golo .veseljačenje in. popivanje. Tudi družabna prireditev naj bi imela nekaj kulturpega programa (doma so za pusta prirejali igre in tako v veseli obliki skrbeli za,
Za sv. Oregorija Velikega v iamsISoiMi
Euclid, O. — Od zadnjega seznama, objavljenega 6. marca, so se odzvali še nadaljni dobrotniki v pomoč fari sv. Gregorija v Hamiltonu, Canada.
Od neimenovanih Mr. in Mrs. $35 (pripominjam, da je ta dvojica obljubila. $100 in je to njen drugi, dar; prvi je bil $25); neimenovana Mr. in Mrs. $20; Mrs. Frank Hiti $20; Mrs. Mar-gareth Mestek $15; Mr. in Mrs. Louis Perme $10; Mrs. Margaret Smole $10; Mr. in Mrs. Ger-mek, Painesville, O., $10; Mr. in Mrs. Joe Perušek $10; Mr. in Mrs. Anton Arko $10; Mrs. Anna Skolar $8; Mrs. Mary Grže $5; Mr. Ernest Terpin $5 (to je ;žie njegov drugi dar). Do sedaj sem v celoti izročil $630.50. Bog plačaj vsem dobrotnikom.
M. Tekavec,
20531 Goller Ave. Euclid, Ohio
VaiiiŠo m predavanja v lew ferfcu
New York, N.Y. — V soboto, 8, aprila, priredi newyorski odsek društva SAVA četrto mesečno predavanje v cerkveni dvorani na Osmi cesti.
Predavatelj rev. dr. Franc Blatnik nas bo v svojem govoru s pomočjo skloptičnih slik popeljal v Rim, kjer je preživel več let. Ker se* ravno sedaj vrši v Rimu vesoljni cerkveni zbor, nam bo podal tudi nekaj misli in pokazal vrsto slik o poteku zbora, ki je tako velike važnosti za ves katoliški .svet.
Ker se bo rev. dr. Blatnik pripeljal za to predavanje iz Patersona, N.J., bi bilo lepo, da bi se udeležili predavanja v kolikor mogoče velikem številu in tako dali predavatelju zadoščenje v tem, da 'bo predaval polni dvorani.
Predavanj-e' se bo začelo ob 8. zvečer. Vsi ste prav iskreno vabljeni!
Na svidenje 6. aprila zvečer!
SAVA
-------O-------
!©¥g slsvesiska radia oddaja y illwauk@@~a
MILWAUKEE, Wis. — Nedavno je bil tu osnovan Radio klub Slovenija s ciljem začeti novo slovensko radio- oddajo. Če pojde vse po sreči, se bom9 prvič oglasili v nedeljo, 31. marca, preko postaje EM WTOS na 103.7 megacycles.
Program bo namenjen vsem Slovencem, rojenim, še doma ir* že tu, s področja med Jolietorm Chicagom, Gary ter Sheboyga-nom, kamor bosta pač naša be-šeda in pesem segli.
M. Zovič
KlnSi npkgjem’;
¥ IfgwtegFj
Cleveland, O. — V decembru je odšla iz naše srede za vedn° Ana Čopič, te dni pa nas je za vedno zapustil član Avgust Ce-bro-n. Družinama obeh v imenu Kluba iskreno sožalje.
Za prihodnjo sredo, 2. marca, vabim vse člane in članice KlU' oa upokojencev iz Newburga sejo v. Slov. nar. dom na E. 60 St. v običajnem času.
Vsem bolnim članom in člani' cam želim skorajšnjega zdravja!	Rase Vatovec, ta j-
aKEEIŠKA DOMUWA',
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
1 ' ............................................
VIII.
V kabini je bila že trda tema, ko so globoki mir zmotili glasovi od zunaj, Vrata so se odprla in nekdo je vstopil.
Šibica se je zasvetila in ob trepetajoči lučki je Carrigan razločil temni obraz mestica Bateesa. Nažgal je drugo za drugo štiri luči. Potem se je obrnil k postelji. Sedaj je dobil David prvi dober vtis o tem človeku. Ni bil visok, ali videlo se mu je, da ima moč velikana. Roke je imel dolge, rame široke. Glava je bila, kakor jo imajo karijatide iz kamna, ali nekaj jo je oživljalo. Oči velike, ustnice debele, kosti na licih močne kakor sploh pri Indijancih, lasje pa dolgi in prevezani z rdečim robcem. Zdelo se je, da je pristen pirat in razbojnik. Takemu je kakor nič ubiti človeka, je mislil David. Vendar pa je kljub temu čutil do njega neko naklonjenost.
Bateese se je snfejal. Bil je širok smeh, ker so bila njegova usta velika.
“Ste kakor otrok,” se je oglasil. “Spite kakor dete na mehki postelji, ne pa na pesku mrtev kakor riba, ki vam jo prinašam. Jejte, gospod!
Sploh pa je to huda zmota.
Bateese je rekel: “Daj mu kamen okoli vratu in vrzi ga v reko, lepa moja Jeanne!” A ona pravi, da ne, da mu je treba dobro storiti in dati ribe.
Tako prinašam ribo, kakor je ona obljubila, in potem povem kaj.”
Vrnil se je k vratom in prinesel košaro iz vrbovih šib.
Potem je primaknil mizo h Carriganu in mu predložil ribo, ki mu jo je bila Pierrova žena obljubila, pa kruha in skodelico toplega čaja.
“Pravi, da vzemite za vročico. Bateese pa trdi: ,Daj mu mnogo jesti, da bo prej umrl/”
“Bi me radi videli mrtvega?
Kaj, Bateese?”
“Da, jako rad, gospod.”
Pateese se ni nič več smejal.
S prstom je pokazal na ribo.
“Jejte, hitro... brže! Ko bo konec, pa povem nekaj.”
Ko je gledal pred seboj dobro pripravljen kos ribe, je Carrigan začutil posledice tri dni trajajočega posta. Med jedjo je videl, da opravlja Pateese čudne posle. Krtačil obe preprogi, nalil v vaze ttove vode, pobral nekaj raztresenih časnikov in potem Potegnil od nekod neko cunjo tor začel iztepati iz njih prah.
Pavid je opravil s/svojo ve-čerjo. Pospravil je ribo, kruh in čaj. Neverjetno dobro se je Počutil. Topli čaj je. bil za vse ^Pe telesa nova dobrodejna struja. Zahotelo se mu je, da bi vstal in se razhodil. Batee-Se je zapazil, da ga bolnik &ioda in da se smeje.
“Kaj, hudiča!” je vprašal oivje, stopivši bliže z ono ve-bko cunjo v roki. “Kaj vam je tako všeč, gospod?”
“Nič ni, Bateese,” se je Pasme j al Carrigan. “Mislil Sem samo, da ste dobra soba-Koa. Ste tako vljudni, Ijubez-PKi, tako ...”
‘Hudič grdi!” se je raztogotil Bateese in spustil prašno cPPjo na tla ter tako močno s Pestjo udaril po mizi, da je Posoda poskočila. “Najedli ste se, zdaj pa poslušajte. Ste kdaj čuli praviti o Kumari Kateesu? To sem jaz. Poglejte/ S tema dvema rokama sem spravil na tla polarnega med-veda. Sem najmočnejši človek Pa vsem . Severu. Karibujeve kosti trem z zobmi kakor pes.
Kiez oddiha tečem šestdeset aIi sto milj daleč. Podiram
drevje; drugi morajo imeti za to sekiro. Nikogar se ne bojim. Ničesar. Razumete? Ste čuli, kaj sem rekel?”
Pošteno, da sem čul, Bateese.”
Dobro. Zdaj pa povem, kaj stori Bateese z vami, gospod policijski narednik. Moja lepa Jeanne je napravila veliko pomoto. Ima srce kakor drobna ptičica. Zasmilili ste se ji, da bi morali umreti. Bateese veli: ,Ubij ga. Nihče ne bo vedel, kaj se je zgodilo pred tremi dnevi tam za skalo/ Ali moja lepa Jeanne pravi: ,Ne, Bateese, zamenjala sem ga z drugim človekom; naj živi/ Poslala me je z večerjo in da vam povem, kaj bo, če bi hoteli uiti z ladje. Razumete? Ubijem vas, če poskusite zbežati. Glejte, s temi-le rokami vam zavijem vrat in vas pogreznem v reko. Moja lepa Jeanne je rekla to tudi drugim ljudem. Dvajset, trideset, sto fantov vas ubije, če bi le mislili na beg. Rekla je, naj vam nesem ribo in sporočilo. Ste dobro razumeli?”
Carrigan bi pač bil mogel misliti, da je Bateese najbolj zavrženo bitje na zemlji. Razburil se je namreč tako, da je zdivjal. Oči so se mu vrtele. Besede so se mu motale v velikih ustih, ker jih je s silo bruhal iz sebe. Na debelem vratu je imel nabrekle mišice in žile, mogočne roke pa so počivale na mizi. David se pa le ni bal. Na smeh mu je šlo, ali vedel je, da bi smeh bil za Bateesa zdaj najhujša žalitev. Spomnil se je, da ima mestic, ki je oduren kakor pirat, vendar tudi povsem žensko mehko potezo, človek, ki more pobiti vola s svojimi groznimi rokami, je prej božal mačka, premeščal preproge, zalival rože in iztepal prah. Bil je krotek, takrat. Vendar pa se je Carrigan zavedal, da bi mu ena sama beseda Pierrove žene zadostovala, da bi se sprožila Bateesova surova moč. Tak paž je zlata vreden ... včasi.
“Mislim, da razumem, kaj pravite. Opozarja me, da ne smem z ladje in da me ubijejo, če bi hotel pobegniti. Je-ii res tako rekla?”
“Sto vražjih vragov, kaj da Bateese laže? Kumara Bateese, ki s svojimi rokami . ..” “Ne, ne, ne mislim, da lažete. Ali rad bi vedel, zakaj mi ona sama ni rekla tega, ko je bila tukaj.”
“Ker ima ptičje srce, zato, gospod. Ona pravi: ,Bateese, povej mu, da moramo počakati Pierra. In reci mu tudi, da ubiješ medveda in zlomiš drevo, da si ne bo izmislil' pobegniti/ To je rekla vsem Pierrovim pri ognju. Vsi lati j ar ji so vstali kakor en mož in obljubili, da vas ubijejo, če bi pobegnili.”
Carrigan je stegnil roko.' “Dajte mi roko, Bateese Dam vam častno besedo, da ne pomislim na beg, dokler se ne bova midva pošteno stepla, na trdnih tleh in dokler vas ne bom premagal. Je
v	redu tako?”
Bateese ga je za trenutek
neumno pogledal, potem pa bruhnil v silen smeh.
“Se radi bijete, gspod?” “Da, s poštenjakom kakor
vi	že.”
Bateese je s svojo orjaško roko segel na mizo in Davidova je zginila. Radost mu je svetila iz oči.
“Mi obljubite, da se bova borila, ‘ko bodete zdravi?” (Dalje prihodnjič)
MAREC rrrrdl F3 ;l4l5:!£il V18;	i lij s
iiiiiifžifeiMim ii7il8fl9;!20;i21i22;!23:	
	
KOLEDAR . društvenih prireditev
APRIL
7.—Glasbena Matica priredi v
SND na St. Clair Ave. svoj Spomladanski koncert. Začetek ob štirih pop.
20.	—Slov. tel zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zv.
21.	—Društvo sv. Ane št. 150 K.S. K.J. obhaja 50-letnico obstoja ob 11:30 dop. s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca, ob enih pop. pa z banketom v SND na E. 80 St.
21.—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. koncert. 28.—Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Road koncert. Začetek ob 3:30 popoldne.
MAJ
4.—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
4.	—Družabni klub BD priredi v Baragovem domu družabni večer.
5.	—Pevski zbor Triglav priredi v ■Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
12.—Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. 12.—Slovenska šola pri Sv. Vidi? priredi v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo.
12.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo.
19.—Podr. štev. 15 Slov. ženske zveze priredi v SND na East 80 St. ob petih popoldne banket ob 35-letnici svojega obstoja.
25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
JUNIJ
—Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd. 16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi.
16.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v
Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
JULIJ
7.—VI. slovenski katoliški dan. 14.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik. 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
21.	—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet.
28.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
SEPTEMBER
22.	—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne.
29.	—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
OKTOBER
12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave.
]g.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
20.—Pevsko društvo “Slavček”
, priredi Jesenski koncert ob I 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom.
NOVEMBER
10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
17.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
22.—Prosveta Baragovega doma pripravi. Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
—-----o---—
Demokrat je zmagal v Minnesoti
MINNEAPOLIS, Minn. — Državno vrhovno sodišče je končno odločilo', da je pri zadnjih guvernerskih volitvah preteklega novembra zmagal z večino 91 glasov demokrat Rolvaag
nad republikancem Andersonom.
Prvotni izid volitev je priznal zmago Andersonu, zato ta doslej ni maral z guvernerskega mesta. Poraženi guverner ima pravico na pritožbo v roku 10 dni.
Eiskfrini šfstirJk la pripravo obšifSjlvfh Jei
CLEVELAND, O,—Mrs. Joan Bukovec ima mesarja za moža in zato prav dobro ve, kako je treba z mesom ravnati, da je najboljše pripravljeno za na mizo in da pri tem ohrani potrebno sočnost in okus. Za pripravo občutljivih jedi je po njeni sodbi in skušnji najboljši električni štedilnik, na katerem je mogoče vročino: natančno kontrolirati.
Bukovčeva družina, oče, mati in otroci Anton, 7 let, Mihael, 5 let, ter Kati, 4 leta, ima po-sdbno rada perutnino, zlasti po-hane piske, pa tudi lepe pečene svinj ske kremenateljce.
Bukovčevi žive na 31721 Ronald Ave. v Wiilowicku. Mrs. Joan Bukovec je bila izbrana za oglaševanje v Ameriški do-mevini od Cleveland Illuminating Company.
The Illuminating Company je tekom lanskega leta povečala svojo mrežo in oddajo električne sile za 8.7 odstotka na skupno 8.1 bilijona kilovatnih Ur. Skupno je imela lani $148,100,-000 dohodka; 5.4 odstotka več kot leta 1961.
Tekom letošnjega leta bo The Illuminating Company vložila okoli 21 milijonov dolarjev v nove naprave, med drugim 4 milijone za povezavo svojega sistema z Ohio Power Company. V prihodnjih petih letih namerava družba vložiti v nove naprave in obnovo obstoječih skupno 112 milijonov, s čimer bedo njene vloge v nepremičnine in naprave presegle 700 milijonov dolarjev.
.-----o-----—
— Komaj pičla tretjina Amerikancev vidi normalno brez vsakih pripomočkov.
Preganjati je treba tudi segregacijo v delavskih unijah
WASHINGTON, D.C. — Administracija ima sedaj priliko, da preganja segregacijo tudi v delavskih unijah. Dobila jo je po postavljanju športne palače za čisto črno Howard univerzo v Washingtonu. Administracija je 'dala velik prispevek, da se more palača postaviti.
Pri delu je udeleženih: cela vrsta: unij, ki pa ne sprejemajo črnih delavcev. Posebno unije v stavbarstvu ne marajo črnih članov. Proti taikemu postopanju so bučno demonstrirali črni študentje, kar je dalo povod Beli hiši in federalnemu tajništvu za pravosodje, da skušata napraviti red.
Nihče ne verjame^ v uspeh posredovanja. Že svoj čas se je 122 med 131 unijami AFL-CIO pismeno obvezalo, da bodo prenehale iz odklanjanjem črnih kandidatov za unije, pa je vise skupaj ostalo na papirju. Izjemoma je tupatam kaka unija sprejela po par črnih delavcev v svoje vrste.
-----o------
Castro se je razjezil nad Nikito Hruščevim
HAVANA, Kuba. — Castro se navadno jezi nad Kennedy]em, sedaj se je spravil tudi na Hru-ščeva. V izjavi, ki jo je dal dopisniku znanega pariškega, dnevnika Le Monde, je rekel, da ga Hruščev ni nič vprašal, ko se je pogodil s Kennedy]'em, da umakne ruske rakete s Kube. Moral bi pa to storiti, kajti Kuba je neodvisna država, kar mora tudi Hruščev vedeti in se po tem ravnati.
Trdi] je, da Kuba ni prosila za rakete in da ji tudi niso potrebne, da pa jih je sprejela od Moskve, “da utrdi socijalistični tabor na svetu”. Obregnil se je tudi ob kitajske komuniste češ, da on že ve; kaj pomeni ameriška oborožena sila, ki ni noben “tiger na papirju”. Večkrat je poudaril, da Kuba ni noben satelit, ampak samostojna država. Obenem je zanjo napovedal tudi posebno kubansko pot v socijalizem.
------o------
Alcatraz prazen
SAN FRANCISCO, Calif. — Pretekli petek so odpeljali iz Alcatraza, zvezne jetnišnice za težke zločince na samotnem o-toku pred vhodom v zaliv Zlata vrata zadnje jetnike, ker jetnišnica ni bila več “primerna svoji nalogi” ter njeno vzdrževanje predrago.
V Alcatraizu je bil nekdaj med drugimi zaprt zloglasni kralj či-kaškega podzemlja El Capone.
Na drugem mestu je Velika Britanija, na tretjem Norveška (12.1 milijona ton), za njo Liberija z 10.5 milijona tonami. Japonska ima 8 milijonov ton, Grčija 6.4, Italija 5.4, Nizozemska 5.1, Zahodna Nemčija 4.9 in Francija 4.7 milijona ton.
Tonaža sovjetske trgovske mornarice se je v minulih petih letih skoraj podvojila, tonaža cisternskih ladij pa je zdaj petkrat večja. Sovjetska trgovska mornarica ima (brez ribiškega ladjevja) 1158 ladij s skupno 4.5 milijona tonami, pod poljsko zastavo pa plove 191 trgovskih ladij.
PREVELIK ZA V STANOVANJE — “Pat, leopard Friede Hebsacker, je vse od malega živel v stanovanju svoje lastnice. Sedaj je odrastel in bi utegnil postati nevaren. Poslali ga bodo v živalski vrt v Zuerichu, kjer bo moral v kletko. Na sliki ga vidimo z lastnico v njenem stanovanju pred ‘'slovesom od doma”.
Na svetovnih morjih: 23,928 ladij
Po podatkih instituta za proučevanje pomorske plovbe v Bremenu je imela svetovna trgovska mornarica Rani avgusta 23.928 ladij s skupno 131.84 milijona brutoregistr-skirni tonami. Po svetovnih morjih plovejo ladje pod zastavami 84 dežel. Z 21 milijoni ton so na prvem mestu ZDA, ki imajo 12.4 milijona ton v rezervi.
HELP WANTED — FEMALE
W oman
Experienced Grill and Short Order Cook — In Bowling Alley — Call from 4:00 to 6:00 p.m. FA 1-2373. —
(m-w-f)
MALI OGLASI
Sobo oddajo
Moderno opremljena spalna soba se odda v bližini sv. Vida. Tel. HE 1-6671.	(62)
Ugodna prilika
P o p r avljalnica čevljev na prodaj. Dober zaslužek. Kličite CL 1-1042.	(63)
Sobo oddamo
Opremljeno sobo blizu St. Clair se odda moškemu. Tel. HE 1-8127.	(60)
SOavirfi m harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00
SMERDA'S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
2 apartments for rent
Furnished or unfurnished, newly decorated, children welcome. 1000 E. 64 St. Phone 881-0170.	—(61)
Hiša naprodaj
V Euclidu, dvodružinska hiša, 5 sob vsako stanovanje, garaža za 2 kare, 2 furneza. Se proda, da se uredi zapuščina. WH 2-4359.	(59)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Stanovanje oddajo
Na 6026 St. Clair Ave. oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico. Kličite IV 1-4888. (MWFX)
Naprodaj
Lastnik prodaja zidano (tapestry brick) hišo, 5 velikih sob, garaža iz cementnega bloka, 50x200 lot. Kličite AN 1-0251.	(60)
FrljaleFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
Naprodaj
Kakor nov 66” jeklen dvojni lijak, z omaro spodaj in zgoraj na steni ter ena bela posamezna omara. Kličite 481-0400.	(60)
Wanted girl or woman
Good typist for Sales and Engineering Dept. Experienced preferred but not necessary. EN 1-2570.	(59)
WOMEN
Sewing Machine Operators
Steady employment. High hourly rate, piece work, Pleasant working conditions, paid holidays and vacations.
WORK WEAR CORP.
1768 E. 25th St.
South of Payne Ave. ,
(61)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
m. GLOBOKAR
SS6 E. 74th St.
HE 1-6607
Delo išče
Agronom, prišel pred enim letom iz starega kraja, bi po-c e n i prevzel pomladanska vrtna dela, kot obrezovanje sadnih dreves, trte in cvetja. Kličite 431-5606 ali EX 1-6698.	—(20,22,25 mar
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, odraslim, plinski furnez, na novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. Oglasite se po 1. uri.
—.(18,25 mar. 1,8,15 apr.)
a
AMERIŠKA DOMOVINA,
Vse prigovarjanje je bilo zastonj; Peter je hitel med svoje vojake, stara vojaška manija se ga je zopet polastila kakor vročica, ves dan je “preiskoval tla”, kakor je imenoval svoje brezpomembno dirjanje na konjih s strategičnim izrazom, in je raz-postavljal svojo vojsko za boj. Čas je potekal in zmešnjava je rastla, zakaj vsak je sprevidel nesmisel tega početja; tu se je naglo na večer razlegel krik: “Cesarica in njena armada se pomika proti Peterhofu!”
Paničen strah se je polastil sedaj cesarja.
“V Kronstadt, moji zvesti, v Kronstadt, za božjo voljo!” je kričal obledeli Peter. Hitro, hitro, sicer smo izgubljeni!”
V divji naglici se je gnalo vse k morju, kjer sta stali usidrani dve jahti, toda marsikak dvor-nik se je izgubil pri tem v vrtnem grmovju, hoteč odreči se cesarja in potegniti s Katarino, na katere stran se je zmaga oči-vidno nagnila. Andrej je ostal v odločilnem trenotku zvest svoji dolžnosti.
Morje je močno kipelo iz svojih globin in sonce dolgega, severnega poletnega dneva se je ravno potapljalo v temno brez-dno. Razorana gladina je metala kvišku vesele valove, katerih vrhovi so se vzpenjali bliščeče in prozorno k vijolčasto sivemu nebu kakor čarobne glave morskih vil, pa so zopet hitro padali nazaj v globočino, kakor bi se v divjem plesu podili za širokimi toki zlata, katero je ugašujoče oko dneva tako radodarno metalo v šumečo vodo. Toda počasi je ugasnil ves ta blišč in črn: valovi so enakomerno gugali cesarske ladje na svojem sivem narečju pod pajčolanom mraka. Nihče ni spregovoril glasne besede in pljuskanje razjarjenih valov je žalostno zvenelo v večerni zrak. Slednjič so se približali določni obrisi otoka, na jadrajoče so se namrgodile neprijazne bašte kronstadtske in ladje so se pripravljale pristati k bregu. Tu se je razlegel v noč pošasten klic:
“Kdo tu?”
“Cesar!” se je zaklicalo z ga-ler.
“Ne poznamo nobenega cesarja!” se je glasil grozni odgovor in Peter se je opotekel pod težo teh usodnih besed. Prišel je prepozno; Katarina, ki je bila bolj previdna kakor on, se je že polastila važnega Kronstadta!
Peter se je slednjič osrčil, pohitel je na čelo ladje in je razgrnil svoj plašč; luči z bašt so mu zasvetile v obraz in žarki bakelj so fantastično zaigrali na bogatih demantih velikega reda na njegovih prsih.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
MEDINAH — 4 Bedim. Custom brick Cape Cod.
Full basement, 2 fireplaces, plaster walls, IV2 bathg, gas, hot water, att. garage, half acre, landscaped. Many extras. By owner. LAwrence 9-1378.	<58j
Wheeling — By Owner 3 Bedroom ranch brick, fireplace, Large family room. All schools. Loop and Evanston buses. Large cor. lot. Owner trfd. $22,509. LE 7-2824.	(60)
6 ROOMS, 3 BEDROOMS,
GAS HEAT
Aluminum Storms and screens, new roof and siding. Close to every ting. Nr. 51st & Wolcott. Quick sale by owner $10,400. Call RE 7-8385.
“Spoznajte me, moji zvesti!” je klical z glasom, iz katerega je gluho zvenel njegov obup, “spoznajte me vendar, jaz sem!”
Na stotine bodal se je zabliskalo na bregu in poveljnik trdnjave je zaklical z glasom, ki je zvenel kakor brenket hladne kovine: “Ako ladja ne odpluje takoj — zagrmijo topovi.”
“Od brega, od brega!” je zabučalo iz tisoč grl na bašt ah s tako besnostjo, da je kapitan, boječ se krogelj, ukazal presekati vrvi, da bi se hitreje rešil. Peter je padel uničen Andreju v naročje in ta ga je odpeljal nato v kajuto. Zdelo se je, da je vse, vse proti cesarju, zakaj v hipu se je dvignil močan veter in morje je metalo v kruti jezi ladje z vala na val, in ko je veter za trenotek prenehal vri-
govoriti;. Andrej pa, kateremu.je bilo tesno od Petrovega tarnanja, je šel gori na palubo. Bil je nemalo presenečen od spremembe na obrazih vseh prisotnih: nikjer ni videl niti sledu kakega sočutja s cesarjevo usodo; dame so le zdehale in so želele pristati k bregu kjerkoli že, da bi se odločile, in celi dvor se je brezskrbno zasmejal, ko je neka dama ponovila komične besede iGerontove iz Molierove farse žaleč se: “Que diable allions nous faire dans cette galere?” in druga za drugo je ponavljala za njo to neumestno šalo.
Andrej se je obrnil do dna svoje duše žalosten; kako so se mu. gnusile te ženske brez čuta in značaja. Ali niso bile to majhne zveri, nagizdane z zlatnino in srebrnino in s trakovi? Žalosten je šel zopet doli v kajuto in je sedel samcat poleg vrat. Slišal je, kako je stari Muenich zaman cesarju prigovarjal in ga svaril, kako mu je nasvetoval beg v Reval in od tam na Prusko; Peter je bil uničen, ni bil zmožen niti misliti, nikar kakega sklepa, celo noč do belega jutra so se gugale ladje brezpomembno na valovih. Šele sedaj je cesar ukazal, naj pristanejo k Oranien-baumu. Komaj je bil na bregu,
ščati, se je stresel zrak od ra- je dal drug ukaz, naj njegovi vo-dostnega krika s trdnjave in ka-j jaki odložijo orožje, kor z enim glasom je pošastno zvenel uničujoči klic: “Naj živi-Katarina II.!” In raztrgani oblaki so se pačili doli z višine kakor grozepolne maske Eumenid in valovi so sikali kakor kače, deroče iz črne globočine.
Maršal Muenich je pristopil sedaj k cesarju, ki je skril svoj obraz v naročje tiho ihteče Vo-
Nejevolja je vzplamtela na obrazu starega maršala.
“Ako se bojite umreti na čelu svojih zvestih”, je vzkliknil jezno, “vzemite torej križ v roke in nihče se ne bo upal na vas poseči, meni pa prepustite poveljstvo boja.”
Namesto odgovora je zahteval cesar papir in črnilo, sedel je k
roncove, in mu je začel zopet mizi in napisal pismo svoji so-
POMLADNO SONCE — Pomladansko sonce je že kar toplo, vendar še ne toliko, da bi moža na sliki, ki uživa sončni dan na Peti Ave. v New Yorku, pripravilo do tega, da bi slekel suknjo.
CIGARE ZA ŽENSKE? — Carol Huffman v New Yorku si je elegantno prižgala cigaro, da pokaže, da ženske tudi v tem pogledu nočejo zaostati za moškimi.
progi: odpovedal se je ruskemu prestolu in jo je samo prosil, nai mu dovoli oditi z Voroncovo v staro domovino holštinsko.
Katarina se ni obotavljala z odgovorom, poslala mu je v podpis listino, v kateri se je prostovoljno odpovedal vlade in Peter — je podpisal.
Takoj nato je nastal splošen beg, vse se je vrglo v čolniče, ladje in vozove, vsi so ga zapuščali ponižanega in uničenega, vsi SO’ hiteli, da dosežejo milost pri cesarici Katarini in čez nekaj časa sta bila park in grad opuščena.
Andrej, Muenich in Petrov pribočnik so ga spremili nato do voza, v katerega je sedel z Voroncovo, da se poda v roke svoje žene. Poslovil se je od njihl s čmerno zamišljenostjo; vsi so bili ginjeni do dna duše. Andrej je gledal z grajske terase za cesarjem, dokler mu ni zginil na cesti v oblaku prahu. Skril je svoj obraz v dlani in se je zagledal v krasno sliko, ki se mu je smejala pod nogami v polni radosti poletnega sonca; to modro morje v blišču šalečih se valov, se je vzpenjalo tako veselo in brezskrbno^ gori k temnim baštam Kronstadtskim, kipečim v daljavi za gostim gozdom. vitkih jamborov, tako veselo in brezskrbno, kakor se ne bi nič zgodilo, ptiči so v temnih sencah duhtečega vrta peli tako veselo in brezskrbno, kakor da ne bi nobeno človeško- srce počilo od žalosti pod smehlja-
jočim obokom trdosrčnih nebes! In čut groznega osamljenja v širnem svetu se mu je dvigal kakor megla iz srca samega in se je raztezal kakor temna senca med njim in vriskajočo prirodo okoli. Sibirski snegovi so železno objemali to neprecenljivo materino srce; sanjave akvama-rinaste oči one ljubke deklice, ki je vzbudila v njegovem srcu prvi občutek spomladi, so bile zasute s prstjo in ona, ki jo je ljubil kakor more človek ljubiti le Boga, ona je bila ločena od njega z omamljivo propastjo kraljevskega ponosa in še bolj z gnusnim grehom ... Kaj mu je še ostalo sedaj na svetu? Izvršitev one stvari, ki mu jo je naložila Agrafena! To je bilo vse, kar mu je še namigavalo iz razvalin sanj in davnih upov!--------
Omislil si je preprosto meščansko obleko in se je napotil v Petrograd, da poizve novice o cesarjevi usodi in da tam počaka flVBirovičevega prihoda iz Schlues-selburga.
XI.
Drugi dan nato je bilo takoj zjutraj vse mesto na nogah; cesarica, ki je prenočevala v Peterhofu, je slavila prihod v svoje stolno mesto kot zmagovalka in vladarica. Le v par urah se je izvršila ona zgodovinska revolucija, pri kateri se ni prelilo niti kaplje krvi, in v vsej državi ni imela Katarina niti enega nasprotnika, da, tudi tisti, ki so do poslednjega trenutka stali pri cesarju, so že sklonili svoje čele
pred njo v Peterhofu in ona jih je sprejela brez vsakega očitanja; imela je za vsakega kako laskavo ali tudi prijazno besedo. Ko je zagledala med množico Muenicha, mu je prijateljsko pomignila, podala mu je roko in ga vprašala z žarečim nasmehom: “Vi ste se hoteli bojevati proti meni?” — “Hotel sem”, je odgovoril maršal, premagan od posebnega čara njene osebe, “toda sedaj, madame, smatram za svojo dolžnost, bojevati se za vas!” In njuno prijateljstvo je bilo zapečateno. Da, niti za Voroncovo samo ni imela mračne-
ga pogleda, zakaj knežnja Da-škova, ki je,igrala v zaroti imenitno vlogp, je bila sestra Vc-roncove, in'ko je zagledala to in druge sorodnike med bivšimi privrženci Petra na zemlji klečeče, se je vrgla pred cesarico in je vzkliknila: “Madame, poglejte mojo rodbino, ki sem jo žrtvovala .za vas!” In cesarica je odpustila Voroncovi vse.
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne.
iaroiili že sedaj za veSškenašne praznike
naše odlične domače prekajene ŠUNKE — ŽELODCE in
drugo prekajeno meso — krvave in riževe klobase-NAŠA
POSEBNOST LETOS SO PA DOMA NAREJENE IN SUŠENE KRANJSKE SALAME. — Imamo tudi vse vrste grocerijo ter	PIVO IN VINO!
Vsa roba je prvovrstna in postrežba točna in zanesljiva. — Dovažamo na dom in pošiljamo po pošti!
FOUR POINIS FOOD MARKET
667 East 152 Street	GL 1-6316
CIRIL IN URSULA ŠTEPEC, lastnika
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he 1-0965	TONY KRISTAVNiK	ut 1-4234
PAINTING & DECORATING
PRI VESELI ZABAVI — Kathy in Carmen Lydon v New Yorku sta 17 mesecev stari dvojčici, ki se znata že kar lepo sami zabavati, kot kaže slika.
LADJICI — Otroci so se spravili v svojo ladjico, da bi si mogli od blizu ogledati model nemške potniške ladje Bremen v Providence, R.I. Kapitan Bremena Karl Behrens stoji ob modelu, izdelanem v merilu 1:25. Model je dolg 39 čevljev in je izdelan v vseh podrobnostih. Zanimanja ni vzbudil samo med otroci, ampak tudi med odraslimi.