List 32.
Kaj je storiti, da dobiš povračilo, ako si pri kupu ali menji živine prekanjen bil ?
Navadno je misliti, da tisti, ki kupi ali premenja kako živinče, hoče imeti zdravo žival, toraj mora um, ki je prodal ali zamenjal, dober biti za to, da je živinče zdravo. Dostikrat ni kmalo poznati, ali je blago zdravega telesa ali ne; toraj postava določuje: kadaj se ima že samo na sebi predumeti. ali je živinče zdravo oddano ali bolno, ali ima poprejsui posestnik za to dober stati, ali ne. Sploh cesarske velike postavne bukve, ki jim pravdniki pravijo ?5Občni deržavljanski zakonik," velevajo sledeče :
„Če kako živinče v štiri in dvajsetih urah po prevzetji zboli ali pogine, se domneva (misliti more), da je že pred prevzetjem bolno bilo."
Ta postava, ki stoji v 924. paragrafu, nam kaže, da vsak, ki komu proti plačilu, naj bo kakorkoli, živinče prepusti, mora nar manj 24 ur zato dober stati, in da mora prejemnika brez škode deržati, ako živinče v 24 urah zboli ali pogine, naj bo v kteri bolezni notrajni koli hoče, in prodajavec dokazati De more, da je prejemnik živino pokaziL
Kaj pa, ako bolezen ali smeri pozneje pride?
Potem, pravi paragraf 925, se je različno ravnati po različnih boleznih in plemenih žival. — Da je živinče že pred prevzetjem bolno bilo se misli:
1.     če se v 8 dneh pri prešičih ikre, pri ovcah pa koze (osepnice) ali garje (lišaji); ali če pri ovcah v 2 mescih se metljaji na pljuč ah ali na jetrah zapazijo;
2.    ako se pri goveji živini v 30 dneh po prevzetji po jat niča ali tako imenovani francozi najdejo;
3.     ako se pri konjih in tovorni živini v 15 dneh po prevzetji kužna smolika ali smerkelj, kakor tudi naduha, ali, ako v 30 dnevih se tisčavka, čer vi v-nost, termogla vnost, jasna slepota ali mesečna slepota razodene.
Da mora tisti, ki živinče odda, porok biti za škodo pri teh boleznih preeet, ovac, goved, konj, oslov, mul in mezgov v rečenem času, vsak ve. Sploh imenujejo te bolezni cesarske pogreške (ponemčeno: falarje ali tadle). To pa ni občno znano, kako ima človek, ki je s takim živin-četom oškodovan ali goljufan, pravico in odskodvanje iskati. Naj bo okanjencu (goljufanemu) ta spisek nas ue-koliko v pomoč.
Paragraf 926 imenovanega zakonika veleva, da se prave domneve zastran bolezni živinčeta prejemnik le takrat poslužiti more, če temu, ki ga je prodal, ali ki za-nj dober stoji, zapazeno napako (hibo} preči poroči, ali kadar je tisti nepričujoč, okrajni (kantonski) sod ni i, ali pa zvedenim možem naznani, in ga ogledati da.
Če toraj od koga dobiš živinče s cesarsko napako, in je on Mizo, mora tvoja perva pot biti do njega. Zakaj? Za to, da ti tvoj sprednik ne more tajiti, da ti je bolno žival dal, — drugič, da zna blagu še bolezin odpraviti, ako je mogoče, in tretjič za to, da tudi on ne zamudi pravice zoper unega iskati, od kterega je on pred žival prevzel.
Zapazeno napako moraš pa svojemu spredniku p reci naznaniti, to se pravi, brez nepotrebnega odlaganja, *) da se čas dobrostojnosti po §. §. 924 in 925 ne zamudi. Da se ti ne bo nobene tožbe ali zvijače bati, k svojemu spredniku seboj vzemi dva poštena in pametna moža za priče. Ako tistega, od kterega si živinče prevzel takrat, ko se ti škoda razodene, zraven ni, in hitro do njega ne moreš, moraš prigodek naznaniti cesarski sodni i tistega okraja (kantona), v kterem si napako zapazil, ali sploh nar bližji krajni sodnii, in moraš živinče ogledati dati. Vsaka cesarska okrajna sodnija (pecirkova sodnija) bo preči zaslišala tvojo prošnjo, bo poslala povelje dvema zvedenima možema, da imata priti živino, ali, če je poginila, merho pregledat, in tvojemu spredniku, da naj zraven pride, Ako se zvedena moža v svojem mnenji zastran prigodka zediniti ne moreta, bo sodnija še tretjega zvedenca privabila. Zvedeni možje bpjo svoj izrek zapisali ali v protokol zapisati dali; ta spisek ti bo v roke dan, in ž njim moreš potem odskodvanje iskati pri unem, ki ti ima dober stati za živinče. —
Vsakemu, ki je v taki pravdi zapopaden, je oblast dara, zvedenega moža, ki ga je sodnik poklical, ovreči, ako mu kak zaderžek skazati more. Posebno ne more biti za zvedenca nihče, ki za pričo dober ni, postavimo, sorodnik (žlahtnik) ali hlapec tvoj ali tvojega nasprotnika ali človek, ki bi pri prepiru dobiček ali škodo imeti utegnil. Ako se nasprotnika v volitvi zvedenih mož zediniti ne moreta, sodnik sam postavi zvedence. Občno so pripravni zvedenci samo taki, ki po svojem navadnem opravilu in po svoji učenosti tisto reč razumeti morejo, o kteri imajo razsodbo storiti. Veljavni zvedenci v boleznih živinskih so toraj samo izučeni živinozdravniki, in, ako teh manjka, izučeni zdravniki sploh. Take bo sodnija volila. — Kader zvedenci živinče ali merho ogledujejo, je privoljeno tebi in tvojemu nasprotniku, jim povedati, kar sta vi dva zapazila, in kar se vama opomina vredno zdi.
Se zna pa prigoditi, da ti v kakem kraji, dalječ od sodnije živinče nanagloma pogine ali nevarno zboli, tako da ni več moč o pravem času do sodnije priti. V taki sili ti postava privoli, zvedene može na ogled klicati brez sodnika, toda morata biti najmanj dva zvedenca. Z enim samim si v pravdi ne boš pomagal, ako imaš skušenega nasprotnika; umenje ali pričevanje enega zvedenega moža, naj je še toliko učen in čislan, naj bi tudi v cesarski službi bil, ti samo na sebi tvoje pravice rešilo ne bo. —
Kaj pa je opravilo zvedencov?
To se razvidi iz dvojnega namena, ki se ima z ogledom doseči:
1.    dokaz, da je živinče, ki zboli ali pogine, ravno tisto, ki si ga prevzel od svojega sprednika, da ti toraj ta ne more utajiti, da je živinče drugo od njegovega;
2.    dokaz, da je živinče po postavnih domnevah napako že pred na sebi imelo, preden je v tvoje roke prišlo, da se ti toraj ne more reči, da si škode sam kriv.
V dosego 1. namena je potrebno, živinče ali merho od
*) §. 904. obe. derž. zak.
126
vseh strani in po vseh znamenjih prav natanko popisati, spol, starost, velikost, mero, barvo, opravo, ki jo na sebi ima, razumno zapisati. Da se vse to terdniše dokaže, je dobro še dve drugi priči zraven vzeti.
Drugi namen pa zahteva, da se ogled o pravem, postavnem času zgodi, kakor sem že rekel, in da zvedenci bolezen živinčeta po tistih znamenjih razločno popišejo, po kterih se pozna, da je zbolelo ali poginilo za cesarsko napako, ne pa za kako drugo boleznijo, za ktero nihče dober stati nima, kakor postavimo, za garje pri govedih ali konjih, za napačno hojo živinčeta itd. le tisti dober stoji, ki je določno zagotovil, da je živina vseh pogreškov prosta; $) dobrostojnost za cesarske napake pa na vsako vižo velja, naj se je prejšni posestnik z besedo zavezal dober stati ali pa tudi ne; cesarska postava te sama po sebi varuje. Zvedeni možje naj svoj razsodek zapišejo in podpišejo, in to spričevalo tebi dajo, da ti bo služilo v pravni dokazek.
Kdor v tacih priložnostih umno po postavi ravna, lahko bo pripravil svojega sprednika, da mu bo to povernil, kar je za živinče dal, in vse stroške plačal, ali z lepo, ali s tožbo. Ako pa prejemnik te previdnosti zanemari, je njegova dolžnost, še le po drugih potih dokazati, da je živinče že pred sklepom pogodbe napako na sebi imelo. ##) Tako do-kazovauje je vselej težavno, dostikrat pa nemogoče.
Potrebno se mi je zdelo, slovenskim gospodarjem in živinskim tergovcom to pisati, ker sem že mnogokrat vidil, da si mož, ki je pri živini goljufan bil, pomagati ni mogel, ter je škodo terpel. Ni dosti, ako si pokvarjeno žival dobil, da tečeš k temu, ki ti jo je dal, nad njim razsajaš in mu žugaš; ni dosti, da živinče pelješ k živinskemu zdravniku, ali celo h konjedercu! in od njega neseš pisano spričbo ali atestat. Natanko se moraš deržati postav; če ne, te utegne sprednik tvoj, naj je še tak slepar, s tim lahko za-verniti, in sebi goljufivi dobiček tudi v pravdi zagotoviti, da taji, da je taista žival, ki ti jo je dal, pokvarjena, ali da pravi, da pred ni bila pokvarjena, preden si jo ti prevzel.
Pravdnik.
*) §. 928 obč. derž. zak. **) S- ^27 obe. derž. zak.