dobrodošli na desnem bregu Mure
/'(K/uj
REBilfl
I— ..I	v ■ ^
Funkešnica
glasilo Obč ine Veržej :: leto VI"
2 :: maj 2015
Mi™	-	iv ^
urednikova beseda občinski utrip j razpisijn projekti | turistični utrip
■
■ :: kultura in literatura :: šolski utrip utrip^arijanišča in župnije naša dediščina /društveni utrip športni utrip«: izobraževalni kotiček
¿L / :: razvedrilni kotiček :: napovednik
/

: urednikova beseda
UREDNIKOVA BESEDA ZAHVALE
Spoštovani občani in občanke Občine Veržej ter ostali bralci občinskega glasila Funkešnica. Kar prehitro je minilo 15 let, ko sem brez večjih izkušenj, a poln idej in mladostne zagnanosti, prišel v Veržej. Takoj ste me sprejeli za svojega in mi omogočili, da so mnoge, za nekatere celo drzne ideje, postale del realnosti. Seveda ni bilo vedno vse rožnato. Pod noge je priletelo tudi kakšno poleno, vendar se na to hitro pozabi, lepi spomini pa ostanejo.
Prav je, da se na tem mestu zahvalim vsem, nekaterim pa še na poseben način, za vsa leta, ki sem jih preživel med vami. Kot prvi si zahvalo zasluži takratni višji predstojnik salezijancev, inšpektor Lojze Dobravec, da mi je izkazal toliko zaupanja in mi izročil v ekonomsko upravljanje propadajoče Marijanišče. Skupaj z njim in inšpektorialnim ekonomom Blažem Cudermanom ter salezijansko skupnostjo v Veržeju smo uspeli zastaviti novo vsebinsko zasnovo ter smernice za obnovo celotne ustanove. Širša lokalna podpora in požrtvovalno delo mož, ki so odstranjevali stare omete in rušili odvečne stene, je omogočilo, da se je Mari-
janišče v petih letih preobleklo v novo podobo. Zato hvala njim in g. Martinu Maroši, ki nas je spremljal z molitvijo in bodril z besedo. Besedo zahvale želim izreči vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali, da je salezijanska ustanova v Veržeju ponovno celostno zadihala.
Gotovo pa mi bodo najlepši spomini na Veržej ostali v trenutkih, ki sem jih preživel z ministranti in mladimi animatorji. To so bili zame trenutki sprostitve in veselja, trenutki, ko sem pozabil na finančne in gradbene težave. Hvaležen sem za vašo iskrenost in nesebično pripravljenost narediti nekaj dobrega za druge. Naj v vas ostane mladostna razigranost in veselje do življenja.
Seveda gre ob tem še posebna zahvala obema županoma, tako Dragu Legenu, s katerim sva se uspela dogovoriti za celostno ureditev zemljišč v dobro lokalne skupnosti in salezijanske ustanove, in sedanjemu županu Slavku Peto-varju, ki je v javno zasebnem partnerstvu zaslutil vsestransko korist za celosten razvoj Občine. Rezultat vzajemnega sodelovanja je tudi začetek izhajanja občinskega glasila Funkešnica pred osmimi leti. Da je postalo glasilo prepoznavno in kvalitetno, gre zahvala Slavku Petovarju za polno podporo pri delu ter zasluga celotnemu uredniškemu odboru. Še posebej hvala Tatjani Vokic Vojkovič ter Mateji Žalik Rus, ki sta kot namestnici urednika skrbeli za koordinacijo in stik z vami. Zahvala gre tudi oblikovalcu Marku Suhoveršniku in lektorju Ivanu Kuharju. Novemu uredniku želim uspešno delo, glasilu pa še veliko let kvalitetnega izhajanja.
Naj na koncu vse bralce našega skupnega glasila povabim na dve večji prireditvi:
-	Prvi dogodek se bo zgodil v petek, 19. junija ob 13. uri v Centru DUO, ko bomo blagoslovili in izročili v uporabo ROKODELSKO UČNO DELAVNICO (170 m2). Prepričan sem, da bo ta prostor postal kraj srečevanja, poučevanja, ustvarjalnosti in novih razvojnih idej Centra DUO.
-	Še posebej pa vas vabim v soboto, 25. julija 2015 po 15. uri, NA ZAHVALNI PIKNIK na dvorišče Marijani-šča, ko želim vsakemu izmed vas podati roko zahvale za vse lepe trenutke, ki sem jih lahko preživel med vami. Po 15 letih odhajam iz Veržeja v Ljubljano na Rakovnik,
kjer prevzemam nove delovne obveznosti. Hvala še enkrat vsem za vse!	Vaš urednik Janez Krnc
dobrodošli na desnem bregu Mure
Funkešnica
issN c506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Bojan Ferenc (pomočnik urednika), Alenka Belec, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl, Mateja Žalik Rus. foto naslovnice Grega Valič. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +358 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@sio l.net S www.verzej.si
O
TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej T +386 51 654 778
E ticverzej@gmail.com S www.centerduo.si/tic
: občinski utrip
ZAPIS S 5. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ
Peta redna seja Občinskega sveta Občine Veržej je potekala 30. marca 2015. Osrednja točka seje je bila razprava in dokončen sprejem Odloka o proračunu občine Veržej za leto 2015. V primerjavi s prvo obravnavo odloka občinski proračun izkazuje za 112.235,77 EUR višje prihodke in za 120.733,46 EUR višje odhodke. Bilanca prihodkov in odhodkov tako izkazuje proračunski presežek v višini 59.550,50 EUR. V letu 2015 v Občini Veržej načrtujejo zadolžitev v višini 50.000,00 EUR.
Z zbranimi prihodki proračuna v ocenjeni višini 2,296.010,63 EUR se bodo pokrivali vsi tekoči odhodki (plače in drugi izdatki zaposlenim, prispevki delodajalcev za socialno varstvo, izdatki za blago in storitve, plačila domačih obresti, rezerve) v višini 325.640,33 EUR, tekoči transferi (subvencije, transferi posameznikom in gospodinjstvom, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam) v višini 498.516,35 EUR, investicijski odhodki (sredstva za nakupi in gradnjo osnovnih sredstev, investicijsko vzdrževanje in obnove, nakup zemljišč in naravnih bogastev) v višini 113.680,16 EUR ter investicijski transferi (investicijski transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam, investicijski transferi javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države in občin, investicijski transferi občinam, investicijski transferi javnim zavodom) v višini 99.629,49 EUR.
Največji delež v strukturi proračuna predstavljajo investicijski odhodki (58,69 %), v letu 2015 pa bodo namenjeni za zaključevanje investicije pri oskrbi s pitno vodo Pomurja - sistem C v višini 920.296,39 EUR, za investicijo Ureditev osrednjega parkirišča v naselju Veržej v višini 192.630,89 EUR, za izvedbo hišnih priključkov v naselju Bunčani v višini 25.912,19 EUR in za plačilo asfaltiranih površin v Mlinski cesti in Ulici Petra Šoštariča še iz prejšnjega leta v višini 25.704,84 EUR. V Občini Veržej načrtujejo tudi odhodke za investicijsko vzdrževanje na čistilni
napravi Veržej, na vodovodnem črpališču v Lukavcih in na kanalizacijskem omrežju v občini Veržej.
Na seji občinskega sveta so se člani seznanili tudi z delom Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje in Veržej. Ta organ je začel z delovanjem v začetku leta 2012 kot organ skupne občinske uprave inšpekcijskega nadzora omenjenih občin. V letu 2014 je bilo na območju občine Veržej obravnavanih 32 inšpekcijskih zadev, in sicer s področja neurejenih parcel, kanalizacije, cest, odpadnih voda, kanalizacije in turistične takse. Prekrškovnih zadev na območju občine Veržej ni bilo.
Dušan Bratuša, koncesionar za pokopališko in pogrebno dejavnost ter vzdrževanje pokopališča, je podal poročilo te dejavnosti v letu 2014. Prihodki od pogrebnih storitev so znašali 1.872,14 EUR, od vzdrževanja pokopališča pa 4.773,86 EUR. Zbrana sredstva koncesionar nameni za čiščenje pokopališča in okolice, grabljanje površin, nakladanje odpadkov, košnjo trave, škropljenje poti, obrezovanje cipres, za zimsko službo, gramoziranje poti, odvoz smeti, porabo vode na pokopališču, ravnanje z odpadnimi svečami, za strošek električne energije ter druge stroške, povezane z ureditvijo pokopališča in z vzdrževanjem mrliške vežice. V letu 2014 je bilo opravljenih 5 pogrebov, od tega 4 žarni pokopi in 1 klasičen pokop v krsti. Občini Veržej pripada koncesijska dajatev v višini 3 % od skupnih prihodkov, kar pomeni 199,38 EUR.
Na koncu vsake seje člani občinskega sveta postavljajo vprašanja, pobude in predloge županu in delavcem občinske uprave. Ta se povečini nanašajo na probleme s področja komunale, investicij, cestne infrastrukture in sociale.
Podrobneje si lahko gradiva, ki jih člani občinskega sveta obravnavajo na seji, ter zapisnike s seje sveta preberete na spletnih straneh Občine Veržej na naslovu www.verzej.si.
Zapisal Bojan Ferenc
OPOZORILO!
Spoštovani lastniki psov, v zadnjem času je zaznati večje število psov na javnih površinah brez ustreznega nadzora, zato vas opozarjamo na določila Odloka o javnem redu in miru v Občini Veržej (Uradni list RS, št. 39/2010), ki med drugim prepoveduje:
-	voditi pse brez povodca in jih puščati brez ustreznega nadzora,
-	puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva,
-	puščati iztrebke domačih živali, katere je lastnik takoj dolžan odstraniti z javnih površin.
Pozivamo vas, da upoštevate veljavne predpise, saj bo v nasprotnem medobčinski inšpektorat in redarstvo primoran kršitelje ustrezno sankcionirati.	OBČINA veržej
3 Fünkesnica 2/2015
: občinski utrip
INTERVJU: TATJANA ROZMARIČ-POŠTRAK
Tatjane Rozmarič-Poštrak verjetno bralcem Funkešnice ni potrebno posebej predstavljati, saj je s svojim 30-letnim udejstvovanjem na področju zborovskega petja močno vpeta vjavno dogajanje v naši občini. Poleg zborovodkinje Moške vokalne skupine, ki deluje v sklopu Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, pa je tudi mama trem najstnicam, profesorica glasbe na Gimnaziji v Ljutomeru, kjer skupaj z Danijelom Berdenom vodita tudi šolski zbor, organistka v župnijski cerkvi in še bi lahko naštevali. Prepričan sem, da ste že vtem uvodniku izvedeli o Tatjani kaj, česar še niste vedeli, še več tega pa sledi v spodnjih odgovorih. Prijetno branje.
Tatjana, glasba ti je bila tako rekoč položena v zibko, saj prihajaš iz glasbene družine. Kako je takšno okolje vplivalo na tvoj razvoj in nenazadnje izbiro poklica?
Glasba je bila očitno vsajena globoko v moje srce že ob rojstvu. Odkar pomnim, sem zelo rada pela: pela sem v šolskih pevskih zborih, tako v osnovni, kot tudi v srednji šoli; peli smo doma, tudi skupaj z bratranci in sestričnami; pela sem v cerkvi - najbolj se spomnim petja pri gospodu Martinu Maroši, pozneje sem še kot zelo mlada, še osnov-nošolka, pela pri odraslem cerkvenem pevskem zboru, ki ga je vodil gospod Štrakl. Petje je bilo (in še vedno je) tudi del naših družinskih praznovanj. Ker je moj oče igral trobento, me je zanimalo tudi igranje na inštrumente. Ob vstopu v osnovno šolo sem dobila klavir, starši so me vpisali v glasbeno šolo in takoj sem bila trdno odločena, da bom postala učiteljica glasbe.
Kot profesorica glasbe se dnevno srečuješ z mladimi, tako da zagotovo dobro poznaš tudi njihov odnos do zborovskega petja, slovenskih pesmi... Je nasplošno mlade težko motivirati v tej smeri in jih pridobiti k sodelovanju v raznih pevskih sestavih?
Ko so moji večletni želji po zboru prisluhnili ravnatelj in sodelavci ter nam omogočili pevske vaje, je odziv dijakov je bil takoj odličen, saj nas je bilo že na začetku več kot 40. Vsako leto se nam pridruži več dijakov, tako da smo letos imeli že več kot 100 dijakov. Za takšno število dijakov sta nujno potrebna vsaj dva zborovodja, včasih smo celo trije. Glede na vsakoletno naraščajoče zanimanje za petje v pevskem zboru lahko trdim, da si mladi želijo petja v pevskem zboru - tako se sprostijo med napornim šolskim dopoldnevom, imajo možnost ustvarjati, soustvarjati, se ob petju gibno izražati, tudi zaigrati na inštrumente, hkrati pa se družijo z vrstniki in sklepajo nova prijateljstva. Naše vaje niso zgolj pevske vaje, ampak so sprostitveno-zabav-ne-pevske vaje. Imamo čas za pogovor, smeh in delo-petje. Prava mera vsakega in uspeh ter zadovoljstvo pevcev - kar je najpomembnejše - je zagotovljeno.
V društveno dejavnost si aktivno vključena že kar tri desetletja. V tem času si vodila različne sestave in tako v občini pustila velik pečat zborovskemu dogajanju. Katere zbore si vodila in kaj je tisto, kar ti daje voljo za delo naprej?
Leta 1985 sem ustanovila Mešani Nonet. Ker smo takrat bili edini mlad pevski sestav daleč naokoli, smo poželi veliko zanimanja in občudovanja, velikokrat so o našem delovanju pisali tudi v časopisih.
Spomladi leta 1990 sem na željo strica, Frančeka Roz-mariča, takratnega vodje, prevzela Mešani cerkveni pevski zbor. Kmalu smo se priključili delovanju v okviru domačega kulturnega društva, ker smo želeli v svoj repertoar vključiti tudi posvetne pesmi. Delo je bilo razgibano in dosegli smo tudi vidne uspehe - na revijah smo bili večkrat izbrani za regijski nivo, na cerkveni smo bili izbrani za državno srečanje pevskih zborov v Ljubljani, ki ga je direktno prenašala RTV Slovenija, peli smo v domači cerkvi, pri sveti maši, ki jo je prenašal Radio Slovenija. Pesmi smo snemali za Radio Ognjišče in Radio Maribor. Posneli smo svojo zgoščenko. Nekajkrat smo gostovali tudi v Avstriji. Vsako leto smo pripravil 2 samostojna koncerta: božičnega in letnega. Večkrat smo združili svoje moči ob skupnem petju z domačim Moškim oktetom.
Oktobra leta 1999 sem prav tako od strica Frančeka Rozmariča prevzela Moški oktet, ki se je skozi leta razširil v Moški vokalni sestav, ki danes šteje 12 pevcev, aktivno jih poje 11. Poleg udeležbe na revijah, vsako leto pripravimo samostojni letni koncert, večkrat smo pripravili božični koncert. Gostovali smo na Hrvaškem (v Lepoglavi in v Murskem Središču) in v Nemčiji (Erlangen in Nürnberg). Tudi z Moškim vokalnim sestavom smo snemali za radio Maribor in radio Ognjišče.
Zdaj že 16. leto vodim Moško vokalno skupino in trenutno si ne morem zamisliti, da bi delovanje opustila. To sem jaz in brez tega me ni. Potrebujem delo in druženje s pevci, saj me to veseli, izpolnjuje in bogati.
4 FGnkešnica 2/2015
: občinski utrip
Moška vokalna skupina je svojstven medgeneracijski sestav, ki je nepogrešljiv spremljevalec različnim dogodkom v občini - pojete tako na kulturnih prireditvah, pogrebih, v cerkvi. Kaj po tvojem mnenju prinese udejstvovanje v takšni skupini posamezniku in kaj delovanje takšne skupine doprinese lokalni skupnosti?
V našem sestavu pojejo kar tri generacije. Stari smo od 19 pa vse do 81 let. Poudariti moram, da se kljub starostnim razlikam ali pa prav zaradi njih odlično razumemo. Skoraj na vsakih vajah se naučimo kakšno novo pesem ali pa obudimo kakšno zelo staro, ki se je spomnijo samo najstarejši pevci, ki so jo morda peli v svojih zelo mladih letih še pri učitelju Kozarju ali pa pri gospodu Štraklu. Seveda si na vajah izmenjamo tudi novice in šale. Pri malo mlajših so še posebej zaželene kakšne anekdote malo starejših pevcev. Ob pripovedovanju smo se naučili tudi že marsikakšne zelo stare, več ne uporabljane besede. Skupaj praznujemo rojstne dneve in godove, ko je čas tudi za zdravice in posebne želje - za takšne priložnosti dobi besedo največkrat naš Alfonz. Glede na udeležbo vsakotedenskih vaj sem prepričana, da je petje v sestavu pomembno za vsakega
našega pevca, kar kaže tudi vedno dobra volja in nasmeh na obrazu, čeprav je za pevci velikokrat naporen delovni dan. Ob skupnem petju se spet razvedrimo in pozabimo na utrujenost in morebitne tegobe.
Kot že omenjeno, si tudi žena, mama treh najstnic - kaj zate pomeni vrednota družine. Močno si povezana tudi s širšo družino (starši, bratovo družino...)?
Družina ima najpomembnejše mesto v mojem življenju. Z možem sva si vedno želela najmanj tri otroke in želja se nama je uresničila: sva ponosna starša treh deklet. Med sabo smo zelo povezani, trudimo se skupaj preživeti čim več časa, tudi delovno. Zelo skrbimo drug za drugega, pomembno nam je, da se skupaj dobro počutimo. Velikokrat si načrtno vzamemo čas za pogovor, tudi o trenutnem dogajanju vsakega člana družine, da lažje preprečimo morebitno slabo voljo in nerazumevanje. Pri treh najstnicah se to lahko hitro zgodi ©
Zelo smo povezani tudi z mojimi starši in bratovo družino. Odlično se razumemo in skupaj preživimo veliko časa. Poleg tega, da skupaj praznujemo rojstne dneve in godove, skupaj pričakamo tudi novo leto, pomagamo na bratovi kmetiji, skupaj gremo na letni dopust. Naše vezi so resnično pomembne. Ob vsakem času smo na voljo eden drugemu. Radi prisluhnemo eden drugemu, se skupaj nasmejemo ter kdaj tudi razjočemo - od veselja ali od žalosti. In, ker imamo eden drugega, je vse veliko lažje.
Kako pa uspeš usklajevati vse obveznosti - družinske, službene, društvene . verjetno tudi pri tebi velja, da ženska podpira tri vogale hiše?
Ker imajo vse hčere poleg šole še veliko dodatnih aktivnosti, so potrebni skoraj vsakodnevni prevozi v Ljutomer in nazaj, kar pomeni poleg moje službe na ljutomerski gimnaziji še popoldanske obveznosti. Edini dan prost popoldanskih voženj je ponedeljek, ko imamo pevske vaje z Moškim vokalnim sestavom. Kljub temu vsak dan poskrbim, da imamo toplo kosilo, ki ga največkrat pripravimo kar vse skupaj, ko pridemo domov iz šole. Ostala gospodinjska dela opravljamo prav tako, če se le da, sproti, s skupnimi močmi, malo več pa pač ostane za vikende. Ampak, še vedno se najde čas in volja, da vsak teden povabimo na nedeljsko kosilo dedka iz Cezanjev-cev, da spečemo kakšno pecivo, da v soboto zvečer vsi skupaj pogledamo kakšen dober družinski film ali pa se gremo družabnih iger, ob katerih se nasmejemo do solz. Ja, priznati moram, da je velikokrat zelo naporno, ampak je tudi zelo fajn. Malo se je treba organizirati pa gre. Če pa slučajno ne gre, pokličemo na pomoč dedka Janka, ki rade volje pomaga z vožnjami, kadar sem sama v službi tudi popoldan, in babico Emo, ki nam skuha kosilo, kadar smo preveč pozne, da bi si ga skuhale same. Poleg tega pa moram priznati, da moj mož Zvonko obvlada skoraj vsa gospodinjska opravila in poskrbi za urejeno hišo, okolico in vrt. Upam, da si bodo takšne našle tudi hčerke ©
Za konec pa še morda vprašanje, kaj dela Tatjana najraje,ko ima čas le zase - ko je ne rabijo domači, ko se služba konča, ko ni društvenih obveznosti. Verjetno takih trenutkov ni veliko, pa vendar .
Takih trenutkov pa res ni veliko, in ker sem zelo družabna, jih niti ne pogrešam. Če imam le čas, na hitro obi-ščem starše ali bratovo družino. No, nekaj pa imam res le zase: zvečer vedno preberem nekaj strani dobre knjige (s kakšno najstniško problematiko). In, zelo rada vrtnarim -najraje kar skupaj z možem ©
Hvala za pogovor in veliko uspehov še naprej - tako na zasebnem, poklicnem, kakor tudi društvenem področju!
Ivan Kuhar
Foto: °sebni arhiv Tatjane Rozmarič Poštrak
5 Funkešnica 2/2015
: občinski utrip
: razpisi in projekti
ZBUDILA NAS JE PRVOMAJSKA BUDNICA
Tudi v letošnje prvomajsko jutro nas je že tradicionalno zbudila prvomajska budnica. Glasbeniki, ki sta jih povezala in organizirala Dejan Kolarič in Jožko Zadravec, so nas tudi letos z izbranimi takti koračnic popeljali v praznično jutro. Glasbeniki so obiskali vse tri vasi v naši občini. Letošnja budnica je bila že deseta po vrsti, v naši občini smo jo imeli prvič v letu 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. V teh letih budnica ni bila izvedena le enkrat. Zahvala vsem, ki ste svoj prosti čas namenili temu, da ste nam polepšali praznično jutro.	Slavko Petovar
V	BUNČANIH UREJALI OKOLICO KAPELE
VBunčanih smo urejali okolico vaške kapele. Vaščani Bunčan smo že večkrat dokazali, da skrbimo za lepo urejenost naše vasi. Tokrat smo se s skupnimi močmi lotili urejanja okolice okrog vaške kapele, ki je bila zgrajena 1890 in spada med največje vaške kapele v okolici. V notranjosti jo krasi lepa poslikava in kip lurške Matere Božje.
Ker je bila ograja okrog kapele že zelo dotrajana, smo jo odstranili in na to mesto navozili zemljo ter posejali travo.
V	času šmarnic je tako okolica vaške kapele že ozelena.
Dominik Štrakl
OSKRBA S PITNO VODO POMURJA - SISTEM C
Ob zaključku investicije v občini Veržej
V okviru investicije »Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C« se v letu 2015 zaključujejo gradbena dela, ki so se začela v letu 2013. Z izgradnjo celotnega predvidenega sistema bo izpolnjen osnovni cilj projekta, ki je izgradnja skupnega celovitega vodooskrbnega sistema in s tem dolgoročna zagotovitev stabilne oskrbe prebivalstva sodelujočih občin (Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje. Sv. Jurij, Veržej) z neoporečno pitno vodo.
V	okviru investicije bo tako zgrajeno vodovodno omrežje v skupni dolžini 172.843 m in kanalizacijsko omrežje za zaščito vodnih virov. S tem bo izboljšana kvaliteta pitne vode za 27.000 prebivalcev, ki so že priključeni na obstoječi vodovod, 10.400 prebivalcem pa bo dodatno omogočena priključitev na javno vodovodno omrežje.
Investicija se zaključuje tudi na območju občine Veržej. Skupna dolžina primarnih in transportnih cevovodov (primarni vodovod Veržej, primarni vodovod Bunčani, transportni vodovod Veržej - meja z občino Ljutomer in transportni vodovod Mota-Veržej-Križev-ci, odcep Veržej), ki so bili izvedeni na območju občine Veržej, znaša 12.506 m.
Pogodbena vrednost celotne investicije v občini Veržej (novogradnja primarnih in transportnih vodovodov, nakup zemljišč, investicijski nadzor, investicijski inženiring, načrti in druga projektna dokumentacija, stroški oglaševalskih storitev in stroški objav, drugi operativni stroški in odhodki) je znašala 1.500.322,61 EUR. Od navedenega zneska znaša delež Občine Veržej 45.553,27 EUR, preostali znesek v višini 1.454.769,34 EUR pa predstavljajo namenska sredstva EU iz Kohezij-skega sklada, proračuna RS in vodnega sklada.
V	okviru izgradnje primarnih cevovodov sta dokončana tako cevovod Bunčani kot Veržej, kjer je potrebno izvesti le še manjša asfalterska dela in okolico urediti v prvotno stanje.
Na območju občine Veržej sta zgrajena tudi oba transportna cevovoda. Po dokončanju celotnega transportnega cevovoda Mota - Podgrad v letu 2015 in po predaji cevovoda v uporabo, bo možna uporaba novozgrajenega javnega vodovodnega omrežja v naselju Bunčani.	Melita Moravec, Občina Veržej
6 FGnkešnica 1/
2015
: razpisi in projekti
: turistični utrip
OBISK MINISTRA MAG. DEJANA ŽIDANA
Občino Veržej je v petek, 15. maja 2015 obiskal minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Minister se je na povabilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor udeležil ogleda obnovljenih objektov, ki so bili obnovljeni s sofinanciranjem iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 iz ukrepa 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Našo občino si je izbral kot izhodišče za ogled. Pred ogledom je bil v sejni sobi opravljen delovni sestanek na temo dosedanjega črpanja evropskih sredstev in predvsem pogleda na črpanje evropskih sredstev v prihodnje, s poudarkom na projektih ohranjanja poseljenosti podeželja. Minister je nakazal tudi nekaj možnost za sofinanciranje projektov, ki jih na tem področju pripravlja naša občina.	Slavko Petovar
PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE
Zgodovina praznovanje prvega maja izvira še iz poganske Evrope, ko so praznovali začetek poletja in rodnost. Prvi maj že dobro stoletje skoraj po celem svetu obeležuje mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti. Ta dan predstavlja mednarodni simbol solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Delavci so takrat zahtevali osemurni delavnik, policija pa je njihove proteste prekinila in v spopadih je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt.
Od leta 1948 je v Sloveniji prvi maj uzakonjen kot državni praznik. Delavci so na prvi maj jutro začeli z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska in velika delavska središča. Budnici so sledili slavnostni sprevodi z delavci, ki so se za tisti dan lepo oblekli in v gumbnicah nosili
rdeče nageljne in prvomajske značke. Skupaj s sorodniki so se nato odpravili na bližnji hrib ali gozd, kjer so se udeležili delavskih shodov in tam kurili kresove in v sprevodih nosili zastave. Seveda je za tem tudi sledila veselica s pijačo, J jedačo in plesom. f Prvi maj ni samo £ praznik dela, za £ Slovence je predvsem praznik šeg, navad in tudi verskih obredov. Prvi maj je tako tudi prvi dan šmarnic, vsakodnevnih globokih verskih čaščenj Marije. Danes je od vseh običajev pri nas najbolj ohranjen običaj kurjenja kresov na predvečer praznika. Splošno razširjen običaj je tudi postavljanje prvomajskega mlaja, ki je bil navadno narejen iz debla smreke, breze in bora, ki se jih ovije z bršljanom.
Smrekov mlaj ima navadno na vrhu zastavo, pod smre-kovino na vrhu pa na deblo pritrjene vence, spletene iz cvetja in zelenja. Mlaj je prvomajski simbol svobode in samozavesti, ki mesec dni opozarja na pravice delavcev, obenem pa tudi ponazarja bujno majsko rast in zelenje narave in s tem starodavno predstavo o materi naravi, ki poraja življenje. Naš Banovski mlaj ima tri vence, ki predstavljajo tri društva.
Dejstvo je, da je pred nami prekrasen mesec maj, mesec, ko vse cveti in tudi za to lahko praznujemo.
Jelka Klement
7 FGnkešnica 1/2015
: turistični utrip
KULINARIČNA RAZSTAVA V BANOVCIH
Tri leta so hitro minila in kulinarična razstava »Dobrote naših gospodinj« se je spet mudila pri nas. Banovske gospodinje smo tako zavihale rokave in v nedeljo, 10. maja 2015, uspešno izpeljale razstavo. Na podlagi proste izbire receptov smo gospodinje vseh generacij napekle več kot sto vrst raznega peciva in keksov, tort, krofov ter izdelkov iz krušnega testa. Z združenimi močmi, se je v krušni peči Danijela Slaviča speklo več vrst kruha, kvasenica, ajdov krapec, postržjača, sam gospodar pa nam je pripravil tudi makovo potico! Na mizi ni manjkala niti prava domača Ba-novska tunka, prav tako »proizvod« naših pridnih gospodinj. Na vabilo o sodelovanju so se z veseljem odzvale tudi banovske terme, ki so razstavo dopolnile z veliko Prleško gibanico in sladico v kozarcu »Sladki poljub«. Presenečenje so nam pripravili naši pobrateni prijatelji iz Oplotnice, ki na ogled razstave niso prišli praznih rok, ampak so zraven prinesli svoje sladke in zanimive dobrote. Ste že kdaj jedli »Jajčka iz kokosa«? Pridni so bili tudi naši čebelarji, ki so prinesli med in »zdravilno kapljico«, ki se jo je seveda dalo poskusit.
Sam dogodek se je odvijal v prostorih domačega gasilskega doma, katerega smo lepo uredili in steno popestrili s slikami mlade umetnice Tine Klement, mize pa z izdelki iz slame in ličja, ki jih ustvarjajo pridne roke ge. Martine
Pušenjak. Razstavo smo odprli ob 10.30 uri. Zbralo se je lepo število gostov, katere sta pozdravila predsednica turističnega društva Banovci ga. Jelka Klement in svetnik občine Veržej, g. Dejan Kolarič, naše najmlajše gospodinje, Eva, Dominika, Zoja in Luna pa so povedale »Kako se kuha mula« in kdo je »Mala kuharica«. Med nami je bil tudi gospod župnik, ki je najprej blagoslovil naše izdelke, nato pa si jih z zanimanjem tudi sam ogledal.
Lepo nedeljo smo Banovčarji preživeli v dobri družbi velikega števila obiskovalcev, katerim smo za okrepčilo ponujali obložene kruhke, različne namaze na »domačem« kruhu, krapce in samo pecivo, ki je bilo razstavljeno Marsikdo je škatlo mešanega peciva odnesel tudi s sabo.
Razstavo ocenjujemo kot zelo uspešno in že nabiramo ideje za naslednjo. V svojem imenu pa bi se rada lepo zahvalila vsem sodelujočim, ki ste tako ali drugače prispevali k izvedbi dogodka, hvala vsem gospodinjam, ki ste spekle odlične in dobre izdelke, prijateljem iz Oplotnice za presenečenje, čebelarjem, »Danijelovi ekipi« in Termam Banov-ci za sodelovanje. Hvala tudi vsem Vam, ki ste nas obiskali in okusili »Dobrote naših gospodinj«.	Lidija Topolnik
NOVIČKE TD VERŽEJ
Občni zbor društva in razglasitev »Naj domačija«
V soboto, 11. 4. 2015 je društvo opravilo občni zbor v gostilni Kasač v Veržeju. Komisija za ocenjevanje domačij, ki deluje pri TD Veržej je za leto 2014 laskavi naslov »Naj domačija« podelila:
—	Mariji in Stanku Veberiču iz Kolodvorske ulice 9 v Ver-žeju in
—	Janji in Francu Petovarju iz Bunčan 13.
Kot je bilo poudarjeno v obrazložitvi, sta si domačiji priznanje zaslužili z urejenostjo domačij, okolice in velikim številom rož, ki jih skrbno vzgajajo. Dobitnikom v imenu društva in komisije, katere predsednica je Maja Bar-tol Šonaja, iskreno čestitamo.
Domačija Petovar
Domačija Veberič
Postavitev majniškega drevesa
Na predvečer 1. maja smo postavili majsko drevo v parku pred občinsko zgradbo. Glavno »besedo« pri postavljanju so imeli moški, ki so člani TD in tudi Dedkovega kota.
Za program sta poskrbeli skupaj KD Slavko Osterc in TD Veržej.
Mrtvice reke Mure
V soboto, 9. maja 2015, smo organizirali že tradicionalni pohod po učni poti - Mrtvice reke Mure. Ob koncu smo pripravili malico, ki je vsem teknila. Čeprav je deževalo, nas to ni oviralo. Bili smo »pod streho«, kjer smo poklepetali in se prijetno družili.	Božena Kosi
8 Funkešnica 2/2015
:: kultura in literatura
NA 47. DRŽAVNI RAZSTAVI LIKOVNI SVET OTROK 2015 MED NAJBOLJŠIMI TUDI UCENCI OS VERZEJ
V četrtek, 14. maja 2015, so se učenci Osnovne šole Veržej z mentorjem Marijanom Šadlom in vodjo osnovne šole Marijo Ferenc udeležili odprtja 47. državne razstave Likovni svet otrok v Šoštanju.
Letošnja razstava otroških likovnih del 47. natečaja Likovni svet otrok v Šoštanju, katerega tema je bila O prostoru in času, je pritegnila mentorje na različnih stopnjah izobraževanja, predšolske otroke in učence osnovnih šol iz vseh delov Slovenije. Na tokratni natečaj je prispelo 1842 likovnih del iz 72 vrtcev in šol. Strokovna komisija je za razstavo izbrala 369 likovnih del, ki so nastajala pod mentorstvom 129 mentorjev. Razstavljena otroška likovna dela je ocenila strokovna komisija, ki so jo sestavljali predavatelji za likovno pedagogiko in didaktiko s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v sestavi: izr. prof. dr. Matjaž Duh, doc. dr. Tomaž Zupančič in asist. dr. Jerneja Herzog. Razstavljena otroška likovna dela je komisija ocenila kot zelo kakovostna. Po njihovem mnenju razstavljena likovna dela odlikuje raznolikost tako glede likovnih področij in tehnik kot glede na način reševanja zastavljene likovne naloge. Izmed prejetih 1842 likovnih del iz 72 vrtcev in osnovnih šol je strokovna komisija podelila petim šolam pohvale in najuspešnejšim petim šolam nagrade. Med nagrajenimi šolami je bila tudi Osnovna šola Veržej. Pod mentorstvom likovnega pedagoga Marijana Šadla so s svojimi izdelki prepričali strokovno komisijo naslednji učenci: Aljoša Mlinarič (8. r), Ane Marija Magdič (8. r), Blaž Borko (8. r), Diana Šterman (6. r), Dominik Černjavič (9. r), Ivo Marinič (9. r), Jožef Ivančič (6. r), Klara Movrin (6. r), Luka Vozlič (9. r), Mirjam Ivančič (8. r), Nina Klement (8. r), Pia Lotrič (9. r) in Karolina Arutyunova (8. r). Izdelki vseh učencev so razstavljeni na 47. razstavi Likovni svet otrok.
Komisija pa je o izdelkih učencev OŠ Veržej zapisala:
Učenci OŠ Veržej na razstavah Likovni svet otrok že vrsto let navdušujejo s svojimi kiparskimi izdelki iz gline. Tudi likovna dela, ki so jih učenci ustvarili za letošnji natečaj, izkazujejo pričakovano kakovost in tako kažejo na konstantno kakovostno pedagoško in strokovno delo mentorja Marijana Šadla. Serija figuric, zmodeliranih iz gline in v večini primerov tudi poslikanih, prikazujejo ljudi v različnih pozah, pri različnih opravilih. Karakter figur, ki je od primera do primera drugačen, poleg obrazne mimike stopnjujejo tudi postavitev figur. Med celopostavnimi človeškimi figurami najdemo takšne, ki se gibljejo po prostoru, plešejo ali stojijo na glavi, spet druge sedijo in v košarah ponujajo najrazličnejše stvari ali pa enostavno berejo knjigo; spet druge pa se ukvarjajo z glasbo, ki zaznamuje prostor in čas. Serijo glinenih figuric dopolnjuje cikel grafičnih listov, izdelanih v tehniki barvnih linorezov. Čeprav so na videz odtisi, ki so jih z vsake matrice odtisnili motivno različni, imajo vsi skupno sporočilo: na takšen ali drugačen način beležijo prostor in čas, nekoč in danes.	Ksenija Seršen
LETNI NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE
V torek, 12. 5. 2015, so mladi glasbeniki, ki obiskujejo Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer, nastopili v dvorani Doma kulture v Veržeju na letnem koncertu ob zaključku šolskega leta in tako ustvarili prijeten glasbeni dogodek. S pestrim vsebinskim programom, ki ga je bogatil zvok različnih glasbil, so se predstavili pretežno učenci iz občine Veržej.
V uvodnem nagovoru je ravnatelj glasbene šole, Stanislav Lašič, izpostavil dosežke učencev v šolskem letu
2014/2015: Ambrož Prašiček je pod mentorstvom Dejana Raja na Mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik dosegel bronasto priznanje. Staša Poštrak je na Regijskem tekmovanju primorske regije v disciplini violončelo, v kategoriji II a, osvojila srebrno priznanje. Njen mentor je Samir Azzeh. Priznanje pa je prejela tudi Petra Ivančič, in sicer na Mednarodnem tekmovanju pianistov »Memorijal Jurica Murai« v kategoriji E, pod mentorstvom Romane Rek.	Damjana Ferenc
9 FGnkešnica 1/2015
:: kultura in literatura
LITERARNI NATEČAJ SPOMINSKA OBELEŽJA PRIPOVEDUJEJO
KAJ JE ZAME VOJNA
Kako si jaz predstavljam vojno?
Najprej o tem nisem niti razmišljala, kajti ko sem slišala to besedo, se mi tema ni zdela zanimiva. Nakladanje o tem in onem, vsi ti datumi vojnih dogodkov, ki se jih moramo naučiti na pamet? Groza! In čemu vsi ti spomeniki? Ljudje jih postavljajo, a več kot polovica jih ne ve, zakaj. Meni se je vse to zdelo dolgočasno in brez pomena. Zdaj, ko sem se bolj poglobila v to temo, razmišljam drugače.
Odločila sem se, da bom napisala nekaj o osamosvojitveni vojni, bolj pa se bom osredotočila na dogajanje v domačih krajih.
Vojna je trajala deset dni, vendar tega nihče ni mogel vedeti v naprej. Vsi so bili prepričani, da se ne bo tako hitro končalo. Kot so mi pripovedovali, se je začelo nepričakovano, oziroma skoraj nihče ni prav verjel, da bi se lahko zares zgodilo, čeprav jih je skrbelo. Zaprli so mostove, ljudje niso mogli v Prekmurje, razen če so šli peš. Težko je bilo za nosečnice, saj so bile težave na poti do bolnišnice. Nekatere so se ob alarmu tako vznemirile, da so rodile prezgodaj, včasih tudi v bolnišničnem zaklonišču.
28. 6. 1991 je proti avstrijski meji odrinilo 30 tankov jugoslovanske vojske. Na Moti so naleteli na prvo oviro, vendar so se, ne glede na to, prebili in nadaljevali pot skozi Veržej in Križevce v Gornjo Radgono, kjer jih je spet dočakala ovira. Domačini so z vagonom vlaka zaprli cesto, da ne bi mogli čez. Prišlo je do ognja, pri tem so bile poškodovane bližnje hiše in vratarnice Avtoradgone. Tanki so krenili naprej proti meji. Na poti so podrli hišo v središču mesta. Streljali so na vsak sumljiv cilj. Skupina civilistov je zmetala molotovke na štiri vojaške tovornjake, ki so nedolgo za tem zgoreli. Med streljanjem, ki je sledilo, je izgubil življenje filozof in svetovni popotnik Janez Svetina. Tanki so prodirali naprej in pred tretjo uro je bil radgonski mejni prehod porušen do tal. Poškodovan je bil tudi zvonik radgonske cerkve. Pomurje je bilo skoraj v celoti odrezano od Slovenije in Hrvaške. Blokirani so bili vsi mostovi. Vendar je toritorialni obrambi uspelo ubraniti vse mejne prehode pred JLA, razen v Gornji Radgoni, kjer je bila mejna carinska postaja porušena do tal.
V pogovoru z učiteljico zgodovine sem izvedela, da je bilo v tej vojni približno 60 mrtvih, 300 ranjenih in 2500 ujetih. Junija lansko leto, ko so v Veržeju postavljali spomenik bra-niteljem slovenske samostojnosti v osamosvojitveni vojni 1991, sem nastopala ob slovesnem odkritju. Recitirala sem pesem Nika Grafenauerja. Pravzaprav, po pravici povedano, nisem prav točno vedela, zakaj smo tam in čemu bo tam spomenik. Tudi poslušala nisem pozorno, saj sem bila pod prevelikim pritiskom. Skrbelo me je, kako bom speljala de-klamacijo. Spomnim se le, da je nastopil tudi pihalni orke-
ster in da je nekaj mož,ki so bili oblečeni v uniforme, govorilo o tej vojni. Zdelo se mi je zelo čudno, da stojijo pri skoraj 30 stopinjah Celzija na soncu v teh opravah. Gotovo jim je bilo zelo vroče. Zamislila sem se in zazdelo se mi je, da je zanje odkritje pomnika nekaj posebnega in so z uniformami, kljub visokim temperaturam, izkazali spoštovanje minulim dogodkom. Dotaknil se me je stavek, ki nas na obeležju opominja: »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.« Spremenila sem svoje mnenje o vojnah. Razmislila sem in spoznala, da se mi, mladi, o teh stvareh ne učimo kar tako, brez pomena. Res smo lahko ponosni na može, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni, pa tudi v obeh svetovnih. Veliko so žrtvovali za domovino in za vse nas. To so veliki dogodki, ki so omogočili današnjo sedanjost. Predvsem se mi zdi, da se današnja mladina tega premalo zaveda. Ves prestani strah, skrivanje, žrtvovanje, izguba bližnjih ... Morda brez takih pogumnih ljudi iz naše preteklosti narod Slovencev sploh ne bi več obstajal. Zagotovo pa brez njih nikoli ne bi imeli svoje samostojne države. Valentina Osterc, 9. razred OŠ Veržej
ZAKAJ POMNIKI
Slovenska osamosvojitvena vojna, imenovana tudi desetdnevna vojna za Slovenijo, je trajala med 27. junijem in 7. julijem 1991. To je bila vojna med takratno jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in teritorialno obrambo ter milico Republike Slovenije. Vojna je potekala v času, ko jaz še nisem bil rojen, zato opisujem spomin nanjo iz pripovedovanja mojih babic in dedkov ter očeta in mame. Iz varaždinske vojašnice je krenil proti našim krajem vojaški korpus z namenom, da zagotovi kontrolo nad Gornjo Radgono in mejnim prehodom z Avstrijo. S tanki in oklepnimi vozili, kamioni in cisternami so prodirali preko Štrigove skozi vasi Razkrižje, Mota, Cven, Krapje do Veržeja, kjer so se pred naseljem ustavili. To se je dogajalo v nočnih urah, okrog ene ure ponoči. Ljudje so pohod opazovali s svojih balkonov in podstrešij. Bilo je grozno, se spominjajo. Dedek mi je pripovedoval, da je bil petek, še v mraku, malo pred 4. uro zjutraj. Z mojim stricem, ki je bil takrat star 11 let, sta se s kolesi odpeljala na travnik, ker sta slišala čuden hrup. Šla sta si ogledat, kaj se dogaja. Seveda sta se skrila za grmovje in opazovala - tanke. Kar naenkrat so vžgali vso mehanizacijo in se čez kakšno uro odpeljali dalje proti Veržeju. Ljudje takrat pravzaprav niso vedeli , kaj se dogaja. Le nemo in v strahu so opazovali, kaj se bo zgodilo. Iz svojih hiš, skriti za okni ali živimi mejami, so prvič v življenju videli tanke. Nekateri so se čutili varne samo v kleteh. Niso vedeli, kam se bo vojska usmerila: ali proti Murski Soboti ali proti Gornji Radgoni.
Spopadi so se začeli že v Hrastje Moti, kjer so tanki naleteli na prve ovire, nato so nadaljevali pot v Radence. Tam je prišlo do prvega streljanja in padla je prva žrtev. Prodirali so
10 FGnkešnica 1/2015
:: kultura in literatura
naprej do Gornje Radgone, da bi zavzeli mejni prehod. Streljanje in dim sta se videla do Veržeja. Pripadniki slovenske teritorialne obrambe, slovenska milica in prostovoljci so pred mestom Gornja Radgona in v njem postavili več cestnih ovir. JLA je napadala, naši pa so vračali. V mestu je bilo več porušenih ali požganih hiš in stanovanj. Uničen je bil tudi cerkveni zvonik. Vojna v Gornji Radgoni je trajala 6 dni in za seboj pustila upostošeno mesto, terjala je tudi človeška življenja. Umik JLA iz Gornje Radgone se je začel v sredo proti večeru, spet skozi Veržej, nazaj v vojašnico. Takrat so domačini že začutili, kaj je vojna, in so se raje
umaknili. Dedek pravi, da je tank na poti iz Bunčan pri prvi veržejski domačiji zrušil vogal hiše s podobo Marije Device. Ko se je vojna v Sloveniji končala in so se vojaki umaknili v vojašnico, so posamezni ljudje in društva zbirali pomoč za tiste, ki so ostali brez svojega doma. V spomin na to vojno so po vsej Sloveniji postavljeni pomniki braniteljem slovenske samostojnosti v osamosvojitveni vojni leta 1991. Tudi v Veržeju smo 6. junija 2014 pripravili slovesno odkritje takega obeležja. Če sem spraševal stara starša, kako je bilo v tistih dneh, sta mi odgovorila, da si lahko samo želimo, da vojne ne bi bilo več.	Žiga Ritonja, 9. razred OŠ Veržej
POMLADNI LITERARNI NATEČAJ
V teh pomladnih dneh smo otrokom pripravili nagradni literarni natečaj. Za nagrado jih čaka obisk kina. Vemo, da veliko razmišljajo in ustvarjajo zanimive prispevke. Tokrat so razmišljali o svoji življenjski poti, o družini, o novih poteh. Predstavljamo vam le izbor prispevkov ...
MOJA POT V ZAVOD
Na poti v zavod sem naredil veliko nepremišljenih napak. Nekatere so bile presenečenje, druge pa je bilo mogoče pričakovati. Ampak življenje je kot igra - enkrat zmagaš, drugič izgubiš. In iz porazov se učiš.
Začetek moje poti je bil nenavaden že v prvih treh razredih. Stoli, mize, sošolci, sošolke na tleh, pretepi, metanje predmetov čez in v glave. Mislil sem, sami so si krivi. Ampak niso bili, jaz sem bil, ker se nisem znal kontrolirati. O tem več kasneje. Agresija in pesti so bile moje »BFF« v otroštvu. No ja, saj sem še vedno otrok, le kontrolirati se znam bolje. To se je spremenilo, ko sem v 6. razredu šel v Stično. Začetek je bil v redu, a kasneje je bilo vse spet po starem. Nisem ponosen na pretepe, a včasih bi se prileglo, da bi koga, ki te živcira, udaril. Zdaj razumem, da je to nesprejemljivo. Ne vem, kaj mi je bilo. Spoznal sem, da tako več ne more iti naprej. Rekel sem si, da se bom poboljšal, ne samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi družine. Tukaj je bil tudi moj bratranec Kevin in sem si rekel: »Če so njemu pomagali, bodo tudi meni.« Zdaj sem v Veržeju. Priznam, da včasih tudi tu ne vem, kaj bi. Toda tu je drugače. Zavod ti da veliko priložnosti. To ne pomeni, da lahko delaš, kar hočeš. To pomeni, da nikoli ne obupajo nad tabo in moram reči, da so edini ljudje, ki jim je uspelo iz mene izluščiti dobro, prijazno osebo. »Svaka jim čast!« Tu sem vse sprejel in tudi mene so sprejeli. Sicer smo vsi malo čudni, a smo vsi čudni skupaj. Smejemo se ostalim, ker mislimo, da so čudni oni.
Prihajajo vzponi in padci. A vzponov je 80 %, padcev samo 20 %. Od mene je odvisno, ali bom pomoč sprejel in kako. Priznati moram, da se počutim »ful kul« in moji vzgojitelji so najboljši. Ne bi jih zamenjal, čeprav se včasih pohecam in rečem, da so tečni. Pravzaprav pa so bogovi. Vidijo te v dobri in slabi luči. Od bogov pa se razlikujejo po tem, da ti ponu-
dijo roko in tvojo majhno lučko povečajo za 1000000 %. Če si dovolj zrel in dorasel, ponujeno pomoč sprejmeš. Tu sem najbolj srečen, resnično sprejet in viden. Hvala vsem mojim vzgojiteljem, ki me razumete =)	RM
SO THAT'S THE STORY...
Kaj, ko bi se rodila znova ... Ali bi bilo življenje lažje? Ali bi bilo drugačno ali težje ... Ali ga celo ne bi bilo? Bi bila ka-rakterno enaka ali ne, na videz enaka ali ne? To je še vedno najzanimivejše vprašanje ...
Pravzaprav verjamem v to, da odgovorov na ta vprašanja ne bom dobila ... Bi bilo življenje tisto, kar bi imela rada? Če bi se znova rodila, bi najprej, kar bi naredila, bilo ... niti sama ne vem, kaj bi bilo. Toliko sem dosegla v življenju, toliko stvari spoznala, pridobila toliko izkušenj, da ne vem, če bi sploh rada kakšno drugačno življenje ... OK, to, da sem v Veržeju, ni ravno najboljše, je pa tudi izkušnja več. Ne bom gledala samo z negativne plati.
Torej, če bi se še enkrat rodila, ne bi hotela živeti drugače, ne glede na to, kar je bilo, kar je in kar bo. Kaj bi pa si še želela v življenju? Le več, mnogo več izkušenj!
Karolina A.
MOJA POT V ZAVOD
Začelo se je v petem razredu, ko sem nehal hoditi v šolo. Najprej sem manjkal en dan, dva dni, potem že ves teden. Sploh se nisem zavedal, kaj delam.
Nekoč sem šel v Maribor, v bolnico, in tam mi je bilo všeč. Ko so mi rekli, da bom šel ven, smo se zmenili, da bom hodil v šolo še dva tedna. Ampak jaz nisem šel. Potem so se začele počitnice. Večino časa sem bil sam, zato ker mi je vse »šlo na živce«. Tudi z mamo se nisva ravno najbolje razumela, ker sem bil jezen nanjo. Med počitnicami smo se s Centrom za socialno delo zmenili, da grem v Veržej. Strinjal sem se, ker sem mislil, da še do nadaljnjega ne bo treba hoditi v šolo. Mama se je tudi strinjala, ker je mislila, da ne bom zmogel. Zavod sem si ogledal dva tedna pred koncem počitnic. Bilo mi všeč, skrbelo me je edino, ali me bodo drugi dobro spre-
11 FGnkešnica 1/2015
:: kultura in literatura
jeli. 2. septembra sem tako prišel v Veržej. Prvih nekaj dni sem bil žalosten, pogrešal sem domače. Zdaj se mi zdi v redu, da sem tu. Bilo je vredno zbrati pogum in priti v zavod. Zdaj se tu počutim v redu. Trudim se in se bom še dalje, da bom rešil svoje težave.
Blaž I.
MEGLA V GLAVI
Megla v glavi je, ko ne vemo, kaj bi napisali na list papirja, in se dolgočasimo. Med tem bi pa lahko počeli kaj drugega. Lahko bi šli ven, se peljali s skirojem ali kolesom, pospravili in pometli. Namesto tega se dolgo mučimo z eno samo stvarjo. Hitro se utrudimo in razmišljamo, dokler lahko. Dolgo smo v enem prostoru. Včasih rečemo, da se nečesa ne da narediti. Dolgo premišljujemo. Težko se zberemo. Narobe razumemo. Počasi postajamo zelo utrujeni. Težko nam gre kaj v glavo. Pozabimo na druge stvari. Iščemo rešitev. Pokličemo koga, ki nam bo pomagal.
Kristjan V.
NOV DAN
Nariši nov dan, obriši skrbi,
preženi žalost od včerajšnjih dni. Nariši si sonce, dež ali sneg, pozabi na čas v svojih dlaneh. Ptički žvrgolijo, pomlad se prebuja, zdaj je nov čas, nov svet se prebuja!
Naj svet bo lepši kot prej, naj obdaja ga sme
v tvojih očeh, naj sliši se petje v otroških pogledih in naj zaigra v srcih vrelih.

«i
BOBNAR TIMO PRI PREDSEDNIKU_
1 O aprila se je tresla predsedniška palača v Ljublja-1 »./ #ni. Ne, ni bil potres! Palačo so preplavili učenci desetih slovenskih osnovnih šol, katere so v sklopu dobrodelnega projekta »20za20« Marka Soršaka - Sokija prejele glasbene instrumente. Na odru so se nadarjenim otrokom pridružili številni priznani glasbeniki iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi Gregor Jančič (Happy Ol Mc Weasle), Tomi Meglič (Siddharta), Tinkara Kovač, Alya, Mile Ke-kin (Hladno pivo), Tone Kregar in Jernej Dirnbek (Mi2), Grega Skočir (Big Foot Mama), Slave Kovačič (Čudežna Polja), Reno Čibej in Dare Kaurič (Kingston) in David Ko-všca - Buda (Elvis Jackson). Dogodek sta, na željo urada predsednika, povezovala naš mladi občan Timo Kosi in Jana Morelj. Timo je na začetku prireditve postregel z zelo hrupnim bobnarskim solom, pri katerem se mu je pridružil njegov učitelj Soki. Lustri v kristalni dvorani so na srečo ostali na stropu ©
To je bil prvi Timojev nastop kot voditelj, katerega je opravil v prleščini. Na koncu prireditve je predsedniku RS Borutu Pahorju podaril svojo novo Drummer - Timo majico. S tem je tudi promoviral Občino Veržej, ki je kot sponzor napisana na majicah. Najlepša hvala Občini Ver-žej in županu g. Slavku Petovarju za podporo.
Povezave tega dogodka najdete na Timojevi spletni strani www.drummer-timo.com.
Prav tako najdete tudi vse v zvezi z dobrodelnim projektom »20za20« Marka Soršaka - Sokija.
Lili Kosi
12 FGnkešnica 1/2015
ŠPORT NA OŠ VERŽEJ
:: šolski utrip
Področno prvenstvo v mini odbojki za fante
V mesecu aprilu je bilo v Murski Soboti področno prvenstvo v mini odbojki za fante. Tekmovanja so se udeležili tudi učenci naše šole. Za našo šolo so igrali: Tadej Raj, Miha Rudolf, Vito Golinar, Tjan Novak, Jure Jureš, Rene Brunec in Nejc Brunec. Prvo tekmo so učenci iz naše šole igrali proti OŠ Beltinci in zmagali z rezultatom 2:1, drugo tekmo so igrali proti OŠ 2 M. Sobota, ter prav tako zmagali z rezultatom 2:1, tretjo tekmo so igrali proti OŠ Cankova, ter ponovno zmagali z rezultatom 2:1. V finalu pa so morali priznati premoč učencev iz OŠ 1 Murska Sobota s katero so izgubili z 2:1. Tako so učenci OŠ Veržej na področnem prvenstvu v mini odbojki osvojili odlično drugo mesto.
Državno prvenstvo v krosu
Konec meseca aprila je bilo v Mariboru državno prvenstvo v krosu. Tekmovanja so se udeležili: Pia Špur, Niko Osterc, Lan Legen, Brina Mernik, Hana Vajs, Diana Šter-man, Sara Vajs in Bine Brunec. Učenke in učenci do petega razreda so tekli na razdalji 500 m, starejše učenke na razdalji 1000 m, učenci pa 1500 m. V mlajših kategorijah sta naj-
boljši mesti osvojila Pia Špur v kategoriji prvih razredov in Niko Osterc v kategoriji drugih razredov, oba sta se uvrstila na deveto mesto. Pri starejših učencih je v kategoriji osmih razredov, kjer je tekmovalo 142 učencev, Bine Brunec osvojil 12 mesto. Potrebno je še omeniti, da je na državnem prvenstvu tekmovalo več kot 1400 učenk in učencev.
Atletika
V mesecu maju je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v atletiki. Organizator medobčinskega prvenstva v atletiki je bila naša šola. Tekmovalo je več kot sto učencev iz sedmih različnih osnovnih šol. Za našo šolo so tekmovali: Lea Marinič, Miha Rudolf, Maša Maučec, Tea Kapun, Lara Rozmarič, Jure Šterman, Bine Brunec, Gašper Rudolf, Ivo Marinič, Robi Malnar, Tadej Šmigoc, Marko Premužič. Zmagali so: Maša Maučec v skoku v višino, Tea Kapun v teku na 300 m, Bine Brunec v teku na 1000 m, Jure Šterman v teku na 60 m, Ivo Marinič v suvanju krogle in štafeta 4x100 m (Marko Premužič, Tadej Šmigoc, Ivo Marinič in Jure Šterman). Drugo mesto so osvojili: Miha Rudolf v teku na 60 m pri mlajših učencih, Tadej Šmigoc v teku na 60 m pri starejših učencih, Marko Premužič v suvanju krogle in Robi Malnar v teku na 300 m. Tretje mesto sta osvojila: Lea Marinič v skoku v višino in Gašper Rudolf v metu vorteksa. Prvo in drugo uvrščeni z medobčinskega prvenstva so se uvrstili na področno prvenstvo v Mursko Soboto.
Jure Šterman peti v državi
V mesecu marcu je bilo v Murski Soboti državno prvenstvo v badmintonu za starejše učenke in učence. Pravico nastopa so imeli samo prvi trije s področnih tekmovanj. Kot pomurski prvak se je tekmovanja udeležil tudi učenec naše šole, Jure Šterman. V kategoriji neregistriranih igralcev med devetimi razredi je štirikrat zmagal, v četrtfinalu pa je moral priznati premoč njegovega nasprotnika. Kljub temu, da je Jure bil eno leto mlajši od svojih nasprotnikov je osvojil odlično peto mesto v državi.	Anton Šterman
Fotografije: arhiv OŠ Veržej
13 Funkešnica 1/2015
:: šolski utrip
LIKOVNO - LITERARNI NATEČAJ OGENJ NI IGRAČA
Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) je v šolskem letu 2014/2015 razpisala že 19. natečaj za izdelavo likovnih in literarnih izdelkov na temo Naravne in druge nesreče - Ogenj ni igrača.
Namen natečaja je bil, da se mladi seznanijo z ognjem, ki je sicer pri mnogih vsakdanjih opravilih koristen, ne sme pa postati prijatelj pri njihovi igri. Prijazni ogenjček se lahko hitro razširi v neobvladljiv požar, zato je potrebno, da se otroci seznanijo z nesrečami, ki se zgodijo, hkrati pa se spoznajo s preventivnimi ukrepi, s katerimi lahko preprečijo nastanek požara ter s pravilnim ravnanjem, če do nesreče pride.
Tako z likovnimi kot literarnimi prispevki so na natečaju sodelovali tudi učenci obeh oddelkov PB. Nekateri
od njih so bili že priče požaru, drugi so člani PGD in se enkrat tedensko udeležujejo gasilskih vaj. V literarnih delih so opisali svojo izkušnjo, kako so doživeli nesrečo, ali pa so pisali domišljijsko zgodbo.
Izpostave URSZR so meseca marca ali aprila 2015 na regijskih prireditvah po Sloveniji nagradile 35 avtorjev najbolj domiselnih likovnih in literarnih izdelkov. Nagrajenki za literarne izdelke v II. kategoriji sta bili tudi učenki naše šole, tretješolki Eva Klement in Sara Škraban. Udeležili smo se podelitve nagrad na OŠ Turnišče, kjer smo si ogledali kratek kulturni program in prejeli praktične nagrade.
Čestitamo obema!
Mateja Šumenjak
ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE
V ponedeljek, 20. aprila 2015, je bil zaključek bralne značke. Ogledali smo si gledališko predstavo Micka, ki so jo zaigrale učenke petega razreda pod mentorstvom gospe Cvetke Puhar.
V Kulturnem domu Veržej si je predstavo ogledalo 87 učencev, ki so dosegli bralno priznanje. Po dogovoru z razrednimi učiteljicami ali z učiteljico slovenščine je vsak učenec prebral določeno število knjig z leposlovno vsebino in vsaj eno pesniško zbirko. Interes za branje med učenci upada, a kljub temu je kar lepo število učencev naše šole prebralo nekaj knjig. Mlajši učenci zelo radi berejo, starejši pa vedno manj.	Marjana Rojnik, knjižničarka
LUTKOVNI KROŽEK
Otroci radi nastopajo. Ko otrok nastopa pred občinstvom, dobi njegovo delo smisel in vrednost. Zavedati se prične, da njegovo početje ni le igra, ampak ima pomen tudi za druge. To mu daje veljavo.
Lutkovni krožek obiskujejo učenci prvega, drugega in četrtega razreda: Tia Golinar, Matjaž Špur, Elena Šonaja, Lan Svenšek, Hana Vajs, Monika Špur, Peter Škrlec, Rok Novak in Alen Pušenjak.
V tem šolskem letu smo pripravili več lutkovnih igric. Predstavili smo se v šoli, vrtcu in na prireditvah Že bližajo se prazniki in Ženam in pomladi.
Z lutkovno igrico Dober tek, zajček smo 17. 3. sodelovali na Območnem srečanju lutkovnih skupin v Radencih. Predstavilo se je 10 lutkovnih skupin iz območnih enot JSKD Gornja Radgona in Ljutomer. Strokovna ocenjevalka srečanja je bila gospa Breda Varl.
Uvrstili smo se na regijsko srečanje - lutkovni festival Pomurja, ki je bil 16. 4. v Lendavi. Velika gledališka dvorana je bila pravi izziv za naše lutkarje. Predstavilo se je sedem izbranih skupin iz Pomurja. Strokovni spremljevalec srečanja je bil gospod Matevž Gregorič.
Prejeli smo srebrno plaketo, kar je dobra vzpodbuda in pohvala za delo krožka.	Cvetka Puhar, mentorica
14 Funkešnica 1/2015
NOČ BRANJA
:: šolski utrip
PRIREDITEV ŽENAM IN POMLADI
V petek, 8. 5. 2015, smo se ob 17. uri zbrali v šoli učenke in učenec 8.a in mentorici projekta Marjana Rojnik, knjižničarka in Zalika Horvat, učiteljica slovenščine. V knjižnici smo se udobno namestili na malih stolčkih, saj je pred nami bilo kar nekaj ur branja. Pogovorili smo se o začetkih projekta Noč branja, potem pa smo se lotili le--tega. Knjižničarka je izbrala knjigo Vrtoglavica, avtorice Kristine Dunker. Vsebina je zanimiva tudi za najstnike, zato nam je branje šlo kar dobro. Po dobrih dveh urah smo se odpravili v enoto Dom na večerjo. Kuharica Andreja nas je pričakala z goro palačink, ki so nam šle odlično v slast.
Po večerji nas je prišel iskat gospod Ivan Kuhar, ki nas je popeljal do Centra DUO. Tam nam je razkazal vse prostore in nam povedal marsikaj zanimivega. Posebno prijetno nas je presenetila etnološka knjižnica, ki je vse kaj drugega kot naša šolska. Pa še bolj moderna je! Res smo uživali ob listanju knjig, ki jih le redko primemo v roke.
Na poti v šolo smo se sprehodili mimo cerkve in se ustavili na sladoledu. Spotoma smo se pogovarjali, da sploh ni slabo biti zvečer na sprehodu po Veržeju.
Po vrnitvi v knjižnico smo nadaljevali z branjem. Ker smo ugotovili, da nam ne bo uspelo prebrati cele knjige to noč, so učenke, ki so knjigo že prej prebrale, povedale določen del vsebine. Prebrali smo najbolj zanimive odlomke in konec, ki pa ni bil ravno določen, saj si ga lahko razlagamo kar na nekaj načinov.
Malo pred enajsto zvečer smo si v knjižnici ogledali še film Skrivno življenje čebel, ki govori o rasizmu. Vsi smo ga videli do konca, čeprav je trajal kar dve uri.
In potem je že bil čas za spanje. Učenci so si pripravili spalne vreče v glasbeni učilnici. Pogovarjali so se še dolgo v noč, saj je tišina na šoli zavladala šele po tretji uri. Mentorici sva skrbno bedeli nad učenci in sva bolj malo spali.
Zbudili smo se čez sedmo v soboto zjutraj. Opravili smo nujno jutranjo toaleto in se odpravili na zajtrk, kjer nam je kuharica Nataša z nasmehom ponudila zajtrk.
Projekt smo končali s plakatom, na katerega so učenci zapisali svoje vtise. Nalepili bomo še nekaj fotografij, da nam bo ostal lep spomin na Noč branja v Osnovni šoli Ver-žej.	Zalika Horvat in Marjana Rojnik, mentorici
V mesecu marcu, ko praznujejo žene in matere svoja praznika, smo se zaposleni, otroci vrtca in šole spomnili nanje. V petek, 27. marca 2015, smo pripravili že tradicionalno prireditev Ženam in pomladi. S petjem, plesom in lepimi mislimi so se jim za vse kar storijo zanje zahvalili njihovi otroci. V bogatem kulturnem programu so nastopili otroci vrtca in učenci razredne stopnje. Nekaj besed pa jim je namenil tudi župan Občine Veržej g. Slavko Petovar.
Ksenija Seršen, koordinatorica prireditve
NOGOMETNI TURNIR DOBRI ASI 2015
V sredo, 22. 4. 2015, je bil pri nas v Veržeju, organiziran 2. tradicionalni nogometni turnir imenovan Dobri asi. Na turnirju je sodelovalo 6 ekip: Vzgojni dom Slivnica, Vzgojno- izobraževalni zavod Smlednik, Center Janeza Levca, Dom Antona Skale, Zavod Glazija in Vzgojno-izo-braževalni zavod Veržej.
Ekipe so igrale po sistemu vsak z vsakim, tako da je vsaka ekipa odigrala pet tekem. Naši so igrali zelo dobro, saj smo trikrat zmagali, enkrat izgubili in enkrat igrali neodločeno.
Zmagala je ekipa Slivnice, ekipa Veržeja je zasedla odlično drugo mesto. Ostala mesta so si razdelili: Center Janeza Levca - tretje mesto, četrti je bil Dom Antona Skale, peti Smlednik in šesti Glazija.
15 Funkešnica 1/2015
:: šolski utrip
Našo ekipo so sestavljali naslednji fantje: Marko, Mark, Luka, Aldin, Nejc, Tadej, Danilo, Žiga in Robert. Za za-pisnikarsko mizo je vzgojitelju Dejanu pomagal Matic, za fotografiranje je poskrbel Dario in ob pomoči vzgojitelja še za glasbo.
Turnir je potekal v športnem duhu, poškodb in konfliktov ni bilo. Turnirju je sledil piknik, za katerega so naše kuharice pripravile odlične hamburgerje s prilogami. Po pikniku smo se poslovili do naslednjega leta. Določili smo, da naslednji turnir Dobri asi v letu 2016 organizira Zavod Smlednik.	Primož Kralj Ritonja, vodja turnirja v Veržeju
POMLADNE DELAVNICE ZA STARŠE IN CSD
Prišla je pomlad, čas ljubezni, veselja, radosti in sončnih dni. Narcise in tulipani že cveto in nas veselo vabijo medse. 3. aprila 2015 smo se zato družili na pomladnih delavnicah za starše in delavce Centrov za socialno delo.
Malenkosti kot so nasmeh, prijazen pogled, prisrčen pozdrav, topla beseda, so drobci, ki gradijo veličino dneva. Prepričani smo, da je vsakdo, ki se je udeležil naših delavnic, v stikih z drugimi začutil nekaj od tega. Kolektiv Doma Veržej
16 Funkešnica 1/2015
:: šolski utrip
BABICE IN DEDKI NA OBISKU V VRTCU
Stari starši so zelo pomembni svojim vnukom in vnukinjam. Velikokrat jim nudijo svoj prosti čas, jih razvajajo, skrbijo zanje, ko so bolni, ali pa so jim pomemben zaupnik v hitrem tempu življenja.
V našem vrtcu se vsega tega zavedamo, zato smo jih povabili k nam, v naš vrtec. Pripravili smo jim kratek kulturni program, skupaj z njimi zapeli in se posladkali ob sladkem pecivu.
vzgojiteljice Vrtca Veržej
PLAVALNI TEČAJ 6-LETNIKOV
Otroci, ki bodo letos prvič prestopili prag osnovne šole, so se v sklopu »Malega sončka«, udeležili plavalnega tečaja, ki je potekal od 20. do 24. aprila v Biotermah. Vaditelj Miloš Bavec jim je pokazal osnove plavanja, pravilnega dihanja v vodi. Naš cilj pa je bil predvsem premagati strah pred vodo ter poskrbeti za svojo osnovno higieno.
Na koncu plavalnega tečaja so vsi otroci prejeli medalje »morskega konjička«.
vzgojiteljice Vrtca Veržej
POHOD DO OSTERČEVE JAME_
Pomlad, še posebej mesec maj, kar kliče k aktivnostim, ki se dogajajo v naravi.
Otroci iz vrtca Veržej, so se skupaj z vzgojiteljicami odpravili do Osterčeve jame. Pohod je potekal v sklopu »Malega sončka«.
Primerno smo se oblekli, zaščitili pred soncem, oprtali nahrbtnik s sokom in priboljški in se odpravili. Čas nam je hitro minil, saj smo med potjo peli, se pogovarjali, predvsem pa opazovali svet okoli nas. Ogledali smo si travnik s funkešnicami, se seznanili da so le-te zaščitene in da jih je nekoč čuval »Leščeček«. Kaj kmalu smo prišli do Osterčeve jame, kjer nam je gospod Jože Osterc prijazno odprl vrata in nas povabil na njihov ribnik. Poslušali smo regetanje žab, petje ptičk, opazovali vlak, ki pelje po železniških tirih nedaleč od jame. Opazovali kačje pastirje, vodne drsalce in še marsikaj zanimivega smo videli.
Preživeli smo čudovit dopoldan v krasnem ambien-tu in se v vrtec vrnili polni prijetnih vtisov, zato bi se še enkrat prav lepo prijazno zahvali družini Osterc za njihovo prijaznost in gostoljubje.
Alenka Belec
17 Funkešnica 1/2015
: utrip marijanišča in župnije
Pregled dogodkov v naši župniji
14.- 15. marec 2015
DUHOVNI VIKEND ZA PRVOOBHAJANCE
Letošnjih osem prvoobhajancev se je na prejem zakramenta Prvega svetega obhajila pripravljalo tudi na duhovnih vajah v Dominikovem domu na Pohorju. Simbol lokvanja je bil glavna tema delavnic in katehez. Čas so izkoristili tudi za igre na snegu in veseli večer. V nedeljo so se jim pridružili tudi njihovi starši in s skupno sveto mašo zaključili bogat duhovni vikend.
22. marec 2015
SREČANJE OSTARELIH IN BOLNIH ŽUPLJANOV
Tudi letos so članice župnijske Karitas in g. župnik organizirali tradicionalno srečanje ostarelih in bolnih župljanov iz Veržeja, Banovec in Bunčan. Skupaj s svojimi domačimi so prisostvovali pri drugi sveti maši in Gospodu ob oltarni mizi izročilo vse svoje žrtve in trpljenje, ki jih prinaša njihova starost. Prijetno druženje po koncu svete maše so nadaljevali v župnijske dvorani, kjer so imeli pogostitev. Otroški pevski zbor pod vodstvom ga. Marjete Ivančič pa je pripravil krajši kulturni program. Srečanja se je udeležilo 40 starejših župljanov.
19. april 2015
PRAZNIK SVETE BIRME
Pri sveti maši ob 10. uri je zakrament Svete birme prejelo 23 letošnjih birmancev po rokah birmovalca škofa mgs.dr. Petra Štumpfa. S tem zakramentom so birmanci prejeli Božjo milost in darove Svetega Duha, ki jih bodo spodbujali k pričevanju o Jezusu v njihovem vsakdanjem življenju, ki je pred njimi.
3. maj 2015
FLORJANOVA NEDELJA
Pri drugi maši so se zbrali gasilci in gasilke iz Veržeja, Bunčan in Banovec in se svojemu nebeškemu zavetniku sv. Florjanu priporočili za varnost in pomoč, spomnili so se tudi vseh pokojnih gasilcev.
Darja Makoter
DOGODKI V MARIJANIŠČU
Obisk vrhovnega delegata za družbeno obveščanje
27. 4. 2015
Vsake toliko, ko so po drugih salezijanskih ustanovah preveč zasedeni z obilico dela, v Veržej zaide kakšen pomemben član vrhovnega sveta salezijanske družbe s sedežem v Rimu. Tokrat se je v spremstvu salezijanskega inšpektorja Janeza Potočnika pri nas mudil vrhovni delegat za družbeno obveščanje v vodstvu salezijanske družbe Filiberto González Plasencia. V tej službi deluje že 9 let, pred tem pa je vodil salezijance v Mehiki, od koder tudi prihaja. Odgovoren je za urejanje in usklajevanje informiranosti med salezijanci in o salezijancih ter na svetovni ravni usklajuje delovanje salezijancev in ustanov na področju medijev in komunikacij. Seznanil se je z delovanjem salezijancev v Veržeju, si ogledal Marijanišče in Center DUO ter se srečal z nekaterimi salezijanci ter zaposlenimi. Njegova značilna salezijanska domačnost in navdušenost nad poslanstvom sta salezijance in zaposlene utrdili v nadaljevanju zastavljenega dela za mlade in starejše, družine in skupine v duhovni, vzgojni in strokovni smeri.
Kako biti z Bogom
22. 4. 2015
Večer duhovnosti in kulture je v Kovačičevo dvorano Zavoda Marianum privabil pisano množico, ki je prisluhnila Božjim globinam in navdihom Nezavednega v pesmi in besedi. Bea Baboš Logar, pisateljica in publicistka je »gostila« pesnika in pisatelja Tineta Mlinariča ter sale-zijanca, pisca misli in fotografa Grega Valiča. Pogovorni večer se je ob imenitni glasbeni in pevsko strumni spremljavi glasbene skupine Harmonija iz Radencev odvijal o človeku, njegovem odnosu do Boga in do drugega. Tine Mlinarič je ob pesmih iz svoje zbirke Zamenjave med drugim interpretiral svetopisemske odlomke, Grega Valič pa je ob nekaterih mislih opisal svoje čutenje Božje bližine. Bea Baboš Logar je poslušalce povedla skozi kulturno in literarno zgodovino človeštva v iskanju Boga in sebe, gosta pa sta dodala svoj delček tega iskanja. Ob koncu so si obi-
18 Funkešnica 1/2015
: utrip marijanišča in župnije
skovalci lahko ogledali fotografsko razstavo Grega Valiča, ki bo na hodniku Marijanišča na ogled obiskovalcem in gostom skozi poletne mesece.
šev, botrov in birmancev, ki so se zbrali na svojem prvem skupnem srečanju v pripravi na prejem zakramenta svete birme. Srečanje sta organizirala Družinski center Dlan in Zavod Marianum Veržej, ki je srečanje tudi gostil. Rebe-ka in Alen, gosta iz Zavoda iskreni.net, sta nagovorila srca mladih birmancev, ki vstopajo v najstniška leta in potrebujejo jasno sporočilo ljubezni. Na delavnici »Gremo mi po Božje« so spoznavali, kaj predstavlja njihovo telo in kakšen odnos naj imajo do njega. Staršem in botrom pa je spregovorila dr. Polona Vesel Mušič, mati petih otrok in teologi-nja, ki se posveča študijskemu in raziskovalnemu delu na področju birmanske pastorale.
Priprave na Oratorij 2015
21. 3. 2015
VPuščenjakovi dvorani Centra DUO so se zbrali ani-matorji murskosoboške škofije v pripravi na poletne oratorije. Na srečanju, ki ga je pripravilo ZAO Murska Sobota, so prevzeli oratorijske priročnike in druga gradiva, naučili so se letošnjo oratorijsko himno, se udeležili različnih uporabnih delavnic, spoznali junaka letošnjega orato-rija, sv. Dominika Savia, dobili osnovne informacije o Ora-toriju 2015 ter si izmenjevali dosedanje izkušnje z željo, da bi bil letošnji oratorij še bolj dom, dvorišče, cerkev in šola za vse male udeležence.
Javna radijska oddaja Resnica in sočutje
17. 3. 2015
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, civilna pobuda Resnica in sočutje 1945 - 2015 in Radio Ognjišče so v marcu pripravili niz javnih radijskih oddaj na temo Resnica in sočutje. Ob obletnici konca druge svetovne morije so z različnimi sogovorniki osvetlili slovensko plat te tragedije. V torek, 17. marca, so oddajo pripravili tudi v Kovačiče-vi dvorani Zavoda Marianum Veržej, z namenom uvida v tragične usode človeka v preteklost odpirati pota sprave za našo skupno prihodnost. Ta večer je bila v ospredju tema žrtvovanih narodov: Slovencev, Nemcev, Madžarov in Judov. Spregovorili so prof. dr. Bojan Žalec, prof. dr. Anton Jamnik, g. Lenart Rihar in dr. Jože Dežman. Oddajo je povezoval sodelavec Radia Ognjišče Alen Salihovič.
Srečanje družin birmancev murskosoboške škofije
21. 3. 2015
Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi (apostoli) zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
Ta svetopisemski odlomek je spremljal kakih 70 star-
19 Funkešnica 1/2015
:: šolski utrip
Kovačičev večer v spomin dobrotniku Ernestu Frumnu
13. 3. 2015
Marijanišče v Veržeju se vsako leto spomni svojih dobrotnikov, posebej rojaka dr. Franca Kovačiča, ki je zastavil vse svoje moči, da je Puščenjakovo dediščino oplemenitil in dogradil Marijanišče, kot je še danes. Letošnji kulturni večer je bil poseben, saj je povezal oba bregova Mure, vas in mesto, pa tudi preteklost s sedanjostjo. Ob spominu na dr. Ernesta Frumna, nekdanjega gojenca Martinišča v Murski Soboti in velikega dobrotnika obnove Marijanišča v Veržeju pred desetimi leti, je salezijanski zgodovinar dr. Bogdan Kolar predstavil ustanovitev in delovanje salezijanske ustanove v Murski Soboti. Katoliški dijaški zavod Martinišče v Murski Soboti je bil na pobudo Jožefa Klekla in skupine zavzetih Slovencev ustanovljen v času, ko se je Prekmurje ponovno povezovalo z osrednjim slovenskim narodnim prostorom in so se le postopoma urejala vprašanja delovanja slovenskih ustanov v mestu in pokrajini. Vodstvo dijaškega zavoda je prevzela salezi-janska skupnost, v kateri je bilo do tedaj že večje število članov iz Prekmurja. Prva leta je zavod deloval v skrajno skromnih razmerah; te so se izboljšale po delni zgraditvi novega poslopja. Poleg vzgojnega poslanstva v dijaškem domu in v oratoriju, kar je bilo postavljeno v temelje vseh prizadevanj, je zavod s kapelo postal žarišče češčenja Marije Pomočnice. Vse to in še več je dr. Kolar zapisal v zanimivi knjigi Martinišče v Murski Soboti, ki jo je ob tej priliki izdal Zavod Marianum v svoji zbirki Marijanišče v Veržeju.
Gojenec Martinišča je bil pravnik dr. Ernest Frumen (1916-2013), ki se je moral po vojni umakniti v tujino in je novi dom našel v Kanadi. S svojim darom je omogočil, da se je leta 2006 dokončala obnova Marijanišča v Veržeju. Salezijanski inšpektor je ob navzočnosti sobratov salezijan-cev, domačinov iz Veržeja in zaposlenih v Zavodu Maria-num ter sorodnikih pokojnega Frumna v avli Kovačičeve dvorane blagoslovil ploščo s podobo novega dobrotnika v zahvalo in spomin. Kulturni večer je s pesmijo obogatila Moška vokalna skupina KD Slavko Osterc pod vodstvom Tatjane Rozmarič Poštrak. Zbrane sta pozdravila Janez Krnc in župan Občine Veržej Slavko Petovar, program pa je pripravil in vodil Ivan Kuhar.
s
■C
C
C £
(L
Moški zajtrk
7. 3. 2015
V soboto, 7. marca 2015, so se moški iz Prekmurja, Pr-lekije, Razkrižja, Štajerske in Koroške spet zbrali ob zgodnji 7. uri na tretjem moškem zajtrku. To pot smo imeli v gosteh Aleša Čerina. Skozi postavljena vprašanja nam je Aleš razkril svoja doživljanja in razmišljanja o družini, službi, javnem življenju ... o svoji vlogi moškega kot očeta, moža, dedka, podjetnika, sodelavca ... Seveda smo se navezali tudi na aktualno tematiko izenačitve istospolnih parov s heteroseksualnimi pari. Na to temo se je razvila živahna razprava, v kateri smo začutili, da je to spet ena od takih situacij, v kateri moški ne smemo ostati pasivni, ampak moramo »skočiti ven«, se podučiti ter odločno odzvati. Naš odziv naj ne bo nestrpen, ampak umirjen ter argumentiran. Vsekakor pa moramo vso zunanjo angažiranost prekvasi-ti z iskreno molitvijo. Po koncu prvega dela našega zajtrka v Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej smo nato dogajanje preselili v jedilnico, kjer smo se okrepčali s poštenim zajtrkom in na ta način upravičili naziv našega druženja - se pravi: moški zajtrk.	Janez Bohanec
Vikend animatorjev poletnih kampov
22. 2. 2015
Zima se poslavlja, na vrata trka pomlad, s tem pa tudi vse priprave za dolgo in pestro poletje, na katerega se pripravljamo tudi v Veržeju. Marijanišče je zato od 20. do 22. februarja gostilo nekaj animatorjev na prvem družabno--ustvarjalnem vikendu. Ker so prišli z obeh bregov Mure, pa tudi z bregov Bistrice in še od kje, je bil vikend namenjen predvsem medsebojnem spoznavanju. Prvi načrti in ideje za poletno ustvarjanje so tako že začeli »poganjati«. Poleg teh pa se animatorji veselijo tudi ob don Boskovi dvestoletnici rojstva, zato so se tudi duhovno uravnali na ljubeznivost, razum in vero, ki bodo gonilna sila poletnih kampov.
pripravil Grega Valič
20 Funkešnica 1/2015
: naša dediščina
PO ŽELEZNIŠKIH TIRIH NEKOČ IN DANES
Po lanski obeležitvi 90. obletnice pomurske železnice Ormož-Ljutomer-Murska Sobota tudi v letošnjem letu temu področju namenjamo več pozornosti. V prejšnji številki smo se tako dotaknili dveh najpogostejših lokomotiv z naše proge, tokrat pa bomo namenili več pozornosti vagonom in garnituram za prevoz potnikov.
V času parnih lokomotiv smo se vozili z dvoosnimi vagoni. Bili so z dokaj trdim vzmetenjem, lesenimi sedeži, uporabljali so jih za prevoz na krajše razdalje (lokalne proge). Ti vagoni danes niso več v prometu (izjema je samo muzejski vlak). Njihova največja hitrost je bila 100 km/h.
Primer dvoosnega vagona (vir: splet)
Po letu 1975 so tudi pri nas začeli uporabljati udobnejše štiriosne vagone s kupeji. S temi vagoni se še danes izvaja promet na daljše razdalje (npr. Budimpešta-Murska Sobo-ta-Ljubljana), so udobnejši in tišji, dovoljena največja hitrost pa je 160 km/h.
Zeleni vlak »zelenc« (vir: splet)
torne garniture (vlaki), običajno sestavljene iz dveh enot (vagonov). Najbolj razpoznavna med temi garniturami je označena s številko SŽ 711. Vsaka enota ima svoj motor znamke Daimler-Benz (na železnici so jih poimenovali Mercedes), zaradi njene zelene barve pa se je med potniki uveljavil tudi vzdevek zeleni vlak (»zelenc«). Ti vlaki dosegajo hitrost 120 km/h.
Posebej za krajše razdalje na lokalnih progah so namenjene prav tako dieselmotorne garniture s številko 813/814, sestavljene prav tako iz dveh enot, običajno rdeče barve. Ena enota vlaka ima 2 motorja, druga pa ima le funkcijo priklopnika (prikolice). Izdelane so v Italiji, poznane pa so pod vzdevkov Fiat in dosegajo hitrosti do 100 km/h. Milan Rus
Primer štiriosnega vagona s kupeji (vir: splet)
V obeh omenjenih primerih se vagoni spnejo v kompozicijo, za pogon pa potrebujejo lokomotivo.
Na daljših razdaljah se danes uporabljajo še dieselmo-
Primer Fiatove garniture (vir: splet)
DOGODKI ROKODELSKEGA CENTRA VERZEJ
7. razstava pirhov in velikonočnega ognja
Tudi letošnje velikonočne praznike smo v Rokodelskem centru Veržej obeležili z razstavo pirhov (že sedmo po vrsti), na kateri so sodelovali razstavljavci iz celotne Slovenije. Preko natečaja, ki smo ga razpisali za vrtce in šole so sodelovali tudi otroci in šolarji. Tradicionalno na razstavi pirhov svoje izdelke predstavi tudi ljutomerska gimnazija, ki z oddelkom predšolske vzgoje poskrbi, da so njihovi pirhi vsako leto svojstveni in velikokrat tudi navdih in smernica za delo drugim vrtcem in šolam. Letos smo na razstavi izpostavili prav poseben vidik praznovanja velikonočnih praznikov, in sicer blagoslov ognja. V sodelovanju
21 FGnkešnica 2/2015
: naša dediščina
s Pomurskim muzejem Murska Sobota in ostalimi muzeji je bil izdan zbornik razstave, ki osvetljuje ta vidik praznovanja na Slovenskem, na razstavi pa so bili predstavljeni izdelovalci velikonočnih sveč. Knjiga vtisov, ki spremlja vse naše razstave kaže, da se naš trud poplača z zadovoljstvom obiskovalcev. Bodite naslednjič tudi vi med njimi.
Razstava ročnih del klekljaric in DU Veržej
VPuščenjakovi dvorani Centra DUO je od 8. maja naprej na ogled Razstav ročnih del, kjer so predstavljeni izdelki pridnih rok pomurskih klekljaric, ki jih v njihovem delu vodi in usmerja Tatjana Prelog in izdelki članic Društva upokojencev Veržej. Na pobudo društva smo izdelke obeh skupin združili in nastala je pestra razstava, ki skriva veliko ustvarjalnosti, dela in spretnosti. Res ni potrebno iti daleč, da vidimo vse to - včasih se že za sosedovimi vrati skriva kakšna ustvarjalna duša. Ravno na tej razstavi lahko preverite, če je ta ustvarjalna duša morda vaša soseda. Pričakujemo vas do 6. junija 2015, ko bo ta razstava zaprla svoja vrata - za letos.
Poletni delovni čas Centra DUO
PONEDELJEK - SOBOTA 9.00 - 17.OO
za tečaj, kjer udeleženci spoznavajo predvsem delo na lončarskem vretenu in se pod strokovnim vodstvom lončarke Urške Ambrož urijo v oblikovanju izdelkov iz gline. Že dlje časa tudi uspešno sodelujemo z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom RS - Soča, saj pri nas potekajo usposabljanja na delovnem mestu in vključevanje njihovih uporabnikov v naše programe pomeni za nas nove izzive in nenazadnje priložnosti, da se center razvija v družbeno koristnega ponudnika. V prihodnje nameravamo k tečajem lončarstva ponuditi še druge rokodelske panoge in upamo, da bomo s tem tudi razširili bazo uporabnikov naših storitev ter tako naredili center še bolj domač in odprt za vse kreativne ljudi.
Usposabljanja v rokodelskih poklicih
Eden izmed poglavitnih ciljev dejavnosti Rokodelskega centra Veržej je seveda prenos znanj in spretnosti rokodelskih poklicev. V spomladnih mesecih smo tako začeli izvajati sklop delavnic, ki smo ga poimenovali VRETENO. Gre
Otvoritev učne rokodelske delavnice
V petek, 19. junija ob 13. uri, bomo v Centru DUO odprli vrata nove učne rokodelske delavnice. Gre za veliko pridobitev, ki bo omogočalo lažje delo in izvedbo predvsem različnih izobraževalnih programov, ki se izvajajo v naši ustanovi. V goste prihaja tudi prof. dr. Janez Bogataj, ki bo ob tej priložnosti otvoril tudi poletno razstavo, ki bo letos namenjena igračam iz naravnih materialov. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na našem praznovanju.
Ivan Kuhar


fe
1
M
rg§s£:
TgggS.
fNSSsSP*
-6. avgustjui^ -.
m^ARf£mP
5-20. avgust2°l* —
, " ' vi
'iM fJW;1 .
23.-27. avgus
ZAVOD MARIANUM VERŽEJ Puščenjakova ulica 1 9241 Veržej 051 654 788 • center.duo@marianum.si • www.marianum.si
22 FGnkešnica 2/2015
: društveni utrip
LEŠČEČKI SO SE OŽENILI ŠE NA REVIJI
v
Člani FS Leščeček, KD Slavko Osterc Veržej, smo se tako kot vsako leto tudi letos udeležili območnega srečanja odraslih folklornih skupin, ki je potekalo 18. 4. 2015, na Razkrižju. Občinstvu in strokovni spremljevalki gospe Nevi Trampuš smo se predstavili kot 9. po vrsti, s spletom Prleško gostuvaje, ki si ga je zamislil naš vodja Marko Rus. Sicer je na odru zapelo in zaplesalo deset skupin, ki jih sestavljajo plesalci različnih starosti, vsem pa je skupno ohranjanje ljudskega izročila. Med nastopajočimi je bilo občutiti veliko pozitivne energije in dobre volje, kar so zaznali tudi številni obiskovalci, ki so napolnili razkriško dvorano. Sicer veliki oder je ob nastopu Leščečkov bil videti premajhen, predvsem po zaslugi številnih novincev, ki so napolnili naše vrste - a kot se za Prleško gostuvaje spodobi - so na odru bili svati vsi člani, ki so rajali do jutranjih ur. Tako v spletu, kot tudi po uspešno izvedenem nastopu. ©
Vanesa Kolbl
STAREJŠI FOLKLORNIKI ZNOVA BRUSIJO PETE
Po nekajmesečnem premoru je z aktivnimi vajami znova pričela Starejša folklorna skupina (KD »Slavko Osterc« Veržej), tokrat pod novim umetniškim vodstvom Mateje Žalik Rus. Zbralo se nas je 6 parov z željo po poustvarjanju prleškega plesnega izročila, seveda pa z veseljem v našo družbo sprejmemo tudi nove plesalke in plesalce. Vaje bodo gotovo koristne za vsakogar, ki želi aktivno preživeti svoj prosti čas, se razgibati in zavrteti po plesišču ob zvokih slovenske ljudske glasbe, ki nastaja izpod spretnih prstov harmonikaša Blaža Borka. Dobre volje nam tako nikoli ne primanjkuje, zato vam na vajah zagotovo ne bo dolgčas.
Zato dragi prijatelj, ne čakaj, brž se odeni v športno opremo in poskrbi za zdrav duh v zdravem telesu. Pridruži se veseli druščini, vsak torek ob 20. uri, v dvorani župnišča v Veržeju. Vabljeni Verženci, Bun-čančari, Banovčari in vsi drugi okoliški veseljaki!
Za kakršnekoli informacije pa lahko pokličete Zdenko Zavratnik (041 276 232) ali Ksenijo Seršen (031 312 120) ali pišete na naslov društva: kdverzej@gmail.com
Folklorniki Starejše folklorne skupine
23 Funkešnica 2/2015
: društveni utrip
GASILCI NA FLORJANOVI MAŠI_
v
Člani prostovoljnih gasilskih društev iz Banovec, Bun-čan in Veržej so se tudi letos ob godu svetega Florija-na udeležili maše in na ta način počastili svojega zavetnika svetega Florjana. Gasilci so se najprej zbrali pri gasilskem domu v Veržeju od koder so potem s prapori v povorki odšli v cerkev. Domači župnik Jože Brečko, ki je daroval svečano Florjanovo mašo, se je gasilcem zahvalil za vso pomoč, ki jo nudijo ljudem ob požarih in drugih naravnih nesrečah. Po sveti maši je sledilo prijetno druženje gasilcev na župnijskem dvorišču.	Slavko Petovar
PLAN DEJAVNOSTI DU VERZEJ V LETU 2015
V mesecu marcu, natančneje 19. marca, se je 112 članov društva in štirje povabljeni gosti, udeležilo zbora članov društva, kjer smo se seznanili o dogodkih, ki smo jih doživljali v letu 2014.
Že sam namen, da se ustanovi društvo upokojencev, je bil, da se družijo člani, ki so sličnega mišljenja in imajo slične poglede na druženje, na medsebojno pomoč, se radi veselijo, kakšno domačo zapojejo, si skupno ogledajo kako znamenitost doma ali širši okolici, se družijo na športnem in kulturnem področju in drugo.
Da bomo lahko vse našteto uresničevali v letu 2015, imamo delo organizirano po sekcijah, ki jih uspešno vodijo mentorji. Tako je za šport, kulturo in izletništvo zadolžen gospod Ernest Arih, za ročna dela gospa Štefka Štarman, za pikado gospa Marija Brunec in gospod Janko Metličar, medtem ko »kartaše« vodi g. Branko Puhar. Za sprotno obveščanje članov o našem nameravanem delu v posameznem mesecu pa skrbijo poverjeniki, ki so naše glasilo s članstvom, tako da lahko uspešno delujemo.
V	mesecu februarju smo že izvedli pustovanje, kjer so bile maske nagrajene. Nagrade je izdelala in donirala gospa Štefka Štarman, lepa hvala. V marcu smo se udeležila zbora članov društva, v aprilu pa smo organizirali predavanje »Poskrbimo za svoje zdravje«.
V	maju se bomo odpravili na enodnevni izlet na Brezje in Bled ter izvedli medobčinsko tekmovanje v kartanju, pikadu in šahu.
Na medgeneracijsko srečanje vas vabimo v juniju, ki bo v gasilskem domu v Bunčanih.
Tradicionalnega srečanja članov društev upokojencev pomurske regije se bomo udeležiliv juliju. Kot vsako leto, si bomo v avgustu privoščili malo dopusta.
V	drugem polletju planiramo druženje na pikniku, organizacijo strokovne ekskurzije ali družabnega večera s krajšim kulturnim programom.
Martinovanje bomo izvedli v novembru. Prav tako bomo, ob dnevu starejših, pod donatorstvom občine, izvedli pogostitev občanov starih nad 70 let.
Zaključek leta s pogostitvijo zlatoporočencev in simbolično obdaritvijo starejših na domu in v domovih starejših občanov, bomo opravili v mesecu decembru.
Namen predstavitve našega programa je tudi, da bi zainteresirali vse »mlade upokojence« in ostale, ki se jim zdi uresničevanje tega programa zanimivo, da se nam pridružijo.
Arih Ernest, predsednik DU Veržej
NEKAJ BESED S PREDAVANJA O ZDRAVJU
v
Člani društva upokojencev Veržej smo se 16. aprila udeležili predavanja pod naslovom ODKRIJTE SVOJO BIOLOŠKO STAROST, na katero nas je povabilo podjetje 4EVER YOUTH UG. Predavanje je bilo v termah Dobrna.
Vsi se zavedamo, da je zdravje naša največja vrednota, zato je bil na tem predavanju poudarek na osveščenosti morebitnih zdravstvenih problemov in reševanju le-teh.
V	medicini velja, da ste stari toliko, kolikor je staro vaše ožilje, zato so imeli naši člani možnost udeležbe pri diagnostiki staranja ožilja in odkrivanju njegove biološke starosti s pomočjo napredne tehnologije »Arteriografije -Tensiomed«, ki je uveljavljena metoda v medicini, podobna meritvi pritiska. Vsak udeleženec je prejel izpis ugotovitve diagnostike in referenčno sliko.
Po obilnem kosilu, je nekaj naših udeležencev odšlo v bazene, za ostale pa smo priredili »TOMBOLO«. Ko so bili podeljeni skromni dobitki, ki jih je tokrat doniral Center DUO, zakar se jim zahvaljujemo, smo se sprehodili po parku in okolici. Nekateri smo si ogledali tudi cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji na majhni vzpetini blizu hotela. Zgrajena je v baročnem stilu in je prva cerkev, ki jo je posvetil blaženi Anton Martin Slomšek, 30. avgusta leta 1846. Zgrajena je na ruševinah stare cerkve. Proti večeru smo se veseli vrnili domov.
Ernest Arih
24 Funkešnica 2/2015
: društveni utrip
KRESOVANJE
Prvi maj je praznik dela, praznik katerega pomen je zadnje čase dobil nekoliko grenak priokus, saj je čedalje več ljudi brez službe in dela. Že od nekdaj pa se na predvečer tega praznika odvijajo razne prireditve. Ena od takšnih je tudi postavljanje Majskega drevesa in kurjenja kresov širom po državi. Tako smo tudi člani PGD Veržej že drugič zapored pripravili kresovanje v Veržeju, saj ga nekaj let ni bilo. Tako smo se člani in naši najmlajši gasilci dobili na predvečer praznika pred gasilskim domom, prižgali bakle in se nato peš odpravili proti kresu. V povorki so sodelovali tudi nekateri starši in gasilci, ki smo poskrbeli predvsem za varnost med potjo od gasilskega doma, mimo občine po Kolodvorski ulici do mesta kresovanja. Za naše mlade gasilce je bilo to zelo zanimivo in za nekatere celo prvič, da so sodelovali ali videli kaj podobnega v živo. Ko smo prispeli do mesta kresovanja, so se z baklami lepo razvrstili okrog kresa in ga prižgali. Kres je veličastno zagorel in dodobra ogrel veliko število ljudi, ki so se kljub nekoliko hladnemu večeru zbrali ob njem. Za marsikoga je bil to dogodek, ki ga je spomnil na pretekla leta, ko so kresi goreli skoraj v vsaki vasi, sedaj pa se zopet prebuja ta lepa tradicija v čast praznika dela. Za naše najmlajše pa je bila to nepozabna dogodivščina, ki se jo bodo še dolgo spominjali. V upanju, da boste kresovanje vzeli za redni letni dogodek pred 1. majem vam obljubljamo, da bomo z njim nadaljevali tudi prihodnje leto.	Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej
MOŠKA VOKALNA SKUPINA PRIREDILA LETNI KONCERT_
Dober večer, bog daj« se je zaslišalo z veržejske-ga odra na večer 2. maja. S pozdravno pesmijo so pevci Moškega vokalnega sestava Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej pod vodstvom Tatjane Rozmarič
-	Poštrak pričeli letošnji letni koncert. Tokrat so pevci obiskovalce s pesmijo popeljali po slovenskih pokrajinah
-	večer so namreč namenili lepi slovenski ljudski pesmi. Zvrstile so se koroške, prekmurske in prleške pesmi ter slovenske brez posebne pokrajinske pripadnosti. Pravzaprav bi lahko rekli, da so ljudske pesmi srž repertoara domačih moških pevcev. Te imajo priložnost največkrat zapeti in z njimi ohranjajo pomembno slovensko ljudsko izročilo.
Kot vsako leto so tudi letos medse povabili gostujoče pevce. Tokrat so se povabilu odzvale pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Anton Krempl iz Male Nedelje »Soside« ter skoraj že domač Kvartet Jeruzalem, katerega člana sta dva pevca Moške vokalne skupine. V tipičnem ljudskem tonu so »Soside« zapele stare, skoraj že pozabljene pesmi, ki so jih peli že naši pradedi in prababice, najverjetneje ob skupnih kmečkih opravilih ali pa ob večernih druženjih na vasi. Kvartet Jeruzalem se je letos predstavil tudi ob spremljavi diatonične harmonike, kar je bila prijetna popestritev za vse prisotne.
Pevci so večer zaključili s skupno ljudsko pesmijo Gremo na Štajersko, prav tako ob spremljavi harmonikarja Kvarteta Jeruzalem.
Člani Moškega vokalnega sestava so prepričani, da slovenski rek »Petje je balzam za telo in dušo,« resnično drži. Na tedenskih pevskih vajah s pesmijo razvedrijo svoja srca ter preženejo morebitne skrbi.
Pred zasluženim počitkom, ki jih čaka v poletnih mesecih, bodo pevci zapeli še na koncertu »Sosid«, 15. maja, v Mali Nedelji ter se udeležili Območnega srečanja pevskih zborov in vokalnih skupin v Negovi, 5. junija. In, ko bodo noči že dovolj tople, se bodo odpravili zapet podoknice, v vseh treh krajih občine, kot je to zadnja leta že v navadi.
Tatjana Rozmarič - Poštrak
«V *	- '
1i»lf r i mK'
mi " £\ M w
25 Funkešnica 2/2015
:: športni utrip
POMLADANSKI DEL PRVENSTEV
Počasi se končujejo prvenstva v vseh štirih državnih ligah, kjer nastopajo veržejski nogometaši. Z rezultati vseh selekcij smo v klubu zadovoljni, saj so v okvirju pričakovanj pred začetkom sezone.
Članska ekipa s trenerjem Zlatkom Gaborjem se skozi celotni pomladanski del prvenstva srečuje s številnimi poškodbami igralcev. Kljub temu pa štiri kroge pred koncem prvenstva Veržejci ohranjajo realne možnosti za osvojitev četrtega mesta. Veseli nas tudi velika vzpodbuda navijačev, tako na domačih tekmah kot na gostovanjih.
Mladinska ekipa je pod vodstvom novega trenerja Ervina Vidoviča osvojila pokal MNZ Murska Sobota. V prvenstvu 2. SML se nahajajo na visokem tretjem mestu.
Kadeti na čelu s trenerjem Markom Fajdigo v spomladanskem delu ne poznajo poraza in so vodeča ekipa 2. slovenske kadetske lige. Štiri kroge pred koncem prvenstva se tako ponuja priložnost za ponovno osvojitev prvaka kadetske lige.
Na skupni lestvici kadetov in mladincev, ki odloča o napredovanju v 1. ligo, se ekipi nahajata na vrhu lestvice. Vsi upamo, da bo letošnji cilj - uvrstitev v 1. SKL/SML (prvič v zgodovini kluba) uresničen.
Starejši dečki z novim trenerjem Simonom Baligačem v spomladanskem delu prvenstva v 1. ligi zasedajo solidno šesto mesto.
V	klubu smo v mesecu marcu organizirali že 13. nogometni ples, uspešno pa je bil organiziran jubilejni 50. prvomajski turnir za pokal Občine Veržej.
Prostorska stiska narekuje potrebo po graditvi dodatnih dveh slačilnic. Gradnja je v teku, dokončanje se pričakuje pred začetkom naslednje sezone.
V	mesecu maju bomo organizirali še tradicionalni zaključek sezone za vse nogometaše, njihove starše ter podpornike kluba. Nato pa sledi še 11. turnir za mlajše kategorije. V mesecu juliju bo prvič v Veržeju potekal tudi »Slovenija kamp 2015« za mlade nogometaše.	Dušan Magdič
1. SLOVENSKA LIGA STAREJSIH DEČKOV U-15 SEZONA 2014/15 POMLAD
REZULTATI NK FARMTECH VERŽEJ	LESTVICA
Krog	Domači : Gosti	Rezultat
17.	Farmtech Veržej - Korotan	2:0
18.	Aluminij - Farmtech Veržej	5:0
19.	Farmtech Veržej - Krško	0:4
20.	Dravinja - Farmtech Veržej	3:0
21.	Farmtech Veržej - Pobrežje	2:1
22.	Celje - Farmtech Veržej	9:0
Mesto	Klub	Tekme	Z	N	P	Goli	Točke
1.	Maribor Branik	22	20	2	0	93:8	62
2.	Celje	22	16	3	3	59:18	51
3-	Aluminij	22	15	1	6	89:21	46
6.	Farmtech Veržej	22	9	2	11	42:66	29
2. SLOVENSKA ČLANSKA NOGOMETNA LIGA , SEZONA 14/15 POMLAD
REZULTATI NK FARMTECH VERŽEJ	LESTVICA
Krog	Domači : Gosti	Rezultat
16.	Farmtech Veržej - Triglav Kranj	0:2
17.	Šmartno - Farmtech Veržej	0:0
18.	Farmtech Veržej - Dob	1:0
19.	Dob - Farmtech Veržej	5:0
20.	Farmtech Veržej - Triglav Kranj	2:1
21.	Aluminij - Farmtech Veržej	2:0
22.	Farmtech Veržej - Krško	1:0
23.	Dravinja - Farmtech Veržej	0:1
Mesto	Klub	Tekme	Z	N	P	Goli	Točke
1.	Roltek Dob	23	14	2	7	45:19	44
2.	Aluminij	23	13	4	6	40:16	43
3	Krško	23	13	4	6	43:25	43
6.	Farmtech Veržej	23	10	4	9	29:35	34
KADETI, MLADINCI
26 Fünkešnica 2/2015
:: športni utrip
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA SEZONA 2014/15, POMLAD
REZULTATI NK FARMTECH VERŽEJ	LESTVICA
Krog	Domači : Gosti	Rezultat
14.	Kovinar - Farmtech Veržej	1:4
15.	Farmtech Veržej - Dravograd	1:0
16.	Šmartno - NK Farmtech Veržej	0:2
17.	Farmtech Veržej - Malečnik	3:0
18.	Železničar - Farmtech Veržej	0:3
19	Farmtech Veržej - Jarenina	5:0
20.	Drava - Farmtech Veržej	0:1
21.	Farmtech Veržej - Pohorje	5:1
Mesto	Klub	Tekme	Z	N	P	Goli	Točke
1.	Farmtech Veržej	21	18	2	1	63:8	56
2.	Dravinja	21	15	4	2	69:22	49
3-	Jarenina	21	14	1	6	48:33	43
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA SEZONA 2014/15, POMLAD
REZULTATI NK FARMTECH VERŽEJ	LESTVICA
Krog	Domači : Gosti	Rezultat
14.	Kovinar - Farmtech Veržej	0:1
15.	Farmtech Veržej - Dravograd	1:0
16.	Šmartno - NK Farmtech Veržej	1:1
17.	Farmtech Veržej - Malečnik	3:0
18.	Železničar - Farmtech Veržej	0:3
19	Farmtech Veržej - Jarenina	3:1
20.	Drava - Farmtech Veržej	2:1
21.	Farmtech Veržej - Pohorje	7:3
Mesto	Klub	Tekme	Z	N	P	Goli	Točke
1.	Drava Ptuj	21	17	1	3	110:21	52
2.	Dravinja	21	16	3	2	65:22	51
3-	Farmtech Veržej	21	15	2	4	62:19	47
SKUPNA LESTVICA PO 21. KROGIH
Mesto	Klub	Tekme	Z	N	P	Goli	Točke
1.	Farmtech Veržej	42	33	4	5	125:27	103
2.	Dravinja	42	31	7	4	134:44	100
3-	Drava Ptuj	42	30	4	8	166:43	94
ČLANI	David in Matej Vinkovič
PRVOMAJSKI TURNIR
Najmlajši na turnirju	Podelitev pokalov	Veterani
27 FGnkešnica 2/2015
:: športni utrip
ROSSO ODICNO V NOVO SEZONO_
Veržejski kasači so novo sezono začeli zelo vzpodbudno, čeprav zmage na uvodnih dveh tekmovalnih dneh niso uspeli doseči.
Na velikonočni ponedeljek v Ljutomeru so se uvrstili kar štirikrat med prve tri, še najodmevnejši rezultat pa je uspel Lady Luni in Rossu. V Rejski dirki Ljutomerski kasač, je Lady Luna osvojila drugo mesto, a resnično presenetil je Rosso (lastnik, voznik in trener Franc Cimerman), ki je kljub močni konkurenci in, zaradi propozicij slabe štartne pozicije, uspel iztržiti tretje mesto in premagati nekatera zares zveneča kasaška imena. Ta dan je drugo mesto osvojil tudi Vic Attack, ki se trenira v hlevu Hanžekovičevih, tretja pa je bila Home By Ten s Sašem Seršenom.
Slaba dva tedna kasneje so se kasači pomerili še v Stoži-cah na drugem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone. Z drugim mesto je odlično formo potrdil Rosso, zopet ga je vozil njegovih lastnik Franc Cimerman, zelo lepo pa
je presenetil tudi Leonidas OZ, ki je v slovenski odprti dirki na silovit finiš dosegel drugo mesto.
Kasaška sezona se bo sicer »zares« začela maja in bo trajala vse do Štefanovih dirk, 26. decembra v Stožicah.
Vito Šadl
SARA ROJNIK Z EKIPO TRETJA NA EP
KATARINA FRAS ZNOVA DRŽAVNA PRVAKINJA
V Ljubljani se je med 22. in 25. aprilom odvijalo evropsko ekipno prvenstvo v skvošu. Sara Rojnik je bila v postavi ženske ekipe, kateri je pomagala do osvojitve medalje, tudi z zmago v obračunu z Grčijo za bronasto medaljo. Pred tem so dekleta v polfinalu izgubile z Malto, v predtekmovanju pa premagale Ukrajino, Hrvaško in Luksemburg ter izgubile s Poljsko.
Med 17. in 19. aprilom letošnjega leta se je na Ptuju odvijalo 24. državno prvenstvo za posameznike v boksu. Med 85 tekmovalci v vseh kategorijah iz kar 19
slovenskih klubov, smo tudi Veržejci dobili svojo državno prvakinjo. Katarina Fras je namreč v kategoriji do 54 kg že drugo leto zapored osvojila zlato medaljo in postala državna prvakinja. Katarini iskreno čestitamo in ji želimo še obilo uspehov na njeni športni poti.
Vito Šadl
28 FGnkešnica 2/2015
: razvedilni kotiček
STARE FOTOGRAFIJE GOVORIJO ...
OTROŠKI VRTEC V VERŽEJU (od leta 1941 do leta 1945)
Ob starih fotografijah tokratne Funkešnice se bomo vrnili najprej v čas 2. svetovne vojne, nato pa še v leto 1965. Spomnili se bomo prve organizirane predšolske vzgoje v Veržeju.
Fotografija, na kateri je napis Kinder Garten Wern-see (15. sep. 1941) nam prikazuje skupino otrok, ki so obiskovali otroški vrtec, ki je deloval na današnji lokaciji gasilskega doma. Po domače so takrat rekli na »Klomončevem«. Vrtec so obiskovali otroci iz Veržeja in ostalih vasi. Ker je vrtec deloval v času 2. svetovne vojne, ko so Nemci okupirali Veržej, so se v vrtcu pogovarjali nemško. V vrtcu so delale tri vzgojiteljice, ki so jih imenovali »Tante«. To so bile: Tante Ani, Tante Poldi in Tante Mici. Tante Ani in Tante Mici sta se lahko z otroci pogovarjale tudi hrvaško oziroma slovensko, tako da je bilo otrokom vsaj nekoliko lažje. Tante Ani je bila iz Slavonije in je ostala v Veržeju. Pozneje je bila poročena v Veržeju in se je pisala Galunder Ana. Tante Mici pa je bila Verženka, Ivančičeva Micka. Tante Poldi je bila Nemka in je po vojni odšla iz Veržeja.
Še dandanes v Veržeju živijo otroci, danes starejši ljudje, ki so obiskovali vrtec (Kinder Garten Wernsee). Vsi še živeči imajo lepe spomine na čas preživet v njem. Fotografiji sta last g. Matije Galundra, ki nam je ob njih tudi pripovedoval. Tudi druga fotografija ob leseni ograji prikazuje otroke vrtca Kinder Garten Wernsee z vzgojiteljicama.
VRTEC VERŽEJ (1965)
1 10. 1965 se je Veržejcem po dolgih letih, ko v • Veržeju ni bilo organiziranega varstva otrok, izpolnila dolgoletna želja po ustanovitvi otroškega varstva. Tega dne je bil namreč odprt otroški vrtec kot predšolski oddelek takratne šole. Vrtec je imel svoje prostore v preurejenih delavnicah takrat imenovanega Vzgajališča (na mestu današnjih tehniških delavnic pri šoli). Predšolski oddelek je povprečno obiskovalo 26 otrok (cicibanov), ki so bili v eni mešani vzgojni skupini. Tončka Škapin, vzgojiteljica v vrtcu, je v vzgojo in varstvo predšolskih otrok vložila mnogo truda. Pedagoško vodstvo nad vrtcem je imela upravnica Vrtca Ljutomer. Dnevno bivanje otrok v vrtcu je trajalo od 7. do 15. ure. Otroci so dobivali dopoldansko malico in kosilo. Prispevek staršev je znašal od 3000 do 4000 din po obroku. V mesecu avgustu je bil vrtec zaradi čiščenja in dopusta vzgojiteljice zaprt.
Besedilo je povzeto po zapisih g. Draga Ferenca iz Šolske kronike.
Ksenija Seršen
Literatura: O. Poljanec, I. Poljanec in učenci OŠ Veržej: Razvoj turizma v Veržeju (Raziskovalna naloga za srečanje mladih raziskovalcev zgodovine). OŠ Veržej, 1993/1994.
Fotografiji, ki ju objavljamo v Funkešnici sta najstarejši, ki sta ohranjeni v Kroniki vrtca: Škapin Tončka z otroci v parku in Pustovanje iz leta 1966.
29 Funkešnica 2/2015
3G Fünkešnica 2/2G15
: razvedilni kotiček
NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERŽEJ :: JUNIJ - SEPTEMBER 2015
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
Petek, 29. 5. 2015	17.00	Osrednja slovesnost ob 50. letnici vrtca Veržej	Osrednja slovesnost ob 50. Letnici vrtca Veržej	Dom kulture v Veržeju	Osnovna šola Veržej
Sobota, 30. 5. 2015	19.00	16. občinski praznik Občine Veržej in Osterčev večer	Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, Osterčev večer	Dom kulture v Veržeju	Občina Veržej
Nedelja, 7. 6. 2015	11.00	Otvoritev novozgrajene infrastrukture v naselju Bunčani in slovesni zaključek izgradnje vodovodnega sistema v občini Veržej	Otvoritev novozgrajene infrastrukture v naselju Bunčani in slovesen zaključek izgradnje vodovodnega sistema v občini Veržej	Gasilski dom Bunčani	Občina Veržej, krajani naselja Bunčani
Petek, 12. 6. 2015	od 9.00 do 16.00	Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Veržej	Dan odprtih vrat, predstavitev	Veržej, Narcisna ulica 14	Čebelarsko društvo Veržej
Petek-sobota, 12.-13. 6. 2015	od 9.00 do 9.00	BioBlitz - 24 ur z reko Muro	Družaben, izobraževalni in doživljajski dogodek- 24 ur raziskovanja biotske pestrosti, narave in kulture ob reki Muri	Nogometno igrišče v Veržeju	Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Urad za UNESCO, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Občina Veržej
Nedelja, 14. 6. 2015	9.00	11. nogometni turnir za mlajše kategorije selekcij U-7, U-9, U-11 in U-13	Nogometni turnir	Nogometno igrišče v Veržeju	Športno društvo NK Veržej
Petek, 19. 6. 2015	13.00	Odprtje rokodelske učne delavnice	Odprtje in blagoslov nove učne delavnice za rokodelstvo	Center DUO Veržej	Zavod Marianum Veržej
Ponedeljek, 22. 6. 2015	15.30	Zaključek vrtca Veržej	Družabna prireditev pred poletnimi počitnicami	Igrišče vrtca Veržej	Osnovna šola Veržej, enota vrtec
Torek, 23. 6. 2015	15.30	Otroška veselica	Družabna prireditev ob zaključku šolskega leta	Park pri Osnovni šoli Veržej	Osnovna šola Veržej, enota šola
5.-9. 7. 2015		KariKamp	Program za otroke iz socialno šipkejših družin	Center DUO Veržej Kamp TRIO	Zavod Marianum Veržej
12.-16. 7. 2015		RokoART kamp	Počitniško ustvarjanje z rokodelci	Center DUO Veržej Kamp TRIO	Zavod Marianum Veržej
19.-23. 7. 2015		Jezikovni kamp	Mini tečaj nemškega jezika skozi počitniške teme	Center DUO Veržej Kamp TRIO	Zavod Marianum Veržej
Sobota, 25. 7. 2015	po 15.00	Piknik zahvale	Družabno srečanje za vse občane in zahvala za 15 let skupnega dela	Dvorišče Marijanišča	Janez Krnc
27. 7.-1. 8. 2015		Oratorij 2015	Počitniški teden za otroke	Župnišče in dvorišče Marijanišča	Župnija Veržej SMC Veržej
2.-6. 8. 2015		Nogometni kamp	Nogometni trening za fante od 12. do 15. leta starosti	Center DUO Veržej Kamp TRIO	Zavod Marianum Veržej
23.-27. 8. 2015		FotoART kamp	Kako s pomočjo fotoaparatov ohraniti spomine na lepe trenutke življenja	Center DUO Veržej Kamp TRIO	Zavod Marianum Veržej
Nedelja, 27. 9. 2015		4. Miholov sejem	Sejem rokodelstva, domače kulinarike in lokalnih proizvodov	Dvorišče Centra DUO Veržej	Občina Veržej Zavod Marianum
Za podrobnejše informacije pa nas lahko	TIC Veržej	T: +386 51 654 778
obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej	Puščenjakova 1 E: ticverzej@gmail.com
(pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00).	SI - 9241 Veržej W: www.centerduo.si/tic
31 Funkešnica 2/2015
16. občinski praznik
(D® (SUMU vmmliu
VABILO
Spoštovani!
Ob 16. občinskem prazniku Občine Veržej vas vljudno vabim na osrednjo slovesnost s podelitvijo priznanj in nagrad, ki bo v soboto, 30. maja 2015, ob 19. uri v Domu kulture v Veržeju.
Po osrednji slovesnosti sledi glasbena prireditev v počastitev skladatelja Slavka Osterca.
Veselimo se srečanja z vami!
Župan Občine Veržej Slavko Petoyaiy4ipl. inž. agr.