KVARTARNI RAZVOJ ŠKOFJELOŠKEGA HRIBOVJA (S 4,5 FOTOGRAFIJAMI V BESEDILU IN 1 K A R T O V PRILOGI) THE QUARTERNARY DEVELOPMENT OF ŠKOF J A LOKA MOUNTAINS (WITH 45 PHOTOGRAPHS IN T E X T A N D 1 M A P IN ANNEX) I MILAN ŠIFRER SPREJETO ,NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 20. MAJA 1982 Uredniški odbor Svetozar Ilešič, Ivan Gams, Drago Meze, Milan Orožen Adamič in Milan Sifrer UREDIL AKADEMIK SVETOZAR ILESlC Izvleček UDK 551.89(234.323.6) Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja Študija obravnava geomorfološki razvoj Škofjeloškega hribovja (svet ob Sori med Ljubljansko kotlino in reko Idrijco) v kvartarju. Po nastanku širokih ter- ciarnih tropskih ravnikov in dveh širokih nižjih teras takoj pod njimi, ki jih ugo- tavljamo na apnencu in na vododržnih kamninah, je sledila globoka erozija, ki je ustvarila 150—300 m globoke doline. V teh tesnih dolinah, ki se razširijo samo na vododržnih neapniških hribinah, se je ohranilo 6 ozkih, vendar zelo izrazitih teras. Na osnovi njihove ohranjenosti vzdolž vseh dolin, izredne debeline in svojske zaobljenosti proda pa tudi njegove zveze s periglacialnim drobirjem, flu- vioglacialmim prodom ter morenami in tudi z lokalno ohranjenim hladnodobnim pelodom pripisuje avtor tem terasam ledenodobno starost. V kvartarju je bila ero- zija zelo trajen proces. Iz toplih obdobij naj bi se nadaljevala v hladna, ko je bilo poleg globinskega vrezovanja zelo močno tudi bočno. Do prekinitve tega procesa je prišlo samo v najbolj sušnih viških poledenitvenih obdobjih, ko reke niso več mogle sproti odnesti iz dolin vsega drobirja, ki se je s procesi soliflukcije napolzel vanje. Zaradi tega zastajanja drobirja v dolinah se je akumulacijska sposobnost Sore ob vstopu iz hribovja v Ljubljansko kotlino tako zmanjšala, da je njeno pre- težno fluvioperiglacialno nasutino prekrila nasutina Save, ki je nanašala izpod ledenikov velikanske količine fluvioglacialnega proda. V poledenitvenih obdobjih pa je prišlo tudi do zelo učinkovite zadenske erozije in ustreznega umikanja pobočij. O tem pričajo izredno široki lijakasti povirni deli dolin in predvsem v nižjih delih teh pobočj ter v vršajih pod njimi ohranjen peri- glacialni drobir, ki izvira v glavnem iz zadnje ledene dobe. Abstract UDC 551.89(234.323.6) The Quartern-ary Development of the Skofja Loka Hills The study deals with the geomorphological development of the Skofja Loka Hills (the area along the Sora river, between the Ljubljana Basin and the Idrijca river) during the Quarternary. After the formation of broad Tertiary tropic plana- tion surfaces and of two broad lower terraces lying directly beneath them that can be established in limestone and in impermeable rocks, an erosion into depth followed which created valleys 150—300 m deep. In these narrow valleys, which be- come wider only in the non-limestone impermeable rocks, six narrow, yet very distinct, terraces have been preserved. The author atributes of these terraces the Ice Age origin, taking into consideration the state of their preservation along all these valleys, the exceptional thickness and characteristic rounding of the gra- vel and its connection with the periglacial fine scree material, with the glacio- fluvial gravel and moraines, as well as with the locally preserved pollen deriving from the cold periods. During the Quarternary the erosion was a very continuous process. It is supposed to have continued from the warmer periods into the colder ones, when there was besides the erosion into depth also an intensive lateral ero- sion. This process was discontinued only during the driest climaxes of the glacia- tion periods when the rivers could no longer carry away all the fine scree mate- rial from the valleys which had glided into them by way of solifluction. The fine scree material was thus left in the valleys and this considerably diminished the accumulative capacity of the Sora river at its entrance from the hilly region into the Ljubljana Basin. For this reason its predominantly fluvioperiglacial allu- vion was covered by the alluvion brought by the Sava river which had carried from under the glaciers enormous quantities of the glaciofluvial gravel. During the glaciation periods a very effective headwards erosion and the cor- responding recession of slopes had also taken place. This is proved by the excep- tionally wide funnel-shaped headwaters areas of the valleys, and above all by the periglacial fine scree material preserved in the lower part of these slopes and in the alluvial fans under them which originates mainly from the last Ice Age. Naslov — Address: Dr. Milan Šifrer, znanstveni svetnik Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi trg 4 61000 Ljubljana Jugoslavija UVOD IN PREGLED DOSLEJ OPRAVLJENEGA DELA Škofjeloško hribovje obsega ves močno razčlenjeni hriboviti svet v po- rečju Selščice in Poljanščice. Zajema torej obsežni del alpskega predgorja med Ljubljansko kotlino ter reko Idrijco. K njemu pa uvrščamo tudi vsa južna pobočja Jelovice in Ratitovca, ki spadata po svoji zasnovi sicer že k Alpam, pa tudi nižje apniške planote v porečju Poljanščice južno in zahodno od Zirov, ki kažejo že vse značilnosti bližnjega dinarskega kraškega sveta. Škofjeloško pogorje pomeni potemtakem nekak prehod iz Alp na Kras, saj se nahaja na tektonsko močno zgnetenem stiku alpskih ter dinarskih grad- benih enot. Tu nimamo opravka samo s križajočimi se prelomi in tektonskimi dvigi ob njih, marveč tudi z zelo zapletenimi narivi, ki izvirajo iz dveh ali celo treh obdobij ( I l e š i č 1938; R a k o v e c 1939; M e l i k 1959; M l a k a r 1969; P r e m r u 1980). Do prvega takega nariva je prišlo v ilirsko-pirenej- ski fazi (med srednjim eocenom ter srednjim oligocenom), nato spet v ro- danski fazi (na prehodu iz miocena v pliocen) in pozneje v kvartarju. Iz ilir- sko-pirenejske faze so se nam tako ohranili v blegoško-vrhniških nizih in v svetu še zahodneje od tod zelo različni sledovi dinarske narivne zgradbe z značilnim potekom gub v smeri NW—SE. V rodanski fazi pa je prišlo do močnega nariva Alp proti jugu in do nastanka južnoalpske narivne zgrad- be, značilno tako za vzhodni del Škofjeloškega hribovja, kot tudi za njegov zahodni del, kjer je prišlo do narivanja že v prehodni fazi. V južnoalpski na- rivni zgradbi imajo gube značilno smer W—E. Ta tektonska aktivnost pa se je nadaljevala tudi še v pleistocen in holocen ( I l e š i č 1938; R a k o v e c 1939; P r e m r u 1980; Š i f r e r 1981). Premikanja zemeljskih gmot so zajela poleg mezozojskih skladov tudi paleozojske hribine, zato kaže Škofjeloško hribovje tudi v kamninskem pogledu zelo pestro sestavo s prevlado vododržnih hribin. Veliko je starejših (paleozojskih) pa tudi mlajših (mezozojskih) skrilavcev, peščenjakov, konglo- meratov in dolomitov, medtem ko je apnencev veliko manj. Ohranili so se povečini le še v manjših kosih, vendar sestavljajo skupaj z dolomiti skoraj vse pomembnejše vrhove, kot npr. Porezen, Blegoš, Mladi vrh, Stari vrh ter Lubnik. Tam, kjer so paleozojske hribine narinjene na mezozojske apnence, pa se nahajajo le-ti tudi v nižjih legah. Bolj sklenjeno nastopajo apnenci in dolomiti le v severnem obodu Škofjeloškega hribovja že ob prehodu v Alpe (na južnih pobočjih Jelovice, Ratitovca in vzhodnega dela Bohinjskega gre- bena) in v planotah južno od Zirov, ki pomenijo že prehod v kraške planote dinarskega gorskega sistema. Terciarni sedimenti se javljajo samo pri Škofiji Loki in vzhodno od tod proti Medvodam, torej že na samem vzhodnem vznožju škofjeloškega hribovja. Sestavljajo jih oligocenski konglomerati in 143 6 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 prod, ki so pogledali tu zaradi močnejše dvignjenosti tuhinjske sinklinale, kateri pripadajo, izpod mlajših ilovnatih in peščenih odkladnin ( I l e š i č 1938; R a k o v e c 1939; M e l i k 1959; M l a k a r 1969; P r e m r u 1980, 1981). Z vprašanjem geomorfološkega razvoja škofjeloškega hribovja se je ukvarjal že Kossmat. Postavil je domnevo, da je imelo to hribovje v dobi širokopoteznega terciarnega uravnavanja zaradi svoje lege na razvodju med Jadransko in Panonsko kotlino značaj drobno razgibane gričevne pokrajine (Kossmat 1916). Na nevzdržnost teh pogledov je prvi opozoril Ilešič, ki je ugotovil tudi v Škofjeloškem hribovju ostanke zelo izrazitih terciarnih ravnot, iznad katerih so se dvigale samo posamezne vzpetine in hrbti. Se posebno izrazit tak hrbet se je vlekel od Porezna (1630 m), čez Črni vrh (1291 m), Blegoš (1562 m), Koprivnik (1393 m), Mladi vrh (1374 m), Stari vrh (1217 m) in čez sopotniški Črni vrh (945 m) proti Lubniku (1025 m). Hrbet se je zelo markantno dvigal iznad obsežnih ravnot ob Selški in Poljanski Sori, ki so se po Ilešičevih ugotovitvah že tedaj zniževale v smeri toka obeh rek proti vzhodu. Skoraj ne more biti dvoma, da je to usmerjenost narekovala sinklinalna uleknina, ki seže iz območja Tuhinja proti Skofji Loki. Iznad tega tedaj tako na široko uravnjenega površja pa so se poleg osrednjega grebena, ki loči dolini obeh Sor, dvigale tudi še nekatere druge vzpetine kot npr. Jelenk (1106 m), Bevkov vrh (1051 m), Pluženjska gora (1012 m), Erma- novec (1026 m), Makovica imenovana Kucelj (920 m) in Tošč (1021 m — I l e š i č 1938). V sledečem obdobju je prišlo po Ilešičevih ugotovitvah do močnega tek- tonskega razkosavanja tega površja in do premaknitev posameznih njegovih delov v različne nadmorske lege (Ilešič 1938). Se posebno močno je bilo dviganje v Jelovici, kjer so planote še znatno nad 1100 m visoko. V podobnih višinah so tudi v Zgornji Selški dolini (1000—1100 m), navzdol ob njej pa se površje počasi zniža na 950 m in nato celo na 850 m. Tudi na poljanski strani se znižuje teren od zahoda proti vzhodu. Na razvodju med Poljanščico in Idrijco so planote v višini 900—1000 m (okrog Leskovice, Pluženske gore 1012 m, Bevkovega vrha 1050 m in Prapretnika 1006 m). V ustreznih višinah so tudi v Osliških hribih in po vsej severni strani Poljanske doline proti Malenskem vrhu (985 m), vasici Podvrh, Četeni Ravni (960 m) in sopotni- škemu Črnemu vrhu (945 m). Južno od Poljanske doline seže to površje tako visoko samo še v Zirovskem vrhu (800—900 m), ustrezni kraški ravniki zahodno in jugozahodno od tega hrbta pa leže kar za okrog 150 m nižje v višinah okrog 750 m (planote Ledine, Vrsnik idr.). Počasneje pa se teren znižuje spet od Zirovskega vrha proti vzhodu, kjer sestavlja široka plečata slemena v višini 860 m in nato 820 m (Ovčji hrib, Pasja Ravan, Osolnik, Kopačev vrh, Sv. Ožbolt, Igalski vrhovi med Hrastnico in Ločnico), na ob- močju vasi Koreno pa se zniža celo na 720m (po I l e š i č u 1938). V ožjem obodu Ljubljanske kotline pa so se ohranili ob prelomih pogreznjeni ostanki tega površja še v znatno nižjih nadmorskih legah, kar ugotavlja poleg Ilešiča tudi Rakovec ( I l e š i č 1938; R a k o v e c 1939). Skladno z različnim premikanjem tal naj bi prišlo tudi do različno in- tenzivne fluvialne erozije (Ilešič 1938). V Selški dolini, ki ne prečka tako izrazitih tektonskih enot, je to sicer manj opazno. Tesna mesta so navezana pač le na odpornejšo kamninsko osnovo (apnenci pri Železnikih in v ožini tik 144 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 nad Škofjo Loko — I l e š i č 1938). Izrazitejši pa so ti vplivi v Poljanski dolini, kjer prihaja na območju tektonskega zastajanja pri Žireh in Poljanah do močnega nasipanja ter ustrezne razširitve dolin, na območju tektonskega dviganja v tesneh pri Fužinah in v spodnjem delu Poljanščice, pa do še ves čas trajajoče erozije. Pri dokazovanju zelo mladih tektonskih premikanj se sklicuje Ilešič tudi na zelo neizravnan podolžni profil Poljanščice, ki dejansko kaže prav na območju domnevno najmočnejšega tektonskega dviganja nad Selom in Podgoro tudi največji strmec (8,33—13,47 m na km). Ti mladi tektonski dvigi pa naj bi usločili tudi nekatere starejše terase in nivoje, kar se dobro ujema tudi z nekaterimi najnovejšimi geološkimi raziskavami ( I l e š i č 1938; P r e m r u 1981). Ta tektonska gibanja pa niso potekala neprekinjeno, ampak v sunkih. Zaradi tega naj bi prišlo do menjave globinskega in bočnega vrezovanja in do nastanka številnih teras, ki so za Selško in Poljansko dolino, pa tudi za stranske doline in grape v škofjeloškem hribovju, tako zelo značilne. Po Ilešičevih ugotovitvah pripada pliocenu poleg najvišjega uravnjenega po- vršja še sedem nižjih teras (I—VII), ki se nahajajo v višinah 800—720 m (I), 740—650 m (II), 682—620 m (III), 650—580 m (IV), 570—520 m (V), 520—480 m (VI) in 560—420 m (VII), pleistocenu naj bi po tej razdelitvi prišteli samo dve (VIII in IX), od katerih se nahaja višja okrog 25—30 m nad današnjim dolin- skim dnom ( I l e š i č 1938). Po Ilešičevih ugotovitvah naj bi bilo Škofjeloško hribovje ob nastopu pleistocena torej že prav krepko razčlenjeno. Do po- dobnih rezultatov je prišel kasneje tudi Rakovec, ki je razširil svoja pro- učevanja tudi na Polhograjske dolomite ( R a k o v e c 1939). NOVA DOGNANJA O KVARTERNEM RAZVOJU ŠKOFJELOŠKEGA HRIBOVJA Ko smo se v letih 1971/72 na Geografskem inštitutu Antona Melika SAZU lotili tudi proučevanja Škofjeloškega hribovja in to v okviru posebne znan- stvene teme »Kvartarni sedimenti in njihova izraba na Slovenskem« je našo pozornost še posebej pritegnila izredna poglobitev dolin v tem območju, do katere je prišlo po nastanku širokih terciarnih ravnikov in ene ali dveh širokih teras takoj pod njimi. Posebno na apnencu so nastale zelo globoke in zelo tesne doline s skoraj povsem nerazgibanimi pobočji. Takšna je zgornja pa tudi spodnja Selška dolina. Povsem ista slika pa se pokaže tudi v Poljanski dolini še posebej nad Zirmi, kjer te podobe tudi prav izrazito tektonsko za- stajanje tega sveta ni moglo prav v ničemer spremeniti (za tektoniko glej I l e š i č 1938 in P r e m r u 1981). Ker smo ob mnogih proučevanjih tudi v drugih področjih Slovenije že dognali, da je zaradi velikih klimatskih spre- memb na prehodu iz pliocena v pleistocen nastajanje ravnikov zamenjala erozija, se je postavilo vprašanje ali niso morda tudi v Škofjeloškem hribovju ustrezne oblike nastale na podoben način ( Š i f r e r 1961, 1979, 1981; R a - d i n j a 1966 in 1967). Pri tem smo se še posebej opirali na dognanja o razvoju reliefa v današnjih tropskih in arktičnih podnebnih razmerah, ki so nekdaj vladale tudi v naših krajih in zapustile svoje sledove tudi v Škof- 145 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) jeloškem hribovju, kar nam poleg morfoloških oblik izpričujejo tudi naj- različnejši sedimenti. Z morfogenetskega vidika je še posebno zanimiva ugotovitev, da je nastajanje podobnih ravnot, ki so se nam ohranile iz tropskega terciarnega obdobja v ovršju škofjeloškega hribovja, v današnjih tropskih področjih še ves čas v teku in da se tako nadaljuje proces, ki so ga pri nas prekinile močne ohladitve in obdobna zelo sušna obdobja ob končevanju pliocena in ob prehodu v pleistocen ( B a k k e r 1957; B i i d e l 1970, 1977; B r e m e r 1971, 1975; C a r n e r 1974). Po teh pogledih naj bi bili tudi ravniki v Škofjeloškem hribovju predvsem klimatsko pogojeni in ne tektonsko, kot se je to domnevalo doslej. Pri njihovem nastanku naj bi bilo tako kot v da- našnjih tropskih področjih še posebno pomembno globoko kemično prepe- revanje ter denudacija, medtem ko bi bile reke zaradi ustreznega drobnega plavja skoraj brez erozijske sposobnosti. Raziskovalci tropskih področij namreč pogosto opozarjajo, da se lahko povzpnemo ob teh rekah tudi v prav znatne nadmorske lege (nad 1500 m) ne da bi naleteli na sledove intenziv- nejšega vrezovanja ( B i i d e l 1957, 1970, 1977; B r e m e r 1971, 1975). Če so ta opažanja točna, bi se torej nastajanje terciarnih ravnot v škofjeloškem hribovju ne omejevalo samo na krajša obdobja tektonskega mirovanja, ampak na vse dolgotrajno tropsko terciarno obdobje. Potekalo naj bi torej tudi v obdobjih narivanja Alp proti jugu, ki je bilo po našem mnenju tekom zgornjega miocena in pliocena tako kot v kvartarju razmeroma hiter in trajen proces ( Š i f r e r 1981). S sočasnostjo tektonskega narivanja in tropskega eksogenega preoblikovanja pa lahko posrečeno razložimo tudi iz- redne geomorfološke učinke. V času nastajanja teh ravnot so odstranili eksogeni procesi z območja Škofjeloškega hribovja skoraj dve tretjini narivne zgradbe. Prišlo pa je tudi do nastanka zelo značilnega uravnjenega površja, ki se je skladno s pojemanjem tektonske aktivnosti zniževalo z območja Alp proti Panonski kotlini. Tudi za Škofjeloško hribovje je bilo mogoče ugotoviti, da so se širile te ravnote tako kot v današnjih tropskih področjih prek zelo različnih kamnin in da so se dvigale iznad njih tudi posamezne zelo izrazite vzpetine in gorski hrbti (prim. 11 e š i č 1938). Ker vemo, da so te ravnote in po njih ohranjene vzpetine morfogenetsko tesno povezane in da so rezultat zelo hitrega zniževanja posameznih delov uravnjenega površja in širjenja na strani so videti tolmačenja teh ravnot' s klimo še verjetnejša (Mehanismus der doppelten Einebnungsflachen — B i i d e l 1957, 1970, 1977; B r e m e r 1971). Klimatsko pogojena pa je bila najbrže tudi sledeča erozija. Z močnimi ohladitvami ter naraščajočo sušnostjo v zgornjem pliocenu je dominantna vloga korozije prenehala, poleg nje pa se je začelo čedalje intenzivneje uve- ljavljati mehanično razpadanje kamnin. S tem pa so se spremenili tudi fluvi- alni procesi. Reke, ki so bile dotlej zaradi ilovnatega plavja skoraj brez erozijske moči, so začele z močnejšim dotokom debelejšega drobirja hitro dolbsti in poglabljati svoje doline. Domnevati smemo, da se je lahko ta erozija na območju Alp in Škofjeloškega hribovja zaradi že tedaj precejšnje višine tega uravnjenega področja ob klimatskih spremembah takoj uveljavila. Toda ta hladna in sušna obdobja so bila v zgornjem pliocenu večkrat pre- kinjena po toplejših obdobjih, ko se je korozija ter ustrezno širjenje ravnot, 146 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 spet okrepilo. V teh obdobjih naj bi nastali nekako dve zelo izraziti terasi, ki sta tako kot ravniki široki tudi na apnencu. Do glavne poglobitve dolin pa naj bi prišlo šele v sledečem kvartarnem obdobju, ki se odlikuje po močnih ohladitvah in po precej hitrem ter ekstremnem spreminjanju podnebja. Tedaj so se zmenjavala obdobja, ki so bila po toploti podobna današnjemu z ekstremno hladnimi, ko so se zbirale v Alpah pa tudi v dinarskem svetu velike množine ledu. V šestih ali celo sedmih takih obdobjih je bila z ledom zapolnjena Celovška kotlina, obsežna pa sta bila tudi soški ter bohinjski ledenik, ki je izpolnjeval še vso Blejsko- radovljiško kotlino. Iz tesne doline Save Bohinjke, v kateri je bilo v zadnjih dveh poledenitvah ledu še čez 500 m na debelo, so segle ledene gmote tudi na Pokljuko ter proti jugu čez Jelovico proti Bači, prek današnje Sorške pla- nine na Sorico in proti Spodnjim Danjam ter prek Rovtarice v zgornji del doline Cešnjice že v Selški dolini. Led se je zbiral tudi na Ratitovcu, Trnov- skem gozdu in Notranjskem Snežniku. Na Snežniku in Trnovskem gozdu je potekala ločnica večnega snega v višini okrog 1250 m, na Ratitovcu in v Julijskih Alpah pa v višini okrog 1300 m. V podobnih višinah pa bo računati s trajnim snegom tudi v Škofjeloškem hribovju, čeprav se tu na osamelih vrhovih in v ustreznih dolinah, ki dosegajo ali celo presegajo to višino, niso ohranili sledovi večjih ledenikov ( P e n c k - B r u c k n e r 1901—1909; M e 1 i k 1930, 1959; S i f r e r 1959, 1961; H a b i č 1968). Več sledov pa je v škofjeloškem hribovju zapustilo mehanično razpada- nje kamnin, ki je bilo v poledenitvenih oddelkih pleistocena še posebno in- tenzivno. Zaradi zelo nizke ločnice večnega snega (okrog 1300 m) se je namreč gozd tudi iz Škofjeloškega hribovja skoraj docela umaknil, pa tudi grmičev- nata in travna vegetacija je bila tedaj bolj sklenjena najbrže samo na nižjih in položnejših delih pobočij. Mehanično razpadanje kamnin, ki ga danes poznamo le še v najvišjih predelih Julijskih in Kamniških Alp, je ustvar- jalo tedaj velike količine drobirja, ki je počasi polzelo po pobočjih v doline. Ker se je škofjeloško hribovje nahajalo na obrobju močno zaledenelih Alp, a je bilo deležno pogostih udorov toplega zraka od zahoda, so bili vsi ti procesi tukaj še posebno intenzivni. To je namreč vplivalo na pogosto nihanje temperature okrog ničle in s tem v zvezi na pogosto zmrzovanje in odtajanje tal, kar je za razpadanje kamnin in polzenje drobirja po pobočjih v doline tako izredno pomembno. Na intenzivnost teh procesov je vplivala tudi izredno močna tektonska prepokanost tal in tudi sama kamninska sestava. Nobenega dvoma ni da so slabo odporni skrilavci in peščenjaki, ki so v tem hribovju tako močno zastopani, izredno močno razpadali in da je obilica ilovnatih delcev v tej nasutini, kot tudi sama premočena in spolzka živoskalna osnova še pospeševala polzenje tega gradiva v doline. Močno pa so razpadale v tem obdobju tudi dolomitne kamnine. Nekaj več odpora mehaničnemu razpadanju so nudili apnenci, vendar so se zaradi izrednih učinkov zmrzali tudi ti hitro drobili. Kot posledica teh procesov so se ohranile v ovršju in na pobočjih Škofje- loškega hribovja debele plasti zelo ostrorobatega drobirja iz skrilavcev in peščenjakov. Posebno veliko ga je na položnejših pregibih, po terasah ter na samem vznožju pobočij. Veliko pa je iz teh obdobij tudi apniškega grušča. Debelina teh kamninskih kosov je močno odvisna od kakovosti dolomita 147 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) oziroma apnenca. Tako je razpadal dolomit na zelo neenakomerno debele kose, vmes pa so tudi posamezne prav debele skale. Pri odpornejših apnencih pa je predvsem zelo drobnega drobirja precej manj. Še posebno veliko apni- škega in dolomitnega drobirja smo opazovali na južnih pobočjih Jelovice, pa tudi okrog osamljenih najvišjih vrhov od Porezna na vzhod proti Črnemu vrhu in Blegošu, Koprivniku, Mlademu in Staremu vrhu, pa tudi pod vsemi drugimi apniškimi in dolomitnimi vrhovi v Škofjeloškem hribovju. Drobir je povečini čist in brez organskih primesi, pokriva pa ga okrog 15—50 cm debela preperelina, ki jasno dokazuje, da danes ta drobir ne nastaja več in da je rezultat razpadanja kamnin v preteklih hladnejših ob- dobjih pleistocena. Drobir iz zadnje ledene dobe je še povsem svež, iz pred- zadnje in še starejših pa že zlepljen v trdno brečo. Zanimive so še ugotovitve, da apniški ter dolomitni drobir ne pokriva samo pobočij neposredno pod apniškimi oziroma dolomitnimi deli pobočij, ampak tudi nižja pobočja, ki so najčešče izoblikovana že v skrilavcih ali peščenjakih. Ta drobir zasledimo pogosto po 500 m in še čez 1 km stran od matične kamnine, kar opozarja na takratno zelo intenzivno soliflukcijo. Tudi večji kosi v tem gradivu leže s svojo podolžno osjo v smeri nagnjenosti po- bočij, kar je tako značilno za soliflukcijsko gradivo. Pri kamninskih kosih, ki so polzeli na večje razdalje, pa tudi opazujemo že delno zaobljenost robov. Zaradi tolikšnega dotoka drobirja v doline je prišlo v poledenitvenih oddelkih pleistocena v vsem porečju Selščice in Poljanščice do močnega nasipanja. S tem drobirjem so se še posebno zasipali zgornji deli dolin, kjer je bil dotok periglacialnega drobirja po zelo strmih pobočjih najizdatnejši. Izredno močno pa je nasipala v teh obdobjih tudi Sava, ki je nanašala izpod ledenikov velikanske količine proda. Po otoplitvi podnebja po vsaki taki ledeni dobi in umiku ledenikov iz dolin ter poraščenjem tal z gozdom, je akumulacijo spet zamenjala erozija. Kot posledica tovrstnega nasipanja in poglabljanja dolin je nastala v globoko zajedenih dolinah šest zelo izrazitih teras, ki smo jih precej podrobno proučili. Ob tem pa smo zbrali tudi obilo gradiva, ki nam še jasneje osvet- ljuje razvoj teh teras in globoko zajedenih dolin v kvartarju. Terase smo označili z arabskimi številkami 1—6, začenši z najmlajšo, ki ustreza zadnji le- deni dobi. Terasa 1 (wurm): K terasi 1 uvrščamo prvo najnižjo in najmlajšo akumulacijsko teraso, ki se je ohranila v vsem porečju Selščice in Poljanščice, pa tudi navzdol ob Sori proti Medvodam. Nastopa 4—10 m nad današnjim dolinskim dnom, od Škofje Loke navzdol ob Sori pa ji naraste višina celo na 20 m. Ze samo na osnovi vsesplošne ohranjenosti te terase v glavni kot tudi v stranskih dolinah smemo domnevati, da bo iskati vzroke za to nasipanje v procesih in pojavih v dolinah samih in ne v zajezevanju Sore po Savi. V slednjem primeru bi bilo namreč pričakovati, da se bo omejilo to nasipanje le na spodnje dele Selščice in Poljanščice, medtem ko bi se zaradi znatne reliefne energije škof- jeloškega hribovja erozija v zgornjih delih, dolin še ves čas nadaljevala. O 148 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 pravilnosti teh pogledov smo se še bolj prepričali ob samem terenskem ogledu nasipanja. V zelo tesnih povirnih delih Selške doline in navzdol ob njej proti Železnikom se je ohranilo to gradivo predvsem v velikih vršajih, ki jih opazujemo že pod neznatnimi grapami in žlebovi v pobočjih. Danes so ti vršaji že razrezani ter se dvigajo okrog 4—10 m nad glavno reko; tudi pritoki, ki so jih nasuli, so izdolbli vanje globoka erozijska korita. Na enem od takih vršajev stoji tudi Zali Log. Ob pritokih, ki jih prejema Selščica nad Železniki, je več ledenodobne nasutine predvsem ob Sori pod Sorico, kjer je končeval v zadnji ledeni dobi iz Bohinja pritekajoči ledenik (Me l i k 1930 — si. 1 in 2). Na zunanji strani teh morenskih nasipov se začenja v višini okrog 690 m zelo izrazita terasa, ki se nadaljuje še navzdol po dolini in ima predvsem neposredno ob morenah zelo velik strmec. Začenja okrog 4 m nad današnjim dolinskim dnom, nato se njena višina zmanjša na 3 in celo na 2 m. Sestavlja jo granulacijsko zelo različno debel prod, z obilico peščenega gradiva, pa tudi še čez meter debelih skal, ki so tako značilne tudi za bližnje morene. S to teraso se povezuje tudi velik periglacialni vršaj, ki so ga v isti ledeni dobi nasule vode, ki pritekajo po zelo strmi grapi izpod Lajnarja (1549 m) in Dravha (1547 m). Nasutina v njem je nekoliko drobnejša kot ona izpod ledenika in na splošno veliko manj zaobljena. Seže pa veliko dlje navzgor po dolini, vse do strmih drobno zžleb- ljenih najvišjih pobočij. V vršaj je podobno kot v fluvioglacialno nasutino SI. 1. Pogled proti Sorici in obema glavnima ledeniškima nasipoma (M), ki ju je tu odložil v zadnji ledeni dobi bohinjski ledenik 149 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 2. Cesta, ki pelje iz Sorice proti Podbrdu, se globoko zareže v wiirmski morenski nasip in nam na široko razkriva njegovo sestavo zajedeno okrog 4 m globoko erozijsko korito, kar poleg prepereline, ki ga pokriva, dokazuje, da je vršaj fosilen in rezultat bistveno drugačnih podnebnih razmer ter procesov, kot vladajo danes. Sorski ledenik pa ni segel samo proti Sori, ampak tudi na vzhod v Nidrarsko grapo. Tudi v njej se je ohranilo več fluvioglacialnega proda le v zgornjem delu doline neposredno pod morenskimi nasipi, ki končujejo tu v višini okrog 720 m. Iz srednjega in spodnjega dela te grape pa je bil ob sledeči eroziji že močno odstranjen. Isto velja tudi za fluvioglacialni prod ledenika, ki je segal tedaj proti Spodnjim Danjam in se v vasi ali prav malo pod njo zaključil. Ohranil se je samo v neznatni terasi, ki se nahaja v bližini moren v povirju Danjarske grape okrog 8—10 m nad dolinskim dnom, navzdol po dolini pa je že povsem od- stranjena. O višini nekdanje zasutosti nam pričajo samo še posamezne apniške skale, ki pokrivajo skrilavo površino do okrog 8 m nad današnjim dolinskim dnom. Obilo pa so nasipali v tej dobi tudi potoki, ki pritekajo izpod Porezna in Blegoša. S pobočnim drobirjem, ki se prepleta s prodno nasutino v dolinah, so bili najbolj na debelo zasuti zgornji deli dolin, neposredno pod najvišjimi vrhovi, kot sta to Porezen in Blegoš. To gradivo se je ohranilo v ozkih, vendar zelo izrazitih terasah in vršajih okrog 8—10 m nad današnjim dolinskim dnom. Podobna slika se nam kaže tudi v globoko zajedenih grapah Zadnje in Prednje 150 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 Smoleve. Tu naj opozorimo samo na veliki vršaj nasproti vasi Smoleva in pa na številne druge v zgornjem delu doline okrog Logarja, kjer se zajeda dolina v permokarbonske skrilavce in peščenjake. Še obilnejši so sledovi te poledenitve v razširjenem delu Selške doline pod Železniki. Tu so poleg Selščice močno nasipali tudi njeni pritoki. To se pokaže že ob Dašnici, ki zbira vode z vse vzhodne strani Ratitovca in se pri Cešnjici izliva v Selščico. V njenem povirju se je v krnici med Gladkim vrhom (1666 m) in Kosmatim vrhom (1641 m) zadrževal v zadnji ledeni dobi obsežen ledenik, ki je segel po pobočjih navzdol še do višine 1000 m (glej si. 3). Apniški ter dolomitni drobir sestavlja obsežne morenske nasipe, seže pa tudi navzdol po pobočjih in izpolnjuje vse pomembnejše žlebove, zajedene v vododržno skrilavo podlago ( M e l i k 1930 in 1954). Nova pot, ki vodi od Prtovča proti Jesenovcu (1218 m) in na Ledine, se zaje tu v morenske nasipe, severno od njih pa nam razkriva tudi več metrov debele plasti periglacialnega apniškega in dolomit- nega grušča, ki seže po skrilavih pobočjih še navzdol v dolino. Morenske nasipe, kot tudi ustrezen periglacialni drobir pokriva okrog 0,30—0,40 cm debela rjava preperelina, ki tako kot svežina nasutine dokazuje, da je eno in drugo gradivo rezultat zadnje poledenitve. Brez gozda so morala biti v tej ledeni dobi tudi vsa pobočja v peščenjakih in skrilavcih ob Dašnici navzdol. Zato govorijo debele plasti soliflukcijskega drobirja, ki pokriva pobočja čisto do dna doline. Sestavljajo ga do 30 cm debeli kamninski kosi s posameznimi še čez 1 m debelimi skalnimi bloki ter obilico SI. 3. Pogled iznad Dolenje vasi po Selški dolini' proti Ratitovcu. Prekinjena črta označuje, do kot je segel ledenik s tega vrha v zadnji ledeni dobi 151 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 4. Tako debele plasti soMflukcijskega gradiva so razkrili pri gradnji nove ceste po dolini Dašnice prav drobnega peščenega ter ilovnatega gradiva (si. 4). V dnu doline prehaja ta drobir v teraso in ustrezne vršaje, ki obvisijo okrog 5 m nad današnjim dolinskim dnom. Teraso in vršaje sestavlja precej debel prod z veliko količino peska. Značilna pa je tudi zaobljenost te nasutine. Med prodnike z lepo zaob- ljenimi robovi se vpletajo tudi številne povsem robate skale, ki še posebno nazorno izpričujejo zvezo med procesi v pobočjih ter nasipanjem v dolini (si. 5). Del te nasutine je prenašala Dašnica tudi navzdol po dolini in nasula ob vstopu v Selško dolino veliki vršaj, ki ga tako kot v zgornjem delu doline sestavlja debel in slabo zaobljen prod z obilico peska. Ogled te nasutine so nam omogo- čile golice ob potoku, izkopi temeljev za številne nove hiše in zaseki ob novi cesti, ki pelje iz Češnjice po dolini Dašnice proti Podlonku. Do izrednega fluvioglacialnega ter fluvioperiglacialnega nasipanja pa je prišlo v tej dobi tudi v dolini Češnjice. 2e Melik je opozoril, da je segel sem iz Bohinja preko Rovtarice zelo velik ledenik ( M e l i k 1930). Na osnovi na novo odkritih moren na Ledinah ter v sami dolini Češnjice pa lahko sklepamo, da je izpolnjeval ledenik v tej dobi še vse Ledine tja do vrha njihovega južnega oboda (Jesenovec 1226 m), segel pa je tudi v dolino Češnjice, kot kažeta dva zelo izrazita morenska nasipa na levi strani doline v višini okrog 860 m (si. 6 in 7). To morensko gradivo je še posebno lepo razkrito ob na novo razširjeni cesti, ki pelje prav ob njih z desne strani doline na levo stran proti Dražgošam. Gre za tipičen morenski drobir z različno debelimi skalami iz apnenca in dolo- mita ter obilico ledeniške kaše. Njegovo poreklo dokazujejo tudi številne lepo 152 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 6. Pogled na enega od balvanov na morenah bohinjskega ledenika pod Jese- novcem (1218 m), južno od Ledin na Jelovici 153 Geografski zbornik XXII, !982 (1S81) SI. 7. Razkrita wiirmska morena (A) in pod njo ležeča breča (6) v dolini Cešnjice v višini okrog 800 m SI. 8. Periglacialni drobir ob poti proti Novaku v dolini Cešnjice 154 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 oražene skale. Na te morene se naslanja na zunanji strani zelo izrazita terasa, ki se nahaja okrog 10—12 m nad današnjim dolinskim dnom. Navzdol ob Češnjici pa se ji višinska razlika zmanjša na 8 m, nato pa celo na 5 m. Nasutine v tej terasi pa ne sestavlja samo fluvioglacialni prod, ampak tudi soliflukcijski drobir, s katerim so na debelo pokrita desna pa tudi leva pobočja. Na desni strani doline ga sestavljajo predvsem psevdoziljski skrilavci, peščenjaki in roženci (si. 8). V njem so posamezne prav debele skale (do 1 m), še več pa je drobnih kamninskih kosov ter obilica peščenega ter ilovnatega gradiva, ki je še pospeševalo soliflukcijo in dotok tega gradiva v dolino. V pobočjih Jelovice na levi strani doline pa je prišlo istočasno tudi do intenzivnega razpadanja apnenca in dolomita. S tem drobirjem so bolj sklenjeno pokrita samo pobočja neposredno pod stenami okrog Dražgoš in proti morenam v zgornjem delu doline Cešnjice, izpolnjuje pa tudi žlebove in seže po njih navzdol, kjer sestav- lja v višini wurmske terase ob Češnjici celo prav izrazite vršaje. Vendar je bil ta dotok apniškega drobirja v doline v primerjavi s skrilavci in peščenjaki veliko manjši in zato tudi v nasutini Cešnjice ni prišel v tolikšni meri do veljave. Obilo te nasutine je prenašala Cešnjica še naprej navzdol po dolini in nasula pod vasjo Rudno široko ravnico, ob vstopu v Selško dolino pa velik vršaj. Tudi ta ravnica in vršaj sta že razrezana in tako fosilna. Širok vpogled v vršaj so nam nudili izkopi za številne nove hiše in bloke v Češnjici. V vseh golicah smo ugotavljali pod preperelino samo precej debel prod, med katerim tudi do pol metra debeli prodniki niso redki. Z morfogenetskega vidika pa je videti zanimivo tudi prepletanje močno zaobljenih prodnikov s slabše zaob- ljenimi. Medtem ko so prvi nesporno fluvioglacialnega izvora, pa kažejo drugi tudi na istočasen prav močan dotok drobirja po pobočjih v dolino (glej si. 9). Na istodobnem prav tako že razrezanem vršaju Selnice stoji tudi vas Selca. Ustrezno teraso lahko spremljamo tudi navzgor po dolini, kjer se povezuje z velikimi vršaji iz stranskih grap. Pobočni drobir in nasutino v vršajih sestavljajo predvsem peščenjaki in skrilavci. S pobočij Jelovice nad Selškimi Lajšami pa se je dotekal po žlebovih v dolino Selnice tudi apniški in dolomitni drobir, ki pokriva precej na debelo (do 5 m) pobočja med Sv. Jero in Slemenom (si. 10). Razkrivajo ga številne poti predvsem pa nova cesta, ki pelje iz Krope oziroma Jamnika proti Dražgošam. Na isti strani Selške doline sta nasula velike vršaje tudi še potoka Jable- novica in pa Bukovščica, ki sta zaradi silovitega razpadanja skrilavcev, kot smemo sklepati iz obilice pobočnega drobirja in izrazitih vršajev v njunih dolinah, še posebno močno nasipala. Na nasprotni strani Selške doline je nasul velik vršaj tudi potok Kršivnik; na njegovem levem krilu stoji Dolenja vas. Tudi ob Luši so se v okrog 5—7 m visoki istodobni terasi ohranili sledovi ledenodobnega razpadanja skrilavcev in peščenjakov. V njenem povirju pa je veliko apniškega in dolomitskega drobirja, ki pokriva vsa severovzhodna po- bočja Starega in Mladega vrha in seže po permokarbonskih skrilavcih in peščenjakih tudi v dolino. Značilna usmerjenost skal v tem gradivu, obrnjenih z daljšo osjo v smeri nagnjenosti pobočij, zelo dobro izpričuje njegovo soli- flukcijsko poreklo. Po njegovi odložitvi je izdolbla Luša vanj okrog 7 m globoko erozijsko korito. Pokriva pa ga tudi okrog 15—40 cm debela rjava preperelina, ki dobro dokazuje njegovo starost (wurm). 155 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 9. Takšen prod so razkrili v vršaju Cešnjice pri izkopu temeljev za številne nove stanovanjske bloke v istoimenskem naselju SI. 10. Tako debele plasti opniškega periglaciaJnega drobirja je razkrila nova cesta nad Selškimi Lajšami, ki pelje iz Krope proti Dražgošam 156 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 Zaradi vsesplošnega nasipanja ob vseh svojih pritokih je močno nasipala tudi sama Selščica. Ustrezna terasa se močneje razširi šele pod Selcami, kjer ji sledimo po levi strani doline vse do pod Ševelj. Pri Selcah se nahaja v višini 428 m, do Dolenje vasi se zniža na 410 m in do Sevelj na 405 m. Na desni strani doline se je ohranila v Dolenji vasi (v višini 410 m, pri Bukovici (koti 398 in 396 m) ter pri Praprotnem (v višini 387 m), nato pa se pojavi spet šele v soteski pod Lubnikom. Pri Trnju ima višino 368 m, do Stare Loke se zniža na 367 m, pod Kamnitnikom na 363 m, pri gostilni Plevna pa je le še okrog 362 m visoka (prim. 11 e š i č 1938). Na tej terasi stoji stanovanjska četrt na zahodni strani Stare Loke, starološka cerkev z bližnjimi hišami, vzhodno od tod pa Groharjevo naselje z vojašnico, bližnjimi stolpnicami in bloki ter vsemi hišami ob zgornji cesti proti Plevni. Teraso sestavlja na vseh opisanih krajih precej debel prod, v katerem tudi do pol metra debeli prodniki niso redki. Obilo pa je vmes tudi drobnej- šega proda in peska. V nasutini prevladujejo-skrilavci in peščenjaki, veliko je tudi apnenca in dolomita, manj pa rožencev in kremena. Prod je razmeroma slabo zaobljen, saj so pri večini prodnikov zaobljeni samo robovi. Izredno bogate sledove nasipanja nam je zapustila zadnja ledena doba tudi v Poljanski dolini. Še najbolj siromašen je v tem pogledu njen zgornji del nad Žirmi, kjer teče Sovra po zelo tesni, v apnenec in dolomit zajedeni dolini. Tu so se nam ohranili sledovi te dobe samo v posameznih vršajih. Na enem od njih stoji zaselek Podklanec, na še večjem pa vas Sovra. Istodobna terasa Sovre tu skoraj povsem manjka. Nekoliko širša je le pri Zireh, kjer stoji na njej zahodni del tega naselja. Pravo nasprotje temu delu pa je dolina Račeve in pa Zirovska kotlinica, kjer nastopajo odpornejši apnenci ter dolo- miti samo še na njuni južni strani, medtem ko sestavljajo vse ostalo obrobje, ki se dviga v Žirovskem vrhu še čez 1000 m visoko, skoraj izključno samo slabo odporni in vododržni paleozojski skrilavci, peščenjaki in konglomerati. Te kamnine so v ekstremnih pogojih ledenodobne klime še posebno močno razpadale ter so nudile tudi linearno tekoči vodi veliko manjši odpor, kot pa apniško površje. Zato je relief v teh kamninah močno razjeden in na stiku teh grap z dolino Račeve ter Zirovske kotlilnice so nastali obsežni ledenodobni vršaji. Za tremi takimi vršaji izpod Lavrovca (889 m) je nastalo Račevsko jezero (si. 11 in 12). Vendar nastanka njegove kotanje ne gre razlagati samo z zaje- zevanjem. Videti je, da je k njegovi dokončni podobi veliko pripomoglo spiranje periglacialne nasutine, ki pokriva kraško površje, v njegovo notra- njost. S tem pa so postala tla čedalje propustnejša in čedalje pogosteje je prihajalo do odprtja požiralnikov in do odtoka vode ter blata v močno zvot- ljeno kraško notranjost, pa tudi do občasnega izginotja jezera. S tem pa se je poglabljala tudi kotanja. S tako razlago se dobro ujemajo tudi opažanja doma- činov, da je bilo jezero v preteklosti bolj stalno. Ustrezne vršaje opazujemo tudi navzdol ob Račevi. Na enem od njih stoji že ob njenem vstopu v Zirovsko kotlinico Nova vas. Se več gradiva pa so nasule vode po Plastohovi grapi in po dolini Rakolšce. Vršaja iz teh dveh dolin izpolnjujeta ves osrednji in vzhodni del Zirovske kotlinice. Prvi začenja v višini okrog 520 m in se pahljačasto znižuje proti Novi vasi in Zirem, kjer obvisi okrog 5—8 m nad dolino Račeve in Sore. Drugi pa zajema skupaj s še enim 157 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 11. Račensko jezero julija 1970. leta SI. 12. Prod v vršaju zahodno od Račenskega jezera, kakršnega smo našli tudi v drugih vršajih izpod Zirovskega vrha 158 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 manjšim vršajem, ki se prileplja nanj, ves svet severozahodno odtod proti vasi Dobračeva. Tudi njegova višina pojenjuje na vse strani in se zniža od vsto- pa v Zirovsko kotlinico pa do ježe (4—5 m), s katero se spusti ta terasa proti holocenski ravnici ob glavni reki za okrog 40 m. Nasutino v teh vršajih se- stavlja precej debel prod iz peščenjakov, skrilavcev in kremena iz Zirovskega vrha. Prevladujejo do 30 cm debeli prodniki, vmes pa je veliko tudi drobnej- ših skal in tudi peska (glej si. 13). Na ustreznem vršaju stoji v Zirovski kot- linici še vas Ledinica in severno od tod že ob izstopu iz nje vas Selo. Na na- sprotni strani doline se je deloma ohranila tudi okrog 5 m visoka istodobna terasa. Od tod navzdol po dolini proti Trati ta terasa skoraj povsem manjka. Zelo skromno pa se je ohranila tudi ob pritoku Hobovščici, tako da lahko samo na osnovi obilnih sledov nasipanja v njenih povirnih dolinah sklepamo na obsežno akumulacijo. Na istodobnem vršaju in terasi stoji vas Trebija. Veliko proda je nanesla v dolino Poljanščice v zadnji ledeni dobi tudi Kopač- nica. Posebno ob pritoku Volaščici smo ugotavljali, da so povirne grape in žlebovi, ki sežejo pod Blegoš in proti Leskovici več metrov na debelo zasute s periglacialnim, robatim in povsem svežim apniškim ter dolomitnim dro- birjem. Gradivo je že razrezano ter ga tako kot ostale istodobne sledove po- kriva značilna holocenska preperelina. Isto pa se pokaže tudi v dolini pri- toka Logarščice, v katero so segali izpod Blegoša veliki in precej strmi gruščnati vršaji, ki so jo zasuli še čez 10 m na debelo (si. 14). Tudi ta drobir je pokrit s preperelino in glavni potok je izdolbel vanj že okrog 10 m globoko SI. 13. Fluvioperiglacialni prod v dolini Rakoljšce. Opozarjamo na značilno pre- pletanje zaobljenih skal s še povsem robatim drobirjem 159 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) Sli. 14. Značilen soliflikcijski drobir na vzhodnih pobočjih Blegoša. Pokriva ga okrog 30 cm debela preperelina z gozdom, ki izpričuje, da je fosilen korito. Navzdol po dolini je ustrezna terasa zaradi nižjih pobočij ter ustrezno manjšega dotoka periglacialnega grušča v dolino čedalje bliže dolinskemu dnu. Od 10 m se zniža na 6 m in nato celo na 5 m. V tej višini se končujejo tudi vršaji, ki sežejo v to dolino z obeh strani. Na večjem od njih stoji del vasi Suša. Sledovi fluvioperiglacialnega nasipanja smo ugotavljali tudi ob pritokih v razširjenem delu Poljanske doline med Trato in Poljanami. V zgornjem delu doline Brebovščice se nahaja ustrezna terasa okrog 7 m nad današnjim do- linskim dnom, v spodnjem pa je le še okrog 5 m visoko. Sestavlja jo zelo debel prod iz skrilavcev, peščenjakov in konglomeratov iz območja Žirovskega vrha (si. 15 in 16). Na takem vrščaju stoji tudi južni del Gorenje Dobrave. Veliko proda so nanašale v tej dobi tudi vode po Žabenski grapi, ki pod Žabjo vasjo doseže Poljanščico. Na ustrezni široki terasi ter vršaju so pogla- vitne njive v tej vasi. Zvezo med debelimi plastmi soliflukcijskega gradiva ter akumulacijo v dnu doline pa smo ugotavljali tudi ob Hotoveljščici (si. 17). V zgornjem delu doline se nahaja ta terasa osrog 8 m nad današnjim dolinskim dnom, v spodnjem pa le še okrog 5 m. O izrednem nasipanju v tej dobi pa so nas prepričali tudi sledovi na nasprotni strani Selščice v Srednjevaški grapi in pa v dolini Ločivnice. Tudi ob njej je bila akumulacija v zgornjem delu doline najmočnejša. Zelo izraziti so tudi vršaji. Nanje so se naslonili zaselki in vasi Podpreval, Delnice, Podobeno in Volča (si. 18, 19 in 20). V vršajih prevladujejo tako kot v višjem reliefu peščenjaki in skrilavci, le v vršaju v 160 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 15. V jarku za vodovod pod Gorenjo Dobravo so razkrili debel prod, ki ga je nasula Brebovščica v zadnji ledeni dobi SI. 16. S peri!glacialnim drobirjem zapolnjena pobočna vrzel v povirju doline Brebovščice. Podobni primeri so v Škofjeloškem hribovju zelo številni 161 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 17. Značilna plastovitost perglaciaJnega drobirja v Hotoveljski grapi pri Po- ljanah SI. 18. Tako slabo zaobljen prod sestavlja vršaje v vasi Podpreval v dolini LočiV- nice 162 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 19. Slika iz vasi Delnice prikazuje stik med prodom ter pobočnim drobirjem SI. 20. Tako debel prod iz zadnje ledene dobe sestavlja vršaj v vasi Delnice. Nasul ga je potok, ki priteka izpod vasi Javor 163 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) vasi Delnice, ki ga je nasul potok izpod Javor je vmes tudi nekaj apnenca in dolomita. Zaradi tako vsesplošnega nasipanja je prišlo tudi v samem razširjenem delu Poljanske doline med Trato in Poljanami do močne akumulacije. Ostanki tega nasipanja so se ohranili v terasi, ki se nahaja okrog 5—6 m nad da- našnjim dolinskim dnom. Na desni strani doline stoji na njej spodnji del Trate (407 m), jugovzhodno od nje pa del Dolenje Dobrave (405 m). Bolj skle- njena pa je ta terasa na levi strani doline, kjer ji sledimo v ozkem pasu od Gorenje vasi proti Poljanam. Teraso sestavlja precej debel in kamninsko raz- nolik prod. Poleg apnenca in dolomita je vmes tudi veliko prodnikov iz pe- ščenjakov in skrilavcev pa tudi iz rožencev in kremena. Od Poljan navzdol proti Skofji Loki je ustrezna ledenodobna terasa zelo slabo ohranjena. Izrazitejša je le na Visokem. Drugod pa so se nam ohranili iz tega obdobja samo veliki vršaji, ki obvise 10—12 m nad najnižjim dolinskim dnom ob Poljanščici. Posebno veliki so v Logu. Na levi strani doline ga je nasul potok izpod Gabrške gore, na desni pa je dotekal drobir po treh globokih in strmih grapah izpod Pasje Ravni (1029 m) in Polhovca (948 m — si. 21 in 22). Zaradi slabo odpornih peščenjakov in skrilavcev, ki sestavljajo ta del doline so vršaji še posebno veliki. Na takih vršajih stojijo navzdol po Poljan- ski dolini še deli vasi Gabrk, Brode, Zminec ter Bodovlje. Dobro pa se je oču- Sl. 21. Pogled čez Poljansko dolino v Logu proti Gabrški gori. Po Petruzovi grapi, ki jo vidimo na desni strani slike, je nasul potok v zadnji ledeni dobi velik vršaj (1). Nad njim so se ohranili še ostanki starejših ledenodobnih vršajev (2, 3, 4, 5 m 6). Na levi strani slike je vidna tudi široka golica v terasi 2 pri novi trgovini 164 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 22. Pogled Čez Poljansko dolino proti Logu. Na sredini slike je velik vršaj, ki ga je v zadnji ledeni dobi nasul potok izpod Valterskega vrha (terasa 1). Nad njita sledijo ohranjeni deli vršajev oziroma teras iz starejših poiedenitvenih obdobij (2, 3 in 5) val tudi vršaj Hrastnice, ki je v tem času prav tako močno nasipala. V to nasutino sta izdolbli v holocenu Hrastnica in Poljanščica okrog 10—12 m glo- boki koriti. Ze sproti smo opozarjali, da je prišlo do tega nasipanja v zadnji ledeni dobi, ko se je gozdna meja močno znižala, razpadli drobir pa je polzel po po- bočjih v doline. O tem smo se še bolj prepričali pri analizi lesa, listja, storžev in cvetnega prahu iz peščene in ilovnate naplavine potoka Sušice, ki se na Suhi pri Škofji Loki izliva v Soro. Ta potok je namreč ostal nekako ob stra- ni širokopoteznega nasipanja Save in Sore ter so se ob njem dejansko odlagali samo sedimenti Sušice ter njenih pritokov iz bližnjega zaledja. Ostanki tega nasipanja so se ohranili v zelo izraziti terasi, ki je ob zgornjem toku Sušice in ob pritokih razmeroma ozka, zahodno od Bitnja pa se razširi ter je tako kot navzdol ob Sušici lokalno še čez 250 m široka. Pri Bitnju se nahaja v višini okrog 375 m, do Dorfarjev se zniža na 372 m, do Sv. Duha na 360 m, nato pa še za okrog 2 m (358 m). Zanimiv je tudi odnos te terase do najnižjega dolin- skega dna ob Sušici. V povirnih delih doline pod Sv. Joštom ter čepulami pa tudi ob pritokih južno od tod se nahaja okrog 7—8 m nad današnjim dolinskim dnom, nato pa se njena višina hitro zmanjša na 5 m, nekako od Sv. Duha navzdol pa spet narašča ter znaša v tesni, severno od cestnega mostu Škofja Loka—Trata, že okrog 10—12 m. V nasprotju z istodobno nasutnino ob Sori, prevladujejo v njej ilovnati in peščeni sedimenti. To teraso sestavlja prod 165 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 23. V Gregorčičevem opekarniškem kopu v Virmašah razkrit prod (a) in peščena ilovica (b) SI. 24. Značilna drobna plastovitost peščenih ilovic i'n peskov v Gregorčičevem ope karniškem kopu v Virmašah pri Skofji Loki 166 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 samo v povirnih delih doline Sušice in pritokov, navzdol ob njej pa prevladuje le še v zgornjih dveh ali treh metrih. Globlje leže peščene ilovice, na katere se je naslonila cela vrsta opekarn, ki na široko razkrivajo sestavo te terase. V še posebno lepih golicah v Gregorčičevi opekarni v Virmašah smo vzeli iz 4 m debelega sloja peščenih ilovic 5 vzorcev za pelodno analizo (si. 23 in 24). Pri tej analizi je Šercelj ugotovil izključno samo vegetacijo severnjaške tajge (bor, smreka in breza), ki kaže na izredno hladne klimatske razmere v času njihovega odlaganja, z najhladnejšim podnebjem pri vrhu profila neposredno pod prodom.1 Predvsem pelodi artemisie v vzorcu neposredno pod prodom opozarjajo na razredčenje gozda, kar nas navaja k misli, da je čez odložena plast proda rezultat suhega ter hladnega podnebja ob višku zadnje ledene do- be. Gozd in rastje nasploh se je moralo tedaj v hribih med Križno gora in Smarjetno goro že toliko razredčiti, da je bil mogoč, vsaj po strmejših po- bočjih, hiter odtok periglacialnega drobirja v doline in s tem nasipanje. Izredno močno pa je nasipala v zadnji ledeni dobi tudi Sava. Pretežno apniški prod iz te dobe je še povsem svež ter samo v globljih plasteh že de- loma zlepljen. Z njim je prekrila Sava pretežni del Sorškega polja in udrla po vrzelih v tedanjem konglomeratnem površju proti Sori in Ljubljanskemu polju (Ilešič 1935). V najgloblji vrzeli med Zejskim hribom ter Smrekovo Dobravo je tega proda še čez 30 m na debelo. Zato je videti povsem upraviče- na domneva, da bo gledati v njej zasuto korito Save, ki je tekla pred wurm- skim nasipanjem od Drulovke pri Kranju naravnost na jug oziroma jugo- vzhod proti Goričanam. Sava je torej v wurmu najprej zasula to korito in šele potem začela nanašati prod tudi po konglomeratnem površju Sorškega polja. Pri tem je udrla po močno znižanih delih tedanje ravnine tudi na za- hod proti Trati in Staremu dvoru pri Skofji Loki, pa tudi na vzhod proti Smledniku in mimo Zbilj proti Medvodam, kjer jo je zalotila sledeča erozija. Iz tega je mogoče tudi sklepati, da se je Sora skozi dolga obdobja wiirm- skega nasipanja izlivala v Savo nekje pri Goričanah. Razmere so se spre- menile šele ob višku te poledenitve, ko je segla Sava tudi na zahod proti Skofji Loki. Vendar je videti, da tudi v tem obdobju vpliv Save na razmere ob Sori ni bil tolikšen kot se je domevalo doslej. Kljub precej sistematičnemu ogledu desnega brega Sore med Škofjo Loko in Goričanami nismo v ustreznih terasah prav nikjer zadeli na nasutino Save. In tudi v istodobni terasi na levi strani med Godešičem ter Retečami se vpletajo med nasutino Sore samo redke plasti savskega proda. Ogled gradiva so nam omogočile številne manjše pa tudi nekatere večje golice, kot npr. tista na jugozahodnem koncu Godešiča, ki je nastala pri širjenju lokalne ceste (glej si. 25). Tudi ta nam razkriva pred- vsem nasutino Sore, s precej debelimi in slabo zaobljenimi povečini ploščatimi prodniki iz peščenjakov, skrilavcev, rožencev, kremena, apnenca in dolomita. Vmes pa se vpletajo tudi precej redkejše plasti, ki jih je mogoče že na prvi pogled pripisati Savi. Odlikujejo se po prevladi apnenca in dolomita, pa tudi po veliko večji zaobljenosti prodnikov. Spoznanje, da Sava tudi ob svojem zaokretu na zahod proti Škofji Loki v nasipanju ni mogla konkurirati Sori nas je presenetila. To še toliko bolj, ker vemo, da je bila Sava tudi v zadnji ledeni dobi izredno močna reka in 1 Alojziju Serclju se za te analize najlepše zahvaljujem. 167 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 25. V tako širokih golicah je v wurmski terasi jugovzhodno od Godešiča razkrit prod Save iti Sore da je tudi močno nasipala kot kažejo velike količine proda. Ugotovljena dej- stva smo skušali razložiti sprva na ta način, da je Sava morda samo obdobno ali pa celo samo ob katastrofalnih poplavah vdrla na zahod in tam odla- gala svoj prod. Vendar kaže, da bomo to lažje razložili s povsem svojskim značajem tedanje Save. Opozorimo naj na zanimiva opažanja v nekaterih področjih severozahodne Amerike, pa tudi Islanda in Spitzbergov, kjer je prav takšno nasipanje še ves čas v teku. Raziskovalci teh krajev opozarjajo, da se razlivajo izpod ledenikov tekoče vode zelo na široko in da tako v številnih rokavih preprezajo še ves čas žive akumulacijske ravnine (sandri). Videti je, da moramo računati s tako razvejenostjo toka Save tudi ob višku nasipanja v zadnji ledeni dobi. Le ta je tekla tedaj po dveh ali celo po treh vrzelih v tedanji konglomeratni pregradi istočasno in tako najbrže samo s skromnej- šimi najbolj zahodnimi tokovi segla tudi proti Škofji Loki. To pa bi se prav dobro ujemalo tudi z ugotovitvami ob Sori. Klimatsko pogojena pa je tudi wiirmu sledeča erozija. V zgornjih delih Selške in Poljanske doline so nastala pri tem povsem enostavna 6—12 m glo- boka erozijska korita. V spodnjih delih obeh glavnih dolin in ob Sori pod Škof j o Loko pa se javljajo v njih še vmesne terase, ki jih je podrobno opisal že Ilešič (11 e š i č 1935, 1938). Pri opisu in na kartah smo jih zaradi pregled- nosti označili z malimi črkami a, b in c. 168 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 Najvišja med njimi (terasa a) se je ohranila okrog 4—6 m pod ledeno- dobno teraso 1. Ob Poljanščici zadenemo nanjo že v Logu nad Škofjo Loko. Navzdol po dolini se je ohranila spet pri Gabrku, Brodeh, nato pri Sefertu, v Zmincu, v Puštalu in na Zgornjem trgu v Škof ji Loki. V Bodovljah se javlja pod to teraso še ena nižja (terasa b), ki se nahaja tu le okrog 2—3 m nad najniž- jim dolinskim domom. V ustreznih višinah jo zasledimo nato spet pod glavno cesto med Podpulferco in Loko ter v Puštalu nad kopališčem. Ob Selščici sledimo tema dvema terasama (a in b) od Selc navzdol proti Dolenji vasi, kjer sta posebno na levi strani doline zelo široki. Zgornja od njiju (terasa a) se nahaja okrog 4—5 m pod ledenodobno teraso (1), druga (b) pa je še za okrog 2—3 m pod njo in tako le okrog 2 m nad najnižjim dolinskim dnom. V ustreznem odnosu do ledenodobne terase (1) in do najnižjega dolin- skega dna sta ti dve terasi tudi med Dolenjo vasjo in Bukovico, kjer nastopata na obeh straneh doline. Nato ju zasledimo spet pri Praprotnem in v Stari Loki. Zgornja od njiju se nahaja na zahodnem koncu tega kraja v višini okrog 362 m, na sredi vasi se močno zoži, nato pa se pri osnovni šoli nad avtobusno postajo v Škofji Loki spet razširi (v višini okrog 360 m). Nižja terasa (b) je v Stari Loki okrog 6 m pod pravkar opisano (355 m), podobno je tudi v Škofji Loki, kjer stoji na njej nova avtobusna postaja (354 m). Široki sta ti dve terasi tudi ob Sori pod Škofjo Loko, kjer ju je prav tako opisal že Ilešič (11 e š i č 1935). Zgornja od njiju (a) začenja vzhodno od gostilne Plevna (360 m) in se nato na območju vasi Stari Dvor (357 m) ter pod Trato, kjer stoji na njej nova osnovna šola (v višini okrog 355 m) močno razširi. Pri Godešiču manjka, a se brž pod vasjo spet nadaljuje kot ozka stop- nja zajedena v konglomerat. Močneje se razširi šele južno od Gorenje vasi pri Retečah (344 m) in proti Zgornji ter Spodnji Senici (v višini okrog 340 m). Na desnem bregu Sore opazujemo to teraso (a) nad cesto pri Pungertu in pod Gostečami, kjer je med vasmi Draga, Sora in Dol še posebno široka (si. 26). V ožjem fragmentu je ohranjena tudi še v južnem delu Rakovnika in Goričan, v višini okrog 338 m. Tudi nižja terasa b začenja na levi strani Sore pod Plevno in se na ob- močju vasi Suha, kjer stoji na njej znana suška cerkev, močno razširi. Po krajši prekinitvi jo zasledimo spet v Lipici (višina 340 m), nato pa spet šele v vasi Ladja (v višini 325 m) in proti vasi Svet je. Sledimo ji lahko tudi na desni strani Sore, kjer je širša v Hosti (344 m), med Gostečami in Drago (v vi- šini 338 m in 335 m) ter vzdolž vsega brega Sore med Dolom (327 m), Soro (326 m), Rakovnikom (325 m), Goričani (325 m) ter Presko (321 m). Ilešič pa opozarja tudi na slednjo nižjo teraso (terasa c), ki ji sledimo ob Sori od Škofje Loke navzdol. Še posebno izrazita je pod gostilno Plevna pri Škofji Loki in na področju vasi Suha in Lipica, nakar je na levem bregu ni najti vse do Svetja oziroma Medvod. Na desnem bregu začenja pod Ho- sto, odtod se nadaljuje pod Pungertom (334 m) proti Gostečam (330 m) in še naprej vse do pod Drage. Precej široka je nato spet pod Dolom (v višini 325 m) in vasjo Soro (319 m) proti Goričanam. Pod njeno ježo sledi še najnižje dolinsko dno, katerega širina se pove- čini menja že na kratke razdalje. Ob Selščici se prvič močno razširi pod Že- lezniki nato pod Selcami proti Dolenji vasi in pod njo proti Bukovici, pa spet pod Praprotnim in pod Trnjem v Stari Loki. Ob Poljanski Sori je šir- 169 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 26. Terase v Dolu pri vasi Sora ((a, b, c in najnižje dolinsko dno) ša šele pri Zireh, nadalje med Trato in Poljanami, pri Zmincu in med Pod- pulferco ter Škofjo Loko. Se širše pa je najnižje dolinsko dno ob Sori med Skofjo Loko in Goričanami, kjer je lokalno skoraj kilometer široko. Terase a, b in c sestavlja skoraj izključno samo nasutina Sore. Prod Save se javlja v njih samo med Zgornjo Senico ter Medvodami in na nasprotni strani doline pri Goričanah. Vendar tudi tu nastopa le v globljih plasteh, medtem ko prevladuje po površini nasutina Sore. Pri terasi C je tega proda še posebno na debelo. Na osnovi tega je mogoče sklepati, da se je Sora v vsem obdobju nastajanja teh teras izlivala v Savo nekje pri Medvodah, oziroma nekoliko južneje od njih in pa da sta zgornji dve terasi (a in b) v glavnem erozijskega porekla, spodnja (c) pa utegne biti rezultat samostojnega nasi- panja. Pri tolmačenju te erozije je prav gotovo najbolj pomembno to, da je pri- šlo do nje takoj po nastopu toplejšega podnebja po zadnji ledeni dobi, ko so se ledeniki hitro umikali, tla pa zopet zarasla z gozdom, hitro pa se je zmanj- šalo tudi mehanično razpadanje kamnin ter soliflukcija. Vse to pa je privedlo do tega, da je akumulacijo, ki je prevladovala v viških poledenitvenih ob- dobij, nadomestila erozija. Na vrezovanje ob spodnjem toku Selščice in Po- ljanščice oziroma same Sore pod njunim sotočjem pa je vplival tudi svojski erozijski ritem Save. Ze Rakovec je opozoril, da tolikšne erozije ob Savi ni mogoče tolmačiti samo s tektonikim dviganjem tal in da je le-ta vsekakor klimatsko pogojena ( R a k o v e c 1952). O tem pa smo zbrali še veliko več dokaznega gradiva ob študiju čisto konkretnih učinkov zastajanja in sunko- 170 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 vitega umikanja ledenikov iz Blejsko-radovljiške kotline ( K u š č e r 1955; Š i f r e r 1969). Te raziskave so pokazale, da je prišlo ob vsakokratnem umiku ledenika do erozije, ob zastojih ter obdobnih napredovanjih pa do nasipanja ter bočnega vrezovanja (Š i f r e r 1969). Kot posledica teh procesov je prišlo ob postopnem umikanju ledenikov iz Blejsko-radovljiške kotline navzdol ob Savi do močne poglobitve doline, pa tudi do nastanka cele serije kasnoglacial- nih teras. To pa je vplivalo tudi na erozijo ob Sori. Zgornji dve sorški terasi (a in b) sta po našem mnenju tako kot ustrezni terasi ob Savi kasnoglacialne starosti. Pokriva ju podobno kot wiirmsko ravnino okrog 30 cm debela pre- perelina. Najnižja od teh teras (c) pa je v marsičem posebna in je zagotovo že holocenske starosti. Ob Savi kot tudi ob Sori jo sestavlja veliko bolj peščen in ustrezno močneje zaobljen prod. Obenem pa jo pokriva tudi še čez 1 m debela plast mivke, ki je tako značilna tudi za najnižje dolinsko dno. Bistveno tanjša pa je po tej terasi (c) tudi preperelina (okrog 10 cm). Ledenodobne terase 2, 3 in 4 (riss, mindel in giinz) Nad teraso 1 (wiirm) sledijo v proučevanem svetu še morfogenetsko po- vsem podobne terase, ki jim lahko sledimo vzdolž vseh dolin. Tudi te so se najbolje ohranile v velikih vršajih in jih sestavlja tako kot wiirmske debel in slabo zaobljen prod, ki tudi po kamninski sestavi dokazuje povezanost z bližnjim zaledjem. Ker se nahaja ta prod po samostojnih živoskalnih policah, lahko sklepamo, da je spremljalo ta nasipanja tudi bočno vrezovanje. Vsako- kratnemu nasipanju je sledila podobno kot po wurmski ledeni dobi globoka erozija, ki se je nadaljevala najbrže že v začetne oddelke poledenitvenih obdobij. To vrezovanje je bilo tako izdatno, da ponovno nasipanje, do katerega je prišlo ob višku naslednje poledenitve, ni več doseglo višino predhodnega. Kot posledica takega razvoja je vsaka nižja terasa mlajša ter jo sestavlja ustrezno mlajša ledenodobna nasutina. T e r a s a 2 (riss) je ohranjena v razmeroma skromnem obsegu in nastopa tako kot terasa 1 predvsem v obsežnih vršajih, ki sežejo v nasprotju s holocen- skimi, daleč navzgor po dolinah. Tudi ti so že razrezani ter se dvigajo okrog 5—10 m nad wurmskimi. O ekstremnosti tedanjih klimatskih razmer nam priča tudi obilica istodob- nega pobočnega drobirja, ki je pod apniškimi pobočji že zlepljen v brečo (si. 27). Na osnovi izredne razprostranjenosti tega drobirja in dejstva, da seže v primerjavi z wiirmskim še bolj na široko, lahko sklepamo na skrajno hladne klimatske razmere v riškem obdobju. S to poledenitvijo povezujemo tudi na novo odkrite, globoko preperele in raztresene morene jugozahodno od Sorice. Izrazitejši je samo okrog 400 m dolg in močno znižan nasip, ki spremlja po zunanji strani morfološko veliko izrazitejše wiirmske bočne nasipe. Na osnovi teh najdb je mogoče sklepati, da je bil sorški ledenik ob tej poledenitvi še za okrog 200 m širši in najmanj 150 m daljši kot v zadnji ledeni dobi. Zanimivo pa nam osvetljujejo to obdobje tudi sledovi istodobnega fluvi- alnega nasipanja. Iz zgornjega dela Selške doline so ti sledovi že močno od- stranjeni. Ustreza jim morda le zelo debel prod (do 30 cm debeli prodniki), ki 171 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 27. Tako v brečo zlepljen drobir je razkrit ob poti, ki pelje po pobočjih Jelo- vice iz Dražgoš proti zahodu sestavlja pri Jesenovcu med Zalim Logom ter Železniki okrog 12 m visoko teraso. Temu nasipanju pripisujemo tudi izrazito teraso na levi strani Dašnice. V izkopih za nove hiše so razkrili v njej poleg proda tudi debele plasti povsem robatega soliflukcijskega gradiva (si. 28). Zanimivo pa je tudi pre- pletanje ene in druge nasutine. V širokih parobkih in vršajih so se ohranili ostanki tega nasipanja tudi ob Selnici in Bukovščici. Še bistveno širša kot ob pritokih pa je terasa 2 v sami Selški dolini, kjer ji sledimo po levi strani od Dolenje vasi (v višini 418 m) proti Ševljam (415 m), okrog 8—10 m nad nižjo teraso (teraso 1). Pokriva jo 1—2 m debela plast peščene ilovice, pod njo pa sledi prod, v katerem je v zgornjih 2 ali 3 metrih apnenec že povsem pre- perel ter prepojen z rjavordečo preperelino. Podobne sestave je ta terasa (terasa 2) tudi na nasprotni strani Selščice v Bukovici. Tudi tu se dviga okrog 8 m nad nižjo teraso. V številnih parobkih in razrezanih vršajih pa je terasa 2 zastopana tudi v srednjem in zgornjem delu doline Luše ter je posebno ob potoku izpod vasi Rantovše in v Zgornji Luši pod Markucem zelo široka. Ob Selščici navzdol zadenemo nanjo spet v Sredniški grapi nasproti vasi Praprotno in v vršaju, ki ga je nasul potok izpod Tomaža, v Stari Loki pa je izrazitejša le med Trnjem ter Prifarškim potokom (v višini 372—377 m). Po- kriva jo okrog 2—3 m debela preperelina, ki se od prepereline v nižji terasi 1 ne loči samo po večji debelini, marveč tudi po tem, da je veliko bolj ilovnata in rumenordeče barve. Globlje pa so prepereli tudi v njej ohranjeni peščenjaki ter skrilavci. Apniški prod se je ohranil v njej tako kot v ustrezni terasi med Dolenjo vasjo in Bukovico samo še v globljih plasteh. 172 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 28. Golica v riški terasi ob Dašniti razkriva debel prod in ostrorobat periglacialni drobir, ki ga je posebno na desni strani slike, proti pobočjem zelo veliko V povsem podobnih položajih opazujemo teraso 2 tudi v Poljanski dolini. Iz zgornjega dela doline nad Zirmi je že močno odstranjena, bolje pa se je ohranila ob pritoku Račevi ter v Zirovski kotlinici, vendar tudi tu predvsem v razrezanih prodnih vršajih, ki so jih v tej poledenitvi nasule vode po grapah izpod Zirovskega vrha. Še posebno izrazit je tisti ob potoku izpod Lavrovca in pa pri kmetijah Podlešce, Dobeno in Voč. Na fragmentu takega vršaja stoji med Melcovo ter Plastohovo grapo zahodni del Nove vasi, na desnem krilu vršaja Rakoljšce pa vas Dobračeva. Prav na takem vršaju potoka Zabrežnika stoji tudi del vasi Selo (glej si. 29). Navzdol ob Poljanščici ustreza temu nasipanju terasa na Fužinah, ki se dviga okrog 15 m nad današnjo strugo, skromni akumulacijski parobki ob Hobovščici, potem del vršaja potoka Tre- bišnika v Trebiji in manjšega potoka, ki priteka v Podgori izpod Zirovskega vrha. V Podgori je na široko ohranjena tudi istodobna terasa Poljanščice same (v višini 425—430 m). Izdolbena je v živoskalno podlago in jo pokriva več metrov debela plast proda, med katerim tudi do 40 cm debeli prodniki niso redki. Na isti strani je ta terasa široka tudi v Hotavljah (v višini 418—420 m) in ob pritoku Kopačnici, kjer stoji na levi strani doline na njej zgornji del imenovanega kraja (422 m). Terasa je izdolbena v živoskalno podlago in jo pokriva okrog 3 m debela plast proda, med katerim tudi do 1 m debeli prod- niki niso redki (glej si. 30). Navzgor ob Kopačnici so se ohranili iz tega ob- dobja le še vršaji. Ti pa so značilni tudi za dolini Volaščice in Logarščice, kjer so obilno nasipali predvsem pritoki izpod Blegoša (nasproti Dolenje Zetine, v Suši in Volaki). 173 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 30. Tako debel prod so razkrili v terasi 2 (riss) v Hotavljah 174 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 31. Pogled po razrezanih ledenodobnih vršajih potoka Dršaka v Gorenji Dobravi (terase 1, 2 in 3) Veliko sledov iz tega obdobja se je ohranilo tudi v razširjenem delu Selške doline med Trato in Poljanami, kjer je ob močni akumulaciji potokov nasipala tudi Poljanščica. Na skromnem kosu vršaja, ki ga je nasul v tej dobi Grobnik, stoji najbolj južni del Trate, v podaljšku te terase proti jugu pa nova osnovna šola. Ob Brebovščici so se iz tega obdobja bolje očuvali le še vršaji potokov izpod Zirovskega vrha, ki obvise okrog 15 m nad dolino. Še posebno obsežnega je nasul potok Dršak. Na njem stoji osrednji del Gorenje Dobrave (zniža se od višine 427 m na 420 m — si. 31). Terasa in vršaj iz tega obdobja pa sta se ohranila tudi ob Zabenskem potoku, ki pri Žabji vasi doseže Poljanščico. Isto pa ugotavljamo tudi ob dveh potokih izpod Vinharjev nasproti Poljan, kot tudi ob Hotoveljščici. Na levi strani Selščice med Trato in Poljanami pa je poleg vršajev zelo izrazita tudi istodobna terasa glavne reke (si. 32 in 33). V njej ohranjen prod je po kamninski sestavi izredno pester (skrilavci, pešče- njaki, konglomerati, roženci, kremen, v globljih plasteh pa je ohranjen tudi apnenec in dolomit) in se po tem dobro loči od nasutine v vršajih, ki jo se- stavlja povečini samo ena ali druga vrsta kamnin iz bližnjega zaledja. Zelo homogeno nasutino iz peščenjakov in skrilavcev pa ugotavljamo tudi v ostan- kih istodobne terase ob Ločivnici. Le ob pritokih izpod Javor se je ohranilo v njej tudi nekaj apniškega in dolomitnega proda. Dosegli so ga samo nekateri najgloblji izkopi za nove hiše v vasi Delnice in Podobeno. Vanj, kot tudi v še globlje ležečo živoskalno podlago pa se zajedajo tudi nekateri kolovozi, ki se povzpno iz dna doline na teraso. Te golice, kot tudi številna spodjedena mesta ob Ločivnici ter mnogi drugi podobni primeri iz porečja obeh Sor nas 175 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 32. Nad cesto, ki pelje po terasi 1 (wiirm) skozi Srednjo vas proti Trati, sledita v pobočjih terasi 2 (riss) in 4 (giinz). Na levi1 strani slike nad Trato pa je ohranjen tudi istodobni vršaj potoka Grobnika in nižja terasa 3 (mindel) SI. 33. Tako je bil razkrit prod Selščice v terasi 2 pni Srednji vasi 176 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 opozarjajo, da leže ohranjeni ostanki tega nasipanja na samostojnih živoskal- nih policah. To nasipanje je torej spremljalo močno širjenje dolin. Okrog 15 m nad Poljanščico in okrog 10 m nam wiirmsko teraso pa se je ohranila terasa 2 tudi na Visokem ter v velikih razrezanih vršajih v Logu. Gradivo, ki so ga nanesle vode po Petruzovi grapi, razkriva okrog 6 m visoka golica nasproti nove trgovine v Zgornjem Logu (si. 21 in 34). Sestavlja ga zelo debel in slabo zaobljen prod iz peščenjakov, skrilavcev in kremena. Po- samezni prodniki so še čez pol metra debeli, veliko pa je vmes tudi drobnega, celo peščenega in ilovnatega gradiva. Podobno gradivo sestavlja tudi ohranjene dele velikih vršajev, ki sta jih nasula v tej dobi potoka izpod Pasje Ravni in Polhovca. Razkrivajo ga številni globoko zajedeni kolovozi pa tudi nova cesta, ki pelje iz Loga v Valterski vrh ter se zaje vanj s še čez 5 m globokim zasekom. Ta pot pa razkriva tudi ostanke tega nasipanja navzgor po dolini, kjer se je ta material ohranil po živoskalnih policah okrog 7—10 m nad potokom. Gre za okrog 5—7 m debelo plast debelega in slabo zaobljenega proda, ki rozločno kaže, kako močno so bili v tej dobi z drobirjem zasuti tudi zgornji deli dolin. Ostanki tega nasipanja so se ohranili v obsežnih razrezanih vršajih tudi pri Brodeh (v višini 384 m), v Sopotniški grapi, nadalje nad Sefertom, Zmincem (375 m) in tudi ob Hrastnici (v višini 370 m). Že pri opisu te terase (terasa 2) v Selški dolini smo opozarjali, da je gradivo v njej veliko globlje preperelo kot v mlajši (terasa 1). To pa velja tudi za Poljansko dolino. Medtem ko seže v terasi 1 preperelina le okrog SI. 34. V riškem vršaju razkrit prod (2), ki' so ga nasule vode po Petruzovi grapi v Logu v predzadnji ledeni dobi. Na spodnji strani slike vidimo tudi del širokega wurrnskega vršaja (1) 177 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) 30 cm globoko in je značilno rjave barve, pa je v terasi 2 še čez 2 m debela, bolj ilovnata in rjavo ali rumenordeče barve. Istočasno kot Selščica in Poljanščica pa je nasipala tudi Sava, ki je na- našala izpod ledenikov velikanske količine pretežno apniškega proda. Ta prod je že zlepljen v konglomerat, vendar je kompaktnejši samo v zgornjih 5 metrih, globlje pa so vmes tudi slabše sprijete ter celo povsem sveže plasti. Konglomerat pokriva tako kot ustrezne morene na Gorenjskem 1,5—3 m debela preperelina, ki se v globokih žepih vriva vanj. V preperelini so se bolje očuvali samo še proti preperevanju odpornejši prodniki iz peščenjakov in metamorfnih kamnin, medtem ko so apniški ter dolomitni prodniki že do kraja prepereli. Toda tudi pri teh odpornejših kamninskih kosih je seglo preperevanje že 4—5 mm globoko kot kaže svetlejši zunanji pas. To pa se dobro ujema z ustrezno preperelostjo riških moren in konglomerata v Dob- ravah na Gorenjskem (Š i f r e r 1969). Zanimal pa nas je tudi odnos med ledenodobnim nasipanjem Save in Sore. Pri tem se nismo omejili le na dogajanje na skrajno južnem obrobju Sorškega polja, ampak smo raziskali tudi ves njegov zahodni obod, ki je v hidrografskem pogledu še v celoti povezan s Soro. Na tej strani je še posebej pritegnila našo pozornost terasa (2), ki se dviga okrog 5 m nad wiirmsko prodno ravnino ob Savi ter ji sledimo skoraj sklenjeno od Kranja oziroma Stražišča na jug proti Grencam pri Skofji Loki. Nanjo se širi novi zahodni del Stražišča (402 m) in Šutne (381 m), južno od tod pa stoje na njej še vasi Dorfarji (370 m), Sv. Duh, Virmaše in Grence (365 m). Skrajno južni del te terase med Sv. Duhom in Grencami sestavlja skoraj izključno samo globoko preperel savski prod in pod njim ležeč oligocenski konglomerat. Zahodno od- tod onstran Sušice proti Virlogu pa je ta plast samo še okrog 2—3 m debela. Pod njo sledi močno peščena karbonatna ilovica s pelodom bora in artemisie, ki kaže na hladno podnebje, nad njo pa okrog 5 m debela plast proda in ilovic, ki jih je nasula Sušica s pritoki iz bližnjega hribovitega zaledja. Nasutina s hribovitega obrobja pa sestavlja ustrezno teraso tudi severno od Sv. Duha, na območju vasi Dorfarji, Šutna in Zgornje Bitnje (si. 35). Severno odtod proti Stražišču se vriva z vzhodne strani med te plasti spet sloj zlepljenega savskega proda. Pokaže se v ježi te terase, nanj pa zadenejo tudi po njej izkopani vodnjaki (v globini 3,5—4 m — pri hišah s št. 225, 182 in 233). Zahodni del terase pa sestavlja izključno samo naplavina, ki so jo naplavili potoki iz hribovitega zaledja med Sv. Joštom in Šmarjetno goro. Med to nasutino so se ohranili v opekarniškem kopu v Stražišču tudi številni kosi lesa iglavcev. V vzorcih ilovice iz tega kopa pa je našel Sercelj tudi pelod bora in smreke, ki kaže, da je bilo podnebje v času odlaganja teh plasti razmeroma hladno. Precej enostavnejšo sliko pa nam kaže ustrezna terasa 2 na južnem koncu Sorškega polja med Trato in Zgornjo Senico. Na njej stoji Godešič (355 m), Reteče (352 m) in osrednji del Gorenje vasi (352 m). Teraso pokriva okrog 2—3 m debela preperelina, pod njo sledi 1—5 m debel sloj savskega proda, ki je že zlepljen v konglomerat, nato pa še nasutina Sore, ki je prav tako že deloma sprijeta (si. 36). Savski prod se zaradi svoje apniške sestave zelo jasno loči od sorškega, obenem pa je savski prod (fluvioglacialni) tudi veliko močneje zaobljen kot sorški (fluvioperiglacialni), kar se dobro ujema z njunim 178 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 36. V riški terasi v Retečah razkrit zlepljen prod Save (a) in Sore (b) 179 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) različnim izvorom (prim. Šifrer 1961, 1969). Stik med eno in drugo nasutino razkrivajo široke golice v Traškem grabnu pa tudi po vsej ježi te terase (2) od Godešiča proti Retečam in Gorenji vasi, kjer ga razkriva tudi železniški zasek. Iz opisanih stratigrafskih razmer na tem območju pa je mogoče skle- pati, da je Sora tudi v tem obdobju zelo dolgo v nasipanju tekmovala s Savo. Sele ob višku te poledenitve se je akumulacijska sposobnost Save toliko okrepila, da je z obilnim nasipanjem prisilila Soro k umiku, tako se ji je ta reka pridružila že kmalu pod Škof j o Loko. T e r a s a 3 (mindel) se dviga 30—40 m nad današnjim dolinskim dnom ter 15—25 m nad nižjo teraso 2. Dosledno je zajedena v živoskalno podlago ter jo pokriva plast debelega proda, ponekod pa tudi še sloji najrazličnejšega denu- dacijskega gradiva. Tudi ta terasa je ohranjena predvsem v vršajih stranskih potokov, deloma pa tudi ob glavnih rekah. Že samo na osnovi tolikšne podobnosti te terase z že opisanima mlajšima dvema (1 in 2) je bilo mogoče sklepati, da je tudi ona rezultat zelo hladne dobe, ko je prav tako prišlo do močnega znižanja gozdne meje in hitrega transporta razpadlega drobirja po pobočjih v doline. Za tak značaj tega nasipanja pa govori tudi ugotovitev, da je istočasno kot Sora močno nasipala tudi Sava. Njen prod je že zlepljen v konglomerat in povsem podobno preperel kot ustrezna fluvioglacialna na- sutina ter morene na območju Dobrav na Gorenjskem, ki jim pripisujemo mindelsko starost ( Š i f r e r 1969). Terasa je samo še fragmentarno ohranjena, kar pa je po tolikšni globinski eroziji (30—40 m) in kar dveh obdobjih lateral- nega vrezovanja, v času nastajanja nižjih dveh teras (1 in 2) tudi povsem razumljivo. V zgornjih delih Selške doline se je terasa 3 ohranila v skromnih frag- mentih ob Sori v Spodnji Sorici pod Geblarjem. Nadalje v dolini Prednje Smoleve, kjer stoji na obsežnem vršaju iz tega obdobja vas Smoleva. Vršaj obvisi okrog 35 m nad dolino in ga sestavlja močno zlepljen apniški prod. Široka je tudi ob spodnjem toku Dašnice in Češnjice, pa tudi ob Studenski grapi in ob Selnici, predvsem v Selcah. Navzdol po dolini Selščice se terasa 3 močneje razširi spet na levi strani doline med Dolenjo vasjo in Še vi jami, kjer se nahaja v višini okrog 440 m in to kar 25 m nad nižjo teraso 2. Zajedena je v živoskalno podlago ter jo pokriva do 3 m debela plast globoko prepe- relega proda. Od nižje terase 2 se loči predvsem po značilni rdeči ilovnati preperelini. Ustrezno preperelost kažejo tudi ohranjeni deli te terase ob Bukovščici in Planici oziroma Prifarškem potoku v Stari Loki ter v terasi nad gostilno »Plevna« v Škofji Loki (glej si. 37). Iste značilnosti kaže terasa 3 tudi v Poljanski dolini. V tesni dolini So vre nad Zirmi je širša samo nad in pod izlivom pritoka Žirovnice pa tudi nad vasjo Sovra, v ostankih vršajev pa nastopa tudi ob Račevi. Na istodobnem vršaju stoji tudi cerkev v vasi Dobračeva. Še izrazitejša pa je ob potoku Zabrežniku v vasi Selo. Tudi tu predstavlja del velikega vršaj a, ki se dviga okrog 20 m nad nižjo teraso 2. V široki golici za novo hišo so razkrili v njej debel prod, v katerem tudi do pol metra debeli prodniki niso redki (glej. si. 38). Močna nagnjenost teh plasti proti glavni dolini kaže tudi na višino zasutosti zgornjega dela doline potoka Zabrežnika. Navzdol ob Poljanščici proti Trebiji pa tudi ob pritoku Hobovščici se je ohranila terasa 3 samo v skromnih frag- mentih. Razširi se šele v Podgori (v višini 448 m) in pri Hotavljah (432 m) na 180 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 37. Golica pri Simnovcu nad gostilno »Plevna« v Škof j i Loki razkriva oligocenski konglomerat in čez odložen domnevno mindelski prod Sore, ki se v značilnih žepih vriva v spodaj ležeče plasti SI. 38. Tako debel prod je nasul v vasi Selo potok Zabrežnik izpod Zirovskega vrha v mindelski ledeni dobi (terasa 3) 181 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) levi strani Hrastnice, kjer se dviga okrog 30 m nad današnjim dolinskim dnom. V obeh primerih je vrezana v živoskalno podlago ter jo pokriva debel prod iz konglomeratov, peščenjakov, skrilavcev, rožencev in kremena, vmes pa je tudi veliko iz preperelega apnenca in dolomita nastale rdeče ilovice. Podoben, vendar še veliko bolj debel prod sestavlja tudi ohranjene dele te terase ob Kopačnici in v dolinah Volaščice ter Logarščice, kjer so se dobro očuvali tudi veliki razrezani vršaji. Ohranili so se v istih položajih, kot mlajši pod njimi (npr. nad vasmi Volaka, Suša in Dolenja Zetina). Ostanke terase 3 smo našli tudi v razširjenem delu Poljanske doline med Trato in sotesko pod Poljanami. Tudi tu smo ugotavljali zelo zanimive stike med nasutino Poljanščice in istodobnimi vršaji stranskih potokov, ki opozar- jajo na značaj nasipanja. Še posebno velik tak vršaj je nasul potok Dršak, ki se v Gorenji Dobravi izliva v Brebovščico. V dobi tega nasipanja je izpol- njeval ves spodnji razširjeni del doline Brebovščice in segel s svojim sever- nim krilom proti Dolenji Dobravi in s tem v sam razširjeni del Poljanske doline pri Gorenji vasi (glej si. 39). Začenja v višini 450 m in se nato hitro znižuje na vse strani, najprej na 445 m, nato pa celo na 330 m, kjer je spod- rezan in obvisi okrog 30 m nad današnjo ravnino ob Poljanščici in Brebov- ščici. Tudi ta vršaj je izdolben v živoskalno podlago ter ga pokriva 1—3 m debela plast proda, ki ga sestavljajo skrilavci, peščenjaki, roženci in kremen iz Zirovskega vrha. Skladnost med živoskalno podlago ter čez odloženim pro- dom v tem vršaju nas ponovno prepričuje, da je spremljala to nasipanje močna lateralna pa najbrže tudi ploskovna globinska erozija. V skromnih, vendar zelo jasnih parobkih pa sledimo terasi 3 tudi po levi strani Poljanske doline od Trate proti Poljanam (v višini 430 m—435 m) pa tudi ob pritoku Ločivnici, kjer je med vasmi Delnice ter Podobeno še posebno široka (si. 40). Navzdol ob Poljanščici jo zasledimo (teraso 3) spet nad Visokim in ob vseh večjih vršajih proti Škofji Loki. Ob Petruzovem grabnu v Zgornjem Logu se je ohranila predvsem na njegovi desni strani. Vršajski značaj pa ima tudi v Spodnjem Logu na obeh straneh potokov izpod Pasje Ravni, kjer se dviga okrog 15 m nad riškimi vršaji (si. 21 in 22). Sestavlja jo tako kot mlajše vršaje pod njo (terasi 1 in 2) zelo debel in slabo zaobljen prod, ki ga razkrivajo številni globoko zajedeni kolovozi in široka golica ob najbolj vzhodnem fragmentu te terase (3) v Spodnjem Logu. Ostanki istodobnih vrša- jev so se ohranili tudi na obeh straneh Gabrškega potoka v višini okrog 420 m, nadalje ob Sopotnici in ob potokih izpod Bukovskega vrha. Levo krilo isto- dobnega vršaj a pa se je ohranilo tudi na stiku Hrastniške grape z glavno dolino (v višini 385 m). Živoskalno osnovo v tem površju pokriva okrog 3 m debela plast proda, s primešano rdečo preperelino. Genetsko zvezo s hribovitim zaledjem pa kažejo tudi ohranjeni ostanki te terase (3) v porečju Zabnice in Sušice med Kranjem in Škofjo Loko. Ze skromni fragmenti te terase v povirju Zabnice so nagnjeni v smeri doline (v višini okrog 430 m). Še izraziteje pa je to ob Sušici, kjer se ta terasa od višine 430 m zniža na 420 m in nato celo na 410 m. Isto pa lahko ugotavljamo tudi ob številnih pritokih Sušice proti Škofji Loki, kjer je na levi strani Pevenskega potoka še posebno široka. Povsem isti naklon kot terasa pa kaže tudi pod njo ohranjena živoskalna podlaga in po njej odložena tanjša plast 182 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 39. Pogled čez Poljansko dolino proti Dolenji Dobravi in Zirovskemu vrhu. Nad vasjo vidimo obsežen vršaj, ki ga je nasul potok Dršak izpod Zirovskega vrha (3). Opozarjamo tudi na močno razširjeni povirni del doline tega potoka SI. 40. Pleistocenske terase v dolini Ločivnice med vasmi Podobeno in Delnice (2, 3, 4, 5 in 6) 183 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) proda (do 2 m), ki tudi po kamninski strani opozarja na zvezo z zaledjem. Videti je, da je spremljalo to nasipanje tudi prav močno bočno in ploskovno globinsko vrezovanje in da se je tako živoskalna podlaga povsem prilagodila tedanjim eksogenim procesom. Do prekinitve tega dogajanja je prišlo dejansko najbrž šele ob skrajnem najbolj sušnem višku te poledenitve, ko potoki niso mogli sproti odnesti vsega drobirja. Tedaj pa je močno nasipala tudi Sava. Prod iz tega obdobja je že zlepljen v konglomerat in ga pokriva 6—8 m debela rdeča preperelina. In tudi proti preperevanju odpornejši prodniki iz peščenjakov in metamorfnih kamnin, ki so se ohranili v tej preperelini, so že okrog 10 mm globoko prepereli. To pa ustreza preperelosti mindelskega konglomerata in ustreznih moren v Dobravah na Gorenjskem ( S i f r e r 1969). Tej terasi pripada neznaten frag- ment na jugozahodni strani zavoja, ki ga dela železnica na Trati pri Škofji Loki. Ogled gradiva so nam omogočili globoki izkopi za kanalizacijo v tovarni Jelovica. Bolj na široko pa se je ohranila ta terasa (3) po ostalem južnem obodu Sorskega polja, v Veliki in Smrekovi Dobravi. T e r a s a 4 (giinz) je med vsemi opisanimi terasami najširša ter nastopa v vsem porečju Selščice in Poljanščice. Sledimo ji okrog 60—70 m nad današ- njim dnom dolin in se, kot ugotavlja že Ilešič, povsem sklada s strmcem nižjih teras ( I l e š i č 1938). Terasa ustreza Ilešičevi terasi VII in je rezultat povsem podobnih eksogenih procesov kot nižje terase (3, 2 in 1). Izredno debel prod, ki se je ohranil po živoskalnih policah vršajev in terase, pa tudi dejstvo, da ji lahko sledimo v strme povirne dele dolin, govori za to, da je tudi ona rezultat širokopoteznega ledenodobnega nasipanja ter spremljajočih učinkov v živoskalni podlagi. Z nastopom toplejšega podnebja pa bi se ob zadostni reliefni energiji tako kot po vsaki poledenitvi spet uveljavilo glo- binsko vrezovanje. Prod v njej (terasa 4) je že globoko preperel in od karbo- natov je preostala v nasutini samo še rjavo-rdeča preperelina. Tudi sicer je ta terasa že močno preoblikovana. Tako se vanjo zajedajo številne dolinice. Zanimivo je tudi dejstvo, da nastopa ta terasa (4) pogosto v dveh stopnjah: zgornjo pokriva prod, v nižji, s katere je le-ta že odstranjen, pa prihaja na dan živoskalna podlaga. Na številnih krajih smo lahko ugotavljali, da so bili razkriti deli te terase podvrženi še posebno intenzivnemu razčlenjevanju in zniževanju. V gornji Selški dolini nad Železniki se je terasa 4 ohranila v komaj omembe vrednih fragmentih. Tudi navzdol po dolini proti Selcam je bolje ohranjena samo ob Dašnici, Češnjici in Selnici. V sami Selški dolini pa se močneje razširi šele pod Selcami, kjer ji sledimo po levi strani doline v višini okrog 460 m proti Ševljam in Bukovici, kjer se pojavi tudi na desni strani doline (v višini 454 m). Po prekinitvi v Lubniški soteski zadenemo nanjo spet v Trnju pri Stari Loki (406 m). V ustreznih višinah je tudi Kamnitnik (415 m) ter v celoti močno zakraselo planotasto površje severno odtod proti Virlogu. Tej terasi pa lahko sledimo tudi po vsem ostalem vznožju hribovitega sveta med Križno goro in Sv. Joštom. Nastopa v višinah 440—450 m ter se tako kot nižje terase znižuje v smeri proti Sorškemu polju. Po vseh doslej opisanih fragmentih te terase (4) se je ohranilo veliko proda, izjemo pomeni samo močno zakraseli svet med Kamnitnikom in 184 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 Virlogom. Ker tega z morebitnimi slabšimi ohranitvenimi možnostmi ni mogoče posrečeno razložiti, se zastavlja vprašanje, ali ni to površje vendarle starejše ter je prišlo v ustrezne višine šele ob kasnejšem tektonskem pogrezanju tega obrobnega dela Ljubljanske kotline? S tem se prav dobro ujema tudi ugotovi- tev, da se je ohranila na Sorskem polju istodobna nasutina Save samo še v Zejskem hribu, medtem ko nastopa drugod pod debelimi plastmi proda in konglomerata iz sledečih treh poledenitvenih obdobij (prim. Zlebnik 1971). Tudi v Poljanski dolini se je ohranila terasa 4 okrog 60—70 m nad današ- njim dolinskim dnom. Nanjo opozarja že Ilešič (1938). Ohranila se je v podobnih položajih kot tri nižje terase (3, 2 in 1) in tudi po njej ohranjeni debeli prod kaže, da je povsem podobnega postanka in da zato nikakor ne more biti terciarne starosti, kot se je domnevalo to doslej. V tesni dolini Sovre nad Zirmi skoraj povsem manjka. Širša je le v vršaju, ki ga je nasul v tej dobi potok izpod Kendovega griča (v višini 560 m) in pa neposredno nad Zirmi na nasprotni levi strani doline (450 m). Veliko močneje pa so nasipali v tej dobi potoki izpod Zirovskega vrha. Ostanki takratnih vršajev so se ohranili v zelo izrazitih terasah, ki jim sledimo po dolini Račeve in po severovzhodni strani Zirovske kotlinice v višini 540 do 560 m. V soteski pod Zirmi je ta terasa precej skromno ohranjena. Tudi v dolini Hobovščice se močneje razširi le pri Sovodnju in v Hobovšah na levi strani doline. Ob Poljanščici navzdol se razširi nad Trebijo, nadalje pri Hotavljah (451 m) in še posebej pod Trato. Od tu ji lahko sledimo po levi strani doline proti Poljanam (v višini 350—360 m), na desni strani pa ji pripada obsežen vršaj potoka Grobnika in širše police med Žabjo vasjo in Hotovljami (si. 41) SI. 41. Pleistocenske terase v Poljanah (2, 3, 4 in 6) 185 10 Geografski zbornik X X I I , 1982 (1983) Ob Grobniku in pri Poljanah nastopa ta terasa (4) nekako v dveh stopnjah: zgornjo (v višini okrog 350—360 m) pokriva do 2 m debela plast debelega in globoko preperelega proda, nižja (v višini 335 m—340 m) pa je povečini izo- blikovana v živi skali. Terasa 4 pa se je ohranila tudi ob Kopačnici ter ob številnih pritokih izpod Blegoša, predvsem Volaščici ter Logarščici. Na njej stoji del Dolenje Ravni (660 m) ter Suše 550 m). Zelo izrazita je tudi ob Ločivnici, kjer se v vršajih pri vaseh Delnice (530—550 m), Podobeno (520 m) in Volča (500 m) močno razširi. V ustreznih položajih zadenemo nanjo tudi na nasprotni strani Poljanske doline ob Brebovščici in to predvsem na levi strani doline, kjer so nanašali potoki izpod Zirovskega vrha veliko debelega proda (si. 42). V zgornjem delu te doline se nahaja v višini okrog 580 m, navzdol po njej pa se zniža na 550 m in do desnega krila vršaja Dršaka na 480 m. njegovo levo krilo pa neha v višini okrog 465 m. Iste značilnosti kaže ustrezna terasa tudi ob Hotoveljščici. Tudi tu je najširša na desni strani doline,, kjer so nanašali potoki izpod Pasje Ravni (1029 m) veliko fluvioperiglacialnega drobirja in širili ter zasipali z njim dolino (si. 43). Terasa 4 pa nastopa tudi od Poljan proti Škof ji Loki. Pri Sv. Volbenku je v višini 460 m, nad Logom 450 m, v ustreznih višinah je tudi nad Gabrkom, do Zminca se zniža na 440 m in do Hrastnice na 420 m (si. 44). V vseh primerih je vrezana v živoskalno podlago ter jo pokriva zelo debel in globoko preperel prod iz peščenjakov, kremenovih konglomeratov, kremena in rožencev. Skri- lavci v njej pa so tako kot apnenci, vsaj v zgornjih plasteh, že do kraja pre- pereli. Vpogled v to nasutino nam nudijo številne široke golice ob na novo zgrajenih cestah, ki vodijo do posameznih hiš ter naselij v tem delu do- line (si. 45). Si. 42. Staropleistocenske terase v dolini Brebovščice. Podgled po dolini navzdol proti Gorenji vasi 186 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 SI. 43. Pogled iz vasi Vinharje proti močno razčlenjenemu sveta v povirju Hotovelj- ščice. V terasi nad Drnovškovo kmetijo, na sredini slike gledamo najstarejše ostanke pleistocenskega ipovršja. Po tej dobi je prevladala erozija, ki je izde- lala skupaj z denudacijo tudi široke zatrepe v povfrjih posameznih grap SI. 44. Staropleistocenske terase pod Gabrško goro v Poljanski dolini (4, 5 in 6) 187 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) SI. 45. Tako debel in slabo zaobljen prod pokriva teraso 4 nad Gabrkom Terasi 5 in 6 (najstarejši pleistocen) Terasi 5 in 6 ustrezata Ilešičevima terasama VI in V (11 e š i č 1938). Prva se nahaja okrog 30—40 m nad opisano teraso 4, druga pa še za okrog 30—40 m višje (90—110 m in 120—150 m nad dnom dolin). Izdolbeni sta v živoskalno podlago in skoraj povsem brez proda. Terasi sta razmeroma ozki ter ju za- sledimo v povsem podobnih položajih kot nižje terase. Z nižjimi pa se uje- mata tudi v tem, da sta izrazitejši le v slabše odpornih skrilavcih in peščenja- kih, medtem ko na apnencu skoraj povsem manjkata. Zato je zelo verjetno, da sta tudi ti dve terasi (5 in 6), tako kot nižje (1—4), pleistocenske starosti. To je videti še toliko bolj prepričevalno, ker je terasa 7, torej prva terasa nad njimi (Ilešičeva terasa IV) v vsem močno drugačna. Ze Ilešič opozarja, da ji pripadajo široke v apnenec in dolomit izdolbene ravnote južno od Zirov v višini okrog 630—650 m in da je široka in izrazita tudi navzdol po dolini ( I l e š i č 1938). T e r a s a 5 se je ohranila v Selški dolini samo še v njenem razširjenem osrednjem delu med Češnjico in Bukovico (v višini 480—500 m) ter ob pritokih Dašnici, Selnici in Bukovščici, kjer se dvigne ob njih navzgor še čez 600 m visoko. Precej izrazitejša pa je v Poljanski dolini. Manjka samo y skrajno zgor- njem apniškem delu nad Zirmi. Ob Račevi ji ustrezajo najbrž parobki v višini 580—650 m. V podobnih višinah je tudi po vsej severovzhodni strani Zirovske kotlinice nad Novo vasjo, Dobračevo in Selom. Od tod navzdol proti Trebiji se 188 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 zniža na 510—520 m. Pri Ho t avl j ah in navzdol ob Poljanščici jo je v ustreznih višinah opazoval tudi že Ilešič (11 e š i č 1938). Opozoril je, da je sicer ozka, vendar zelo izrazita (nad Brebovnico pri Dolenji Dobravi, pri Sv. Križu pod Lovskim brdom). Po Poljanski dolini navzdol pa je izrazitejša spet pri Sv. Volbenku, nadalje nad Logom, na obeh straneh Sopotniške grape in nad Puštalom pri Skofji Loki (435—470 m). T e r a s a 6 je prav tako razvita le v srednji in spodnji Selški dolini. Ohranila se je tako kot nižje terase predvsem na levi strani doline nad Selcami in Ševljami in pa nad Bukovico (v višini 540—560 m). Široka je tudi ob pritoku Jablenovci in Bukovščici (570—580 m). V Poljanski dolini manjka samo v dolini Sovre nad Žirmi. Izrazitejša je spet ob Račevi ter v severovzhodnem obodu Zirovske kotlilnice pod Zirovskim vrhom (v višini 650—720 m). Navzdol ob Poljanščici proti Trebiji se zniža na 600 m in nato na 550 m. V ustreznih višinah (530—550 m) se je ohranila tudi med Hotavljami in Gorenjo vasjo, nadalje na Srednjem Brdu nad Kopačnico (547 m) in nad grapo Logarščice v Čabračah (600 m — I l e š i č 1938). Ob Ločiv- nici je izrazitejša pod Javorji (580—600 m), nadalje pod Lomom (560 m) in pod Podborštarjem na nasprotni strani doline (580 m). V skromnih parobkih nastopa tudi ob Brebovščici. Zelo izrazita je nato spet ob Poljanščici pod Poljanami in to predvsem na levi strani doline nad Visokim (550—570 m), nad Gabrkom (510—550 m), na nasprotni strani doline pa ji ustrezajo morda parobki nad Bodovljami v višini okrog 490—500 m. RAZPRAVA O CELOTI Proučevanja kvartarnega razvoja Škofjeloškega hribovja so pokazala, da je bilo to obdobje za tamkajšnji razvoj bistveno pomembnejše kot se je do- mnevalo doslej. Dognati je bilo namreč mogoče, da je močna poglobitev do- lin, do katere je prišlo po nastanku terciarnih ravnikov in dveh širokih niž- jih teras, kvartarne starosti. Za to še posebno govorijo ugotovitve, da kvartarju ne pripadata samo dve terasi, kot se je domnevalo doslej, ampak kar 6 teras in da jim lahko sledimo po pobočjih čisto do vrha globoko zajedenih dolin. Zanimiva pa so tudi opažanja, da so kvartarne terase izrazitejše skoraj iz- ključno samo na skrilavcih, peščenjakih in drugih slabo odpornih vododržnih hribinah, kjer je prišlo tudi do glavne razširitve dolin, medtem ko sta ter- ciarni terasi, tako kot istodobni ravniki, izredno široki tudi na apnencu. Tudi to bi nam dokazovalo, da je bila erozija klimatsko pogojena in da so jo sprožile silovite klimatske spremembe ter ustrezno spremenjeni eksogeni procesi na prehodu iz pliocena v pleistocen. V teh novih podnebnih razmerah so reke poglobile svoje doline za okrog 150—200 m, na območju izrazitejšega tektonskega dviganja v tem obdobju (npr. v zgornji in spodnji Selški dolini ter v Poljanski dolini pod Zirmi in dalje navzdol) pa še znatno več (do 300 metrov). Ta erozija je lahko bila tako intenzivna, ker so si v kvartarju sledila zelo hladna obdobja z ekstremnimi mehaničnimi procesi razmeroma hitro in je bilo zato vseskozi dovolj proda, s katerim so reke dolble in poglabljale 189 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) svoje doline. Vmesna topla obdobja, v katerih je ponovno prevladalo kemično razkrajanje kamnin, pa so bila prekratka, da bi prišla v morfogenetskem pogledu močneje do veljave. Na izredno zanimiv razvoj teh dolin v kvartarju pa nas opozarjajo tudi ugotovitve, da na ledenodobnih terasah med živoskalno podlago ter čez njo odloženim fluvioglacialnim ali fluvioperiglacialnim prodom nismo prav nikjer zadeli na toplodobne sedimente. Globinsko vrezovanje se je torej nadaljevalo iz toplih obdobij v hladna. Ob tem so vode odnesle večino toplodobnih se- dimentov, prišlo pa je tudi do dodatne poglobitve dolin in ob povsem svoj- skem delovanju ledenodobne erozije tudi do prav krepkega bočnega vrezo- vanja. Za takšen razvoj govori tudi presenetljiva skladnost med izoblikovanostjo živoskalne podlage v posameznih ledenodobnih terasah ter istočasnimi flu- vialnimi procesi. 2e pri opisu ledenodobnih teras smo opozarjali, da kaže živoskalna podlaga v njih povsem isti naklon, kot po njej odložen ledenodob- ni prod. To ne velja samo za terase ob glavnih rekah, ampak tudi za obsežne istodobne vršaje, kjer se živoskalna podlaga v njih tako kot po njej odloženi prod znižujeta proti osrednjim delom dolin. Pri najstarejših ledenodobnih te- rasah in vršajih, s katerih je prod že odstranjen, lahko prav na osnovi tovrst- nih morfoloških oblik, ki so se nam očuvale v živi skali, sklepamo o njihovem nastanku in razvoju. Te zaključke pa nam poleg ledenodobne nasutine ter ustreznih morfolo- ških oblik zelo dobro osvetljuje tudi morfogenetsko dogajanje v danajšnjih arktičnih ter subarktičnih področjih, kjer so vsi ti preoblikovalni procesi še ves čas aktivni. V tej zvezi so še posebno zanimiva dognanja, da se v tam- kajšnjih podnebnih razmerah doline bistveno hitrejše poglabljajo in širijo kot v drugih podnebnih pasovih. Ti učinki so še posebno ekstremni ob pomladan- skih otoplitvah in ob vsakokratnih vdorih vlažnih in toplih zračnih mas, ko pride do hitrega kopnenja snega in do globokega odtajanja z ledom pre- pojenih tal. Takrat teče voda po vseh pobočjih in prenaša drobir ter v dnu dolin povzroča velike poplave s silovito transportno in preoblikovalno močjo. Tako podivjane vode se razlivajo na široko po dnu dolin, pri tem pa spod- jedajo po zmrzali povsem zrahljane bregove in trgajo tudi iz dna dolin od- tajano živoskalno podlago. Zaradi vseh teh procesov prihaja do hitrega umi- kanja pobočij pa tudi do ekstremne bočne in globinske erozije (prim. B ii d e 1 1969). Iz vsega tega je mogoče sklepati, da lahko računamo s prekinitvijo glo- binskega vrezovanja v Škofjeloškem hribovju dejansko samo ob najbolj suš- nih viških poledenitvenih obdobij, ko reke niso več mogle sproti odnesti iz dolin vsega drobirja, ki se je po pobočjih napolzel vanje. Bočno vrezovanje pa se je tudi v teh dobah nadaljevalo. Kakor hitro pa so se z nastopom toplej- šega podnebja po vsakokratni ledeni dobi tla spet porasla z gozdom in je pre- nehal dotok drobirja v doline, pa se je globinsko vrezovanje spet okrepilo. K temu je veliko pripomoglo tudi istočasno umikanje ledenikov in s tem pove- zano zelo intenzivno vrezovanje Save. Skoraj ne more biti dvoma, da je prišlo v pleistocenu v Škofjeloškem hribovju prav zaradi tako trajnega in svojskega vrezovanja do tolikšne po- globitve dolin in do nastanka cele serije teras. Pri tolmačenju slednjih pa 190 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 bo treba upoštevati tudi dejstvo, da je bilo bočno vrezovanje ob vsaki naslednji poledenitvi manj učinkovito, tako da ni moglo do kraja odstraniti sledov predhodnega bočnega vrezovanja. Nikakor pa ne smemo pri naši razlagi prezreti tudi dejstva, da se od- likuje Škofjeloško hribovje po izredno različni tektonski pretrtosti ter kam- ninski in orografski raznolikosti in da se je zato v toku kvartarja tudi raz- padanje kamnin, denudacija in nasipanje že na kratke razdalje močno spre- minjalo. Zato je prihajalo do odrivanja manj prodonosnih in vodnatih po- tokov z ene strani doline na drugo, pa tudi do istosmernega širjenja in poglablja- nja dolin, kar opazujemo še danes. Tako so se tudi terase v teh dolinah bolje razvile samo na eni ali drugi strani, medtem ko je nasprotna stran skoraj brez njih ter se odlikuje po skromni razgibanosti pobočij ter znatni strmini. Takega značaja je npr. že sam močno razširjeni osrednji del Selške doline med Že- lezniki in Bukovico. Tu so namreč močno vodnati potoki, pritekajoči izpod Ratitovca in Jelovice, odrivali Selščico skozi vse kvartarno obdobje na desno stran doline. Zato so se razvila na tej strani zelo strma pobočja, na zatišni levi pa predvsem od Selc navzdol cel sistem zelo lepih kvartarnih teras. Še iz- razitejši pa je ta pojav ob Poljanski Sori, predvsem v Zirovski kotlinici, kjer je bilo območje Zirovskega vrha zaradi izredno razpadi j ivih kamnin v ekso- genem dogajanju še posebno aktivno. Zaradi tega so kvartarne terase najbolj izrazite na desni strani Račeve in na vzhodni strani Zirovske kotlinice. Zelo nazorno je to tudi ob Brebovščici, ki so jo v toku kvartarja odrinili potoki izpod Žirovskega vrha za kak kilometer proti vzhodu. Zato so desna po- bočja zelo strma, na levi strani pa se je ohranil cel sistem vršajskih teras, od katerih je vsaka nižja pomaknjena za nekaj deset do 200 m proti vzhodu, kar ustreza tudi postopnemu premikanju doline v to smer. Vpliv Zirovskega vrha se kaže tudi v razširjenem delu Poljanske doline pri Gorenji vasi, predvsem v velikih kvartarnih vršajih potoka Grobnika in Dršaka. Vendar so na razvoj tega dela Poljanske doline močno vplivali tudi nenadni zaokret Poljan- ščice iz smeri severozahod—jugovzhod proti severovzhodu in pa potoki izpod Blegoša, ki so jo odrivali na desno stran doline. Vpliv bližnjega zaledja se kaže tudi v območju permokarbonskih hribin pod Visokim, kjer se Poljanščica ob velikih vršajih, ki jo spremljajo na obeh straneh, prestavlja z ene strani na drugo (npr. v Zgornjem Logu, v Spodnjem Logu, pri Gabrku in pri Bro- deh). Tudi nad temi vršaji se je ohranil cel sistem vršajskih teras, na nasprot- ni strani doline pa strma pobočja, ki nas tako kot terasa opozarjajo na isto- smerni razvoj. Takšen razvoj teras pa se prav dobro ujema tudi s precejšnjo starostno razliko med njimi, ki jo poleg vmesne poglobitve dolin dokazuje tudi različna ohranjenost teras in po njih odloženega proda. Medtem ko so nižje terase še zelo izrazite, so starejše že močno vegaste in samo še lokalno ohranjene. Še bolje pa prikazuje starostne razlike po njih ohranjeni prod, ki nastopa v pr- votni zelo pestri kamninski sestavi (apnenci, dolomiti, peščenjaki, skrilavci in kremen) le še v najnižjih dveh terasah, pri čemer je v terasi 1 okrog 30—40 centimetrov, v terasi 2 pa že kar 2—3 m globoko preperel. Teraso 3 sestavlja skoraj izključno samo še proti preperevanju odpornejši prod, medtem ko je apnenec že skoraj do kraja preperel, saj se je ohranil samo na maloštevilnih krajih, kjer pa je že zlepljen v konglomerat. V terasi 4 prod ni samo močno 191 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) preperel, ampak je tudi bolj fragmentarno ohranjen, medtem ko ga v nasled- njih dveh višjih terasah (5 in 6) skoraj ni več mogoče zaslediti. Pri ustreznih terasah ob Savi pripada sveži in do 40 cm globoko prepereli prod zadnji ledeni dobi. V starejših dveh terasah (2 in 3) pa je povečini že zlepljen v konglomerat in ga pokriva ustrezno debelejša preperelina (2—3 m in 6—8 m). V kvartarju pa ni prišlo samo do močne poglobitve in lokalne razširitve dolin, ampak tudi do prav krepke in svojske zadenjske erozije. Ob tem so se razvili široki lijakasti povirni deli dolin, ki se z zelo strmimi in nerazgibanimi pobočji zelo jasno ločijo od ostalega sosedstva. Ugotavljamo jih pri glavnih in stranskih dolinah, značilni pa so tudi za prav neznatne dolinice, ki so se raz- vile šele v pleistocenu. Prav pri njih je še posebno očitna genetska zveza med temi tako svojskimi povirji ter različno starimi vršaji pod njimi. Ti lijakasti zatrepi so po svoji zasnovi najbrže zelo kompleksnega postan- ka. Videti je, da je bila voda, ki prihaja tu v enem ali več izvirih na površino, za njih nastanek zelo pomembna. Zaradi zadenjske erozije so bili ti deli dolin že po svoji zasnovi zelo strmi. To pa je stopnjevalo še zelo trajno pol- zenje tal; in skoraj ne more biti dvoma, da se je gozd prav iz teh območij v poledenitvenih obdobjih še posebno hitro umaknil. Linearno erozijo ter z njo povezane usade je zamenjalo izredno močno mehanično razpadanje kam- nin in soliflukcija. O izredni učinkovitosti teh ploskovnih procesov nam poleg samih širokih oblik govori tudi obilica soliflukcijskega drobirja, ki je skoraj ves iz zadnje ledene dobe. Zaradi izredne širine teh povirij se prav ob njih doline še posebno močno približajo ena drugi. Na teh krajih je prišlo tudi do najmočnejšega znišanja ostankov terciarnih ravnikov in s tem do razčlenitve površja v več akorelativnih teras. 192 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 LITERATURA B a k k e r , J. P., 1957, Einleitung zum Schwerpunkt »Flächenbildung in den feuchten Tropen. 31. Geogr.-Tag.-Würzburg B r e m e r , H., 1971, Flüsse, Flächen — und Stufenbildung in den feuchten Tropen. Z. Würzburger Georg. Arb. 35 B r e m e r , H., 1975, Intramontane Ebenen, Prozesse der Flächenbildung. — Z. Geomorph. Suppl. 23 B ü d e l , J., 1957, Die »Deppolten Einbnungsflächen« in den feuchten Tropen. — Z. Geomorph. N. F. 1 B ü d e l , J., 1969, Der Eisrindeneffekt als Motor der Tiefenerosion in der exzessiven Talbildungszone. Würzburgger Geogr. Arb. 25 B ü d e l , J.. Pedimente, Rumpf flächen und Rückland-Steilhänge; deren aktive und passive Rückverlegung in verschiedenen Klimaten. Z. Geomorph. N. F. 14 B ü d e l , J., 1977, Klima- Geomorphologie, Berlin—Stuttgart C a r n e r , H. F., 1974, The origin of landscapes, a synthesis of geomorphology. — Oxford Univ. Press. New York. London. Toronto H a b i č , P., 1968, Kraški svet med Idrijco in Vipavo. Dela S AZU. Inštitut za geo- grafijo S AZU 11. Ljubljana 11 e š i č, S., 1935, Terase na Gorenjski ravnini. Geografski vestnik XI., Ljubljana I l e š i č , S., 1938, Škofjeloško hribovje. Geografski vestnik XIV., Ljubljana K o s s m a t , F., 1916, Die morphologische Entwicklung der Gebierge im Isonzo- und oberen Savegebiet. Z. Ges. Erdkunde zu Berlin K u š č e r , D., 1955, Prispevek h glacialni geologiji Radovljiške kotline. Geologija, knj. 3., Ljubljana M e l i k , A., 1930, Bohinjski ledenik. Geografski vestnik V,—VI., Ljubljana M e l i k , A., 1954, Slovenija II, 1. Slovenski alpski svet. Ljubljana M e l i k , A., 1959, Slovenija II, 3. Posavska Slovenija. Ljubljana M l a k a r , I., 1969, Krovna zgradba Idrijsko-Zirovskega ozemlja. Geologija 12., Ljubljana P e n c k , A.-B r i i c k n e r , Ed., 1901—1909, Die Alpen im Eiszeitalter. 3. Bde., Leipzig P r e m r u , U., 1980. Geološka zgradba osrednje Slovenije. Geologija 23., 2. del, Ljubljana P r e m r u , U., 1981, Škofjeloška obročasta struktura. Geologija 24., 1. del, Ljub- ljana R a d i n j a , D., 1966, Morfogenetska problematika matičnega Krasa. Geografski obzornik XIII. št. 3-4, Ljubljana 193 10 Geografski zbornik XXII, 1982 (1983) R a d in j a , D., 1967, Vremska dolina in Divaški kras. Problematika kraške mor- fogeneze. Geografski zbornik 10. Ljubljana R a k o v e c , I., 1939, Prispevki k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polho- grajskih dolomitov. Geografski vestnik XV. Ljubljana R a k o v e c , I., 1952, O nastanku in razvoju Ljubljanskega polja. Geografski vestnik XXIV, Ljubljana S i f r e r , M., 1959, Obseg pleistocenske poledenitve na Notranjskem Snežniku. Geo- grafski zbornik 5., Ljubljana S i f r e r M., 1961, Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Dela SAZU, Inštitut za geografijo SAZU 6, Ljubljana S i f r e r , M., 1969, Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geografski zbornik 11., Ljubljana S i f r e r , M., 1979, Geografija poplavnega sveta na Ljubljanskem barju — Mor- fogenetska zasnovanost Ljubljanskega barja. Ljubljana. (Elaborat je bil izdelan za RSS in se nahaja v arhivu Geografskega inštituta Antona Melika SAZU) S i f r e r , M., 1981, Nova dognanja o razvoju reliefa na Gorenjskem. 12. zborovanje Slovenskih geografov Kranj—Bled 1981 — Gorenjska. Ljubljana Z l e b n i k , L., 1971, Pleistocen Kranjskega, Sorskega in Ljubljanskega polja. Geo- logija 14. Ljubljana THE QUARTERNARY DEVELOPMENT OF THE SKOFJA LOKA HILLS S u m m a r y The study deals with the geomorphological development of the Skofja Loka Hills (the area of the Sora river system, between the Ljubljana Basin and the Idrijca river). The broad planation surfaces preserved in the uppermost parts of these hills are a result of the tertiary tropic transformative processes. They de- veloped simultaneously with the overthrusting movement of the Alps southwards. During the period of their development the exogenous processes had removed almost two thirds of the overthrust structure and created a rather levelled upper- most surface which grew lower parallel with the decrease of the tectonic activity from the Alps, across the Skofja Loka Hills and towards the Pannonian plain. These flat areas extended across surfaces consisting of limestone and impermeable rocks (clay-slates, sandstones, etc). Above them individual very distinct elevations rose that are so typical of the plains in the present day equatorial regions (cf. Biidel 1977). Two wide lower terraces are also cut into the limestone and the impermeable rocks. According to the view of the present author they had developed during the upper Pliocene, caused by its succession of very dry and comparatively cold periods with the warm and humid ones. During the following period the rivers deepened the valleys down to a depth of 120—150 m; to the sphere of tectonic rising, which was established already by Ilesii (1938) on the basis of the strong dislocation of the Tertiary planation surfa- ces and of terreaces, this erosion reached even a depth of 250—300 m. During this period very narrow valleys developed in limestone, while in the less resisting 194 Milan Sifrer, Kvartarni razvoj Škofjeloškega hribovja 11 impermeable rocks, in clay-slates and in sandstones the valleys were broadened and six very distinct terraces had been developed. On the basis oi a detailed study of these terraces and of the gravel preserved in them, as well as of the connection between this alluvion and the thick strata of the fine scree material deposited by solifluction, and in the region along the left tributaries of the SelsCica river and along the Sava river on the basis of the" glaciofluvial deposits and of the locally preserved pollen belonging to tree species that had grown in colder periods, the author has come to the conclusion that these terraces are an Ice Age formation and that the considerable deepning of the valleys had taken place during the Quarter- nary. Such an extensive erosion had been able to have taken place because during the Quarterary the very cold periods which were accompanied by extreme mecha- nical processes followed each other rather quickly. As a result of this there was alwayk enough gravel with which the rivers could deepen their valleys. The inter- mediate warmer periods, during which the processes of corrosion became again prevalent, were, however, of too short a duration that they could leave more extensive morphological results. The deepening of the valleys was therefore a very- permanent process which continued from the warmer periods into the colder ones, when there was, besides the erosion into the depth, also a very considerable lateral erosion. At the same time the rivers removed the majority of the sediments that had been deposited during the warmer periods. For this reason the bedrock shelves- of the Ice Age terraces are regularly covered only with the Ice Age deposits. This development is also proved by the surprising agreement between the form of the bedrock basis in individual Ice Age terraces and the contemporary fluvial proces- ses. The bedrock basis in these terraces has the same inclination as the Ice Age gravel deposited on it. This, however, is not limited only to the terraces along the main rivers: it can also be observed in the extensive contemporary alluvial fans in which the bedrock basis as well as the gravel deposited on it grow lower towards the cen- tral parts of the valleys. In connection with the oldest Ice Age terraces and alluvial fans from which the gravel has already been largely removed we can infer their origin exactly on the baste of such morphologic forms which have been preserved in the bedrock and which are so typical of the lower terraces. According to these views the erosion into depth was discontinued only during the extreme driest cli- maxes of glaciation periods when because of drought the waters could no longer carry away from the valleys all the fine scree material which had glided into them by way of periglacial processes. This deposition was accompanied also by a very intensive lateral erosion. The fine scree material remained largely in the valleys and so the accumulative capacity of the Sora river at its passage from the hills into the Ljubljana Basin was during the most intensive glaciations so much diminished that its largely fluvioperiglacial sediment could be covered by the glaciofluvial gravel brought by the Sava riVer. During the Pleistocene the valleys were not only much deepened, there was also a very intensive headwards erosion. This was especially intensive during the gla- ciation periods as this indicated by the broad funnel-shaped headwaters areas of the valleys and the periglacial fine scree material which is preserved above all in the lower parts of these slopes and in the alluvial fans. The intensity of these processes is also indicated by the fact that the majority of the solifluction material originates from the final Ice Age. It seems that the forest had especially quickly disappeared from these headwaters parts of the valleys and of small valleys during the glaciation periods and that here the Ice Age transformative processes had been especially durable. 195 KAZALO Izvleček — Abstract 141 (3) UVOD IN PREGLED DOSLEJ OPRAVLJENEGA DELA 143 (5) NOVA DOGNANJA O KVARTARNEM RAZVOJU ŠKOFJELOŠKEGA HRIBOVJA 145 (7) Terasa 1 (wiirm) 148 (10) Terase 2, 3 in 4 (riss, miindel, gunz) 171 (33) Terasi 5 in 6 (najstarejši pleistocen) 188 (50) RAZPRAVA O CELOTI 189 (51) LITERATURA 193 (55) THE QUARTERNARY DEVELOPMENT OF SKOFJA LOKA MOUNTAINS (Summary) 194 (56) N idr arska Virmaše iV.V.V.V.V.V »mmm GEOMORFOLOSKA KARTA ŠKOFJELOŠKEGA HRIBOVJA v Geomorphological Map of Skof ja Loka Hills ^obovš^Jca NAJNIŽJE DOLINSKO D N O Valley Bottom holocen Holocene TERASA c Terrace TERASA 1 IN U S T R E Z N I VRSAJI (Würm) Terracel and Correspouding Alluvial Fans (Würm) (Mindel) (Günz) najstarejši pleistocenski terasi Oldest Pleistocene Terraces MERILO 1 : 5 0 . 0 0 0 Scale 1000m 500 0 VZPETINE. RAVNIKI IN T E R A S E (TERCIAR) Residual Hills, Planation Surfaces and Terraces (Tertiary) Ekvidistanca plastnic 50m WURMSKE MORENE Würmien Morams Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika Z R C S A Z U v Ljubljani 1982 Avtor: Milan Sifrer, kartografsko priredila Milan Orožen Adamič in Maruša Rupert RISKE MORENE Riss Morains