GEOLOGIJA 45/1, 189–200, Ljubljana 2002
Nekaj razvojev zgornjepermskih plasti zahodno od Škofje Loke
Some developments of Upper Permian beds in the area west of Škofja Loka
(Western Slovenia)
Matev‘ DEMŠAR & Stevo DOZET Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana
Klju~ne besede: stratigrafija, zgornji perm, okolje nastanka, Škofjelo{ko hribovje, zahodne Posavske gube, Slovenija
Key-words: Stratigraphy, Upper Permian, environment, Škofja Loka hills, Western Sava Folds, Slovenia
Kratka vsebina
^lanek obravnava tri profile zgornjepermskih plasti na obmo~ju {kofjelo{kega ozemlja. Na zahodnem pobo~ju Kri‘ne gore imamo apnen~evo-dolomitni razvoj zgornjepermske serije. Apnen~evo dolomitni razvoj je razgaljen {e na obmo~ju vasi Planica pri ^epuljah. Najbolj popoln razvoj zgornjega perma pa sledimo v dolini Zadnje Smoleve.
Abstract
The article deals with three cross-sections of the Upper Permian beds in the area west of Škofja Loka. On the western slope of the Kri‘na gora there is a limestone-dolomite development of the Upper Permian series. The limestone–dolomite development is exposed in the village Planica area at ^epulje as well. However, the most complete development of the Upper Permian can be followed in the Zadnja Smoleva valley.
Uvod
V pri~ujo~em ~lanku litolo{ko raz~lenju-jemo in opisujemo posamezne ~lene zgornje-permskega sedimentnega zaporedja. Lito-stratigrafska raz~lenitev in opis litolo{kih ~lenov temeljita na podatkih, ki sva jih avtorja tega ~lanka zbrala pri geolo{kem kar-tiranju za osnovni geolo{ki karti v merilu 1:100 000 in 1:50 000 ter pri stratimetrijskem profiliranju. Za litostratigrafsko raz~lenje-vanje, primerjavo in interpretacijo okolja nastanka so detajlno raziskani trije profili v dolini Zadnje Smoleve, na Kri‘ni gori ter na obmo~ju Planice ju‘novzhodno od ^epulj (Sl. 1). V geografskem pogledu pripada to
ozemlje zelo razgibanemu reliefu Škofjelo-{kega hribovja, v geotektonskem pa zahodnim Posavskim gubam z zapleteno strukturno zgradbo.
Zahodne Posavske gube so raziskovali {tevilni geologi in znanstveniki. Zgornje-permske plasti so v tem delu Slovenije med prvimi obravnavali Kossmat (1898, 1903, 1910), Kossmat in Diener (1910) ter Heritsch (1934). Razvoj zgornjega perma v Lo{kih in Polhograjskih hribih je zelo nadrobno raziskal in opisal Ramov{ (1958a,b). Geolo{ka zgradba obravnavanega ozemlja je najbolj vsestransko in regionalno raziskana, prikazana in opisana v materialih regionalnega geolo{kega kartiranja za Osnovno
16-189-200.p65
18. 09. 02, 22:35
189
Black
190
Matevž Demšar & Stevo Dozet
Sl. 1. Polo‘ajna skica raziskanih geolo{kih presekov Fig. 1. Location sketch map of the study cross-sections
geolo{ko karto SFRJ na listu Kranj 1:100 000 avtorjev Grada in Ferjan~i~a (1974, 1976). V zgornjepermskem zaporedju sta razlikovala ve~ razvojev, ki se po njunem mnenju lateralno nadome{~ajo. Litolo{ki razvoj in geokemi~ne zna~ilnosti zgornjepermskih plasti na ‘irovskem ozemlju sta opisala Grad in Ogorelec (1980).
Buser in sodelavci (1986) so opisali stra-tigrafske, paleontolo{ke in sedimentolo{ke zna~ilnosti zgornjepermskih plasti na ozemlju Slovenije. V ju‘nih Karavankah in v osrednji Sloveniji prehajajo srednjepermski Val Gardena klastiti postopno v zgornje-permske plasti. Zahodno od Ljubljane je v zgornjem permu nastala @a‘arska formacija. V Karavankah in v Posavskih gubah (vzhodno od Ljubljane) so zgornjepermske plasti razvite v Karavan{ki formaciji.
Mikropaleontolo{ke analize je opravila Ljudmila Šribarjeva. Karbonatne kamnine
so    razvr{~ene    po    Folkovi    (1959)   in Dunhamovi (1962) klasifikaciji.
Stratigrafija
Kljub temu, da so zgornjepermske plasti prete‘no karbonatno razvite, imajo le-te sorazmerno pestro sestavo.
Profil Zadnja Smoleva
V dolini Zadnje Smoleve je v dol‘ini dobrega pol kilometra razgaljena okrog 190 m debela skladovnica temno sivih do ~rnih apnencev, lapornih apnencev, laporovcev, gli-navcev in skrilavcev (Sl. 2), ki vpadajo v smeri proti jugozahodu pod kotom 25o, le‘e pa konkordantno na sivkasto rde~em glinastem grödenskem skrilavcu, ki bo~no in
16-189-200.p65
18. 09. 02, 22:35
190
Black
Nekaj razvojev zgornjepermskih plasti zahodno od Škofje Loke
191
Sl. 2. Geolo{ki stolpec zgornjepermskih plasti v profilu Zadnja Smoleva Fig. 2. Geologic column of the Upper Permian beds in the cross-section Zadnja Smoleva
16-189-200.p65
18. 09. 02, 22:35
191
Black
192
Matevž Demšar & Stevo Dozet
navzgor prehaja v opekasto in sivkasto rde~ meljevec.
Na{teto zaporedje sedimentov zgornjega perma smo litolo{ko in po superpoziciji od najstarej{ega do najmlaj{ega razdelili na dvanajst litostratigrafskih enot in sicer:
1.  Plo{~asti glinavec, laporni apnenec, apnenec. Konkordantno na sivkasto rde~ih grödenskih plasteh le‘i 35 metrov debela skladovnica sivkasto ~rnega do ~rnega plo-{~astega in skrilavega glinavca z olivno sivo patino ter ~rnega plo{~astega (5-10 cm) la-pornega in mikritnega apnenca (mudstone). Na{tete kamnine se med seboj menjavajo, prevladuje pa glinavec.
2.  Plastnati apnenec, glinavec in skrilavec. Nad bazalno enoto zgornjepermskega glineno karbonatnega zaporedja sedimentov le‘i brez vidnih znakov prekinitve sedimen-tacije 8,5 metrov debela skladovnica pre-te‘no plastnatega (10-30 cm) in le tu in tam plo{~astega (5-10 cm) sivkasto ~rnega mi-kritnega (mudstone) in v najspodnjej{em delu lapornega apnenca z razli~no debelimi vlo‘ki sivkasto ~rnega in ~rnega glinavca in skrilavca (Tab.1., sl.1). V opisanem litolo-{kem intervalu prevladuje plastnati apne-
3. Zelo skrilav apnenec, apnen~ev lapo-rovec, laporni glinavec. Navzgor sledi zelo zanimiva tretja enota, v spodnjem delu (7,5 m) sestavljena iz tankoplastnatega (10-20 cm) ~rnega izredno skrilavega mikritnega lapornega apnenca (mudstone), ki razpada v mm in cm debele pole ter ~rn apnen~ev lapo-rovec in skrilav laporni glinavec. V srednjem delu obravnavanega litolo{kega intervala je tankoplo{~ast (1-2 cm) ~rn do sivkasto ~rn zelo skrilav apnenec. Zgornji del skladovnice tretje enote gradi izredno skrilav (“meta-morfoziran”) apnenec. Skupna debelina tretje enote zna{a 23,5 metrov.
4.  Plo{~asti apnenec. Nad enoto mo~no skrilavih kamnin le‘i ~rn plo{~ast (0,5-5 cm, izjemoma 10 cm) mikriten (mudstone) do zelo drobnozrnat (pelmikriten) tektonsko naguban apnenec (Tab.1 , sl. 2). Debelina opisanega plo{~astega apnenca zna{a 13 metrov.
5.  Glineno-laporno apnen~eve plasti z o~esno in protasto teksturo. Navzgor sledi zelo zanimiva enota glineno-laporno apnen-~evih plasti s teksturami protastega in o~es-nega gnajsa (Tab.1 , sl. 3). V spodnjem delu tega litolo{kega intervala (11 m) je ~rn ap-nen~ev skrilav laporovec z redkimi inter-
Tabla 1 – Plate 1
1.        Plastnati in plo{~asti apnenec in glinavec druge litostratigrafske enote v profilu Zadnja Smoleva
Platy and bedded limestone and claystone of the second lithostratigraphic unit in the Zadnja Smoleva cross-section
2.        Tektonsko nagubani plo{~asti mikritni (mudstone) in zelo drobnozrnati apnenec ~etrte litostratigrafske enote v profilu Zadnja Smoleva
Tectonically folded platy micritic (mudstone) and very fine-grained limestone of the fourth lithostratigraphic unit in the Zadnja Smoleva cross-section
3.        Detajl glineno-laporno-apnen~evih plasti z o~esno teksturo (Zadnja Smoleva) Detail of the clayey-marly-limy beds with eyed-structure (Zadnja Smoleva)
4.        Plo{~asti in plastnati laminirani dolomit {este litostratigrafske enote zgornjepermskih plasti v profilu Planica pri ^epuljah
Platy and bedded laminated dolomite of the sixth lithostratigraphic unit of the Upper Permian beds in the Planica at ^epulje cross-section
16-189-200.p65
18. 09. 02, 22:35
nec.
192
Black
16-189-200.p65 Cyan
18. 09. 02, 22:35
193
16-189-200.p65
Magenta
18. 09. 02, 22:35
193
16-189-200.p65
18. 09. 02, 22:35
193
Yellow
Nekaj razvojev zgornjepermskih plasti zahodno od
16-189-200.p65                                                  193
Black
Škofje Loke                                                             193
18. 09. 02, 22:35
194
kalacijami ~rnega mikritnega apnenca (mudstone) in drobnimi le~ami belega kalcita, kar daje kamnini o~esno teksturo. V zgornjem delu obravnavanega litolo{kega intervala (14 m) sta temno siv zelo tanko plo{~ast in mo~no skrilav glinavec ter siv apnen~ev laporovec z bolj ali manj {tevilnimi belimi do svetlo zelenkasto sivimi vmesnimi zelo tankimi plastmi (0,5 – 1 cm) in konkre-cijami kalcita. Skupna debelina pete enote kamnin z o~esno teksturo zna{a 25 metrov.
6.  Plo{~asti skrilavi apnenec. Konkor-dantno in brez prekinitve sedimentacije le‘i na glineno-laporno-apnen~evem zaporedju ~rn plo{~ast (2-5 cm, izjemoma 10 cm) skri-lav apnenec (mudstone). V srednjem delu obravnavanega litolo{kega intervala je le~a sivkasto zelenega skrilavca. Debelina opisanega paketa plo{~astih apnencev zna{a 10 metrov.
7. Debeloplastnati ‘ilnati apnenec. Plo-{~asti apnenec sedme enote prehaja navzgor v debeloplastnat (20 cm do 90 cm) sivkasto ~rn zrnat apnenec (wackestone) z 20 cm do 120 cm debelimi vlo‘ki tankoplo{~astega skrilavega mikritnega apnenca (mudstone). Apnenec je prepreden z belimi kalcitnimi ‘ilami. Debelina sedme enote zna{a okoli 7,5 metrov.
8. Plo{~asti apnenec. Osma enota obsega temno siv do ~rn plo{~ast (1-8 cm) zelo drob-nozrnat apnenec (mudstone). Po strukturi pripada pelmikritu, debela pa je 9 metrov.
9. Plastnati in plo{~asti apnenec. V spodnjem delu (6 m) obravnavane enote je zelo skrilav ~rn apnenec z 1,5 m dolgimi in 10 cm debelimi le~ami ~rnega drobnozrnatega apnenca, v zgornjem delu (8 m) pa je sivkasto ~rn plastnat in plo{~ast sparitni apnenec (packstone). Skupna debelina apnenca zna{a 14 m.
10. Skrilavi in plo{~asti apnenec. Deseto enoto sestavljata skrilav in plo{~ast (0,5-5 cm) temno siv do sivkasto ~rn apnenec (mud-stone), v katerem nismo na{li fosilov. Po strukturi pripada pelmikritu. Skrilavi in plo{~asti apnenec desete enote je debel 7,5 metrov.
11.   Plastnati apnenec. Ta enota je sestavljena iz sivkasto ~rnega plastnatega (15-30 cm) mikritnega apnenca (mudstone) z ve-~inoma slabo ohranjenimi organskimi ostanki (krinoidi, ostrakodi, alge). V rekristalizirani mikritni osnovi so najbolj {tevilne alge Gym-nocodium bellerophontis (Rothpletz) in Ver-
16-189-200.p65                                                  194
Black
Matevž Demšar & Stevo Dozet
miporella nipponica Endo ter nekoliko manj plo{~ice ehinodermov in lupine mehku‘cev. Po algah sklepamo na starost zgornjega perma. Debelina ~lena zna{a 8,5 metra.
12. Plo{~asti apnenec in temno sivi ap-nen~ev laporovec. Zgornjepermsko skladovnico v profilu v Zadnji Smolevi zaklju~uje ~rn plo{~ast (3-10 cm) drobnozrnat apnenec (wackestone). V srednjem delu skladovnice je sivkasto ~rn, do ~rn plo{~ast in tanko-plastnat (5-15 cm) drobnozrnat apnenec (wackestone), v zgornjem delu pa je ~rn plo-{~ast (3-10) cm drobnozrnat apnenec z vlo‘ki ~rnega skrilavega apnenca in apnen~evega laporovca. Debelina dvanajstega ~lena je 25 metrov.
Nad plo{~astimi ~rnimi apnenci le‘i horizont srednje sivega oolitnega in zrnatega apnenca ter rjavkasto sivega sljudnega me-ljevca, pe{~enjaka in skrilavca. Zaporedje kamnin, ki pri~ne z oosparitnim apnencem uvr{~amo po analogiji (Tesero) ‘e v najspod-njej{i del skitske serije.
Profil Planica pri ^epuljah
Ob cesti ^epulje-Lavtarski vrh-Planica je na obmo~ju vasi Planica lepo razkrit presek srednje in zgornjepermskih plasti (Sl. 3, 4). Na prete‘no rde~ih klasti~nih kamninah, ki smo jih po litolo{kih zna~ilnostih in po analogiji s klasi~nim razvojem Grödenske formacije pri{teli k srednjemu permu, le‘i zaporedje sedimentov, ki jih zaznamuje temna barva, v njihovi sestavi pa prevladujejo karbonatne kamnine. Po stratigrafski legi in fosilni vsebini pripadajo zgornjemu permu. Litostatigrafsko je zgornjepermsko zaporedje v profilu Planica razdeljeno v sedem ~le-nov. Dva ~lena sta apnen~eva, trije dolo-mitni, prvi in ~etrti ~len pa sestavljata dolomit in apnenec. Zgornjepermska skladovnica v profilu Planica je debela 80 metrov.
1. Biomikritni apnenec in dolomit. Prvi ~len obravnavanega zgornjepermskega zaporedja sestavljata sivkasto ~rn do ~rn plo-{~ast in plastnat (5-45 cm) algin biomikritni apnenec z vlo‘ki mikritnega apnenca ter siv-kasto ~rnega dolomita. Dolomit je debelo-zrnat in je sode~ po debeli zrnavosti nastal pri pozni dolomitizaciji apnenca. Apnenec vsebuje precej {tevilne preseke in drobce alg iz vrste Vermiporella nipponica Endo. Mi-krofosilni ostanki dokazujejo zgornjeperm-
18. 09. 02, 22:35
Nekaj razvojev zgornjepermskih plasti zahodno od Škofje Loke
195
sko starost bazalnega apnenca in dolomita, ki le‘ita navidezno konkordantno na siv-kasto rde~em grödenskem kremenovem pe-{~enjaku. Grödenske in zgornjepermske plasti vpadajo pod kotom 47o proti vzhodu. Debelina bazalnega apnenca in dolomita je 10 metrov.
2.  Plo{~asti in plastnati dolomit. Drugi ~len predstavlja rjavkasto do olivno siv, ~e je sve‘ pa temno siv do sivkasto ~rn plo{~at in plastnat drobnozrnat dolomit. Kontakti med plastmi so najpogosteje ravni do rahlo valoviti. Ponekod so v dolomitu ohranjeni sledovi laminiranosti. Temna barva prihaja od organskih in glinenih primesi. Kamnina ima pe{~en otip. Debelina posameznih plasti se giblje od 5 cm do 20 cm, debelina obravnavane dolomitne skladovnice pa zna{a 15 metrov.
3. Plo{~asti apnenec. Tretjemu ~lenu zgor-njepermskega zaporedja na obmo~ju vasi Planica pripada 9 metrov debel paket ~rnega in temno sivega, ko je preperel rjavo sivega plo{~astega lapornega apnenca, ki vsebuje slabo ohranjene organske ostanke krinoidov, ostrakodov ter mo~no prekristalizirane ostanke zgornjepermske alge Vermiporella nipponica Endo.
4.  Dolomitizirani apnenec, laporni apnenec, apnen~ev dolomit. Za ~etrti ~len je poleg sestave najbolj zna~ilna razli~na stopnja do-lomitizacije prvotnega sivkasto ~rnega la-pornega apnenca, tako da v tem intervalu zgornjepermske skladovnice opazujemo menjavanje lapornega apnenca z rjavkasto, olivno in temno sivim dolomitiziranim apnencem in apnen~evim dolomitom. Dolomi-tizacija apnenca nastopa v obliki {tevilnih dolomitnih romboedrov. Debelina ~etrtega ~lena zgornjepermskih plasti v profilu Planica zna{a 16 metrov.
5.  Biosparitni apnenec. Peti ~len najbolj karakterizira sivkasto ~rn do temno siv plast-nat (10-35 cm) biosparitni apnenec s {tevil-nimi preseki pol‘a Bellerophon sp. ter alg Vermiporella nipponica Endo, Mizzia sp. in Gymmocodium sp. Po fosilnih ostankih lahko uvrstimo ta apnenec v zgornji perm. V zgornjem delu petega ~lena je plo{~ast (1,5-8 cm) drobnozrnat sivkasto ~rn in temno siv apnenec. Debelina tega ~lena je 12 metrov.
6. Laminirani dolomit. Konkordantno brez znakov prekinitve sedimentacije le‘i nad bio-sparitnim apnencem siv, temno siv in siv-kasto ~rn plo{~ast (3-10 cm) in tankoplastnat
16-189-200.p65                                                  195
Black
(10-20 cm) drobnozrnat dolomit (Tab.1, sl. 4) z izrazito laminiranostjo. Dolomit je precej luknji~av, debel pa je 8 metrov.
7. Satasti dolomit. Zgornjepermsko skladovnico v profilu Planica zaklju~uje 10 metrov debel ~len plastnatega (10-25 cm) bledo rjavkasto sivega do temno sivega dolomita s satasto teksturo.
Konkordantno na njem le‘e plastnat rumenkasto siv pe{~en dolomit z navzkri‘no laminiranostjo ter oran‘no sivo rjavi pe{~eni dolomitni lapor, meljevec in pe{~enjak z veliko sljude, ki pripadajo ‘e skitu.
Profil Kri‘na gora
Profil poteka v smeri pribli‘no sever-jug po zahodnem pobo~ju Kri‘ne gore ob gozdni poti, ki pri~enja pri kmetiji Mlinar v Sred-ni{ki grapi in kon~a jugovzhodno od Pra-protna ob glavni cesti Škofja Loka-Selca. Ob omenjeni gozdni poti so v smeri od severa proti jugu lepo razgaljene permokarbonske, grödenske, zgornjepermske, skitske, anizij-ske, ladinijske in cordevolske plasti. V obravnavanem profilu so zgornjepermske plasti razdeljene v {tiri ~lene (Sl.3), njihova skupna debelina pa zna{a 40 metrov.
V profilu Kri‘na gora (Sl. 3, 4) le‘e zgor-njepermske plasti rahlo diskordantno na grö-denskem bledo zelenem in skrilavem, sljud-nem kremenovem pe{~enjaku in meljevcu. Tako zgornjepermske kot grödenske plasti vpadajo proti jugu pod kotom 45o.
1. Dolomitizirani apnenec. Prvi ~len zgor-njepermskega sedimentnega zaporedja sestoji iz sivkasto ~rnega plo{~astega in tan-koplastnatega (5-15cm), drobnozrnatega, bolj ali manj dolomitiziranega apnenca. Kamnina je ponavadi tako mo~no prekristalizirana, da so organski ostanki v njej zelo slabo ohranjeni, pripadajo pa krinoidom, ostrakodom, algam (verjetno algi Vermiporella nipponica Endo) in foraminiferam (verjetno Glomospi-ra sp.). Debelina bazalnega zgornjepermske-ga ~lena je ocenjena na 11 metrov.
2. Apnen~ev dolomit. Drugi ~len zgornje-permskega litolo{kega stolpca je zgrajen iz temno sivega do sivkasto ~rnega plo{~astega (5-15 cm), srednje in drobnozrnatega, luknji-~avega, bolj ali manj apnen~evega dolomita. Apnen~ev dolomit vsebuje {tevilne preseke in ostanke alg, ki v glavnem pripadajo vrsti Vermiporella nipponica Endo. Po strukturi
18. 09. 02, 22:35
196
Matevž Demšar & Stevo Dozet
PLANICA  PRI   CEPULJAH PLANICA AT   ÈEPULJE
KRIZNA    GORA
O <
I
t—
10
o <
<
o —
GEOLOŠKI STOLPEC
GEOLOGICAL COLUMN
< (O
± UJ
JZ
"Ji
z (rt
_,UJ
GEOLOŠKI STOLPEC
GEOLOGICAL C O LUMN
(m)
o
<
10
o
<
Sl. 3. Geolo{ka stolpca zgornjepermskih plasti v profilih Planica in Kri‘na gora Fig. 3. Geologic columns of the Upper Permian beds in the Planica at ^epulje and Kri‘na gora
cross-sections.
16-189-200.p65
18. 09. 02, 22:35
196
Black
Nekaj razvojev zgornjepermskih plasti zahodno od Škofje Loke
197
L E G E N D A
1 – Plastnat apnenec, 2 – plo{~ast laporni apnenec, 3 – dolomitiziran apnenec, 4 – plastnat dolomit, 5 – plo{~ast dolomit, 6 – zrnati dolomit, 7 – pe{~en dolomit, 8 – laminiran dolomit, 9 – laporni dolomit, 10 – laporovec, 11 – pe{~en laporovec, 12 – pe{~enjak, 13 – meljevec, 14 – glinavec, 15 – pe{~en glinavec, 16 – skrilav glinavec, skrilavec, 17 – o~esna tekstura, 18 – makrofavna, 19 – pol‘i, 20 – korale, 21 – mikrofavna, 22 – mikroflora, 23 – diskordanca
L E G E N D
1 – Bedded limestone, 2 – platy marly limestone, 3 – dolomitized limestone, 4 – bedded dolomite, 5 – platy dolomite, 6 – grained dolomite, 7 – sandy dolomite, 8 – laminated dolomite, 9 – marly dolomite, 10 – marl, 11 – sandy marl, 12 – sandstone, 13 – siltstone, 14 – claystone, 15 – sandy claystone, 16 – shaly claystone, shale, 17 – eyed-structure, 18 – macro fauna, 19 – gastropods, 20 – corals, 21 – micro fauna, 22 – micro flora, 23 – discordance
Sl. 4. Legenda k sl. 2 i 3 Fig. 4. Legend to Figs. 2 and 3
pripada opisani dolomit biosparitnemu dolomitu (biodolosparit). Debelina apnen~eve-ga dolomita zna{a vsega 5 metrov.
3.  Plastnati dolomit. Tretji ~len zgornje-permskega karbonatnega zaporedja sestoji iz plastnatega temno sivega drobnozrnatega dolomita. Plasti dolomita so debele 10 cm do 30 cm. Povr{ine ploskev so ravne do valovite. Dolomit se kroji paralelepipedsko, debelina ~lena pa zna{a 20 metrov.
4. Plastnati dolomitni apnenec in apnen-~ev dolomit. Zgornjepermsko skladovnico na Kri‘ni gori zaklju~ujeta sivkasto ~rn, ~e je preperel temno rjavkasto siv, debelozrnat (kristalast), plastnat (15-40 cm), mo~no dolo-mitiziran apnenec in apnen~ev dolomit. Obe kamnini sta izredno mo~no prekristaljeni, tako da so organski ostanki v njih zelo te‘ko prepoznavni. Razlo~ljivi so le ostanki alg, ki pripadajo verjetno vrsti Vermiporella nip-ponica Endo in ostanki krinoidov. Blizu kontakta s skitskim dolomitom se v temno rjavkasto sivem dolomitu pojavljajo ovalni in
okrogli preseki zapolnjeni z belim kalcitom, ki spominjajo na preseke koral iz rodu Waa-genophyllum indicum Waagen et Wentzel.
Diskusija in primerjava
Raziskave so pokazale, da so zgornjeperm-ske plasti na ozemlju zahodno od Škofje Loke razvite povsod karbonatno. Sestoje iz dolomita in apnenca. Podrejeno so prisotni laporovci in glinavci. Ponekod gre izklju~no za apnen~ev ali dolomitni razvoj, najpogosteje pa se horizonti apnenca in dolomita med seboj menjavajo. Drugod je stopnja do-lomitizacije tako razli~na, da opazujemo menjavanje razli~nih karbonatnih kamnin tudi znotraj posameznih horizontov oziroma paketov. Le v spodnjem delu profila Zadnja Smoleva prevladujejo v sestavi glinavci in laporovci nad apnencem. Zgornjepermski karbonati le‘e konkordantno ali diskordan-tno na pisanih klastitih Grödenske forma-
16-189-200.p65
18. 09. 02, 22:35
197
Black
198
cije, konkordantno na njih pa le‘e skitske kamnine. Debelina zgornjepermskega sedi-mentnega zaporedja je od profila do profila razli~na. Najve~ja debelina je izmerjena v profilu Zgornja Smoleva, najmanj{a pa v profilu Kri‘na gora. O~evidno je, da na obravnavanem ozemlju debelina zgornjeperm-ske skladovnice v smeri NW-SE pada.
Pri kamninah zgornjega perma na raziskovanem ozemlju prevladuje sivkasto ~rna barva. Po barvi se zgornjepermska serija ostro lo~i od spodaj le‘e~e srednjepermske, ki je prete‘no sivkasto rde~a, in zgoraj le‘e~e skitske, kjer prevladujejo rumeno, olivno in oran‘no sivi toni. Po strukturi je zgornje-permski apnenec najpogosteje mikriten, bio-mikriten ali biospariten. V profilu Zadnje Smoleve ga odlikuje izredna skrilavost. Po drugi strani je ta apnenec na nek na~in spremenjen (“metamorfoziran”) zaradi poznej{e tektonizacije. Apnenec je v~asih laminiran. Laminiranost nastopa zaradi razli~ne zrna-vosti kamnine.
Zgornjepermski dolomit pripada po strukturi ve~inoma dolosparitu in dolointraspa-ritu ponekod pa dolomikritu. Dolomit je po strukturi sode~ ponekod najverjetneje kas-nodiagenetski, v prete‘nem delu litolo{kega stolpca pa zgodnjediagenetskega nastanka. Mestoma se pojavlja tudi dolomit s satasto teksturo.
Med profili je po sestavi in drugih zna-~ilnostih najbolj zanimiv profil Zadnje Smo-leve. Po na{em mnenju je najbolj primerljiv s klasi~nim razvojem t.j. z zgornjepermsko Belerofonsko formacijo v italijanskem delu Ju‘nih Alp (Bosellini & Hardie, 1973) oziroma v ju‘nih Dolomitih. Zgornji del zgornjepermskega karbonatnega zaporedja odgovarja po sestavi in debelini faciji Badiota, spodnji del omenjenega zaporedja s-edimentov (glinavci, laporji, plo{~ast in skri-lav apnenec) pa bi lahko bil ekvivalent facije Fiammazza. Tanke plasti in drobne le~e (“o~esa”) belega kalcita so mogo~e nastale z nadome{~anjem prvotnih evaporitnih mineralov. V ostalih profilih je zgornjepermska skladovnica sestavljena iz paketov apnenca in dolomita, ki se med seboj menjavata. Po debelini in litolo{ki sestavi sode~ je v teh profilih razvita le zgornja facija Badiota. Dolomit je ve~inoma nastal pri kasni do-lomitizaciji prvotnega apnenca, tako da je fosilna vsebina v njem ve~idel uni~ena. Ni-
16-189-200.p65                                                  198
Black
Matevž Demšar & Stevo Dozet
kjer v preostalih profilih pa ni kamnin, ki bi kazale na razvoj spodnje klasi~ne facije Fiammazza. Na to, da facija Fiammazza tod ni bila odlo‘ena, ka‘e tudi majhna debelina zgornjepermske skladovnice.
Na Kri‘ni gori je po na{em mnenju ohranjena @a‘arska formacija (Ramov{, 1958 a,b).
Zaklju~ki
Na obravnavanem ozemlju, ki v geotek-tonskem pogledu pripada zapleteni zgradbi Posavskih gub, so zgornjepermske plasti v glavnem zgrajene iz karbonatnih kamnin. Ponekod so sestavljene izklju~no iz dolomita ali apnenca, ali iz paketov apnenca in dolomita, ki se med seboj menjavajo.
V raziskanih geolo{kih presekih le‘e temno sive do ~rne zgornjepermske kamnine kon-kordantno na srednjepermskih klastitih Grödenske formacije, navidezno konkordan-tno na njih pa le‘e skitske plasti. Srednje-permsko zaporedje sestoji iz pisanih (prevladuje sivkasto rde~a barva) bolj ali manj sljudnatih kremenovih pe{~enjakov, meljev-cev, konglomerati~nih pe{~enjakov, redkeje konglomeratov, glinavcev in skrilavcev, skit-ske plasti pa pri~enjajo z oolitnim (Tesero) horizontom.
Po strukturi pripada zgornjepermski apnenec mikritu, biomikritu in biosparitu. V dolini Zadnje Smoleve je apnenec najpogosteje skrilav in ima videz metamorfne kamnine, kar je najverjetneje posledica mo~nih sprememb zaradi tektonike in drugih dejavnikov.
Zgornjepermski dolomit je v strukturnem pogledu dolosparit, dolointrasparit ali dolo-mikrit. V~asih je laminiran ali ka‘e satasto teksturo. Po na{em mnenju je dolomit nastal pri zgodnji in tudi pri kasni dolomitizaciji prvotnih predvsem zrnatih apnencev. Dolo-mitizacija je bila mo~na zlasti v profilu Planica, kjer je prav diageneza vzrok pestrej{e sestave tamkaj{nje zgornjepermske skladovnice, saj se poleg razli~nih tipov apnencev in dolomitov pojavljajo tudi razli~no dolomi-tizirani apnenci in apnen~evi dolomiti. V profilu Zadnje Smoleve se poleg redkih apnencev in dolomitov pojavljajo tudi glinavci, pe{~eni glinavci in laporovci. V spodnjem delu sedimentnega zaporedja klastiti prevladujejo nad karbonatnimi kamninami.
18. 09. 02, 22:35
Nekaj razvojev zgornjepermskih plasti zahodno od Škofje Loke
199
Fosilnih ostankov je v kamninah raziskanih profilov sorazmerno malo, kar je posledica mo~ne dolomitizacije in drugih diage-netskih sprememb in mo~ne tektonike. Med fosilnimi ostanki se v zgornjepermskih plasteh obravnavanega ozemlja najpogosteje pojavljata algi Vermiporella nipponica Endo in Gymmocodium bellerophontis (Roth-pletz). Tu in tam dobimo tudi ostanke pol‘a Bellerophon sp.
Zaradi na{tetega in po dosedaj znanih podatkih sta profila Planica pri ^epuljah in Kri‘na gora bolj primerljiva z razvojem @a-‘arske formacije (Ramov{, 1958a). Po lito-logiji in glede na debelino menimo, da je geolo{ki presek v dolini Zadnje Smoleve primerljiv s klasi~nim razvojem v italijanskih Ju‘nih Alpah in Dolomitih (Bosellini & Hardie, 1973) in da verjetno pripada faci-jama Fiammazza in Badiota.
Zahvala
Paleontologinji Geolo{kega zavoda Slovenije Ljudmili Šribarjevi se zahvaljujeva za dolo~anje mikrofosilov. Ministrstvu za {ol-stvo, znanost in {port ter Geolo{kemu zavodu Slovenije se zahvaljujeva za financiranje sistemati~nih in detajlnih geolo{kih raziskav na obmo~ju zahodnih Posavskih gub.
Some Developments of Upper
Permian beds in the area west of
Škofja Loka (Western Slovenia)
Summary
Our geological researches have been done in the frame of regional and detailed geological mapping for the Geological map of Slovenia on the scale of S 1:100 000 and 1:50 000. The selected geological cross-sections are situated in the Škofja Loka hills.
In this article, first of all, a detailed litho-stratigraphic dismembering of the Upper Permian stratigraphic sequence in the geological sections the Zadnja Smoleva valley, the Kri‘na gora and the Planica at ^epulje have been performed (Fig. 1). The Upper Permian sedimentary succession in the Zadnja Smoleva valley (Fig. 2) is subdivided in twelve lithostratigraphic units. On the other
16-189-200.p65                                                  199
Black
hand, in the geologic section of Planica at ^epulje and Lavtarski vrh (Fig. 3, 4) seven lithostratigraphic units have been found. Finally, the cross section Kri‘na gora (Fig. 3, 4) is divided in four lithostratigraphic units.
In the considered area the Upper Permian beds are chiefly built of carbonate rocks. At some places they are composed exclusively of dolomite or limestone, and in other places of packets of dolomite and limestone alternating between themselves.
In all three examined geological sections the dark grey to black Upper Permian beds lie concordantly upon the Middle Permian Val Gardena clastic rocks consisting of variegated (greyish red colour is prevalent) more or lesser micaceous quartz sandstones, silt-stones and conglomeratic sandstones, and rarely from conglomerates, claystones and shales.
For the Upper Permian rocks is characteristic dark to black colour. Respecting the very dark colour these rocks could be easily separated from the underlying variegated Val Gardena rocks.
According to structure the Upper Permian limestone belongs to micrite, biomicite and biosparite. In the Zadnja Smoleva valley the limestone is for the most part shaly having an appearance of a metamorphic rock, what is most probably a consequence of strong tectonic activity.
According to structure the Upper Permian dolomite is dolosparite, dolointraspa-rite and dolomicrite. Occassionally, it is laminated and due to substitution very changed showing a celular texture.
From the geotectonic point of view the study area belongs to the Western Sava folds, characterized by very complex and complicated geological structure.
The fossil remains are in the rocks of examined geologic sections relatively rare, what is a consequence of strong dolomitiza-tion and other diagenetic changes, as well as strong tectonics. The most frequent fossil remains in the Upper Permian sedimentary rocks of the study area are fragments of the algae species Vermiporella nipponica Endo and Gymmocodium bellerophontis (Roth-pletz). Occasionally, in the carbonate rocks remains of the gastropod Bellerophon sp. and very probably of the coral genus Waa-genophyllum sp. are present. The described
18. 09. 02, 22:35
200
Matev` Dem{ar & Stevo Dozet
Upper Permian succession of sediments passes upwards normally to the overlying Scythian beds, which starts with the oolitic limestone (Tesero horizon – Bosellini & Hardie, 1973). Due to these facts and according to up present known data, in our opinion, the Planica at ^epulje and Kri‘na gora geologic sections are in some way comparable with the development of @a‘ar formation (Ramov{, 1958a). According to li-thology and considering the thickness the Zadnja Smoleva cross-section is more comparable with the classic development in the Italian Southern Alps and Dolomites ( B o -s e l l i n i & H a r di e , 1973) belonging probably to the Fiamazza and Badiota facies.
Literatura – References
B o s e l l i n i , A . & H a r d i e , L . A . 1973: Depositional theme of a marginal marine evapor-ite. – Sedimentology, 20, 5-28, Oxford.
Buser, S., Grad, K., Ogorelec, B., R a m o v { , A . & Š r i b a r , L j . 1986: Strati-graphical, paleontological and sedimentological characteristics of Upper Permian beds in Slovenia, NW Yugoslavia. -Mem. Soc. Geol. It., 34, 195-210, Roma.
D u n h a m , R . J . 1962: Classification of carbonate rocks according to depositional texture. – Mem. Amer. Assoc. Petrol. Geol. 1, 108-121, Tulsa.
Folk, R. L. 1959: Practical petrographic classification of limestones. – Amer. Ass. Petrol. Geol. Bull, 43, 1, 1-38, Tulsa.
Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1974: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, list Kranj 1:100 000. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1976: Tolma~ za list Kranj L 33-65. – Osnovna geolo{ka karta SFRJ, 1:100 000. – Zvezni geolo{ki zavod, 70 pp., Beograd.
G r a d , K. & O g o r e l e c , B. 1980: Zgornje-permske, skitske in anizi~ne kamenine na ‘irov-skem ozemlju. – Geologija, 23/ 2, 189-220, Ljubljana.
Heritsch, F. 1934: Die Oberpermische Fauna von @a‘ar und Vrzdenec in den Savefalten. – Ves-nik Geol. inst. kr. Jugoslavije, 3, 1, Beograd.
K o s s m a t , F. 1898: Die Triasbildungen der Umgebung von Idria und Gereuth. – Verh. Geol. R.-A., 86-103, Wien.
Kossmat, F. 1903: Ueberschiebungen im Randgebiet des Leibacher Moores. – Comptes Ren-dus 9, Congr. Géol. intern. de Viennes, 509 pp., Wien.
K o s s m a t , F . 1910: Erläuterung zur geologischen karte der Öster.- Unger. Monarh., SW-Gruppe, Nr. 91. Bischoflack und Idria, 104 pp., Wien.
Kossmat, F. & Diener, C. 1910: Die Bellerophonkalke von Oberkrain und ihre Brachio-podenfauna. – Jb. Geol. R.A., 60, Wien.
Ramov{, A. 1958a: Razvoj zgornjega perma v Lo{kih in Polhograjskih hribih. – Razprave SAZU 4. razr., 455-622, Ljubljana.
R a m o v { , A., 1958b: O faciesih v zgornjem wordu in zgornjem permu v Sloveniji. – Geologija, 4, 188-190, Ljubljana.
16-189-200.p65
18. 09. 02, 22:35
200
Black