^ "P	' ^^^ ^ ^^^ T \	^ Slovensko-Amerikanski ^
1 ISEST*	I INaTOCia.	KOLEDAR
Izhaja vsak dan izvzonS	N^ lln|>kJ JL ^ %A?JL	Ztt |eto 190S
ncddj in praznikov. ,	je dobiti po 30 c. poštnine prosto. Kole-
™ • n I	t	JJ dar je zelo zanimiv ter ima obilo slik. ll
^ -	_List slovenskih delavcev v c^tnerikL_--^jj
'— i	-------
rELErON PISARNE: 1279 KECTCML - fclml m fleooad-Cla« Matter, »eptember U, IMS, at the Fort Office at New York, X. Y„ under the Act of Congres of March 8, 1879.	TELEFON PISARNE: 1S79 UOTOl.
NO. 10. — ŠTEV. 10.	NEW YORK, MONDAY, JANUARY 13, 1908". — V PONEDELJEK, 13. PROSINCA 1908. "	VOLUME XVI. — LETNIK XVL
Japonska nevarnost. Obravnave diplomatov, i
V WASHINGTONU TRDIJO, DA
JE NAJHUJŠE ŽE KONČANO, DASIRAVNO ŠE NI VSE V REDU.
Krizo, ktera je nastala vsled naseljevanja Japoncev, se ni smatrati
za končano.
POGAJANJA.
-o-
Washington. 11. jan. Vsi tukajšnji oficijelni krogi se sedaj ba vi jo skoraj izključno le z japonskim vprašanjem. Tekoin zadnjih dveh meaeeev je bila uradna korespondenca in brzojavlja-nje med obema vladama i/.redno živahno. Pri teh posvetovanjih in medsebojnih predlogih se je šlo v prvej vrsti radi naseljevanja jaj-m-kih kalijev v Zjed. državah. Obravnave so se ie pričele minulo spomlad. takoj potem. ko je bil naš novi tta>elniški zakon sprejet. T;i zakon določa namreč omejitev japonskega J aseljevanja. Vse • bra v na ve -e vrnile v Tokio in Aiecr |M) poslaniku \Vri_rhtu in kasneje |h) njegovem nasledniku 0*Brie-nu. J»[K>:!s';a vlada je prvotno izjavila. da je voljna izseljevanje svojih podanikov v Zjed. dr/fcve omejiti in je izdelala tozadevne regulacije. zlasti
na»« .iti se ie onin. Jap-neem. kteii bi irneii v to vladino d<<\olje nje. Odgovor Japoi.ske na tozadevno ameriško zahtevo je bil -pis;*ii v v;-« \em in ne-
kuliKH )iH'/;f[ Mfili -Mil>iU. I/ vtflf^il
je od>e\a ■> muouo -au;<»/a v ■ -I i. rak'>.
iz 11 a ja tujk,:' i n :.;< ii, vendar "i pa /a jed no >klenilif da- bodo opa/e-vali. kak i i :iek t* »de in.ela imenovana dozdevna jaj**n- k si odredba na na-seljevanj*- .';! »" n-v. _\a la način >e je pa dognalo, da je prišlo v Zjed. države še ver Jap>ii:eev > tK;:r je JapOH->ka obljubila. «ia 1* It- .ia-eijevanje omejila, kekor pr*-d to ''omejitvijo*'. X« ktere im-wee je pri-l«» enkrat toliko Japoncev kakor preje. O tem je potem naša vlada po svojem zastopniku v T«>kio naztianiia tamošnjej vla-di. kterej je tu«!i -j*.ročiia» da naše ljudstvo zaht«-\a. «la se Japoncem naseljevanje sploh prepove. Japonska vlada je na to odgovorila. da jej je zelo težavno regulirati i/>e!jevanje. to tem bolj. ker sj Mexico želi japonskih naseljencev. Obljubila je tudi. da bode storila vse potrebno, »la se izseljevanje JajKMieev iz Mehike v Zjed. države prepreči. Zajedno je izrazila tudi željo, da bi ameriški kongres ne izdal zakona, kteri bi prepovedal naseljevanje Japoncev, kar naj arr.eriška vlada jamči.
vlada je na to seveda odgovorila, da kaj tacega ne rrore jamčiti, ker k »ngres je pri nas najvišja instanca. Pač je pa vlada obljubila, da bode predsednik deloval na to, da kongres takega zakona ne odobri.
Japonci položaj je [»ostal tako de-likaten, da tukaj vsaki dan vrše konference, kterim prisostvujejo ra-zun tajnikov tudi pomožni tajniki in naš poslanik Wilson iz Pekinga. Pod-tajnik Adee običajno izdeluje navodila, ktera dobe potem naši zastopniki v inozemstvu. Wilson je bil dalj časa pridejan našemu poslaništva v Tokio in tudi drugi udeležitelji konferenc so se deloma dalj časa mudili na Daljnem Iztoku. V novejšem času ao pričeli iz Tokio prihajati uljudnej-ši odgovori in prejšnji ponos je skoraj popolnoma zginol. Iz tega je pričakovati, da od strani Japoncev ni več pričakovati, da bi se položaj poostril. Vendar pa tukajšnja vlada ne smatra krizo za popolnoma končano, dokler naše vojno brodovje na pride I▼ zaliv Magdalena v mehikanskej Ca-lifomiji. Mogoče je namreč, da postanejo v Tokio zopet arogantni še predno pride naše brodovje do svojega prvega glavnega eilja. V vseh vla-dinih oddelkih se neprestano dela in vsak oddelek računa pri tem vedno z japonskim položajem. Vri oddelki se pripravljajo na vse eventnalnosti, ne da bi kedo na te eventualnosti vei$eL Povsem na tihem so vse obrežne posadke ob Pacifiku pomnožili in trdnjave popravili ter ojačilL Vlad« jo poslala velikanske koli&ne strel ji va m taanoinje obreijo in vse je priprav-
g«M,dasa ■pada& poeadk poS-
r » |
... i ■ •
] 'e vojaštvo tje. kjer je potrebno. Ge- | neralni štab skoraj vse leto ni delal druzega, nego nabiral informacije o ■ japonskih vojaških razmerah in ta- j mošnje m vojnem razpoloženju. Vse to j se je godilo in se Še godi pod krinko previdnosti. Da pride do vojne z Japonsko, sicer nihče ne pričakuje, vendar pa želi vlada, da bode na njo pripravljena.
I Naše vojno brodovje bode moralo biti na svojem potovanju na Pacifik skrajno oprezno. Vladi, oziroma uradu naše vojne mornarice ni na nikak : ačin mogoče dobiti informacij, iz ko-^ih bi bilo razvidno, kje se mudi sedaj japonsko vojno brodovje, kajti že dol-go časa ni nikakih poročil o gibanju te vojne mornarice. Znano je le toliko, da se nahaja le izredno mali del japonskega vojnega brodovja na japonskem vodovju. Kje je večina japonskih vojnih ladij, tega nihče, razun japonske vlade ne ve. Nihče ni prikriva svojega začudenja radi spretnega prikrivanja o gibanju japonske mornarice in tamošnjih vojaških zadev, kajti ni jednej narodnosti se dosedaj še ni posrečilo svoje vojne tajnosti tako spretno prikriti, kakor japon-skej. Radi tega kalkulirajo v uradu naše vojne mornarice, da bode prišlo do napada od strani Japoncev — ako sploh pride do napada — le na za-padnej strani Južne Amerike, oziro-i :i predno pride naša mornarica v zaliv Magdalena v mehikanskej Califor-niji. —
V«	pa, kakor rečeno..tukaj ni-
i hči' n.- pri. akuje. da bi Japonska pri-t ia ■/. vojno, kajti tukaj je vsakdo i iv. i je:;, da bi Anglija kot japonska zaveznica ne šla na vojno v prid Ja-1 po i cev. kar je Anglija že uradoma iz-av:'a in ten: izjavam se tukaj verja-
■	n.e. Znrmo namreč, la -o tudi v \' liji v i'č i:c ' j-revajn za Japonce rako. \ak 'r -e nekdaj. Japonci so
. «• n.a i"si k:: ko j .a roj »lovno družbo An-i '<■ izfH.ilrinili iz Pacifika in tudi i/, •a tad-keja ••l»r< / a i:j to -ta dva važna laktorja. Anglija se tudi iz dru-- z.:!i razi *-ov neče opreti 7. našo republiko, ker je splošno znano, da t»i <'a-natla sočustvovala /. nami in [»sledi-
■	ca temu bi bila. da bi -e severoameri-
■	;ke angleške kolonije združile z na-
■	-inii državami.
Tudi finančni položaj Japonske je " -<-»laj skrajno neugoden za pričetek vojne. Pred vsem bi morala Japonska najeti veliko državno posojilo. Dosedaj je dobivala potrebni denar v Angliji in pri na-, toda sedaj jej ga ni mogoče dobiti niti tukaj niti v An-1 irliji. Nemčija jej ne more dati denarja. ker ira sama nima. Ostane torej le 1 ~e Francija, kjer je vedno obilo de-1 narja na razpolago, in Francija bi Ja-j>oncem dala denar prav gotovo. Fran-" '-o-ke kolonije v Aziji so izpostavljene japonskim napadom, ktere se naj-ložje odvrne, ako se Japoncem posodi denar. Japonska dosedaj Francozom ni škodovala niti v teritorijalnem. 1 niti v trgov-kern smislu in sicer naj-brže vsled previdnosti. Vse to so tukaj uvaževali in radi tega je bila na-> ša vlada napram Franciji nad vse • uljudna in je mnogo pregledala, kar ! bi drugim deželam nikdar ne odpusti-( la. Vse to se je zgodilo samo radi tega, da se vladi v Parizu ne zamerimo in d2 Francijo tako ne pridobimo za to, da bi posodila Japoncem denar.
Po preteku devetdesetih dni mora priti naše vojno brodovje v zaliv Magdalena. Ako pride tje, ne da bi prišlo na poti do napada, potem bodo tu " prepričani, da do konflikta še mnege ' let ne pride, kajti naše zapadno obrežje bode potem dovolj zavarovano.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
t
za $ 10.30 ............ 60 kron,
za f 20.40 ............ 100 kron,
za t 40.80 ............ 200 kron,
za % 101.75 ............ 600 kron,
za $ 203.50 ............ 1000 kron,
za 11016.00 ............ 6000 kron.
E
Poštarina Je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane evote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pofiiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprlli5-neje do $26.00 v gotovini ▼ priporočenam ali registriranem pismu, vetje zneake po Domestic Postal Money Order at pa Now York Bank Draft FRANK BAXSKE OO.,
10» Greenwich St., Nov York, «104 St. Olair Ave^ N. X.
Gospodarski položaj. I j Neugodna poročila.
IZ VELIKIH MEST IN SREDIŠČ OBRTI NE PRIHAJAJO UGODNA POROČILA. ^
Velika parada brezposelnih ljudi v Cineinnatiju, Ohio.
V OKRAJIH ANTRACITA. -o-
, Chicago, 111., 11. jan. Glasom skrb-
■	uih preiskovanj o položaju tukajšnje-
■	ga delavskega trgovišča se je dognalo
■	žalostno dejstvo, da je samo v Chica-[ gu 138,950 delavcev brez dela. Ob tem
■	ča^u je bilo druga leta v tukajšnjem i mestu običajno le po 50,000 ljudi brez
-	dela, oziroma brez-zaslužka. Ako se , torej teb 50,000 odšteje, ostane še ved-i no 88.950 delavcev brez dela. Vsi ti i so zgubili delo radi neugodnega go-
-	spodarskega položaja.
i Cincinnati, O., 11. jai^ Tukajšnji » brezposelni delavci so p red v če raj š-i njim priredili po mestu veliko parado.
-	Xa t isoče teh ljudi je korakalo pred
-	City Hali. kjer se je njihova delega-
-	cija posvetovala z inayorjem in niest-
-	nimi svetovalci, koje so brezposelni naprosili za pomoč. Mayor jim je na-
. 'tnanil. da bode takoj izdal $20,000 . /.a pon o.-. Nadalje je tnavor odredil , v>e potrebne korake, da se v mestu i ustanove po-taje. kjer bode dobiti
-	brezplačni kruh in juho ter druge po-_ trebŠčine.
Philadelphia. Pa., 11. jan. Medtem i- .i1' trgovii:a s trdim premogom v minolem letu izvanredno napredovala, , ker je bila zima z.-lo huda. je letos
-	trgovina s tem pridelkom vsled mile , zime pričela nazadovati. Vsi trgovci ^ imajo obilo premoira na razpolago, to . tem bolj. ker ga tudi tovarne radi sla-. !iega g-^podarskega položaja ne ]xi-. trtbujejo t.diko. kakor običajno. Xa-. ro.-ila na premog {».»-tajajo vedno bolj _ redka in mnogo jih je popolnoma iz-. ostalo. Posledica temu bode, da bodo
pridobivanje premoga izdatno omejili. f> oziroma, da bodo na tisoče pretnogar-k ,jev o.lsl ovil i, ako se {»olož.aj hitro ne a izboljša. Premogove družbe so nam-_ reč sklenile, da se sedaj z delom preneha ko so delavci dražji nego v naj-j ugodnejšem času.
_ lioston. Mass., 11. jan. Tukajšnja I mted Company, pri kterej dela sto e delavcev, je sklenila, da preneha z delom radi slabih časov in da odpre
tovarno šele prihodnjo spomlad. _
Tovarno Lovvney Chocolate Co. so tu-_ di za najmanj teden dni zaprli. Ko se zopet prične z delom, bodo število de-. lavcev izdatno omejili. ! Holyoke, Mass., 11. jan. Tovame American Thread Co. v Hadleyu in Merricku so za par dni zaprli, vendar pa ni mogoče dognati, koliko časa bode moralo 1200 delavcev tega podjetja
počivati.
e
r Collingwood, Ontario, 11. jan. Col-
lingwood Shipbuilding Co. je svoje tukajšnje podjetje zaprla in jwled te-3 je zgubilo 450 delavcev svoje delo. i Delavci so zahtevali, da se jim plača poveča za 15 odstotkov in so pričeli štrajkati. Delodajalci so delavcem za-1 man dokazovali, kako žalosten je sedaj gospodarski položaj in ker se 5 ktjub temu niso hoteli vrniti na delo, 1 je ravnateljstvo sklenilo, da se z de^ ' lom popolnoma preifeha.
Izredna bolezen. _ "
) Lansing, Mich., 11. jan. V tukajšnje mesto je prišlo na mirijade nepoznanih bacilov, kteri so napadli vse , prebivalstvo, staro in mlado, ter pro-t vzročili čudno bolezen, kojo se zdrav-, nikom dosedaj še ni posrečilo pro-( učiti. Glavni simptomi te bolezni so, t da^postane človeku slabo, da ga prič-, ne boleti želodec, da se mu v glavi vrti in da končno bluva kakor Vezuv. ^ Pitno vodo so preiskali, toda prona-šli so, da je čista ,in izvrstna. Ko-nečno so prišli do mnenja, da je bolezen, koja se k sreči ne konča smrtno, nastala vsled čudnega vremena, kte-ro ni ne zimsko ne spomladansko.
Umor-in požig.
V Lawrenccville, Ga., so zaprli J. Hudsona in Henry Campbella, ktera sta obdolzena, da sta Hudsonovo ženo umorila in potem hišo požgala. V razvalinah imenovane hiše so n?51i sežgani trupli Hud?onove žene in njenega tri mesece starega deteta.
■ n
Naši mornarji in _I
pretep v Pernambucu.
/
tvtf.t) mornarji naše vojne 1
mornarice in policijo v pernambuco je
i
prišlo do boja.
Oklopno brodovje je dospelo v Rio de 1 Janeiro; krasen prizor.
zabave na ekvatorju. -o-
Rio de Janeiro, Brazil, 13. jan. Iz Pernambuca se brzojavlja, da je pri-šlo tamkaj med mornarji Zjed. držav, oziroma med mornarji tjekaj došle torpedne flotile. kteri so šli na kopno, do pretepa, pri kterem je posredovala policija, ki je bila pa tudi lepena. Mnogo mornarjev je bilo ranjenih in 20 so jib radi pijanosti zaprli. Poročnik Cone, ki je poveljnik llotile, se posvetuj? z oblastmi in je obljubil, da bode v nadalje pretepe . med mornarji in policijo preprečil.
Nek mornar torpedovke Lawrence je skušal priti na ladijo in je pri tem utonil.
Kio de Janeiro. 13. jan Oklopno brodovje Zjed. držav je včeraj popo-ludne -ob 3. uri dospelo v tukajšnjo ! !uko. Tri tisoč milj dolga pot iz Tri-nidada do tukaj se je za vršila brrz kakega posebnega dogodka. Brazilci so mornarje nej>opisno navdušeno pozdravili in na tisoče ljudi jim je kričalo Biten Arrivadoi!" Vse okloj*-•ii<-" so sedaj tukaj zajed no s provi-janluiiui ladijnmi. Brodovje je sedaj | napravilo tretjino svoje poti v San
•	Francisco.
Prebivalstvo tukajšnjega mesta se ! je pričelo že rano zjutraj zbirati na 1 ulicah in na tisoče ljudi si je zagoto-1 vilo ugodne prostore na poslopjih, iz kte*"ib je videti na prekrasen zaliv. I'oj»oludne so se na obzorju pojavile
-	oklopuice iz Severne Amerike v dol-
1	ge j vrsi i jedna za drugo. Prva je
-	]»ri]ilula v Iuko admiralova ladija > Connecticut, na ktere vsakej strani . j * bila jh» jedna brazilska ladija. Ivo . je plula memo trdnjav, je 21krat 3 ustrelila v |»ozdrav. Streljanju so _ odgovorili na trdnjavah, na brazil-. skill ladijab in na nem.škej križarki . Bremen. Na jamborih so stali mornarji in vse je kričalo (<hura". V
t malih ladijab je prišlo k vojnim ladi-j jam nad 20,000 ljudi, dasiravno je T bila že noč. Zvečer je bilo mesto
2	krasno razsvetljeno.
Potovanje je bilo zelo zanimivo. O polu noči dne 5. t. m. je brodovje plulo preko ekvatorja in oče Neptun je obiskal ladije. Devetdeset odstotkov mornarjev je plulo v prvič preko ekvatorja in da je bil ekvatorijal-ni krst vsestranski, ni treba še pose
1 bej povdarjati.
r
farmebjevi sovražniki.
! Pobili so njegovo živino in položili dinamit v njegova poslopja.
! # — ' Bethel, Conn.. 11. jan. Farmer F.
•	W. Owens, ki ima s to je posestvo v 3
-	milje od tu oddaljenem Stone Creeku, i našel je v svojem gospodarskem po-, slopju 13 komadov dinamita, zm^a-
-	nega s komadi železa. Dinamit je ležal kraj vrat, tako, ako bi jih neprevidno odprl, da bi se |dinaruif raz-leteL
Kedo je prinesel dinamit v njegovo gospodarsko poslopje, ni mogoče do-' gnati, vendar je pa znano, da ima skrivne sovražnike, kteri so mu pred ' par dnevi pobili njegove krave in ' konje. Jednega osumljenca so zaprli, ker je na sumu, da je on pobil živino in tako napravil farmerjn velikansko škodo.
-o
Posebno zasedanje washingtoneke posta vodaje.
Govemer države Washington je sklical tamošnjo postavodajo k posebnemu zasedanju, ker je treba rešiti razne važne stvari. Zasedanje postavodaje se prične že 28. jan.
Drzna tatvina.	(
V Bridge po rtu. Conn., so pri5!i ta-	i
tovi v hišo senatorja Archibald Mc-	i
Neilla na Fairfield Avenue, ko je bila	j rodbina v podpritličju pri večerji-
Tatovi *o odnesli za $2000 vrednost*	1
nih predmetov.	1
V $ '
It.-
Prolivanje krvi I v Berolinu, Nemčija.
m
PREBIVALSTVO JE PRIREDILO J
VELIKE DEMONSTRACIJE PROTI BARBARSKI VLADI.
Tem povodom je bilo nad sto osob ra-
njenih, ker je policija divjala.
GRAD V NEVARNOSTI. -o-
Berolin, 13. jan. Ono kar se je godilo pred tremi leti v Rusiji, oziroma v Petrogradu, obnovilo se je sedaj v glavnem mestu "napredne" Nemčije. Zatirano in brezpravno ljudstvo zahteva svoje pravice in pred vsem splošno in jednako volilno pravico. To je sad pruske barbarske politike proti Poljakom, kterim so hoteli "zakonitim" potom odvzeti celo njihove posesti. Včeraj se je tu vršilo 21 ljudskih shodov, oziroma prčtestov proti barbarskej vladi in protestnim shodom so sledile velikanske demonstra-
1	V.	...	^
cije, ktere živo spominjajo na "revolucijo" v Rusiji. Ljudstvo se je zbralo v zunanjih okrajih in na poti v mesto je množica neprestano naraščala, na kar se je napotila naravnost proti r cesarjevej palači, ktera/je bila obdana I z. vojaštvom in policijo.
V	Gertraudtenovej ulici je prišlo do prvega prolivanja krvi. Tam je baje množica pričela streljati, nakar je po-Iicija pričela množico napadati z go-
j	Umi meči. Vse polno ljudi je bilo ra-
,	njenih. Na Alsenskem mostu je tudi tekla kri in tudi pri Kottbusersfeih
>	vratih je policija divjala. Največ krvi i	je pa teklo pri Rosenthalskih vratih .	in na vogalu Kranzlerjeve ulice. Na z	Rosenthalskej ulici je policija napa-.	dla ;1000 ljudi broječo množico in tu s	je trajal boj več nego jedno uro, j>red-
-	no je množica odšla.
s	Na Viljemovej ulici je množica pri-
i	redila velikansko demonstracijo pred
1	hišo kanelerja Buelowa in od tu je
J	množica odšla na ulico Unter den Lin-
f	den. Vse mesto je kričalo "proč z
;	Buelowom" in "živela jednaka in
-	splošna volilna pravica". Povsodi, je 1	bilo videti rudeče revolucionarne za-
-	stave. Unter den Linden je konjiča napadla množico z meči in tudi tukaj je bilo vse polno ljudi ranjenih.
V	kolikor je bilo mogoče do večera dognati, je bilo tekom dneva najmanj 100 ljudi ranjenih, med temi je 28
^ ljudi nevarno ranjenih, j Iz vseh krajev nemške kakor tudi Poljske Pruske se poroča o jednakih demonstracijah. Vojaštvo včeraj ves dan ni smelo iz vojašnic, kjer je bilo pripravljeno na vse eventtfalnosti. Tu-di v Vratislavi, Bochumu in drugod je prišlo do velikanskih demonstracij.
Zelo značilno je bilo. da je bilo med demonstranti mnogo žensk, ktere so še energičneje demonstrirale kakor moški. Sedaj je gotovo, da predlog i Proti Poljakom'ne bode sprejet, ako pa bode sprejet, ne bode dolgo obstal.
V	Berolin je hotelo priti tudi na tisoče ljudi iz okolice, toda policija jim je to preprečila.
»
5	-o-
1
OGLEDUHL
-	Dva inozemca sta opaževala podvodne
torpedovke v Newportu.
►	°
Newport, R. L, 11. jan. Tukaj se i je dognalo, da sta dva inozemska I častnika ali pa vojaška atašeja že i dva tedna skoraj neprestano opazo-■ vala podvodne torpedovke Viper, Ta-» rantula in Cuttlefish, ktere se sedaj nahajajo pri Narragamsett na vajah. Dognalo se je tndi, da sta imenovana dva tujca vse tri podvodne čolne fotografirala in da sta se svoječasno mudila tudi v Jamestown a, Va. Tujca nista Japonca, vendar pa ni izključeno. da sta v japonski službi.
o
Tat klorofonniral svoje žrtve.
V Ithaca, N. Y., je nek nepoznan tet kloroformiral dr. J. S. Kirken-dala in njegovo ženo, ko sta spala, nakar si je prilastil doktorjevo denarnico in neznano kam ušel. Ko se j je'zdravnik probudil, je pronašel, da 1 je tat rabil za »vojo "operacijo" nje- i gov laitni kloroform, kterega je nalel 1
v prednjej sobi.	1
■■i
Dogodki v Maroku. "Sveta vojna".
— I-
•MTJLAJ HAFID JE SEDAJ TUDI p
V GLAVNEM MESTU FESU ^ RAZKLICAN MAR O KAN- i
SKIM SULTANOM.	d
2
Mulaj Abd ul Azisa so v glavnej mo- c šeji odstavili kot prijatelja M
Evropejcev.
FRANCIJA V SKRBEH.	!
i
-o-
Tangier, Maroko, 12. jan. Novega ; sultana Mulaj Hafida so sedaj tudi v Fesu, oziroma glavnem mestu, proglasili sultanom in zajedno Evro^j-cem napovedali sveto vojno.
Tozadevna nepotrjena poročila so prišla že pred par dnevi, toda vČerlj . je prišlo oticijelno potrdiloj Mulaj . Ilafid, ki je bil že pred meseci v Ma-. karešu proglašen sultanom, ni bil tem [ povodom v Fesu in radi tega so imenovali do njegovega prihoda njegovega strica Mulaj Saraminija vladarjem. Sultana Abd ul Azisa .so formelno odstavili.
Vse to se je zgodilo že 4. jan. Pro-
klamacijo so izdali v glavnej mošeji
i z natančnimi ceremonijami, kterim so
prisostvovali vsi ulemi ali koran>ki i ... učenjaki.
To so Ilafidovi pristaši storili vsled tega. ker je Abd ul Azis sklenil po-L> stopati zajedno s Francijo in Španijo v prid miru v Maroku iti ustanoviti mednarodno policijo. Abd ul Azi-a so predstavili kot odpadnika, kteri jr1
I	Francozom pomagal priti v deželo.
II	Mulaj Hafida so proglasili sultanom 1 pod pogojem, da odpravi davke, da h sklene zvezo s turškim sultanom in a da z Evropejci več ne občuje. Za-
-	jedno se firične tudi "sveta vojna", u Paris, 12. jan. Tukajšnja vlada je [- radi dogodkov v Maroku zelo vznemirjena in nestrpno pričakuje poro-
!- čila o številu rodov, kteri so se Muri laj Hafidu pridružili, kajti od te«n e je vse odvisno. Francija bode še v nadalje priznala le Abd ul Azisa z pravim sultanom, kajti ta je podpisal n pogodbo v Algeeiras.
e	-o--_
a ITALIJANI POŠTENO TEPENI. j	—o—
V Afriki so Abesinci italijansko po-
a
j	sadko Lugh popolnoma
8	porazili.
[i
(j Rim. 12. jan. Iz Somali v Afriki s kraj Abesinije, kjer ima Italija svojo
0	žalostno kolonijo, oziroma ostanek po zadnjej vojni z Abesinijo zgubljene
e dežele, jele so sedaj prihajati nadaljuj vesti zadnjega italijanskega j poraza. Posadko Lugh so napadli ^ Abesinci, in sicer, kakor vedno, tako tudi sedaj uspešno.
Vsa italijanska posadka zajedno s ' kapitanom Bongiovanni je bila v boju ubita. Nek drugi italijanski čast-
-	nik je z ostalimi vojaki bežal iz mesta, toda dosedaj se še ne ve,, je-li še
1	pri življenju ali ne. Kam je bežal, ni znano, kajti beg je običajna "taktika" vseh italijanskih "vojskovodij".
Ko so Abesinci odšli proti severu, se je vrnilo v Lugh le 15 zamorskih vojakov, kteri so služili pri Itali-* janih.
o
Novo posojilo republike Salvador.
i * t t "Washington, 11. jan. Semkaj se ; poroča, da je republika Salvador najela v Angliji za $5,000,000 državno^ posojilo, ktero bodo rabili za javna j dela. Za posojilo bode vlada plačevala velike obresti. Posojilo je posle-L dica zadnje mirovne konference, ktera se je vršila v tukajšnjem mestu.
Roparski napad.
Blizo železnične postaje Fairview, N. J., sta dva nepoznana roparja napadla zavarovalnega agenta Edward H. Vanderna, ktera sta mu med smrt- ] no grožnjo odvzela $70. Ko sta ga 1 lopova oropala, sta mu zavezala oči in odšla.
i
Roparski napad.	(
John Lynch, trgovec iz Phllipsbur-ga, Kansas, je naznanil policiji v I Fairburgu, Neb., da so ga nepoznani £ roparji na tamoSnjem kolodvoru na- £ padli in mu odvzeli $8000 gotovine I ter za $10,900 vrednostnih listin. I
Gg. naročnikom.
Vse one gg. naročnike, kterim je koncem minolega leta, ali pa še preje, potekla naročnina, prosimo, da blago-vole isto kmalu poravnati. Stroški dnevnika naraščajo od dne do dne, kakor so se tudi vse druge stvari podražile, tako se i pri nas vse podra-žuje.
Cena listu je, kakor dosedaj in sicer za Zjed. države $3 za vse leto, $1.50 za pol leta ali 75c. za četrt leta. Za Canado in Evropo pa velja za vse leto $4.50, ali 2.50 za pol leta.
"Glas Naroda" je dosegel šestnajsto leto in je ostal EDINI dnevnik v Zjed. državah.
Vse stare naročnike prosimo, da nam pridobe še kaj novih naročnikov. Sedaj bode vsak mesec enkrat izhajal na osmih straneh, sredi meseca in bodemo prinašali v prilogi humori-stične stvari. ' Še enkrat se oslobcdujemo vse one [ gg. naročnike, ki so z naročnino zaostali, prositi v poravnavo. j	Upravništvo.
^ TORPEDOVKE ZJED. DRŽAV V PERNAMBUCO.
i	Q
V imenovano" brazilsko luko so pri-i	spele prepozno.
i
I'ernambuco. Brazil. 11. jan. Bio-! dovje torpedovk Zjed. držav je do-_ spelo v tukajšnjo luko iz mesta Para. Q Med vožnjo je vladalo ves čas krasno i m »Sodno vreme. Kljub temu je pa a imel., brodovje dva dni zamude, ker ? je na jedurj torpedovki pokvaril si roj, radi česar so morale vse ostala n torpedovke čakati, dokler se poprave a niso izvršile. A"si mornarji na torpe-n dovkah so zdravi in se dobro pocu-11 jo. Od tu odplujejo dalje dne 13. , jan. naravnost v Rio de Janeiro. e Ifin de Janeiro, Brazil, 11. jan. Po-_ pravljalni parnik Panther, kakor tu-di tender Yankton, ktera sta last nmrnariee Zjed. držav, in ki plujeta n kot pomožni Indiji vojnega brodovja e imenovane republike na Pacifik, sta a dospela semkaj iz Port of Spain na (1 Trinidadn, od kjer sta od plula dne 27. dec. m. 1. Poveljnika obeh par-nikov sta danes obiskala mornaric-nega ministra admirala Alencara.
t.	-o-
Sneg v severnem New Yorku.
i- Rochester, N. Y., 10. jan. Tekom zadnjih 24 ur je v za pad nem in severnem New Yorku skoraj neprestano snežilo in ponekodi je vladal tudi snežni vihar. VCanandaigui je za-.j padlo Čevelj snega in vlaki prihajajo z zamudo.
o
Nezgoda na oklopnici Nebraska
e
L_ San Diego, Cal., 8. jan. Na tu ukr-a canej oklopnici Nebraska sta bila ubi-ij ta dva mornarja, ktera sta bila zapo-0 slena na velikej železni dvigalnici.
Pri delu sta zgubila kontrolo stroja, s kteri ju je na mestu ubil in vrgel njihovi trupli v morje. O nesreči ni natančnih poročiL
-	Napad z bombo. e V Pittsburgu, Pa.,
so nepoznani 1t Italijani napadli hišo svojega rojaka
-	Giorgio Saratano z bombo, ktera je
-	hišo izdatno poškodovala- Saratano je nedavno dobil več grozilnih pisem
l> od znane organizacije zavratnih mo-h ril cev La Mano Nero.
mm,. .. ,
e	- J r- -.i .t-?
_	\JsEe?
^' KRETANJE PARNEKOV.
Dospeli so:
• La Lorraine 11. jan. iz Havre s 343 potniki.
St. Paul U. jan. iz Southamptona s 186 potniki. . *
Dospeti imajo:
Carmania iz Liverpoola. Ryndam iz Rotterdama. Kronprinzessin Cecilie is Bnmena. Samland iz Antwerpa.
Odpluli bodo:
Vaderland 14. jan. v Antwerp. Oceanic 15. jan. v Liverpool. 'Moskva 15. jan. v Libavo. La Lorraine 16. jan. v Havre. Seydlitz 16. jan. v Bremen. St. Paul 18. v Southampton. Blueeher 18. jan. v Hamburg. Hudson 18. jan. v Havre.
"GLAS NARODA" I
(Slovenk Daily.)	i
Otrned and puMi-hed by the	1
SLOV EN 1C PU BUSHING COMPANY i
(acorporation.)	i t
FRANK 8AKFER, Pradenl.	,
VICTOR VAL. IA V EC, S^rrUrr.
LOUIS BEXEDIK, Treasurer. Place of Bovine?*; of the«-orj>oration and 1 •ddresf-e- of above o rti cen*: 10S» lireenwuh Street, Borough of Manhattan, New York , City, N. Y._ ;
Za leto velja list ta Ameriko . . .	t
„ pol leu.........1 -">* >
leto za me^to New x'ork . . .	4.*hi v
t, pol leta za ine-to New York . .	2.00 r
t, zm Evropo in lajnado z« v-e leto	4.VI
m	r.	..	» l"'1	-tO
„	,,	,,	«-etrt l«-ta 1.75	*
V Evropo in Canado pošiljamo »kupno tri	x
^U'vi Ike.	t ________i
••GLAS NA Kol »A" izhaja v.-ak dan iz- ,
vzemrsi ne»ielj in praznikov.
«QLAS NAkODA" r
("Voii-e of the I'eoj'le")	],
Israel every day, ex<«|>t Snn lays and Holidays Subscription yearly $3*00.
^Advertisement on agreement.
I *u| bn ihkIj.-a i.a osobno^ti se ne ■■lanejo.
Denar naj >e blagovoli |>oiiljati po Money Onler.
Pn epremembi kraja nanV-riikov proximo, da Be nam tu-lii rvj-nje bivalve naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in po^ilj^tvani naredite n*>lo»:
«OLAS NARODA" 109 giwinwirh Stre*-;, New York Citv.
Telefon: 1279 Hector.
i
Japonska nevarnost.
Kje je mnocro dima, tam je običajno tudi nekoliko ojriya — in nad japonskim vprašanjem, ktero je vsakomur znano, se dvigajo v novejšem ta>u vedno večji oblaki dima.
Za nas je bila prava iznenada. ko sn>o izvedeli, da se vrše v Tokiju med zastopnikom na->e republike in ta-mošnjo vlado obravnave z ozirom na naseljevanje JujM>tteev v *'poravnalnem smi*luTT. Preje je namreč vedno povdarjalo, da je to vprašanje že pred meseci rešeno. #
Tem večje je torej bilo naše izne-nadenje radi poročila, da je naša vlada zahtevala sedaj od mika<lo%-e vlade '' pismena jamstva" glede imenovanega naseljevanja; nadalje nas je 111 <1 i iznenadilo poročilo, da japonska vlada ni hotela niti razmotrivati te zahteve, še manj pa v njo privolili, kajti v tem vidijo v Tokiju ža-Ijenje japonske časti. -Japonci imajo povsem prav, ako je tozadevno poročilo pravilno 'n resnično.
Ako pa vse to uvažujemo, potem pa zadobe "vaje naše vojne mornarice" povsem drug značaj. Potem so te vaje pravi manever previdnosti, manever za vsako "eventualnost" in po okoliščinah tudi manever v svrho podpiranja naših žalitev na Japonskem. Skratka, potovanje naše vojni« mornarice je |»>stalo skrajno i*>-menljivi manever...
Niti je.len rne.i milijonom A meri-* čanov ne bode mislil in verjel, da si želi naša vlada, da se diplomatične zveze 7. Japo:i>ko končajo in da se prične vojna. T« hI a prevelika nre-viilno^t in vztrajanje pri določenej polii iki napram zavHn^mn in veli-kernu lj i !-t\ t. kakor-:-, < japonsko. sam<*re imeti le -laUe jH>sledice.
Japonska — o tem ne more nihč" dvomiti — Ae ni pripravljena na vojno, <1 asi ravno se je, odkar je sklenila 7. Rusijo mir, neprestano oboro-ževala. in si<*er z vso mogočo hitrostjo. .Ia]tonska tudi sedaj še nima veselja za vojno. Se manj pripravljeno in za vojno navdušeno je pa na^e ljudstvo. Radi tfira je treba {roji!i Tnodro politiko in naši diplomat je ne <mejo biti preradikalni. Politik > jin^otov je treba opustiti. da«i-ravno bi sedaj, ko bližajo predsedniške volitve, bilo umestno, da se postopa proti Japonski radikalno. To bi pa s veda koristilo le jednej ali dn.rrej stranki, nikakor pa ne celokupnemu ljudstvu.
Pred deficitom.
Predsednik zborničnejra odseka za dovoli* ve in za javna poslopja, Bar-thold, je m i nolo soboto v Wash ing-tonu naznanil, da >e je pri kongresu, kteri zboruje šele par dni, že vložilo nad 600 predlotrov, kteri zahtevajo ■kupno avoto 80 milijonov dolarjev za gradnjo javnih poslopij v raznih državah. Ako se pa tekom sedanjega zasedanja kongresa dovoli od te •vote le dvajset odstotkov, za morejo m imenovati prosilci srečne. Yladini prihodki bo namreč sedaj vsaki mesec M milijon dolarjev manjži, kakor so bili droga, let«, kajti ljudje si n« pri-voicijo radi kri*s vež onega raxkoija, ktero j« prej« prinašalo vladi vsak mesec po en milijon dolarjev davS-mh prihodkov. Imenovani Slan kongresa tudi povdarja, da moriao pri-fcakovati, d* te bode letofaje upravno leto končalo ■ presejinjim deficitom ■11 primanjUj^cOL
Vfcled tega je vlada prisiljena, da vm predloge glede izdatkov v teko-ien poslovnom let« poman^a, ter se bode naravno zgodilo pri vpeli dovolitvah, najbolj p« pri onih za grad-
*	«- • * nt i .n
t
njo novih zvezinSh poslopij, kakor
tndi pei nakupu zemljišč za eventu-'
elne kasnejše gradnje. Resnica je. da
in a vlada še cd prejšnjih M 250 nii-
Iii<»n«>v dolarjev prebi'ka. pri tem pa
ne smemo pozabiti, da je velik dol
lesra denarja razdeljen med naeijo- |
nalne banke, kterim pa sedaj radi
gospodarske krize ni mogoee ta denar . . t vrniti.
Dosedaj vloženi predlogi za javne • gradnje poslopij zahtevajo od vlade ^ svoto 40 milijonov dolarjev in ravno tolika svota se zahteva za isto svrho ^ v zvezinem glavnem mestu, kjer nameravajo zgTaditi več poslopij, ktera ^ so nujno potrebna. Med ta poslopja 1 spada na primer poslopje, ktero bode ^ varno pred požarom in koje bodo rabili za hranitev arhivov zvezine vlade. Ti arhivi so neprecenljive vred- ^
• -ti in bi jih ne bilo mogoče nadomestiti. ako bi zcroreli- Sedaj jih" j1 hranijo po vsem mestu v najrazličnejših poslopjih. Ako bi bili uničeni, hi bilo potem naše ljudstvo Čestokrat .
.	,	I!
v nepopisnih zadrearab.
n
------ j'
h
Bosanske razmere.
o
® 1]
Bosanski in srbo-hrvatski.	^
.1
rs
Kakor znano, iznašel je bil pokojni j minister Kallav ob izumovanju pro- h iesorja Jagiča takozvani bosanski je- 7 zik. Tako se je tudi imenoval de- ( želni jezik uradno, v vseh uradnih -pisih bosanske deželne vlade, in di-jale-m v šoli se je pripovedovalo v bo- ] danskem jeziku. To vse do pred malo j časa. Pred nekoliko tedni pa je iz- ] -Hla nova naredba deželne vlade za 1 Rosno in, Hercegovino, s ktero se odločuje, da se ima v bodoče jezik, ki : ^■a govore v Bosni in Hereigovitii, 1 v vseh uradnih spisih imenovati: srb- 1 'ko-hrvatski. S tem je torej odpravljena s sveta
•	■ a največjih h smiselnosti, ki jih je -e kedaj napravila avstrijska vlada
—	in znano je, da takih nesmiselnosti ni ravno malo! —- in človek bi mislil, da je vlada tu enkrat ustregla toliko^ Srbom, kolikor Hrvatom. Srbom, ker je srbsko ime. kakor najmočnejšega elementa v d *želi. na prvem mestu, a Hrvatom, ker se upošteva tudi njih ime. s ktreim se na-/.ivlja manjšina prebivalstva v deželi.
A kdor bi tako mislil, motil hi se zelo. Nad novo nar-dbo jezili so se toliko Srbi, kolikor Hrvatje.
Srbi so v svojem glavnem organu *"Srp-ka riječ" protestirali, da se
•	■menja poleg srbskega tudi hrvatsko ime. češ. da v Bosni Hrvatov ni. in
ore j tudi hrvatskega imena ne sme bi:i, Hrvatie so t>,t nasprotno temu t;is:i!i v "Hrvatskem dnevniku", da bi imelo biti uradno označenje za jezik. ki se govori v Bosni in Hercegovini, hrvatski ali srbski, a vsakemu jtosamieniku naj bi se prepuščalo, da ■Lazivlja jezik hrvatskim ali srbskim imenom. Jasno je. da je v tem slu-•ajn stališče "Hrvatskega dnevni-'lasi ne odgovarja našemu ju-^(tslovanskemu stališču — vendar le k .rektnejše. ker priznava srbsko ime. ločim "Srpska riječ" ne pozna družeča. hego svoje srbstvo. Z ljudmi, ki se zbirajo okolo "Srpske riječi", -ploh ni možno govoriti. To so ljudje. ki trp." na megalomaniji-
Xa v-aki način je to dokaz, da je tudi stališče vlade težko, ker ne more likdar ustreči. Da je v tem slučaju način, kakor je vlada to vprašaje redila. pri danih razmerah edino možen i;i pravilen, priznati mora vsakdo, ako pozna razmere in ga strankarska -trast ni povsem zaslepila. Hrvatje in Srbi <rovore enim in istim jezikom, pak je losrično, dh se isti jezik na-( živa skupnim imenom. A to skupno •lazivanje pri obstoječih razmerah ne m- re biti druzo. neiro hrvatsko-srbski, ali srbsko-hrvatski. Sploh pa — po mnenju dopisnika — ime hrvatsko-srbsko ali srbsko ob danih etnogra-fičnih razmerah nima nikake večje pravice do obstanka necro na primer
—	kranjski jezik. Točne jezikovne meje ni možno določiti in reči: tu
l nehuje slovenski, hrvatski, ter	začenja srbski ali bolgarski jezik!	Ker je torej tu v resnici eden in isti	jezik, z različnimi narečji, jasno je, da bi se \ moral ta jezik tudi nazivati z enim 1 edinstvenim imenom. T Ali dočakamo to kedaj t
i --J-
-	Kje je ALOJZIJ DELOSTt Doma
J	je iz Koritnic pri Knežaku na No-
i	tranjskem. Pred jednim letom je
i	bil v New Mexico. Za njegov na-
e	slov bi rad zvedel njegov brat:
5 Paul Delost, 1276 E. 55th St. N.E., Cleveland, Ohio.	(13-15—1)
t Kje je IVAN AŽHEJ V slu&i je >- bil pri tvrdld Frank Sakaer Go. t.' tri tedne, od koder je pobegnil 30. t- decembra z $30.00. Imenovani je o okroglega rodečega obraza in ima n rudeže lase ter Iktlj srednje postave. Kdor ve zanj,	naznaniti a Frank fiakser Oo^ 100 GreeffiM Bt, New Toriu, ; (t i)
k mejaki nareC^W es ■■	**
*ur+ —frotttfa »ii piiyi,
" , -t (''• «:•">; « jbctrif. C ti {p.
Veliki "trick". ' ;
— Novela. —
o—-	]
L	l
V čakalnici londonske odvetniške ^ firme Patters & Parker se je nekega julijevega dne 189S zbrala lepa dru- ^ žba osob obojega spola, ki so morali i biti med seboj nekako znani, ker vsak novi prišlec je prijateljsko po- f zdravil v sobi čakajoče; v malih sku- . pinah so se po sobi sprehajali in na- ^ jwl glasno pogovarjali.
In res so pripadali vsi navzoči isti J družini, dasi je bilo sorodstvo že pre- * cej dalekosežno in več sedaj se po- ^ zdravljajočih se že ni videlo več let. y Vsi so prišli sem. ker so se odzvali povabilu odvetniške firme, ktera je ' •"-lanom te razpletene družine naznanila. da naj prisostvujejo otvorjenju ^ oporoke gospe I'eonore Graham. Po . imenu je vsakdo izmed njih to Leo- ^ noro Graham prav dobro poznal, saj je bila vendar tudi član njihove rod- ( bine. Toda sitna, ljudij se boječa -tara dama se je že zdavnej odtegnila ^ občevanju s svetom in živela popol- ^ noma za-se, tako da so se je mlajši ^ komaj spominjali in so mnogi mislili, ^ da je že mrtva. Povabilo k čitanju ^ oporoke je vsakega presenečalo; ker je pa krožila vest, da je imela v<fr>va brez otrok veliko bogastvo, je vsakdo z napetostjo pričakoval, kako se bode oporoka glasila.
Največ pozornosti med to družbo je vzbujala gotovo neka mlada, brd-ka dama, stara kakih 22 let, ktere fini pametni obraz je pokrival kras?n klobuk: tudi na ostalej obleki se je takoj uvidelo, da se dama trudi ugajati s svojim nastopom. Sedela je na :ru:ralnem stolu v sredi prostorne sobe. Toda med njo in navzočimi najbrž ni bilo posebnega znanja."ker do-sedaj jo še ni nihče nagovoril, dasi sa bile oči vseh neprestano obrnjene na njo.Ona je zategadelj prav dolgočasno pogledovala po sobi in pravkar začela listati v neki ilustrirani knjigi, ki je ležala pred njo. ko se vrata vnovič odpro in v sobo stopi osoba. ki je takoj zavzela njeno zanimanje.
Bil je to človek visoke rasti, nekoliko suhljat, star okoli trideset, z o--tro zarisanim, toda čednim obrazom in z gotovim nastopom kot osoba. ki je prepričana o svoje j veljavi. V nasprotju z ljudmi, ki so bili prišli .pred njim i* skoro brez izjeme imeli na sebi nekaj navadno meščanskega, je bil novi prišlec oblečen z elegan-ro. ki je skoro bližala <e gizdavosti. V kravatnej i?li se je bliščal velik 1 mlijant in ko je z neko nemarnost jo potegoval rokavico z leve roke, se je prikazal tudi krasen diamant, ki je krasil njegovo roko.
Lahno je pozdravil na desno in levo. medtem ko so njegove živahne sive oei s hitrim, skušenim pogledom premotrile navzočo družbo. Ko so se njegove oči srečale z onimi mlade detme, se pojavi prijazen nasmehljaj na obrazu deklice in po kratkem obotavljanju negotovosti stopi došlee do nje. —
"Oprostite, gospodična, toda če se :ic motim — da, res, nobenega dvoma. izredno srečo imam. da vidim pred seboj svojo ljubo strinjico Mabel."
Govoril je kot mož sveta, kterega v nobenem položaju ne zapusti njegova trgovska spretnost in bilo je oči vid no, da je bilo mladi dami zelo laskavo, ko jo je fini gosjnwl vpričo vse družbe tako zaupno in objednem tako vitežko pozdravil.
"Tudi jaz sem takoj spoznala, da je moj strienik Arthur Wyndham vstopil", reee zelo ljubeznjivo, '"'ker spremenili ste se jako malo. Toda da ste me spoznali, se jako čudim. 1 Ko sva se zadnjič videla, sem bila skoro še otrok."
Pomisli za trenotek. '"Kako dolgo je pač od tega? Bilo je malo pred časom, ko sem odpotoval v Afriko, torej približno pred osmimi leti. Seveda ste vi bili tedaj ljubeznjiva. razposajena deklica s kratkim krilcem in z razpuščenimi lasmi. Toda imam prav izvrsten spomin in so o-brazi, kterih se nikdar ne pozabi."
To je bilo na vsak način sladkanje, in tako tudi sprejeto, ker na obrazu gospodične Mabel se pojavi lahna ru-dečica. Nadaljni pogovor pa je pretrgal odvetniški slugo, ki je stopil v čakalnico, prebral imena povabljenih, in ko se je prepričal, da so vsi na mestu, odpre vrata v govorilnico odvetinika Parkerja.
"Gospoda je pozvan«, d« vstopi in zasede prostore za mizo. Kr. PaAer pride takoj."
To se je tndi res zgodilo in odvetnik s nepredirnim uradnim izrazom vstopi, se v sede nk pripravljen stol xn začne a suhim monotonim glasom 1 "Gre se za oporoko gospe Leonon ' Graham, ki je, lubr znano, 1 pred Štirimi tedni. Oporok« je bil« ' pri, nas deponiisna in spreJeW; šo~ : diSče jo je odeferOo. Oosp« jBnkam 1 je glede esegs d?!^ svojega pmo-ženj^^io sicer gied«	fantov
' Sterfiflpor ($i*6 v fnefO^nski ve-ljavi jed« fuat. iUrbngi dok^ila, da .. as.	kpa« jm JA amrnoBh
1 n* ;... g " lori'j.	^V > hlm U
I
splača tisoč*šterlingov (24,000 kron). Umrla ni zapustila nobenih direktnih dedičev. Nihče nima postavne pravice do njenega premoženja, tudi tukaj navzoči sorodniki ne. Torej ni mogoče uikako sodnijsko postopanje j
proti napravljenemu testamentu.--
Vprašam torej, če ste tai navzoči zadovoljni nastopiti svojo dedščino?"
V-seh štirinajst je odgovorilo s pri-trjevalnim poklonom ali pa s polglasnim "da".
Mr. Parker, ki seveda ni ničesar drugega pričakoval, nadaljuje: "Ded-ščina je torej1 prevzeta. Izplačilo se : vrši v 8. dneh v naši pisarni, denar i je na angležkej državne j bajiki in bo ' po nas nakazan. Gospodje se naj 1 torej preskrbe s potrebnimi izkazni- -cami o svojih osobah in gredo na ' banko, kjer denar lahko dvignejo ali s pa prepišejo na svoje ime. Po želji 3 pokojniee ni treba plačati mkakih < prispevkov; ravno tako so plačane vse takse in davki iz zapuščine. To < je torej, kar sem gospodom imel po- • vedati."	*
Vstane, se prikloni in odide iz ' sobe.	'
Tudi srečni dediči se odpravijo. ; Skoro na obrazih vseh si lahko bral najprijetnejše presenečenje. Le na elegantnega Arthurja Wyndham kakor tudi na Miss Mabel novica najbrž ni imela nobenega vpliva; ko sta šla namreč po stopnicah star^ hiše v City, že več nista govorila o ne-pričakovanej dedščini, temveč zopet o skupnih spominih, ki so jima bili bolj zanimivi.
"Vaša mama se gotovo dobro počutijo?" vpraša Wyndham. "Spominjam se dobro ljubeznjive tete Grev in srčno bi me veselilo, če hi jo mogel videti."
"Tudi mamo bi gotovo veselilo", odvrne gospodična; "toda komaj se vas upam prositi za obisk, ker mi živimo v zelo pohlevnih odnošajih. Mama je namreč pred leti zgubila vsled bančnega poloma svoje malo premoženje in radi tega jo je zadela srčna kap, ktere posledice bo vedno nosila. M id ve vzdržujeva penzijonat ter imava na hrani več gospodov, da se tako preži viva. Da pri takih okoliščinah pri nas ni posebno prijazno, -i lahko mislite."
Že sta stala na eesti. ko je mlada dama s toliko odkritosrčnostjo pripovedovala o svojih razmerah. Ker je pred hišo stoječa kočija gotovo čakala Wvndhaima, mu je ponudila roko v slovo.
To pa Wyndhamu ni dopadlo; po-uleda proti sivemu londonskemu nebu. vjame nekaj deževnih kapljic in reče: "Nikakor se ne bi vam in vase j mami rad vsiljeval; toda glede vremena mi morate že dovoliti, da vas sprejmem domov v svojej kočiji. Skažete mi veliko ljulbav, če ne od-rečete.''
Mab-1 se pomišlja za lrenotek. Toda njena neodločnost je bila le navidezna. ker obličje se ji je razjasnilo, ko je nekaj sekund pozneje jtoleg svojega elegauinega spremljevalca sedela na mehkih sedežih v vozu.
11 Kako dobro se bogatim ljudem •.rodi!"' roi'e ■/. malim vzdihijajem. Ze > eč let ne poznam nobenega drugega voza kot omnibus in še za tega ni--em mogla vselej plačati."
"No, danes ste po darežljivosti naše pokojne tete Graham postala kapitalist inja". reče Wyndham smeh-i ljajoče. "Toda, ljuba gospodična, kaj ne nvidite, da tako nekako trdo in prisiljeno občujeva? Ali ni bolje, da se pričneva zopet tikati kot so-' rodnika in kakor sva bila navajena svoje dni?"
Ona ni ugovarjala, vendar je vselej postala rudeča v lice, če se je morala posluževati zaupljivega "ti" in nje-1 na ljubeznjiva zadrega je Wyndhamu delala največje veselje.
"Torej v Afriki si bil?" ga vpraša ona. "Kaj te je pa tja
•	peljalo?"
"Iskal sem najprvo svojo srečo v Johannesburg^ ker pa tn ni bilo nič
za-me. odšel sem v Kapsko mesto, ' kjer sem bil sprva vslužben v neki trgovini, pozneje pa deloval kot do-" pisnik nekega londonskega lista. Dve leti sem že tukaj in delam na lastno 1 roko.*1	_
"In kakor je videti, imaš srečo pri svojem delu." J "No, tožiti >pač nimam vzroka. Stane marsikako potno kapljico in skrbi polno uro, predno človek doseže ^ prvi milijon."
Z občudovanjem gleda Mabel na [ moža, ki govori o milijonu tako tja > v en dan kot ona o sfcotaku. Nekaj časa molči, ■i Lato n« naenkrat reče t j "Moj zaročene je bil pred treani leti r tudi v Kapskem mestu mimogrede. Morebiti si ga kje srečal."
Presenečeno pogled« Arthur Wynd-1 ham in bil je nekak tožen Jdic, ko je 1 spregovoril: "Tvoj zaročenec? To-: rej si si ie izbral« spremljevalna s«
» Adjenjef" .
i "Že? No, jaz mislim, da pri bvo-i jih dvaindvajsetih letih je bil vendar ! £■■."
1 "In kdo, če smem »pisiati, je t«
*	arečhi človek?"
r 'f line mu je Oebrgš Marshall. Se-li k morei opomin jati, da flt ga fcdaj videl ■ v framk^fr .saeatn ? * * i -k.'	pomialL' N«to zmaje s
glavo. 1'Ne morean se spominjati. Kaj je -on po poklicu?"
"Elektrotehnik — čisto priprost mož. Že skoro deset let je v službi nek,e prekomorske brzojavne družbe in kot revizor kablov se je moral večkrat podati v južno Afriko in na otok sv. Mavricija v Indijskem oceanu. Po najini poroki pa se namerava za stalno naseliti v Londonu."
Iz kakoršnegakoli vzroka je ta pri-poved grozno zanimala Wyndhama, kterega obrazne poteze so se napele, ter hlastno vpraša: "Če je bil tvoj zaročenec na otoku sv. Mavricija, potem je gotovo v službi Vzhodne kabelske družbe (kabel je prekomor^ki brzojav), ki ima svojo pot iz Kap-skega mesta čez ta otok. Bog ve, morebiti sem se kje sestal s tem gospodom Marsh al lom, pa sem samo ime pozabil. Ali mi ga ne bi mogla enkrat predstaviti?"
"Gotovo! Še to uro, samo če hočeš, ker on je vsak dan z več drugimi gospodi skupno pri naši mizi. Toda svojih pričakovanj ne smeš previsoko staviti. On je, kakor sem že omenila, čisto navaden Človek in le njegov dober značaj me je .pridobil, da sem obljubila postati njegova."
To je zvenelo skoro tako, kakor bi se svojega zaročenca sramovala. Toda radi tega je Arthur Wyndham vsejedno hotel videti in se spoznati z Georgom Marshall. Z veliko dvor-ljivostjo je sprejel povabilo gospodične Mabel, da obeduje pri mizi tete Grey, in če je bil že poprej vljuden in vi težki, se je zdelo, da se je njegova ljubeznjivost do lepe strinjice Še povečala.
(Dalje prihodnjič.)
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam rojake širom Amerike, posebno Josipa Ozanič in njegovo ženo v Trimountain. Mich., ter kličem vsem skupaj: Z Bogom!
New York, 11. prosinca, 190S.
Peter Klarie.
(Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znanee širom Amerike, posebno brata Blaž Gorše in Antona ter Pranja Vintar: vsem skupaj kličem: Živeli!
New York, 11. prosinca, 190S.
Anton Gorše.
OGJaAS.
Kedo izmed rojakov hoče GOSTILNO PRODATI, ali pa v najem oddati?
Istotako prosim, kdor ve za ugodno priliko na novo odpreti gostilno, da mi blagovoli naznaniti vse podrobnosti.
Jacob R.,
1611 16th St.,	Oakland. Cal-
(13-14—1)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom v Indianapolisu, Ind., na znanjamo, da je za tdmošnji okraj naš zastopnik
Mr. ALOJZIJ KUDMAN, 2708 W. Walnut St., Indianapolis
On pobira naročnino za "Glas Naroda" in posreduje vse druge posle ter ga rojakom toplo priporočamo _Frank Sakser Co.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, 1N0M0STA IN LJUBLJANE
Poštni p&rniki so:
"La Pro vence" na dva vijaka..................14,200 toji, 30,000 konjskih moči.
"La Savoie" t, „ „ .................12,000 „ 25,000 „	_
"La Lorraine" tf „ „ .................12,000 „ 25,000 „	„
"La Touraine" , „ „ ..................10,0<X^ „ 12,000 ,,
*'La Bretagne".............................. 8,000 „ 9,000
"La Gasgogne"............................... 8,000 ,, 9,000 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl Street, Cnesebrough Building.
Parniki odplnjejo od setlaj naprej vedno ob četrtkih < !> 10. nri dopoiudne iz pristanišča št. ±'2 North River, ob Siortou St., Š. Y.
•LA IjORKAINE	16. jan. 1908. La Bretagne 20. febr. 19<W.
La Bretagne	23. jan. 1908- "LA TOURAINE 27. it*br.
*LA TOURAINE	30. jan. 1908 "SAVOIE 5. marea 100«.
•LA SAVOIE	6. febr. 1908. *LA PROVENCE 12. marca 1908.
•LA LORHAINE	13. febr. 1906. La Bretagne 19. marca 1908.
Drugi razred	samo $40.00. Niz ke cene za 3. razred do vseh kraje*. Painika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M.	Kozminski, generalni a<rertt za za pad
71 Deaoorn St.. ChJpoiro. lift
Slovensko katoliško
podp. društvo m&M svete Barbare
J r f
za Zjedinj^^e oržave Severne Amerike.
Sedež; Forest City, Pa.
Inkorporirmio dne januarja I<>0 2 -v državi PcnnsylvanlJL ■ ■	O- -O
ODBORNIKI:
Pradsedmk: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, JVxrMt City, Wm. Podpredsednik: MARTEN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Bom.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 007, Forent City, P». IL tajnik: AiNTON OŠTUt, 1143 E. 60th St., Cleveland, Oki». Blagajnik: MARTIN MDHIČ, P. O. Box 537, Fotreat City, N.
nadzorniki: martin GERCMAN, predsednik nadzornega odboara, Fore«t karo0l 7iai,AR, l nadaornik, P. o. Box 647, Forest City, Wm. fran KNAFBLJC, il nadzornik, 000 Brmddoek avmii, flna-dosk, Pa.
TRAS SUNK, KL nadzornik, 50 Mill St, Ložem«, Pa.
POROTNI IN PKIZIVNI ODBO«: PAVEL OBREGAR, pat>dsednik porotnega odbora, Weir, Km, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 06, Willoek, IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Tonmt City, Pa.
Dopisi naj ee pošiljajo L tajnik ti: Ivan Telban, P. #. Box lil, reet City, Pa.
r>-niw«nn rlasilo je "GLAS NARODA"
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI TM NAJCENEJŠI DNEVNIK!
ČoiagDie lieoeiaie Tiansatianlioue.
I (Francoska parobrodna družba.)
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-os NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, uv -
nfffi«) •'•('! in "	: .n-:' ~	....... M	•
, Novi pirnik na dva vijaka «'Martha Washinft01»''^ ■	' "
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Novi parobrodi na dva vijaka ima-*j Cene vožniti listkov iz NEW YQRXA za III. razred se da:	>
jo brezžični brzojav; imena teh so : TRSTA 1.____ 1.......... _ m................... ..$28.—
AL1GE	LJUBLJANE... .................. .	......*.$28!60
tLAUBA	" EEKE...............................................«28.-
MARTHA WASHINGTON n ZAGREBA..........................................$29f30
SOFIA HOHENBERG	KARLO VCA........................................$2$.25
FRANCE8CA —	IL RAZRED do
GnjLlA.	J TRSTA ali REKE.......... . ......................$38.—
Parobrod "GERTYJ' odpluje 16. prosinca 1908. | Parobrod ^LAURA" odpluje!. Februarja 190$.
Phelps Bros. & Co*, Gen. Agents, 2 waghingtao street, new york.
: irv	y	* • * 3* *** ' rtji trriVni*	«:
Jugoslovanska! Katol. Jednota.
inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
4	Sedež v ELY,'MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoč. 947B Ewing A venae, So. Chicago, I1L
Podpredsednik: Jakob Zabafcovec, 4824 Blackberry Street, Pitte-Ovi, Pa.
Glmrai tajnik: Jurij L. Brožii, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: Maks KriiAn k, L- Box 383, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivsa Oorie, Box 106, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadsomega odbora, Box 57, Braddoek, Pa.
Alojaij Yiraat, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, 8. am, Ohio.
Iru Primoiii, HL nadsornik, Bex 641, Eveleth, IGm.
POROTNI ODBOR:
Mihael Klobu&ar, pradssdaik porotnega odbora, 116, 7th Sttreet,
Calumet,
Mkh.
I vsa Kerxxfauk, IL porotnik, Box 138, Bordin«, Pa.
Janes N. Gosar, UL porotnik, 719 High Street, W. Hobokao, N. J.
Vrhovni sdrmvnik: Dr. Msrtan J. Ivec, 711 North Chiesge Street, SSsliet, UL
Krajevna drofttva saj blagovolijo polil jati vse dopise, promembe u-«ov in drug« liatine m glavnega. tajnika: Geoife L. Broidet, Box 424, fly, Minn-r po svojem tajnika in nobenem dragu.
Denarna podhljatre naj poftUjtjo krajevna drufttva aa blagajnika: Tehn Ooubc, Box 106, Ely, Mit, po svojem zastopniku m nobenem irafem. Zastopniki krajevnih droit ev naj pofiljejo dupiikat vsake polil jat v« tudi na glavnega tajnika Je inote.
Ves pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali poeameaii-lor naj sa pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Miehaal Klobučar, Hi 7th St., Calumet. Mich- Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-ll pntoibe.
Orufeveao cisstle ie "GLAS NARODA'»
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE. (
Uboj. Dne 2. januarja so bili fantje Jakob Modie, Ivan Petrič, Raf. Drob-nič in Karol Hoenigmann iz Grahovega pri sodišča^ v Cerknici kot priče. Na poti domov pili v Orahovem. Pre! Ogrineevo gostilno so naleteli kočarja Jožefa Lunko iz Žirovnice. S tem so preje pili vkup in :ra je zdaj brez vsakega povoda najbrž Petrič udari! po obrazu s trdim predmetom in tru prizadel tri hude rane. V tem je pri-el zraven gluhonemi posestnikov sin Frane .Šega iz Grahovega in pokazal in "pokazal - prstom na svoje čelo. hoteč povedati, da so fantje neumni. ker >e pretepajo. To je videl Modič, ki je s pripravljenim kolom udaril Šego tako čez glavo, da se je Zgrudil krvav in nezavesten na tla in čez par ar umrl. M«>dič je zbežal, a so ga orožniki d« l>ili in izročili sodišču.
Snega je na Gorenjskem 12 cm na debelo, na Notranjs-kem S it^na Do-lenj-kem fi em. V Kamniških planinah in Triglavskem pogorju ira je pa en meter na visoko.
M od ved je sledi ><> na-!i lov-ki čuvaji v lovsk:h revirjih ''"ahar in Velika gora. Zasledovali so jih do kočevske meje.
Nesreča na železniškem prelazu. Nedavno je peljal na vozu. v kterega šo bile vpre/ene krave. Ivan Starec iz Gornjih Laz pri Ribnici presiče v Sušje. Ko se je vračal, mu je na železniškem prelazu v Žlebiču zsrabil prihajajoč vlak voz. ga raztrgal na dvoje, kravi sta zbezljali in se rešili. Starca je pa zgrabil stroj, ga vlekel kakih 150 korakov naprej in ieu skoraj docela odtrgal roko. Kraj. kjer se je z?'>dila nesre.'-a, je tako nevaren, da se je čuditi, da se j':h več ne zgodi.
Stepli so se na Gradu pri Bledu fantje v neki gostilni. Anton Valant, France Kokalj in Janez Hudovernik so z nožem zabodli Jožefa SokliČa in Antona Valanta ter ju zelo težko poškodovali Prepeljali so jo t ljubljansko bolnišnico. Soklič je štirikrat prehoden, pa bo težko da okreval.
KI bil umor, amapk samomor. Poroča se, da se je sedaj po sodnijskih izvedencih dokazalo, da je žena posestnika Modi ca v Vrbi jen ju pri Igu si sama prerezala vrat. Sodnijdd izvedenci so dognali po obliki rane, da je njen moč popolnoma nedolžen.
Pil Jedi astri. Na praznik sv. Štefana je jedel 50tetni mizar Frane TeL ban la Do! v Borovnici v Jeraejčičevi gostilni krvavo klobaso. Komaj je pa partem* požrl, začel je težko dihati, padal na tla In o mrl v par minutah. Ali ss js sadalD, ali ga je pa zadela to*.
Ofsnj. Vsled slabega dimnfta je začelo goreti ped streho posestnika Ooe-tigija v Utiji. Hitri ognjegasni pomoli as je posrečilo ogenj lokalizirati,
«ako da snsča ftoda le 200 K
\
PUX018XE HOVIOB.
ftl-m flails js yiila na 491etne. JC% kovala Kafe* Kovačiča v T»te In . g talko polkndcivaila> Pretresli so ss
-..-j *,___r ■ ■ *■ — » - "
Sns mm (tragi mmotgaUEDL
flfflt. .5 i	^ .
Finančni stražnik streljal na tovariše. V Trstu je pri^l finančni stražnik Albert B. nekoliko vinjen v kavarno. Bil je silno razburjen. V razburjenosti se je spri s tovariši, ki so bili z njim v eni sobi, jim grozil s -abljo. nato pa p«'grabil puško, jo na->a.-al in ustrelil vanje. K sreči je šla kroglja skozi okno. Stražniki so skotili nadenj in ga zvezali, nato pa poklicali ambnlančni voz. ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer -o ga zaprli v opazovalnico za umobolne.
Tatvina. Pri Sv. Luciji na Goriškem .je neznan tat ukradel postiljonu Ga-- perju Golju več stvari ter hranilno knjižico z vlogo 1200 K. Moral je biti kak domačin.
Kap je zadela blizu Žirij (Povir) na Goriškem nekega berača, ko je zvečer >el po polju v sosednji kraj. Zjutraj so ga našli mrtvega.
V zapuščeni Toenniesov kamenolom v Xabrez.ini je padel Anton Legiš in se nevarao poškodoval.
Obsodilo je porotno sodišče v Trstu 221etno Rozalijo Milič, doma blizu Proseka, na tri in polletno ječo, ker je zakrivila sto rt svojega nezakonskega otroka.
Tragedija. 34Ietna služkinja Alojzija Gergič iz Skednja pri Trstu se je na tržaškem pokopališču zastrupila. Zdravniki so poizkusili rešiti vsaj otroka in ga izrezali, pa je bil že mrtev. —
ŠTAJERSKE NOVICE.
Obstrelil se je v Loprč-icah pri Ormožu posestnik Rakuša. Kroglja mu je šla skozi prsi pri rami ven. Težko ranjeni Rakuša zavrača vsako zdravniško pomoč in hoče na vsak način umreti. Vzrok samomora je neznan.
Prijeli so v Mariboru nekes-a mesarskega pomočnika Kvesleka iz Varaž-dina, ko je bil ravno ponoči v Tissovi gostilni (pri "črnem orlu") na "delu". Vdrl je v gostilniško sobo in hotel odnesti natakarici denar. Ker pa je bil i.ajhno preglasen, so se ljudje vzbudili in ga zasačili.
Ponesrečil se je pri Mariboru železniški sprevodnik Kokovnik. Dobil je težke notranje poškodbe.
Čuvaja so vrgli v 13 metrov globok rov. Pri erepalnici v Mariboru ob Tržaški cesti je napadlo ponoči osem fantov nočnega čuvaja Likaveca, kterega so zgrabili in vrgli v 13 m globok rov. Čuvaj si je zlomil roko in nogo. Na njegovo vpitje so prihiteli ljudje, ki so ga rešili iz obupnega položaja.
KOROŠKE NOVICE.
Ljubezniv mož. Ko je na božični dan zvečer v Celovcu prinesla žena kosilo svojemu možu, portirju na kolodvoru, jo je ta najprej pred mnogo-brojnim občinstvom oklofutal, na to pa se peljal z njo do blaznice, kamor jo je oddal, leu, da ni normalna. Mo-ral jo je pa Že drugi dan vzeti ven, ker eo videli, da je čisto zdrava. Sodijo, da bi bil bolj mož potreben, da bi ga vtaknili v blaznico. •
HRVATSKE KOVICE.
Zmede na Hrvatskem. Zagreb, 27. deeembra. "Pieeoln" poročajo, da bodo eaborske volitve najbrže koncem februarja. Hesoludjonačka koallsaja
je zelo konsternirana, ker hočejo .pristaši stranke prava pod vodstvom Zžu gorca nastopiti samostojno na podlagi programa od 1904, ki je zelo nasproten reškemu. Vsled tega bi utegnile narasti na eni strani Fraakova čista stranka prava, na drugi pa stari Madjaroni. Socijalisti in kmečka stranka bodo nastopili samostojno in ^e baje ne bodo fuzionirali v volilnem boju s Supilovci. Srbski radikalci, ki simpatizirajo z banovo vlado bodo tudi samostojno nastopili, vsega skupaj osem strank. Tudi krščanski socijalisti nastopijo samostojno in postavijo kandidate v \\seh okrajih.
Hrvatski sabor pred 59. leti. Dne 12. deeembra 1848 je izišlo kraljevo lastnoročno pismo, v kterem se je izrekla Hrvatom topla zahvala za njihovo borbo proti Madjarom. Po 59. leih je ravno istega dne ban Rakod-ezav preči tal v saboru kraljevo pisnih. s kterim se sabor razpusti, ker je prišel v konllikt z Madjari.
BALKANSKE J^VICE.
Reforme v Macedoniji in Turčija.
»'ari^rad. 27. dec. Ministerski svet je razpravljal v včerajšnji seji o skupni nosi poslanikov velesil zaradi reform v Macedoniji. Odgovor turške vlade -e izroči |>oslanikom že jutri. Turška vlada vztraja pri svoji zahtevi, da naj preidejo vsi reformni orsrani v turško
-Inžbo. t-eš, da je to potrebno za ugled Turčije in za uspešno službo.
Turčija se pripravlja na vojsko z
Rusijo. "Novo Vreme" poroča, da turška vojna uprava tajno oborožuje za vojsko četrti turški armadni zbor ob turško-ruski meji. Artilerija je dobila najnovejše brzostrelne topove, pehoti so dali 20.000 novih Mauserje-vih pušk in oddelek strojnih pušk. ki ima 18 mitraljez. Turčija nastopa nasproti Rusiji že od ruskih porazov pri Mukdenu in Č uši m i izzivalno. Vse kaže, da se hoee Turčija maščevati za svoj poraz leta 1877 in leta 1878. Članek "Novega Vremena" vzbuja splošno pozornost.
RAZNOTEROSTI.
Za 50,000 K ponarejenih mark so
dobili v Barceloni pri nekem Aimatu.
Nesreča na morju. Franeoski par-nik "Anglais" se je potopil med vožnjo v St. Pierre s 75 osebami.
Velik vlom. V Marseillu je bilo vlomljeno pri kolonijalni tvrdki Martin in Baurn. Vlomilci so odnesli 50 tisoč frankov v gotovini in 50,000 fr. v vrednostnih papirjih.
Delavec poneveril nad 106,000 frankov. Neki pariški tvorničar je dal zapreti svojega delavca, ki mu je poneveril tekom let nad 100,000 frankov. Dasi je zaslužil tedensko le 55 frankov, je imel v pariški okolici 20,000 frankov vredno vilo.
Prepoved ženskega dela v industrijskih podjetjih je izdal švicarski ..vezni svet. Istotako je prepovedana poraba belega in rumenega fosforja pri izdelovanju vžigalic.
Drage gledališke vstopnice. Upravni svet gledališča "Argentina" v Rimu je nastavil sledečo vstopnino za prvo predstavo D'Annunzijevega dela "Nave": Lože I. in H. vrste 200 lir, IH. vrste 75 lir, IV. vrste 25 lir, V. vrste 10 lir. Sedeži v parterju po 30 in 15 lir. Razen tega se plača za lože in sedeže še taksa 5 lir. Vse vstopnice so bilo v kratkem razprodane, mnogo so jih pa plačali celo petkratno. Gabriel D'Annunzio dobi razen večernih dohodkov še 30,000 lir v gotovini.
Sest dni živa pokopana. "British Medical Journal" pripoveduje o izrednem dogodka iz Indije. Neki pastir je našel v gošči moleti is zemlje Človeško nogo. Grob je razkopal ter potegnil iz njega — živo žensk«. Indijanec Dama je namreč čestt£ni prej svojo leno žiro pokopal. Za zločin so ga za vedno prognali. Ženo so prenesli v bolmžnieo, kjer je živela le 12'dm.
Poirti biseri. V Crnovicah so prijeli pustolovko Mihaleseu, ki je s svojim močem kradla dragocenosti po evrop-sk&i glavnih mestih. Zadnjo tatvino ste izvršila ▼ Berolinu, kjer ate od-
nesla drafcmljarju Weroerju biserno
'-i
-—-
Avstr. Slovensko g||| Bol. Pod. Društvo
Ustanovljeno	^^^ 16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
-o—o-
GLAVNI ODBOR: John Bedene. predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Kansas. Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Kansas. Blaž Murij. blagajnik, P. O. Box 294, Fronteoac, Kansas.
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovič, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 188, Frontenac, Kansas. Frank P rem k, Cherokee, Kansas, Frank Buehman, Radley, Kansas. Anton Lesjak, Chicopee, Kansas.
ovratnico. Ker policija pri tatici ni našla biserov, dala ji je neko zdravilo' da je začela oljuvati. Pri tem je prišlo na dan 60 biserov, ki jih je bila požila.
Ameriški dvoboj. V Budimpešti se je na ulici ustrelil 201etni zobotehnik Buehwald. Pri njem so našli pismo, iz kterega je razvidno, da je imel pred tremi leti z nekim tovarišem na Dunaju ameriški dvoboj zaradi nekega dekleta ter je potegnil črno krogi jo. Dunajska polieija je dobila poziv, naj dotičnega zobotehnika aretira.
Nepošten odvetnik. Iz Benetk je pobegnil odvetnik Zamboni ter odnesel 100,000 lir.
Romunski škof za madjarščino. Zemun, 27. decembra. Višja duhovščina je menda pri vseh narodih in verah z redkimi izjemami breznarod-na. Grško-pravoslavni rumunski škof Popea v Karanšebešu je zapovedal vsem cerkvenim občinam, da se morajo nemadjarski napisi z verskih šol odstraniti v teku osmih dni. Rumun-sko časopisje napada vsled tega zelo ostro škofa.
Tatovi v muzeju. V muzej mesta Amiensa na Francoskem so vdrli tatovi skozi streho, ukradli mnogo starih, dragocenih podob in starega zlatega in srebrnega denarja.
Led se je udri na ribniku pri gradu Trebici na Moravskem, na kterem se je sankalo osem gimnazijcev. Dva sta utonila.
Železniška nesreča. Blizu Olomuca sta trčila dva tovorna vlaka skupaj. Oba stroja sta močno poškodovana. Težko ranjen je en vlakovodja in en zavirač.
Kje je MATIJA MIKLAVC? Pred par leti bil je v Pittsburgh. ,Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: John Kastelie, Chestnut, Mont.	(11-13—1)
Iščem svojega očeta JURIJA TEŽAK. Doma je iz vasi Dolenji Su-hor pri Metliki. V Ameriki je že 20 let. Pred tremi leti se je nahajal nekje v Minnesoti. Ako kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu sinu. — John Težak 126 Little Garden St.. Reading, Pa. (9-13—1)
—-	■ ' * — * - --------------ij-iOTU-LTI
Boarder je sprejme
PAUL KENDA,
237 W. 18th St., New York.
Življenjepisi
načega pesnika
Simon Gregorčiča
spi Bal Anton Burgar je dobiti po 50c. pri Frank Sakser Co.
T1 V^Hipinvuiijiiiii np i qt.xiiwuiuv mjgp^iiM
I Pozor rojaki! 4
I	Naravno in fi.no Concord vino	i
%	prodajam galon po 50 centov.	4
jb	Za obilo naroČil sc priporočam,	J
^	ter vsakteremu zagotavljam dobro	M
I	postrežbo.	1
Frank Šali 4
Box 363	4
.	Nothingham, O. j
^ a * m i3
Pozor Rojaki!
Novoiznaj deno garantirano mazilo za plctetc In zolobradec, od katerega, v 6 tedftih lepi lasje, brki iif brada popolnoma zrastejo, cena $3.50! Potne noge, kufe aCen, brado vice in oseblino Vam v S dneh popolnoma asdravim za 7Vc* d. ie to resnica se jamei JfcOO. PH na-nebi blagovolite denarje po Post Money .Order pošiljati.
Jakob Wahtit,
P. O. Box 69 GLBVBLAND, OHIO.
i mojAjo, vaboOajtb n wa
IAM MABOPA", WAJWWtal XX • wajvh g/ii jnfmi.
- ^ ,
•• -
NAZNANILO.
Naše društvo sv. Srca Jezusa št. 2 J. S. K. Jednote v Ely, Minn., je* imelo dne 29. grudna 1907 volitev novega odbora v Jože Š kale to vi dvorani; izvoljeni so bili sledeči uradniki za L 1908:- Predsednik Josip Lovšin, Box 1031; podpredsednik Lovrenc Dejak; tajnik Ivan Prijatelj, Box 120; pod-tajnik Fran Levstek, Box 451; blagajnik in zastopnik Ivan Merhar, Box 95; bolniški načelnik Josip Se-kula, Box 316; bolniškega načelnika pomočnik Fran Francel, Box 37; gospodarski odbor: Ljudevit Perušek, Box 982, Fran Oražem, Box 70, Anton Knep, Box 450; redarja Fran Čampa in Fran Pucel; zastavonoše Fran Sekula, Ivan Vidervol in Fran Hutar; oskrbnika mrliče v: za ožen jene Matija Golobic, za samce Fran Petelin.
Naše društvo dobro napreduje; sedaj šteje 169 članov in 85 članic.
Pozdrav vsem bratom in sobratom naše J. S. K. Jednote in jim želim srečno novo leto>!
Ivan Prijatelj, tajnik. (9-15—i)
■- — -- - —|- i-ij-i_-Lru~i-ri njiju—i_-LrLn_rL~i-
OPOMIN.
Vse iste, ki mi dolgujejo na hrani in stanu, prosim, da se čim prej mogoče oglasijo in poravnajo svoj dolg, če ne, sem primoran obelodaniti njih imena v vseh časopisih.
John Škof, P. O. Box 211, Conemaugh, Pa. (S—1 3x v 2 d)
Kje je FRAN BRAKOVTČ, izučen krojač? Doma je iz Gornjega Vrh-polja, fara Št. Jernej, Dolenjsko. Pred enim letom je bil v Milwaukee in Racine, Wis. Za njegov naslov bi rada zvedela brata Josip in Karol. Pdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti. — Joseph Braskovič, 55 Penn Avenue, Sharon, Pa. (1113—1) ,
mestna Hranilnica
V NOVEM MESTU
obrestuje sedaj vloge po
4,|3 od sto.
Vlot^e sprejema :
Fr. Sakser Co.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ateuue N. E., Cleveland, 0.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, prijjoro-čam svojo moderno gostilno, poti imenom i "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejeka kuhinja j
Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovič, Jobnstovn, Pa.
JOHN VENZL;L, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Oblo izdelovalec -kranjskih in nemških
H A R Al O IN I K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboliSega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikclja ali medenine. Cena trivrstnim je od $15 do $80.
Slovensko-' merikaiski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. poštnine prosto. I Koledar je zelo zanimiv ter imui ^bilonslik.
Ysako leto ga razprodamo po 5000 komadov kar gotovo znači I daje Koledarzelo priljubljen. | _ Primerno darilo je prijateljem I in znancem v staro domovino, ter 1 velja tudi le 30 et. Debiti je pri
Pfank Solzs&r Co., 109 Greenwich fit., New York, 4104 St. Clair Avenne, N. E., Cleveland, 0.
KAZNAJULO Dr PBIPOBOČILO.
Kojakom v Saa Frandaco, OaL, In okolici junianjaafe da je
Mr. WAN 8TAJ5UHA, 2000 19tk St, Baa Francisco, OaL, nai zastopnik la pobira naročnino za "CHaa Naroda" ter sa vann prav toplo priporočamo.
Frank 8Hm Company.
Rojaki. Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
"ZDRAVJE" Katero jc izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna ±a-hvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, akopismu prileži nekoliko znamk za poštnino.
Ko
precitate to knjigo, Vam bode lahko uga- j niti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zndobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. v
I	Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam
je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte j na ta naslov:
TUHLDE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
S4Q West 34. Str. NEW YORK, N. Y.
>
MARKO KOFALT,
249«So. Front St.,	#
STEELTOfS, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v l Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih I pogodb, pooblastil ali poinomoči fVoll-I macht) in drugih v notarski posel spadajočih ' stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parnbrodue listke za v stan kraj za. vse bi Ijše parnike in parobrodne j proge ter pošiljam denarje v staro domovino | po najnižji ceni.
Mr. Marke Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER. CO,
^ ~ ~ * ' ' ' " ''''''' ^ ^ ^ ^ -r - v	j
Telefon 246
> ^	i
Frank Fetkov^ek
t	i
I 220 Market Street Waukegaa, Hi,	j
pri'lioroca rojakoui svoj	J
! ^ S A L, O O IN,	\
\ v kterem vedno toči svrže pivo, dobra vina iu v>liiskei, '--f	4
? ima na razpolago Hue sinod k e.	^
V svoji PRODAJALIMCI ima vedno rvo.že ^roce-	^
f rije po nizkib cenah. *	^
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v	|
f zvezi je z Mr. Frank Sakserjeru v .New Ioiku.	^
^ .	1
Pozor Slovenci!
Vsakemu, ki nam preskrbi več naročil od prijateljev in znancev smo pripravljeni dati dobre odstotke od vsakega naročila v gotovem denarju Izvanredna k prilika za 4<|>oarding-bose" ali razne
■	društvenike, in sploh vse, ki imajo veli-
■	ko znanje. Vsak, ki je pripravljen se le " malo potruditi ter o prostem časa delati
^pppp^ med prijatelji in znanci, lahko zastali kot stranski dohodek lepo svoto denarja. Torej rojaki pičite de danes po potrebna pojasnila, de želite postati nai zastopnik.
Slovaška trgovina ar is ztatnls
"Silvia" [Watch C& Jewelry- Co.
27 THAMES STREET,	. NEW YO^IL
Pomnite s Nizka cene, dober zaslužek, pošteno delo I
• < ; , i. . . i • . . ., . • . ^ • . .
.	T .	«	'
Rodbina Polaneških.
Roman, poljski spisal H. Sienkiewicz, poslovenil PodravskL
TRETJA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
KI pa govoril resnice, ker že «am ni verjel, da bi vse minilo kakor sen. Nasprotno je čutil, da se je pričelo zanj novo življenje, ki pa se utegne razbiti z oihodom gospodične Castel-lijeve.
"A kam pcjde srospa Broniezeva z gospodično Cnstellijevo T" ga vpraša Polane^ki.
'•Me^-ee junij in julij še prebijeta pri Osnowskih, potem pa morda odideta v Sebeveningr. pa še to ni gotovo."
''Pristava Osnowskih je za tri milje od Varšave," omeni Polane^ki.
Zawilowski se je utripajočega srca vpraševal, ali ca povabijo «li ne. Ko pa so ga povabili, in še kaj presrčno, jim ni obljubil ničesar in se izgovarjal ob zagotovilu svoje hvaležnosti, da ima preveč opravkov in premalo č-asa. Gospodična Castellijeva ga je poslu-Žala na strani, dvigajoč svoje zlate obrvi, in ko je odhajal, je stopila k njemu ter dejala:
11 Zakaj nečete priti v Pritulov?"
Zapazivši, da ga nihče ne posluša, ji je odgovoril, zro? ji v oči: "Bojim se."
Ona se spusti v smeh. Ponavljajoč besede Kopowskega, je vprašala:
"Ali je temu kaj treba .ali ni treba."	1
"Temu je treba," ji odgovori on z nekoliko drhtečim glasom, "da mi rečete: Pridi!"
Ona je nekoliko omahovala; morda
mu ni moda reči tako naravnost v tej obliki, v kteri je zahteval; zdajci pa se je zardela in ;epni!a:
"Pridi!"
P<<tem je zheža!a. kak r bi -o sramovala te barv*1, ki se je. da-i je bil ze mrak. čimdalje jasneje izražala na njenem licu.
Zawilow-.kemu se je zdelo, ko se je vračal domov, da pada dež iz zvezd.
Osnowska sta bila namenjena oditi šele žrez de-et dri. Prej pa je slikanje portreta napredovalo z navadnimi koraki in napredovati imelo tako do poslednjega d::e. zakaj gospodična Lineta ni^ hotela tratiti časa. Oospa Osnowska ji je prigovarjala, naj bi slikala izključni. Zaw'1-.w-kega. ker je Kopo ivskemu treba sedeti »smo se ne- I koliko, kar pa «e lahko zirodi v Pritu- : lovu. tu-ed ~amim odhodom v Scheve-nin?. Zawilowsken u se je zdelo sedaj to sedenj prva p.)treba življenja — in ako se je prijavila slučajno ovira, ' je smatral tak dan za izgubljenega. Oo-pa Broniezeva je bila najpogosteje . navzoča pri tem poslu. Zawilowski pa je videl v njej prijatelj-ko dušo in nap-sled mu je jel biti prijeten tudi ■ način, kako je govorila o gospodični i Uneti. Oba sta skladala naravnost j alavospeve na čast Lineti. ki jo je go- . spa Broniezeva v zaupnem razgovoru ] imenovala "Nitečko". Zawilowskemu j je bilo to ime všeč, tembolj ker je oči- | to čutil, kako se mu ta "Nitka" ovija , okrog srca.	j
Pogostoma se mu je pa zdelo, da go- j spa Broniezeva pripoveduje neverjetne reči. Da je gospodična Lineta bila i in mogla biti najsposobnejša učenka ( fiwirskega. da jo je S »irski mogel imenovati "La perla", da je mogel biti, kakor mu je dala razumeti gospa Broniezeva, zaljubljen vanjo — to vse ] je bilo lahko verjeti. Tod4 to, da bi bil ta Swirski, znan po vsej Evropi in odlikovan z velikimi medaljoni na j ▼seli razstavah, kdaj izrazil, ugledavši t neko podobo gospodične Linete, da bi i se troral, razen tehnike prej «02 ueiti s pri njej, o tem je dvojil eelo,Zawi- ] low-ki. A nekje v kotičku duše, kjer «e je skrivalo še nekoliko treznosti, se je Čudil, da se "Nitečka" temu od-» ločno ne postavlja po robu. da je ob podrbnih prilikah zadovoljna z na- 1 vadnimi besedami: "Teta! Veš, da tega nimam rada, pa ponavljaš takšne reči!" Naposled je izgubil tudi ta poslednji ocUev treznosti in se jel zanimati eelo za pokojnega Bronicza, a ▼ gospo Broniezevo se je skoro zaljubil zgolj zato, ker se je mogel razgo-varjati z njo od jutra do večera o gospodični Cas teli i je vi.
Spričo neprestanega nadlegovanja' gospe Broniczeve je zašel v tem času k staremu gospodu Zawilowskemu, onemu Krezu, h kteremu prej ni bil aahajal. Stkri plemič, z brki belimi kakor mkko, rožnate polti in s kratico pristriženimi sivimi lasmi, ga je ■prejel s nogo na stola in z nekakšno veliko gosposko zaupnostjo takega Človeka, ki se je privadil, da je ljudem veš do njega, nego njemu do ljudi. — _
"Oprosti, <Jp ne vstanem," jetkjal.
"toda podagra ni lala---- Kaj naj
•torimf To je podedovano! Zdi ae mi, da bo to i« na veke zvečano z našim imenom. Kaj pa ti, ali oe čutiš Samk »trganja v pakmf"
"Ne," odgovori Zawilowski, \pr ga je takist^nekamo osupnil način tega sprejema kakor tudi to, da ga je stari plemič tikal že pri prvem sestanku. "Počakaj, pride starost!" Nato zakliče hčerko, ji predstavi Zawilowskega in se jame razgovarjati o rodbinskih razmerah, pojasnjujoč mlademu možu njih rodbinske razmere. Naposled reče:
"No, pesmi nisem pisal nikoli, ker sem za to preglup, toda moram ti reči, da si se mi prikupil in da me ni bilo sram. dasi sem čital svoje ime v pesmih."
Poset pa se vendar ni imel končati dobro. Gospodična Zawilowska, še ne docela tridesetletna, lepa oseba, ki pa je bila zvenila nokamo prezgodaj in se vdala oto/nosti, se je hotela udele- j žiti razgovora in je zato jela vpraševati "bratranca*', koga pozna in kam hodi v posete; stari plemič pa je k vsakemu znanemu imenu dodajal v eni ali dveh besedah svoje mnenje. Ko je izrekel ime Polaneških, je- dejal: "Vrla rodbina," pri Bigielovih je vprašal: "Kakot" in ko je ponovil njiju ime, je dodal: "Connais pas!" (Ne poznam.) Gospo Osnowsko je označil z besedami: "Čopast škrja-nec." pri gospe Broniezevi je zagodr-njal: "Pretirana ženska!" a naposled. ko je mladi mož nekoliko zamolklo izrekel ime gospodične Castel-lijeve, je plemič, ki ga je očividno v tem trenutku zbodlo v nogi, zaklical skremženega liea: "Oh. kartuzijancc!" Nato se je Zawilowskemu, ki je bil m**slic svoji boječnosti človek kaj hitre jeze, zdajei stemnilo pred očmi, spodnja čeljust, štrleča itak močno naprej, se mu je še podaljšala. Jel je meriti starca od bolne noge tja do glave ter dejal:
"Vajeni ste izražati razne sodbe, kar mi ne ugaja, in zato se vam priporočam. *'
In poklohivši se je vzel klobuk in odšel.
Stari gosjjod Zawilowski, ki je bil že vajen, da -i je dovoljeval vse in ki mu je vse izpregledalo brez zamere' nekaj ča>a osupel ogledoval svojo luVrko in zaklical šele po daljšem molku:
"Kaj. rili je zblaznel?" Mladi mo/. ni povedal gospe Broniezevi. kaj za je bilo doletelo. Rekel je samo to. da ju je posetil, da mu pa ne ugajata niti oče. "niti hčerka. Po^ zvedela pa je ona vse od starega Zawilowskega, ki niti vpričo nje ni imenoval £T spodična Castellijeve drugače nego kartuzijar.ee'\
"Poslala si mi nameMo zlodejčka zlodeja: sreča, da mi ni razbil glave.'
Iz njegovega gla>u pa je zvenela nekakšna zadovoljnost. da se je Zawilowski pokazal tako trdovratnega. Toda gospa Broniezeva. ne zapazivši tega odtenja, je vzela njegove be-sede nekoliko k sreu in rekla na veli- : ko čudenje "zlodejevo":	;
"Linetko ima zelo rad ter je že va- ; jen zbijati takšne šale. Vrhutega je ; človeku, ki ima takšno stališče ter je ; pri tem že v letih, treba mnogo odpu- ■ štiti. V i niste p recitali pripovedke i Kraszewskega 'Kartuzijanec'... To je "i priimek, ki ima od tega časa nekaj "
poetičnega na sebi---- Ko si starec *
odpiše, mu napišite nekoliko besed — " kaj ne? Taksne dotike je treba vzdr- I" zevati...."	■
Milo-tiva gospa." odgovori Zawi- i lowski, "za nič na svetu mu nečem : pisati."	;
"Niti ne, ko ne bi prosila samo -
jaz?"	j ■
"To je — toda človek vendar ni ka- |: men."	J!
Oospodična Castellijeva se je na- 1 smejala ob teh besedah. Toda v duši ] ji je bilo všeč. da je Zawilowski na ! eno besedo, ki je bila namenjena njej " in ki se mu je zdela razžaljiva, po- : skočil, kakor bi bil zaslišal roganje. : Ko je že sedel in sta bila za trenutek (* -ama. mu je rekla:	:
"Čudna stvar, kako malo verjamem ':
v odkritosrčnost ljudi____ Ne morem i "i
verjeti, da bi mi bil razen tete res i kdo naklonjen."	j:
"Zakaj ne, gospodična*"	:
"Ne vem. Še sama si ne morem po-!« jasniti."	|;
"A kaj Osnowska f Oospa Anicat" . "Gospa Anica T" je ponovila gospodična Castellijeva.
In jela je marljivo slikati, kakor bi bila pozabila vprašanje.
"In jaz, gospodična t" vpraša Zawilowski tiše.
"Da!" je odgovorila, "vi, da! Samo vi, prepričana sem, ne bi dovolili nikomur, da bi slabo govoril o meni, Čutim, da ste mi odkritosrčno naklonjeni, dasi ne vem, zakaj, ker imam tako malo veljave____'*
"Vi da imate tako malo veljave t" zakliče Zawilowski ter skoči na notre. "Zapomnite si, gospodična^ ni k«.mor ne dopuščam, da bi slabo govori! o vas, niti vam ne!"
Oospodična Castelli se nasmshne in reče:
"Dobro, vendar sedite, ker vas si-eer ne mrrem slikati."
On sede, toda jame *e ozirati na njo * pogledom tako polnim ljubezni in
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud park rat nariba z	>
Dr, R1CHTERJEV1M
ySidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizinu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, n bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobola. jfr V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
2X5 Pearl St.	New York.
občudovanja, da jo je spravil v zadrego.
"Kako neposlušen model ste!" je dejala; "obrnite glavo nekoliko na desno in ne glejte name."
"Ne morem, ne morem!" odgovori Zawilowski.
, "Toda res ne morem slikati. Glava je pričeta, toda v drugačnem položaju .*.. .Počakajte. ..."
Po teh besedah je stopila k njemu, se s prsti doteknila njegovih senc in mu jela glavo lahno obračati na desno* Toda njemu je jelo sree utripati kakor kladivo, vse se mu je sukalo pred očmi; prijel je roko gospodične Ca-stellijeve in si jo pritisnil na ustnice.
"Kaj počenjate?" šepne gospodična Lineta.
On pa je nepre. tano držal njeno roko na ustnicah, ni odgovoril ničesar, nego jo pritiskal Čimdalje močneje k
nstnm.
(Dalje prih.)
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicago 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: SALOON. :—
Na razpolago imam tndi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje tpj- prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomorske črte po izvimih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljiviu >otom po dnevnem kurzu. V zvez:. em z banko Frank Sakser v Nev ] forku. Svoji k svojim!
Z •"elespoštovanjem	1
JOSIP KOMPARE,	1
"90S Greenbay Ave., So. Chicago, HI
&cjakl. naročajte m aa "Glas H* Ma", največji in najesnetfi dsvrafl
IN A. PRODAJ
INAHAVNA CALIFORMJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 36 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona,.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plaČatL Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co, OaL
%	5
—i Slovencem in Hrvatom pri-
p-.ocam svuj	g
1 SAI,QON J
» obilen poset. Točira vedno	#
i; svež© pivo, dobra	|§-
M vlnti in whiskey ter	g
J imam v zalogi zelo fine	5&
3 smodke.	'M
Rojakom pošiljam denar-	W
a Jev staro domovino	P
hitro in poceni.	|p
^ Pobiram naroinino za "Glas	&
Ji; Naroda". V zvezi sem z gg.	m
% Frank Sakser Co. v New Yorku.	®
** Z velespoštovanjem	^
S	Ivan Govže, S
j ^ ^
— 'vyyvyy-u-uyxfi.
Za vsebino tmjih oglasov m odgo
Vesti iz Rusije.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatoai it«;i potujejo čez Duluth, Minn., pr1 ->oroč*mo aa«tfi zi^topnika
Josip Scharabon=a,
40» WEST MICHIGAN ST.. DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
prar blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postreŽen.
Poiilja denar i* t staro domoviao najceneje in najhitreje po naiem posredovanja. Zastopa nas v vseh po ■»lih; torej pazite, da m ne vsedete 1* li^p laskavim besedam ničvre<lne-itv, kterin v Duluthu tuoi ne manjka. S Potovanjem
FRANK »AJtSEi CO.
! Nov denarni zavo.d vrstari domovini.
\ Občinska hranilnica
i v Kostanjevici (Dolenjsko )
i	edina hranilnica v kostanjemifclem ckiaju
I	naznanja,
I	da je ]»ričela s poslovanjem v začetku meseca'avgusta 1.1. in se
I	nahaja v
\	občinski h i šJ
I	zraven župantbeg ur d.
i S strankami posluje vsako nedeljo in toiek od 8. do 12. I	ure dopoldne
ž Obgnavednih dneh sprejema hranilne vloge in jih obrestuje
\ ' = po -4°|0 = -
l ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitaln. I Za varnost vlog jamči občina kestanjeviška z vsem svojim I premoženjem in vso davčno močjo, hranilnica sama pa je pod I nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateri je naložena varšČi-F*na v zneskn 20.000 K. Posoja se na zemljiSča po 5 •{, , na me-\	nice in vrednostne papirje po 6 *|0 na leto.
I Občinska hranilnica v Kostanjevici
meseca avgusta 1907.
\ Ivan Globocnik T. T. Rajmund Doležalek 1. r.
I predsednik uj>ravnega odbora^^;;;-	^predsednik ravnateljestva
i Lavoslav Bučar f r. - Alojzij 6atsch 1. r.
I pisarniški ravnatelj	blagajničar,
' Rojakom i",
*	naznanjam, da j.*, za tamošnji okraj moj *
> edini pooblaščeni zastopniK za vse poslif-
I JAKOB ZAEUKOVEC,
f 4824 Blackberry Alley f|» Pittsburg, Pa. '
1 Uradne tire: vsak dan od ^7. do ^8. ure, ter ob sobotah do & 8. ure zvečer.	t?
k Mp.t p^ipOA^aJb.	t
K	_ \	I
s	Frank Sakser. «
^—m------m----- ^
Ako hoeeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršlča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo,'Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, iunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
J**' —- — » » * -f" ■ I Sv —
obilni obisk.
Nižie DodDisana DriDoro-Čam p^EttjOfciid a Jj.1 in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 GreeiiWh Street,
0000 NEW YO^K 0000 v katerem točim vedno pivo, doma preŠana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Pot-.ijoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............ /
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
^ _ ^
ffl	'-Čast mi je nnznaniti slavnemu
?	\ibčins:v„ ,	.
9	tudi rojake m po Z jed. državah,
fj|	da sem otvorii novo urejeni
S saioor. pri "TriglanT,
S	617 S. Confer Ave., Chicago 111.,
h	bhtu 19. ulice,
i	kjer toči
m pristT,o u ležalo Atlas-
|	pivo, izvrstni	^ajlibij«
n	vina in dišeče smodke sc pri meni
^	na razpolago. Nadalje je vsakem«
3J	na razpolago dobro urejen j kejf-
|	Ijišče in ij?rc.lna miza (pool tabled
[r	Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse
I	bodem dobro postregel. Za obilen
H)	obisk se priporoča
I	Mohor Mladič,
i	617 So. Center Ave., Chicago, 111.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriJju-jejo vsa druga ameriška vina.
Radeče vino (Concord) prodajam po 50e galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BKINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TKOPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga. Iona. — Najmanje posode za žganje so 4y2 galone.
Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio.
* ' ■	T ■yyyiiVVVuvxnjurL
W	NARAVNA I
4	KALIFORNIJSKA VINA,
j jI	NA PRODAJ.
t H	Dobro £rao vino po 50 do 60 ct. '
J Va	galoa s posodo vred.
i fir	Dobro belo vino od 60 do 70 ct. 1
»A	galon s posodo vred.
' 5f	Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 ]
■ 1/	galon s posodo vred.
fW	Manj nego IO ealon naj ,
Cj	nihče ne naroča, ker manje ko-
M	ličine ne morem razpošiljati^
(f1	Zajedno z naročilom naj gg na- '
%/g	ročni ki dopošljejo denar, oziro-
, fir	ma Money Order. t
j (/.	Spoštovanjem
Nik. Radovich,	'
(»	594 Vermont SL, S an Francisco, CaL \
FR. SAKSER CO. j
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča ee Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bo» disi zasebnim strankam^posojilnicam ali v kterokoli svrtto.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
lOQ Greenwich Street,
\ in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pra- / \ J vem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar. / ||	v mnenju, da ima opraviti z nami,	/
fe>) „
Zdravju
najprimernejši pi jača je
LE IS V R I V O C-
t" ter o ;e i3rj»ro it nn hi ! jja n j'orl»rart*pj» f£ : ; - . 1 t, < ; . naj n>k<lo i t ian;t:d.i posklimiti ga v svojo iacsr.cI-.^rsst, K.ik'u 1141., ^ 1 svoje družine, .vo.-h primate::ev n drugih,
.	t> ie najbolj priljubi',trne ur« Ci t • v v« t: 'c >•»
j gostilnah. Vse nodro: ».ost:	p«; ',ito. Tis»u!ktr-:u '.»« L '.. i.:».ii '-11. % .
kteri ^ niii d::5j»v>-f ".v vse po lasni.
TSE ISAAC LE1SY BREWING vOiyrA Y
CLEVELAND, O.
»
Rojaki, naročajte se na "GIm Na roda", največji in najcenejii dnevnik.
?-
POZOR 1
SLOVENCI IN HRVATI! BRATI IN SESTRE!
Približala e je zopet zima, katera niarsikaterega slabega I kakor naj močnejšega človeka na posteljo^erže in sicer različ-no; eden zdi huje na ta način in drugi zopet na drugi, ter premišljuje, kam lii se zd.ij obernil na katerega zdravnika, da bi ga preje zopet na zdrave in krepke noge spravil, da bi si zamogel zopet svoje dolarje zaslužiti.
TORAJ DRAGI ROJAKI !
Da se zopet v kratkem muke rešite in popolnoma ozdravite obernite ^e na zdravnike; AMERICA EUROPE CO. bodisi osebno « j pa | ismeno, kajti skozi naša čudotvorna in svetov-noznana "Oi^OSI "ZDRAVILA" smo jih že na tisoče zopet na zdrave noge spravili, kateri so že leta in leta na različnih boleznih terpeli in okrog druzih zdravnikov pomoči iskali in denar kje metali ali zastonj, in pri nas so v kratkem času in pri majhni plači, zopet svoje preljubo zdravje nazaj dobili, za kar imamo v dok z nekaj tisoč zahvainih pisem na razpolago, kakor iz spodaj I navedenega tudi razvidite in se prepričate iz lastnoročnega podpisa, da je celih pet let na notrajni bolezni terpel in okrog druzih zdravnikov pomoči iskal ali zastonj in naša Orosi Zdravila so ga v enmu tednu popolnoma ozdravilo.
DRAGI ROJAKI!
Ni mi ljubo da sem po časopisih slikan, ali resnici in hvali zavoljo sem primoran, kajti sem tolko časa terpel in okrog druzih zdravnikov pomoči iskal in denar zastonj kje metal, ko sem začel pa Okusi Zdravila rabiti sem pa v enmu tednu popolnoma ozdravil, kakor po mojemu sledečemu pismu razvidite katerega sem na zdravniški zavod v zahvalo poslal. _Vaš sobrat HUDIN ! _
SLIKA IN ZAHVALNO PISMO !
New York 2 ga, Sept. 1906. Veleučeni gospodje,
Presenečen sem na uspehu katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel celih pet let, ter me od iste nisomogli nobeni drugi zdravniki ozdravit. Povem Vam gospodje zdravniki, da čez teden dni ko sem pričel Vaše zdravila rabiti, katere ste mi za mojo bolezen ki sem jo čutil u prsih, dalo. zguhil sem boličine ter čutim da šem zdrav. Zato, gospodje zdrav-J niki prosim Vas, objavite to pismo j Časopidih, da se drugi Ijudji o Va-I Sem zdravljenju prepričajo, ter se puste od Vas zdravit, tako kakor I sem tudi jaz naredi, ter se ne bodo dali tako varati, kakor so mene drug zdravniki. Hvala Bogu, da ' sem zdrav, Vam pa želim da se živite mnogo let v korist mojih bol-| nih rojakov Boja k i Slovenci jaz živim tu v New York, ako ne verujete temu pismu, pa pridite k meni jaz Vam bodem svetoval, da se pustite zdraviti od zdravnikov Amerika Europa Co., kar hode le v Vašo korist.
Pozdravljam Vas, Vam vedno hvaležni IVAN HUDIN - 4^7 \V. 57th St.
TOR Al SLOVENCI IN HRVATI! MOŽKI IX ŽENSKE! ~~ Kateri terpite bodisi na kakšni bolezni hoče, kakor zunajna ali nntrajna, posebno tajne snolne bolezni, obernite se toraj na naše zdravnike, kateri so specialisti, kakor posebno	r
Dr. ROOF,	Dr. SPiLUNSER,	Dr. JtNIGHT,1
za tajne,	za notrajne,	za splošne bolezni,
c|0 AMERICA EUROPE CO. (Orosi)
2128 BROADWAY,	NEW YO&K.
_Ako Vas pa ne ozdravija, dobite pa d°nar nazaj.	*
Zahtevajte tudi našo knjigo "SPOZNAJMO SE" katero vsakemu . _brezplnčuo pošljemo.__
Uradna ure so od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
" ■ ■ , .........