Edini slovenski dnevnik '' ▼ ?«dinjenih državah :- Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS 0 list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States.J|| Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers. TELEFON PISARNE: i687 CORTLAND T. Entered u Second-Ola« Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y.f under the Act of Congre« of March a* 1979. TELEFON PISARNE: 4687 C0RTLAND2. NO. 261. — STEV. 261. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 6, 1916. — PONEDELJEK, 6. NOVEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. LETNIK XXIV. Angleži in Francozi so imeli uspehe. FOCHOVE ČETE SO PREPODILE NEMCE S TRDNIH POZICIJ OB BAPAUME CESTI. — SAILLISEL JE ZDAJ POPOLNOMA FRANCOSKI. — ZA VAS SO SE VRŠILI HUDI MOŽ PROTI MOŽU BOJI. London, Anglija. 5. novembra. — Zavezniki so imeli na verdunski 111 na sommeski fronti tekom zadnjega dne precejšnje uspehe. Na verdunski. kakor tudi 11a sonmieski fronti so Francozi zelo napredovali, medtem pa so imele angleške čete nekaj uspehov na sommeskem bojišču. (Jen. Foch je s svojimi četami pritiskal proti Bapau-me in imel velike uspehe v bližini le Translov ob cesti, ki vodi v Bapaume. Le Translov zdaj sicer še ni francoski, toda gotovo je, da pade v kratkem. Tukaj so bili Nemci zelo dobro utrjeni, toda jim ni vse skupaj nič pomagalo, kajti francoske čete so vprizo-rile nenaden napad, na katerega nemške čete slučajno niso bile pripravljene. Sailly-Saillisel je zdaj popolnoma francoski. Zavzeli so tudi gozd, ki se nahaja poleg vasi. Vse te postojanke so za zaveznike velike važnosti, kajti bile so močno utrjene. Medtem ko so ene francoske čete uspešno operirale na sonmieskem bojišču, so druge dovršcvalc svoje delo na verdunski fronti. Danes so zavzele eelo vas Vaux, kakor tudi močno utrjen kraj Maloup, iz katerega so se morali Nemci umakniti. Za te vasi so se Nemci pred meseci borili več tednov in žrtvovali neizmerno število vojakov. Danes je nemška ofenziva, katero je vodil nemški prestolonaslednik, ončana s popolnim polomom. Angleži, kot rečeno, so imeli tudi nekaj uspehov na soinmcskcm bojišču. Osvojili so višine v bližini Budde de Warleiieourt. Gotovo je. da bo v kratkem padel tudi Butte . novembra. — Nemško uradno poročilo naznanja o bojih, ki so se vršili 11a sommeski in na verdunski fronti. Pravi, da so zavezniške čete napadale, toda napadi so bili odbiti. Obe stranki sigurni. Rumunska in Balkan. Demokrati so prepričani, da bo Nemška armada napreduje. — predsednik Wilson še enkrat izvo- Vroči boji ob reki e&rni. — Polo-Ijen, isto tako tudi republikanci. . žaj neizpremtnjen. Charles Evans Hugbes, republi-j Bukarešt, Rumunsko, 5. novem-kanski kandidat je včeraj izjavil, bra.— Ruimmski generalni štab da je vesel, da je konec kampanje, poroča: Rekel je, da je prepričan, da bo Na severni in severnovzhodni zmaga njegova, češ, da ameriško fronti se ni zadnje dni ničesar po-ljudstvo bo gotovo sprevidelo, da sebnega prigodilo. V dolini reke je bila eela Wilsonova politika ena velika zmota. Ilughes bo v torek zvečer dobi-i val številke od volitev v hotel Astor v New Vorku, kjer se bo mudil s svojo družino. Prehove smo odbili vse sovražm-ške napade. Avstrijskim in nemškim četam se je posrečilo zavzeti obronek gore Dihamu, toda ta njihov uspeh nima nobenega upliva na splošni položaj. 44Boj je dobljen", je bila Wii-; V dolini reke Jiul neprestano sonova izjava, ko je pisal demo- j zasledujemo umikajočega se so-kratičnim voditeljem v vse drža-! vražnika. ve. — Pri Oršavi se vrše manjši arti- AVilson dobi od vseh krajev po- lerijski spopadi, ročila, da bo večina njegova. Ob Donavi se ni ničesar poseb- Poročila o izpadu o volitvah bo- j nega pripetilo, do prišla v Asburv Park v sedaj- V Dobrudži vlada mir. nje vladne urade, od koder bodo, Dunaj, Avstrija. 5. novembra, potem po telefonu poročali Wilso-1 Čete pod poveljstvom generala nu. Vprašali so sra, ako želi. da mu 11 alkenhana neprestano prodirajo, napravijo posebno žico do Shadow Zadnji čas so vjele nad 2000 ru-Lawn, toda je rekel, da ni potre-; munskih vojakov in zaplenile ve- ba. — V številki za sredo bomo prinesli poročila o izidu volitev. | liko vojnega materijala. »Južno od prelaza Červena veža ; smo vjeli včeraj 150 rumunskih I vojakov. Petrograd, Rusija, 5. novembra. V gozdnih Karpatih se je morala vsled obstreljevanja naSe artileri-je umakniti močna sovražna kolona. — Na Semograškeni se ni ničesar ! posebnega pripetilo. Berlin, Nemčija. 5. novembra. Vrhovno poveljstvo nemške arma de je izdalo sledeče uradno poročilo : Z uiaeedonske fronte ni bilo zadnji čas nobenega |><»sebnegn poročila. Zdaj se vrše le manjši spopadi, odločilne zmage pa ni ne na tej ne na oni strani. London, Anglija, 5. novembra. Iz velikega srbskega generalnega Kancler bo imel "važen govor." Berlin, Nemčija, 5. novembra. Zadnji dan reiehstagovega zasedanja bo nemški kaneler Beth-mann-Hollweg držal *'zelo važen govor", kot pravi "Tageblatt "*. Kapitan U-53 je pripovedoval v Nemčiji o prijaznem sprejemu v Združenih državah. Berlin, Nemčija. ">. novembra. Kapitan llans Kose. poveljnik nemškega podmorskega čolna. I ki ji' v bližini ameriške obale potopil pet parnikov, in ki se je okoli tri ure mudil v Newport u. je v Nemčiji ob svojem povratku pripovedoval o prijaznem sprejo- stana poročajo: mu, ki so mu ga priredii Ameri- Ob reki Cerni j«' vprizoril so-kanei. vražnik tri napade, ki se mu pa ni- Obeneiii pa je pripomnil, da ze- so posebno dobro obnesli. Vjeli lo dvomi, če bi mu dali hrane in smo veliko bolgarskih in nemškm drugih potrebščin, ako bi jih potreboval. Italijani so vstavljeni. LASŠKI NAPADI SEVEROVZHODNO OD TRŽIČA SO SE PONESREČILI. — LAHI ZDAJ UTRJUJEJO NO VE POZICIJE. — LAHI NAZNANJAJO, DA SO DOZ DAJ VJELI 8,992 AVSTRIJCEV. jetnikov. Nemei so imeli v bojih ob levem bregu reke Černe velike izgube. Ruske bojne ladje so obstreljevale bolsrarska pristanišča in po- "N. Y. Heraldova" "straw vote prerokuje zmago Wilso nu. • Razni listi v Ameriki so zadnjih vzročile preeejšnjo škodo štiriuajst dni imeli takozvano - "straw vote". Wilson ima veliko večino. N. Y. Herald se ni dozdaj še nikdar zmotil s tem volitvam. Letos je iz številk, ki so bile včeraj navedene v tem listu, razvidno. London, Anglija. 5. novembra. — Italijanske čete, ki i i naju namen prodirati do Trsta in osvojiti važno pristaniške. so imele danes sicer še nekaj uspehov, toda ti so tako malenkostni, da izgleda, da so Italijani vstavljeni. V manjših spopadih so Italjani imeli ob Opatjeselo-Kostanjeviea cesti še nekaj uspehov. Vse dozdaj zavzete pozicije so pa obdržali, kljub temu, da so Avstrijci vpri-zarjali hude protinapade. Tekom današnjih bojev so italijanske čete vjele zopet 200 Avstrijcev. Italijanski urad poroča, da so laške armade tekom te ofenzive vjele 8,992 mož, med katerimi je 270 častnikov. Odkar so pa Italijani v Gorici, so pa vjeli 40,365 avstrijskih vojakov, med njimi 1,008 častnikov. (Pri tem so gotovo všteti tudi oni, ki so bili vjeti pri padcu (joriee. Op. ured.) Današnje avstrijsko poročilo, ki je došlo sem, se glasi, da so Italijani napenjali vse sile, da bi še kaj napredovali. Vprizarjali so silovite napade na avstrijske postojank«' severovzhodno od Tržiča. Avstrijsko poročilo dalje pravi, da so bili vsi ti napadi odbiti in sovražnik je imel velikanske izgube. Dalje se glasi poročilo, da so postali Avstrijci na tivolski fronti zelo aktivni. Na italijanske j>ostojanke pošiljajo hud ogenj. Avstrijci hočejo s tem Lahe prisiliti, da bi od poklicali s Krasa nekaj čet. ANGLEŠKA KRIŽARKA POTOPLJENA. Berlin, Nemčija, 5. novembra. — Admiraliteta je uradno naznanila: — Eden naših submarin je dne 23. oktobra potopil neko angleško križarko v bližini irske obale. London, Anglija, 5. novembra. — Z ozirom na nemško poročilo o potopu neke angleške križarke je danes admiraliteta naznanila, da to gotovo velja o nekem polagalcu min, o katerem je bilo že 26. oktobra naznanjeno. Angleška admiraliteta ne ve, da bi bila potopljena kaka angleška * Stava. Roseville, 11!.. 5. novembra. — Ernest Musk, demokrat, in Charles Coningham. republikanec, sta napravila stavo. Prvi pravi, da bo t ■ . „ i izvoljen Wilson, dru^i pa Iluphes. da bo zmagal \\ llson. Najbrze se .. , , . , . , ---- 1 btavila sta. da bo inoral oni. kx bo izginil -na najbolj javnem prostoru pojesti eelo vrano. V lokalnih časopisih so oglasi, v katerih oba vabita prebivalce Roseville. da pridejo gledat kako Bitka z I. W. W. Kapitalistično časopisje poroča, da so člani I. W. W. napadli na cesti ljudi. — Pet oseb je mrtvih. 'Svobodna' kraljevina Poljska pod pokroviteljstvom Nemčije. Seattle, Wash., 5. novembra. — Dozdaj je znano, da je pet ose^| mrtvih, okoli trideset pa ranjenih, kar je posledica bitke med meščani mesta Everetta in člani 1. WJ W.. ki so jih baje napadli. Ranjence se je pripeljalo v Seattle. Wash. AVSTRIJSKI IN NEMŠKI CESAR STA OBLJUBILA POLJAKOM, DA BODO POSTALI SVOBODNL — NATANČNE MEJE KRALJEVINE POLJSKE BODO POZNEJE DOLOČENE. — AVSTRIJA IN NEMČIJA j STA SI SVESTI ZMAGE. — POLJAKI BODO DOBILI SVOJO NOTRANJO UPRAVO, NJIHOVO ZUNA- AVSTRIJA IN NEMČIJA. — DVE PROKLAMACIJI. Med mrtvimi je tudi poročnik; NJO POLITIKO BOSTA PA VODILI C. O. Curtis od Narodne straže, kij se je nahajal tukaj kot načelnik' rekrutne postaje. Šerif Donald McRae iz Saelio-mish countv-ju je bil ranjen v nošo. — Štirje možje, ki se jih smatra za L. W. W„ so bili usmrčeni. Člani 1. W. W. so prišli iz raznih gozdov v Dakotah, Minnesoti. Montani, itd. Pred par dnevi so bili tukaj v Seattle, toda potem so odšli v Everett, kjer so skleniii imeti seje na cestah, kljub temu. da je šerif odločno prepovedal kakemu I. W. W. vstopiti v mesto. (Takšna poročila ej dobilo kapitalistično časopisje. Koliko je na celi stvari resnice, je seveda vprašanje. — Op. ured.). Preiskava radi draginje. Vlada bo vpeljala preiskavo, ako se dražijo živila nepostavnim potom. — Krivci bodo kaznovani. O. 110 V Berlin, Nemčija, 5. novembra. — V onih poljskih provincah, katere so zavzele avstrijske, nemške in ogrske ee-te, so je odigral danes zelo pomemben dogodek. Nemčija in Avstrija sta v Varšavi in Liiblinu proklamirali obnovitev kraljevine Poljske ter obljubili poljskemu narodu, da bo odzdaj zanaprej sam določal svojo usodo, da bo živel svobodno življenje in da mu bodo vladali,ljudje iz njegove srede. Pred kratkim je bila pri nemškem državnem kanclerju poljska deputacija, sestoječa iz ljudi vseh stanov in raznih veroizpovedanj. Delegacija je izrazila želje poljskega ljudstva. In te želje so se začele zdaj izpolnjevati. Kraljevina Poljska bo torej vzbujena k novemu življe-uju. Poljaki se bodo enkrat za vselej iznebili Rusov in nji hovega nadgospodstva. V Varšavi in Lublinu je bila izdana proklamacija, ki naznanja, da sta se nemški in avstrijski cesar glede Poljske čisto sporazumela ter sklenila vstanoviti poljsko kraljevino, ki bo imela lastno upravo. Proklamacija se glasi: — Njegovo veličanstvo nemški cesar in njegovo veličanstvo avstrijski cesar zaupata v popolno zmago svoje-— ga orožja. Sklenila sta obnoviti kraljevino Poljsko. Na- Washington, IX C.. Vlada b«> vpeljala strogo preiska-1 tančne meje kraljevine bodo pozneje določene. Nova kraljevina bn v tesni zvezi z Nemčijo in Avstrijo. Ta zveza bn dala kraljevini potrebne garaiu-ije za nadaljni razvoj. Kraljevina bo dobila svojo lastno armado. 4 * Norddeiitsclie tudi letos ne bo zmotil. 0 ' i Pozor, pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja po- ■ ste. ki je namenjena, iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le ikkI j »ognjem. DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO iiOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLU-' ČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati i zamorejo le . zamude. Mi jamčimo za j vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Isto-tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi ; radi vojne In radi sigurnosti pri po- bo eden od njih pojedel vrano. Nemcem je vseeno, kdor zmaga. Urednik berlinskega "Tage-blatta'' je pred kratKein napisal članek, v katerem razpravlja o ameriških volitvah. On pravi, da je Nemcem popo;-noma vseeno, če zmaga Charles Evans Wilson ali pa Woodrow Hughes. v« v sedanje višanje een raznim življenjskim potrebščinam, da s«-prepriča, ako je drajrinja vprizm-j«'iia postavnim ali nvpostavnin.! potom. Generalni attorney Gregory je Berlin, Nemči ja. ->. novembra. — danes iziavi. da se bo osebe, ki so AllgCUieilie ZeitlUlg" piše noS!10 krive-naJvse stnjJJO kaz — Centralni državi bosta vstanovili svobodno lVIj- U°Agenti iustičnega department.! ^ skrhcIi za nje,m eksistenco. Poljaki so zdaj prosti so že par dni na delu. ruskega jarma in imajo najlepšo priliko stvoriti državo, Gregory je danes izdal slefiečo ki bo v neposredni zvezi s centralnimi državama, izjavo, tikajo.-« se aktivne/sti ju | jz istega tega je pa tudi jasno, da bodo v bodoč,- ikh trebovali Poljaki naše pomoči. Pod ruskim nadgosp najnovejših cenali in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. IJst dospe na za pad ponavadi par dni kasneje in med " ko dobi naslovnik list v roke, se pri ▼eCkrat y iii.iiiiii 11«;— ...... - imu ii Hi iiIIt • r - ■ Pošiljatelj em denarja! Vsled selo slabe poštne zvexe svetujemo rojakom pofiHjsH zdaj staro d—novine po brezžičnem bnojavu. Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa (iS centov za vsako besedo. Najboljše Je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov. Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit An sta It na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo lakozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim ]»odpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila Opozarjamo, da je mogoče j»o brezžičnem hrzojavu poslati le okrogla svote kot so spodaj navedene in še naprej do 10.000 kron. Za take pošiljatve se naj nam pošilja le poštne Honey Order« in denar t gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve nI mogoče sprejemati. SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRI&TETI ŠE HM ZA BRZOJAVNE 8TBO&KE. Naslov se mora Jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzoj« K: 100.00....................$13.00 K: 300.00.......... 28.00 K: 300.00....................39.00 K: 400.00....................52.00 K: «00.00....................68.00 raA-Tiirhi .. •«_. .- Citatelje opozarjamo na novih knji?. ki je priobčen dru••>••«■ $809 Ca pol leta..................« USO Ca <*elo leto ca mesto New York.. 4.00 Za pol leta aa mesto New York.. 2.00 Za Evropo za vse leto....................4.50 Za Evropo za pol leta...........2J55 Za Evropo za Četrt leta.......... 1.70 *ULA8 NAHODA" Izhaja vsak dan IzvzemH nedelj ln praznikov. DLAB NARODA" ("Vcdce of the People") •very day except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prlobCujejo. Denar naj se blagovoli poSlljati po — Money Order. Crl hiummM kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejloje UvaHMc _naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" Oortlandt »L New York Olty. COrvniSMT underwood * underwood, n, v. da niso velike premogarske druž- POZOR be popolnoma nič povišale cen člani S. N. P. J. v MascoutaJb, HI. premogu. j S tem opominjam vse. da si pre- Up&ti in želeti je. da bodo ob- >kibe prestopne 1 lasti ftcaj storile proti toni br.z- vembra. Kdor si vesti ležem. To in ono. isle tlo 12. no-ii oče pre skrbi-t i in slučajno zboli, ni opravičeni do podpore. Zalo t jH>minjaan vse člane še pravočasno. Novo društvo "JSavinska Dolina" štev. 301. •John Založnik, ustanovitelj in tajnik, llox 1!»^. Mase ou tali, 111. I*rali smo neko pismo iz stare domovine, v katerem piše nek. ro- _ jak tudi. da bi mu njegov prija-l DOBRE JERMENE telj povedal kdaj bo konec voj-j^ konjsU>vens«u Telefon 4687 Cortlandt. BAJONETNI NAPAD NEMŠKIH VOJAKOV. prodaja ei rič. au. Chicago, III. za.sto:>nlk tovarne. 6—11 končal, ko bo izginil s sveta greli,-ko bedo postali vsi ljudje zopet j dobri, — takrat bo Rog dal mir,j POZOR, SLOVENKE! zdaj je treba le -moliti, moliti in j želim se seznaniti s Slovenko v še več moliti. |starosti od 17 do L'-"> let Doibro znajo ljudstvu pesek v oči metati. — Pa naj še kdo reče da ne more imeti avstrijska via- .1 > 11 ženit ve. Ako katero wsdi še na .spodaj navedeni isJjnvue 0 militarizmu. je bil posvečen obrambi dežele in to je bila .tf kozvana "samuraj* kasta. Z reformiranjem Japonske sc takoj uvedli splošno vojaško dolžnost. Kdor pozna bojevito in fatal istično narav Japoncev, ta ve tudi, kako ogromno silo predstavljata japonska mornarica in armada. Zadnji čas in prav posebno pod uplivom evropske vojne se je pričelo tudi v Združenih državah gibanje, ko-jega cilj ni ničesar drugega, kot uvedba splošne vojaške \ ga reda si očitajo Nemčiji, da je utilitaristična država prve- dolžnosti ter s tem tudi militarizma, a in da je nemški militarizem polagoma okužil tudi Velika stalna armada obstoječa iz najbolj zdravih L druge evropske narode, ki so se pričeli bati rastočega upli- mladih ljudi tako velikanske države, kot je ravno naša va Nemčije, opirajoče se in zanašajoče se na svojo izurje- republika, bi bila največja opora vedno bolj rastoči in raz no armado. vijajoči se amerikanski industriji in veletrgovini. S takimi splošnimi obsodbami se lahko pita nerazsod- Osvojitev takozvanega orientahiega tržišča ter obe- ne ljudi, ki ne znajo misliti ter se niso ničesar učili. nem tržišča v Južni Amerii je naloga ameriške industrije Nemčija kot taka je stara komaj petdeset let in prej-! in trgovine, šli je male nemške državice niso poznale nikakega militari- V tem oziru stoji v Orijentu Združenim državam na zrna izvzemši Prusko, ki je v tem oziru prednjačila ter po poti Japonska, v Južni Ameriki pa evropske države, združenju vseh držav tudi prevzela vodstvo. Splošna vojaška dolžnost bi prišla v dobro edinole a Militarizem v Nemčiji je bil kot drugod prav tesno meriškemu velekapitalu ter bi služila šele v drugi vrsti spojen z napredujočo in razvijajočo se industrijo in ve- obrambi dežele. letrgovino. Vsi razsodni ljudje vedo, da velike stalne armade lie l>a se ohrani trgovske zveze, da se odkrije industriji no- preprečijo vojne, pač pa, da jih ,naravnost izzivajo, va polja in tržišča, je treba državi moči, katero pa hoče Sporne točke, ki nastanejo med dvema državama, je najti v močni armadi in mornarici. I lallko rešiti diplomatičnim potom, če sta obe državi v Kot Nemčija, je postala tudi Rusija iz istih nagibov vojaškem oziru premalo pripravljeni ter nesposobni za utilitaristična država, pri čemur je pa treba še vpoštevati. dolgotrajno bojevanje. da ima car absolutno oblast in da .ne vpraša naroda za ^ I>a ni stala cela Evropa v avgustu leta 1914 kot en mnenje. niož oborožena od nog do glave, bi nikdar ne moglo priti O Avstriji se lahko isto trdi, dasiravno ne v tako veli-| do tako velikanskega prelivanja krvi kot je prišlo kem obsegu, kajti avstrijska industrija in veletrgovina sta še v } »ovoj i h ter popolnoma odvisne od Nemčije. Razvoj militarizma na Francoskem je tesno spojen z revanšno idejo, to je z idejo osvetne vojne proti Nemčiji za izgubo Alzaeije in Lotaringije. Visokokultumi francoski narod, ki ima za seboj tako bridke izkušnje, bi gotovo nik- cerkvi se je poročil rojak John dar ne privolil v prevlado militarizma, da ga ni popolnoma K71al/',e 2 s^- Mary Braneeij. že —k. da boljšega zavetnika kot je avstrijska duhovščina. Oh, pamet! stare 1 j libra j£- ine vršila v Stookhoknu konferenca nemških in ruskih -diplomatic ni h zastopnikov." Kaj se je pravzaprav sklenilo, nihče natančno ne ve, gotovo pa je. da se pogajamja še naprej vrše. On jo mnenja, da se vojna ne more končati, toda pripomni, da bi prisilo lahko do miru. ako bi hotele vlade. On nravi, da se;- , - t .. i - ... , , , . ... ' T_ lin prmesli domovini vse vlade boje svojili ljudstev. Ko; # # se bo vojna končala, bodo morale * vse vlade dati račune. Gotovo je,| Xck rojak -i'- IKLS vprašal, kak- da bodo vse države po vojni na !*n<* vere je avstrijski cesar Franc slabšem stališču kot so zdaj, č< Prišla je m ka novica i/, domovine, da no pobrali iz lj'anske stolnice vse zvonov«, ven treh. Duhovščina sicor žaluje za zvo v svriio . naj pi-naslov in blagovoli priložiti tudi svojo fotografijo. -I »Sin K li. F. D. 2, l>ox 11<». Boswell. Pa. Somerset Co. HARMONIKE DoOlai kakršnekoli Trste ladelnjea ln popravljam po najnižjih cenah, k Obnovi, toda upa. da bodo ti zvono- to trpeino In tanesljivo. V popravo vi. preliti v topove, št- lepš* zmago. ,Hjj mnesljivo vsakdo pošlje, ker sem te 1 nad 18 let tnkaj t tem posla ln sedaj ■sar posledica bo, da se bodo ljudstva brezdvomno uprla. Špekulanti povzročajo sedanje cene premoga. Dopisi. Braddcck, Pa. _ v tukajšnji dottna blizu Novega mesta srečno! — liadvladala ta ideia. Vse dovolitve v franeskem j^arlamen- nin^e, . , T>.. *' . , .. i j - - Uoleniskem. Bilo tu za vojno 111 mornarico so vtemeljevali z bodočo vojno Lrh R .)ak0bich. 1 >roti Nemčiji, v kateri naj bi dobili nazaj odtrgani del de- Qirard, Ohio. — Z delom gre Žele. tukaj še precej dobro, toda plača Glede Italije je omeniti le toliko, da je sledila zgledu je majhna po sedajnji draginji.- drugih velikih držav ter se vrgla v naročje militarizma, ki Poročevalec. ji pa. kot vse kaže, ne bo prinesel ničesar dobrega. (Ostalo vsebino Vašega dopisa O severnih evropskih manjših državah se ravno ne mo-f0 spustili. Ako jamčit« s svo-,. • , • i-i ' * -l-j. t Jrm "»U'.nom. da je poročilo o ra/- re trditi, da se je vgnezdil vanje militarizem, kajti v teh pf>mki J F Nemčija si želi miru, toda pričakuje že dafgo vojno. V nobenem ameriškem mestu ni menda toliko revežev kot jih je v Xt-\v Voiku. in ti reveži so zadnje čase od i rani kot menda še nikt !i .popn j. Za a>reincjx so preti par dnevi plvčevali 10f za i»oso-di>. dani s morajo pa že r>i/_•> vljun [>o-stane tako kot vsak tlrugi. J. M., Oglesby, 111. —. \'ašetra dopisa ne moremo prič.• "-iti. k.:jii prišlo je prepozno. Ako bi hoteli za Vašega. - kandidata ;ririt i rati, bi novele m po- _ v , . . VJ 1 . . .. . .. _ resnično, potem priobči- drzavah smatrajo vojaštvo le za obrambo proti eventuel 4Uo. Pri takih vesteh smo previdnim napadom od zunaj, ne pa za silo, s katero bi se zašle- »i, ker smo Lnoii že izkušnje. — dovali politične in narodnogospodarske cilji. j^P- ured.) Balkanske države so pa popolnoma na drugem sta- Granville, ill. — Zdi se mi. kot | da bi pomrlo, ker že dolgo ni Izvzemši Romunsko, kjer tvori narod konglomerat ^ Jlob^1 od tukaj, , , s i • -. i • . i 80111 naimonil napisati različnih plemen brez bistvene zveze med seboj, so vsi bal- {)ar vrstic. Kar se tiče dela. se tu- kanski narodi že po svoji naravi in svojik tradicijah boje- kaj vsak dan gara, ali zaslužek je vitega značaja. I>a odvisen, kak omen prostor ima V stoletnih bojih proti Turku ie prešlo v narodno du- ^ VeIiko Jih ie že s tl-ebu- so prepričanje, da človek ni nič vreden, ako ni vojak in kruhom, ker tukaj so i>ro- » • -i i »i x • v t - , .-i 5101,1 tako trdi in slabi, da se elo- nak. \ ojasko službo smatrajo za najbolj častno, proti ka- vek koiliaj za 3proti oteplje K;ll, teri stopijo v ozadje vsi drugi poklici. se tiče porok, ni 3>iio tukaj nobe- To je jasno in znano vsem, ki se je količkaj zanimal za Iie letos. Vzrok temu je, da ni ta-'111 nobenega. Najbolj optimistični Srbe, Bolgare, Črnogorce in deloma tudi Grke. jkaj ™ slovenskih deklet, da bi:^"1^ javijo, da bo mogoče pri- Vsled tega se laliko reče, da je narod splošno militari- f0 .iautje tU" I^^IlJ?^^ T"' . , • 1 1 J. »J 1 , .. kaj zaman čaikasmo, da bi kajfceia'lei pt««nisti pravijo. . pou -u-' fantom 15c. u New Ycika. je na tisoče in 4l0zd'i n t •• ' .i skili nnJvef- t _J j' i • • i • j .......J J ozu..j n» ...nt^siuii u.i. e.- Londonski ponarejalei de- .. narja 15c. Kako so vjeli Jaeka raz prič.d takoj s prei-ikavo. Kak« morali poslati dopi>. da bi ga mo-.M- h bo. imel. je seveda vpraša- i priobčili p revi volilnim dnem. nje. kajti zn:mo je. kako se <»o-; Težak, Sartell, Minn. — Kot stopa v Ameriki s pravimi krivci..sano jobili informaeije. ki imajo moč. prof. Prince z uspehom Na del tisoče najrevnejših družni, ne morejo nabaviti vet mega. da bi ga potem mogli po- braski poučuje ruski je- ki si zah le ruščino izm- 1 -lov Tiskih ton pro-; jezikov; samo na univerzi v Xe-poučuje ee.-e:no m Ka t~i zimi rabiti, kajti nimajo denarja., rojena r^hinja-profesorica. Pre- parača 15c. Kupijo ga 1«* toliko, kolikor ga, f^sor Prince poučuje na Colunibia Sloivnost mlade vdove 15c. lan. kupujejo univerzi v New Yorku. potrebujejo vsaik ga po posodah. Včeraj si je veliko ljudi belilo j glave, kako bi bilo mOgoee znajti! kako nadomestilo za premog. Zaenkrat ne morejo uboge družine, storiti drugega. kot postaviti v! svoja Wrna stanovanja piinove; peri. ki so pa veliko slabše za ku-[ ho in za ogrevanje sobe. Najbolj razvidno je iz toga, da stame v X<-\v Vorku tona premoga $12—13, mfdi'iti ko je v New Jei-sey. ki se nahaja na -i projra zaspala /a v« rim dne hv-I gusta. 101G. v št. -lerio ju na Do-I leujskem: za I:4a jo je srčna kap. j Ranjko priporočam v blag -po-I min in molitev. Ludvik Polanc, 107ti Savr Mill Ailev. Allegheny, Pa. je tesno spojen z mišljenjem narodov. Ker pa je ra^rno mi- j DajvS j^jfiz Krajine", litaristicno zanimanje tako splosno, se smatra vsak višji pa Vsi med seboj se še dosti do-poveljnik najbolj pametnim in vse izgnbe in neuspehe je bro razumemo, imamo dva pod-pripisovati neorganiziranemu vodstvu, ki izvira ravno iz :Partia društva, ki tudi -prav dobro takega osebnega prepričanja posameznih poglavarjev. j napredujeta. Če bo kaj novega. Najbolj zanimivi slučaj razvoja militarizma nam nu- dni?i<-" j• t I X • i- , 1 - J T TT 1 J i • - rojakom m rojarknjam! — Na- di Japonska, to je tista država na daljnem Vzhodu, ki je bila še pred petdesetimi leti srednjeveška, orientalna in agrarna država. Preustroj srednjeveške Japonske v moderno državo je bil tako bliskovit in tako fenomenalen kot ga ni bilo doz daj še pri nobenem narodu. , ,,, , „ vS » . . • . .. " ^ x v , »-i- i . ^ - ..... oktobra. ZapuHea rzaliyoee «$tari^. S pomočjo tujih učiteljev sta se pričela razvijati ja-|pet bratov in dve sestri. N. v m. ponska veletrgovina in industrija. Začeli so gojiti se zna-j p.! Kaikor je znano, ima »like nosti in umetnosti, in danes prištevamo lahko Japonsko [ Kraiker veliko trgovino v Gilber- med prve industrijalne in trgovske države na svetu. | tu> Milm- — Zastopnik._ S preustrojitvijo v moderno državo pa je vodil isti dakUJTE par CENTOV 8LO-korak tudi v milititarizem, ki je slavil na Japonskem svo-1 VENSKIM T&PIHOM V ŠTABI je največje orgije. Stari Japonci so poznali lg en ki' DOMOVINI1 ročnčk J. P. Virginia, Minn. — Tukaj je umrla Miss Frances Kraker. Bila je na operaciji vsled vnetja slepiča, pa niso dobro naredili. Rojena je bila leta 1001. Umrla je 2G. zati, m agar i če bo treba še leta in leta. -Mr. Swape ]>ravi dalje: Vojna se more končati le na sledeče načine: "Prvič, atko bo Nemčija popolnoma premaga bi zaveznike. "Drugič, ako bodo zavezniki popolnoma premagali Nemčijo. "Tretjič, ako bo došlo do kompromisa. ki bi imel posledice, da bo vse tako kot je bilo pred vojno. "Četrtič, a:ko sc bo Nemčija popolnoma liberalizirala." (To je j nekaj nemogočega. Op. uretL) Veliko se je že pwsalo. da sc nekaj dela za premirje mod Rusijo in Nemčijo. Tozadevno jiise omenjeni časnikar: "Jaz vem — in potem je šo ve liko drugih v Berlinu, ki o tem i vedo —, da se je zadnje št ki te- Kdon želi poslati svojcem v staro domovino kako svoto denarja za Božične praznike naj to takoj stori in sicer* naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja. WZa cene glejte v listu na prvi strani. "Vi FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. -g) ms GLAS NARODA. 6. NOV. 1916. 6. Mi in Hrvati. Dr. BOG-UMEj VOŠNJAK. Med slovanskimi narodi je bilo od nekdaj več nesloge in sovraštva kot sloge in ljubezni. Rus- proti Poljakom, Poljaki proti Rusi-lioiii. Hrvati proti Srbom. Srbi proti Bolgarom — večni konflikti brez konea in kraja. In tujec žanje na poljih, porošenih z bratsko krvjo. In čudo! Vendar je dvoje slovanskih plemen, med katerimi še ni bilo resnega nasprotstva in ki sta si sosedni. Slovenci in Hrvati niso si bili samo pri kupici vina prijatelji, ampak tudi na vseh poljih javnega življenja. Bili so sicer zdražbarji — in takih je tudi v najboljih družinah ki -o hoteli sejati seme razdora. "Kranjec" in "Hrvatar" take besede v zaničljivem smislu so se cule tupatam. Pa v slovenstvu in lirvatstvu je bilo odnekdaj toliko dobrega smisla, da so se takim zdražbarjem zamašila usta in da niso napravili posebne škode. Sploh je opažati, da so štajerski Slovenci, kakor tudi Primorci v. dno bolj nagibali na hrvatsko stran. Kranjci so bili v tem oziru dosti bolj težki, bolj separatistični. V Istri se je tupatam pojavljala nekaka napetost. Pa odgovorni politiki so posegali brzo vmes, tako. da so bili podobni konflikti hitro poravnani. Sploh so nastala taka nasprotja predvsem iz malenkostnih osebnosti in so bila zakrivljena v prvi vrsti vsled nesoci-jalii'*ga značaja posameznikov. S hrvatskimi uradniki so bili primorski Slovenci prav zadovoljni in so bili ti povsodi v krepko podporo slovenskemu življu. Sploh opažamo, da vsi veliki momenti slovenske zgodovine ustvarjajo razpoloženje k narodnem jedinstvu slovensko-hrvatskemu. Taki momenti niso bili fiamo slovenski, ampak obenem hrvaški. V takih trenutkih se pojavlja silno prepričanje, da so Slovenci, odtrgani od Hrvatov in od Jugowlovanstva. podobni suhi veji. Samo Jugoslovan-stvo more dajati Slovencu potrebnih živi jen ski h sokov. Znak socialnega edinstva Slovencev in Hrvatov so bili kinetski boji. In tam na Markovem trgu v Zagrebu, kjer so kmetskemu kralju (iubcu rabi j i pritisnili na glavo ognjeno krono, bi moral enkrat I van Meštrovič postaviti spomenik slovensko-hrvatskega edinstva. Potem je začetkom devetnajstega veka veliki Napoleon izbrisal med S loven*'i in Hrvati ono sramotno mejo nemškega cesarstva in združil Slovence in Hrvate v eni državi. iJvc desetletji pozneje prešinja romantika ilirizma najbolje slovenske in hrvatske duše. Štajerski Slovenec Stanko Vraz postaja eden največjih glasnikov ilirizma. Ilirizem polaga temelje onemu našemu duševnemu razpoloženju, ki je prešinjalo Slovence in Hrvate po balkanskih zmagah. Brez ilirizma bi bil naš preporod v znamenju jedinstva, kakoršen nam so obeta po velikem krvoprelitju velike vojne, nemogoč. Tudi leto IMS ni sainoslovensko. Slovenska spomenica zahteva združenje s Hrvatsko, celjski rodoljub Hočevar je pozvan v zagrebški sabor, ki je sklenil, da ye imajo slovenske dežele spojiti s Hrvatsko. Ko so padle smrtne sence dualizma na slovensko zemljo, je bila kunieiiita stena postavljena med Slovence in Hrvate. Treba je bilo samo ein ir.t velikega dogodka, balkanskih zmag, in jugoslovansko e ust vi i v a u je se je porajalo v Slovencih z elementarno nepremagljivo sil<>. Ako Im Nemčija premagana, ni dvoma, da bo jugoslovansko je-dinstvo gotovo dejstvo. Separatisti pravijo: slovenski značaj je drug kot hrvatski, lu že imajo pripravljeno kopo natolcevanj na račun Hrvatov. Največja nesreča je, via ti separatisti niso prišli nikdar izza domačega p!<»ta. Ako bi poznali tuje narode, prepričali bi se, kako mala je razlika med uaiui, in kako ogromna ,naprimer med nami in Angleža -"i li Francozom. Separatist vidi te razlike med Slovenci in Hrvati predvsem radi tega. ker je navajen na svoj ozek lokalen vidik. Ako so med Slovenci in Hrvati razliue narodne psihologije, ako i ii... i r i o različne hibe in različne vrline, ipak je gotovo, da bi se med-S' iioj dopolnjevati. Kar ne bi imel Hrvat, bi imel Slovenec in obratno. ha bi se taka dva elementa, kakor sta hrvatski in slovenski ne nio„'la strniti v eno, to bi bilo pravo čudo. Že v jeziku leži velika ze-dinjujoea sila. Nemec kantona euriškega ne razume onega bernske-^a i drugega švicarskega kantona. Tako velike so dialektične razlike v mali Švici. slovenski kmet pa razume izvrstno Zagorea in ta pa Bosanca, ejrovea in Šumadijauea. Ako bomo pa enkrat v eni državi vje-i i.leni. potem pa padejo dialektične pregrade same po sebi. Najbližji sosedje so si navadno najbolj v laseh. Kdo se medse ioj bolj črti. ko tisti, ki si gledajo drag drugemu v skledo. Kako so ■ > rtiti Pijeuiontezi in Benečani in Milanci! I »a je na slovensko-hrvatski meji med ljudstvom vladalo včasih Ko nasprotstvo, to nas ne sme ustrašiti. Dolžnost inteligence je, da •< "avitM take male spore, in navaja ljudstvo k medsebojni toleranci Ko selil tik pred izbruhom velike vojne bival malo časa na kranj-hr\ atski meji, zatrjevali so mi možje, ki prihajajo v najožjo do-iko ■/ narodom, da je povsem izginilo ono nekdanje neprijateljsko t/položen je med Slovenci in Hrvati na meji. Ta izpoved mi priča, • se nam niti tam, kjer mejijo Slovenci in Hrvati, ni bati neprijaz-iega ljudskega glasu. Ako je pa kako nasprotstvo med Slovenci in Hrvati, imamo se to zahvaliti našim narodnim sovražnikom. Nemčija je gradila ono t rasno steno imnl nami in njimi. Meja med Hrvatsko in nami je bi-»iia 11' mškega cesarstva. Hrvatska je bila svoja in tvorila z Ogr-I.O /.vezo osnovano na enakopravnosti obeh. Onostran Sotle ni-bi-o nemškega državnega ustrojstva. Sotla in Raša v Jstri to je bila u- ja med dvema svetoma. Tostran Sotle je gospodovalo "nemštvo o« /pogojno, ubogi Slovenci niso imeli niti svojega državnega, niti \oje-a narodnega privatnega prava. Nemčija je krojila za nje za-;oii in pravo. Pa ta nemška oblast vsled popolne politične nezmož osti Slovencev je bila senca. Habsburžani so bili gospodarji sloven-Kih dežel, izvrševali so svojo vladarsko oblast kot vladarji Avstrije, s a s | o v nemškega cesarja ji* bil samo blagodoneč prlvržek. ('prava v slovenskih deželah je bila toliko vekov povsem druga o ona Hrvatske. Zmota bi bila, ako bi hoteli na lahkomišijen način /brisati mejo, ki je tu. Kako previdni so vendar Švicarji! Mala Švica, ki je tako velika »O svojem ozemlju, kakor vse slovenske dežele skupaj, ima dvain-vajset kantonov. Vsak kanton ima svojo posebno, povsem od del je-io upravo, upravno zakonodajo in pravosodje. Švica je sestavljena ' dva in dvajset državnih organizacij. In vsakdo, kdor živi v tej rečni iiuoviti demokratski državi, se mora čuditi občnem zadovolj-tvu in politični harmoniji. Kak ravs in kaki pnjjnri bi pa bili, ako bi bile opravljene meje u upeljvua enolična centralizacija! Z mirno dušo smemo trditi, da so bile že pred vojno vse slovenje stranke za združitev s Hrvatsko. Programna točka slovenske judske stranke je ujedinjenje s Hrvatsko. Slovenske dežele sfme za ajo obstoja, treba da se ujedinijo s slovanskim jugom, hr-rbskim. II Ivan Lah. (Nadaljevanje). Iliotnriio hioo ; boljinbolj je zakrival gost dim nivlUIIJa llluvi [celi gozd. Mlado drevje je pokalo. ______ : Krp "ulj se je pojavil nad gozdom j in je plaval visoko na drupro stran, : jate ptic so se vzdignile v zrak. za-\ čulo se je kričanje bežečih srak in vran. Vse je bežalo čez gozde. __Prišel sem do ograje. V dolini se , . „ . . je čulo vpitje ljudi. Dim je neslo Stopal je počasi navzgor m po-; hrjbu navz„or. 0genj je bil ž* stal nn vsakem večjem kupu kot !.an in je bn objel celo spod. da nekaj premišlja: nemara koli-|njo sfran „ozdiča, da je veter ko je vreden ta kup vej. Nasmeh- !^^, navZffor. Suho od jeseni ml sc je in sel zopet dalje, počasi ostfllo Jn naneSeno listje je razna. kot fcrez opravka in namena. Do roba gozda je prišel. XTstavil se je in meril drevesa na visokost in štel je na prste ter si kimal za- šal ogenj, ki je z vedno močnejšo silo objemal mlada drevesca in ra-stel naprej in naprej. Trepetal je . tihi pomladanski večer v tem rja- dovoljno. \ idelo se je, da prece- vem dinm okoU ^ ]mkri, djm njuje. Spomnil sem se na starce- -u se W1 ^^ y „oreuj^ vo Povest o njegovem oc-etu: ka-;de Smre-ica za vrečico je izgi-ko je hodil po gozdih, meril ilre-jniIa v 0„nju ohjel jo ie ^nj z vesa m govoril o gozdu ter mislil neix Q silo in jo unigil v ne_ na tisočake. Ravnotako je stal m | trollotkih< in ŠIa j« c.ela vrsta, ledal. Nasmehnil se je zadovoljen ^^ za dru„0 Trepetala so mla- in šel dalj1?. Sedel je na hlod v gozdu in gledal predse, kjer so se na drugi strani doline dvigali gozdi, polni pomladanskega življenja. Na to stran se ie čul njih šum in vrhovi so se zibali enakomerno. Pred njimi so stali štori posekanih smrek — bilo je kot bi pogledal na razvaline. Novo življenje je kipelo iz temnih tal pod božje svetlo solnce. kajti brsteli so bori in mlade smrečice so pokrile tla---- Po cvetju je že brenčal čmrlj, po travi je mrgolelo pajkov in žuželk, vse življenju, kajti dan je bil jasenjvpil seka£% Saj me zaduši.v in mlad kot solnce nad njim. kot j "Pojdite, dobite plačano." pomlad na zemlji. Kako so se o-j Sekači so odšli, glašali ptiči z vej! , j "Ženske, nosite prsti, dobite Zagledal se je bil menda v to, pla£an0>> je ypil i0Kar Vaščau-življenje, kajti sedel je mirno, kotj ^am. se greje onemogel bolnik na po-. Začele so nositi, a obstale so in mladanskem solncu. Morda so mu j gledale. "Kdo naj gasi celi go~zd? vstajali spomini pred očmi, kajti| se bo že ustavilo, kadar se bo", so mlad gozd je bil namesto nekda- i jr0Vorile. da drevesca v dimu. in zdelo se je. kot da čakajo in stoje v strahu. kdai jim plamen iztrga mlado življenje.... Posegel jc plamen, oosmodil. zarepetale so vejice, in drevo je izginilo v plamenu---- Pomagati se ni dalo. Sekači so se bili zbrali in vpili drug na drugega. Logar je letal kot blazen... Prišli so ljudje iz vasi. Dekleta so prinesla na glavi vode. Pomagalo ni nič. "Pojdite sekat na gorenjo stran | in naredite ulico, da se ogenj omeji". je vpil logar. v "Kako bom v tem dimu", je GRIPA. Ali se spominjate epidemije lanskem letu? Pripravite se, se obranite prehlada! v da NAJNOVEJŠA FOTOGRAFIJA PAPEŽA BENEDIKTA. "Dovolite, imate ši njega velikega gozda, kjer so bili lovi in veselje, in zdaj ni ničesar več. Nad gozdom se je pojavil v višavi velik kragulj in jc zažvižgal. Z ravno razpetimi perutnicami je obvisel v zraku in gledal za plenom. Zavil je v polkrogu in se spustil nekoliko niže in zopet tako obstal. Zdajpazdaj je zažvižgal. Vse je utihnilo v gozdu, le sekire so odmevale od dateč. Ponosen je kragulj nad gozdom. Ne boji se nikogar, vse, kar je .ptičjega pod njim v gozdu, se ga boji. Zažvižgal je in odplaval na drugo stran. Gledal sem ga, kako je sledil kragulju z očmi. Dvignil je roke, kot da ima v rokah puško, in je nameril na kragulja. Kragulj je izginil, in vse ie še molčalo po gozdu. Vstal je in šel proti ograji. Pre-lezel je ojjrajo in obstal v mladem gozdu. Šel je med vrstami dreves proti meni. Hotel sem se umakniti, in takrat me je zagledal. Obstal je nekaj časa in gledal brezizraz- Požar je rastel in vedno več i plamen je objemal drevje. Prišli so možje počasi s pipami v ustih. "Kaj boš gasil? Ne pomaga nič. Les je les. Ko bo prišlo do konca, se bo ustavilo. Sai vidiš, kakšen dim, pa ravno na goro ga nese." Prijel je ta ali oni škof za vodo, ki ga je prinesla kaka ženska, prijel je in vrgel v o«»nj. Zacvrča-lo je, polegel se je ogenj za tre-liotek. oblizoval je zemljo in se vzpel z novo močjo. "Ne pomaga nič'*, je dejal in vteknil pipo v usta. Ptiči so letali visoko v zrakp nad dimom in culo se je kričanje vran in žvižganje kragulja na nasprotni strani. Premtala se je po pogorišču belouška v velikih kolobarjih iskala luknje: metala se je in boljinbolj omagovala; nazadnje je obležala, zvila se je še par-krat. kot da jo je kdo udaril, in obležala mirno: oživela se je. ko je polizal po nji plamen, hotela ie dalje in mogla več; obležala je no. V trenotku se je obrnil in sej tako- in Plamen ^ lizal spustil v tek čez ves gozd. skakal je čez grmovje in čez drevesa,, padel je in se pobral, ozrl se ni. Dolgo se je še videlo, kje beži. kajti gibalo se je mlado drevje, koder je šel.... Čudil sem se, da se tako boji. Na gorenjem koncu so sekali sekači. Ljudje so nosili prsi in metali na ogenj. Prepodili so veverico, da je skočila na tretje drevo, na visoko smrečico. Ogledala se je, in ni bilo rešitve. Ljudje povsod. Šel sem dalje po gozdih in mi-,na eui straui na dru^ se" slil na gospodarja z Jelševine. —I kaJ0- Počakala ie za trenotek, dim Povsod ie bilo mlado življenje po gozdih, da človek obstoji v njem in se zagleda v življenja polni tkun in Stav za $6,000,000. Dozdaj so napravili razni republikanci in demokrati, ki mislijo, da bo zmagal Hughes ociroma Wilson za $5,000.000 stav. Domneva da bo ta svota danes in jutri narastla še za kake $5.000,000. Nekateri imenujejo "Election Day" tudi "Collection Day". Delavci xa Wilsona. Včeraj so imeli v New Yorku delavci na neki javni ulici razne govore, v katerih so razni govorniki agitirali za Wilsona. Vršile so se primitivne volitw. Glasovanje je pokazalo, da je bilo 13 delavcev za Ilughcsa In 1400 za Wilsona. jo je omamil. Vsi so se ji smejali. Deček je vrgel kamen vanjo. Skočila je na konec veje in izginila v j drevju. "Na dveh straneh .ie zažgano", so govorili možaki. "Nujte, nujte. dajmo", so sc začeli priganjati, če ne, nam lahko zanese ogenj v gozde. Ženske so jecale in klicale na pomoč Boga in svetega Florjana. Ogenj je prišel do tja. kjer so bili sekači posekali. Lizal je okoli sebe. no udušili so ga s prstjo. Vsi so govorili njegovo ime. "Nihče drugi, kot Jelševec. saj se je, hodil sem gret, kot. gad marca meseca." "Opoldne smo ga videli", so pravili sekači. No, o njem ni bilo sledu. Žalostno je bilo pogledati na u- gozd.... Sešel sem se na vrhu gozda z grajskim logarjem in sva govorila o gozdih. Počasi sva stopala po gozdu. Večer je padal. Zakadilo se je v nižini in dim je vstal nad gozdom. "Zunaj kurijo pastirji in sekači, včasih sem ponoči v skrbeh zaradi ognja. Posebno v jeseni je nevarnost velika. Ljudje so neprevidni in ne pomislijo." "Ho, ho", se je začul po gozdu klic. "Ho, ho", je odmeval odpovsod isti glas. "Ho, ho", sc jc oglasil drug glas. _ "Poglejte, kaj je tam, kdo ku- Dl6em mladi-gozd. Ogenj je lizal ri", je kričal prvi glas. ! oko1' osmojenih drevesc, kot da In odmevalo je to po gozdu. i ho*e vničiti vse do ko"ca. Pokaza- Šla sva z logarjem proti dolini.I,e so se različne podzemeljske ži- "To jim prepovem", je rekel,vali ln So bežab v d,mu: ušle s0-logar, "naj kurijo pri vodi, ne ta-iali pa so obležale v žrjaviei. ko visoko". I Zmračilo seje. Pripeljali so ne- Kadilo se je in čulo se je poka-|kaj ™(loiv vode Jn polili pogori-nje. "Ho, ho šče. Žarelo je tuintam in potem je se je oglasil glas Vi^^11'10 vse- Grajski hlapci so sc je odzval dru- gozdu. "Kaj pa je? gi. — "Skoči v vas po ljudi!" "Kaj pa je?" In odmevalo je z^24^-po gozdu —. "Gozdič gori. nekdo ga je za-žgal.,.." Prebleckel je logar in zletel po prišli in so imeli varovati čez no?. V noči so slišali na gori dolg, neumen smeh. Šli so tja in so ga vjeli. Dva je pobil, potem so ga in prijetna je bila pot. kajti ni je lepš:1 poti kot spomladi skozi gozd. ko pojo ptice na vseh stra-tiše. utihnil je polagoma in se vetri igrajo po vejah. Po gozdu se je začelo petje. Bila ji' znana pesem o sinu. Pel je hreščeč glas. zdaj glasneje zdaj lise, utihnil jep olagoma in se zopet oglasil. Prihajal je vedno bliže in bliže, in bil se in radoveden, kdo poje. Nazadnje se je prikazal iz šume dolg človek z gosposko obleko. Malo se je opotekal; obstal je in me pozdravil: "Ooo?" je rekel, "dober večer, prijatelj." Odzdravil sem mu smeje. "Zapojem pa še kaj! jc rekel "No. dobro." "Sntr pevec. Veti no si pojem." In zapel je zopet isto pesem. "Čaka jte, greva skupaj", je re kel in stopil na cesto. "Saj me po znate, jaz sem gospodar z Jelševi ne." "Poznani, poznam", sem odgo voril čisto na kratko. Spomnil sem se, kako sem gu videl takrat v gozdu. "Saj poznate Jelševino?" "Poznam, poznam", sem mu odgovoril. Spomnil sem se Jelševine. Zapuščena je bila in obraščena s travo. Dolgo ni bilo ljudi v nji, okna so razbili otroci, in nevarni •jiulje so včasih tam prenočevali. Zid se j<* bil oluščil. in streha je kazala luknje, kjer se je bila razbila opeka.... Hlevi so stali prazni. odprti vsakemu. Yjudje so tja bežali s polja, če je nastala huda nevihta. Ograje okoli hiše so bile polomljene — lepi vrtovi so b!!i nekdaj tam, le dvoje velikih dreves je še stalo mogočno kot nekdaj, ko so v njih senci pili in počivali trgovci in vozniki. Okna na pročelju so bila izginila, in dve črni odprtini sta zijali kot oči na smrtni glavi. Spomnil sem se Jelševine: taka je bila. "Vidite Jelševina je moja, jaz >em gospodar z Jelševine, in ravno taka jc hiš kot njen gospodar." "To je res", sem mu opomnil in se mu posmejal. *: Pa imam denarja, kot ga ima Jelševina". In privlekel ji? iz žepa cele pesti denarja. "Jelševina je in ostane prva. vsak se mora odkriti Jelše vin i. ker ji je vsak dolžan. Vse Je njeno.' Ponudil mi je fino cigaro. Začudil sem se mu. "Le kadiva le. saj sva prijatelja in berači še nismo." Hotel je govoriti trezno. "Dolgo sem iskal, kako je naj-prijetnejše živeti", je rekel, "in zdaj sem našel naj prijetnejše življenje. Skrbi nič. živig leot ptič. Vse sem že bil. kar hočete. Bil sem prvi bogataš, saj ste slišali gotovo o Jelše ven, potem so rekli, da sem nor, potem so me zaprli, potem sem š^l v Ameriko, sem videl naše ljudi, kako delajo in trpe; čudili so se mi. igral sem srečno, za- Na pomlad sem bil zašel nazaj igral včasih vse: šel sem delat, za-v tisti kraj. i čel zopet srečno igrati, prišel sem Leta so bila že od takrat. Stopal domov in zdaj živim najlepše živ gozdu v dolino. Hitel sem za njim, sem proti večeru domov v klanec 1 jen je." ženo. "Prosim vas. samo o babah ne govorite. Celi svet jih je poln. da se gnoj dela iz njih. Ste videli, kaj je naredila ženska na Jelše-vini? lil ke j.* mogio to zgoditi? Kako je mogoče. iia je sedaj tako na Jelševiui? Kaj boš hudiča izpraŠeval! V->ak živi kot hoče. nekam itak prnte. ker dan beži za dnevom. Dokivr jc neumen, živi neumno, če je pameten. pa pameno. Živel sem tako. Samo to ni prav, da vprašujete po ženski. Vse ženske niso vredne besede, razen kar pomeni beseda: mati Ctihnil je in obraz mu je postal rewn. (Konec prihodnjič.) TOniaiaiaiaiaiaiai^^ CENIK KNJIG katere ima ? zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK. N Y. lEIBIBiaiaiaiBfZli!!^ POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški svecek Življenja trnjeva pot Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) M Bi —.79 Ahnov nemškoanglelki tolmač, Tesan —.90 Cerkvena zgodovina —.70 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o žebelar- ■tvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih ,—.25 31ov.-angleški in angl.- doT. slovar —.50 Slov.-angL in angl.-slov. slo ▼ar 1.50 Trtna oš in trtoreja _.40 Umna živinoreja «—.50 (Jnmi kmetovalec —.50 Veliki alovenako-angleiki tolmal 62.00 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Doli s orožjem I i—.50 Božični darovi ,—.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. avezek po «—.20 Ilnatrovani vodnik po Gorenjskem i—.20 Leban, 100 beril ,—.20 Na različnih potih »—.20 O jetiki t—.15 Odvetniška tarifa —.30 Pregovori, prilike, reki i—.25 Titanik —.30 Trojka, povest »—.50 Vojna na Balkann, 18. sves. |L85 Zgodovina e. in k. pešpolka it 17« slikami t—JO Zgodovina slov. naroda S. sva* (1.59 OPOMBA: Naročilom je prOo ttti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poitni nakasnki, «U pdknft snsmkah Pofttnin* je pri vstl RAZGLEDNICE: Newyorike s cvetlicami, humoristiČne, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Torka • krasnimi ■likami tnali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijako-Italijanska vojna mapa Balkanskih držat Evrope Evrope, vesan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vsasa Celi svet Velika stenska mapa U. B. na drogi strani pa caU —.08 —.2» —.81 —.18 —.25 —JI •—.15 »18 —.50 $1.50 —M -.18 -M GLAS NARODA, 6. NOV. 1916. iogisioianski # —-=3al Katol. ieflnita -=4-i srponrana dne 24 januarja 1901 v državi >cdež v ELY, MINNESOTA CLiTHI UIADKIKI) — "' Pttdaednik? J, A, «BBM, 501 Ckem Waj «fl R« R fl dock. Pa. f predsednik t ALOIS BALANT, Box 1M. PmH Afk Ohio. •Ural tajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Wtrf, »Urajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, My, Min*. flLtapnik; LOUIS COSTELLO, Box 588, Salida, Gola. TBHOVHI ZD&AVH1B1 W*. MABTIH nno, too N €hie**o St^ Joli«*, S3. V ADZORKQCIs UD BUNICH, 421 n 7th St., Calnmet, MkK, PTTTEB ŠPEHAB. 422 N. 4th St., Kansas City, Eaal, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Bnrdine, Pa. f . POROTKIKX: WWLAN JUSTIN, 1708 1. 28th St., Lorain, O. J4JBEPH PISHLAB, 808—6th St., Bock Spring«, Wj«, J. POBKNTA, Box 701, Black Diamond, Wadfa A ,' POMOŽHI ODBOX1 VOflXPH MEBTKD, od dmitra sr. Cirila ia Metod« ftt& L Sly, Minn. LOUIS CHAMPA, od dnuttra sr. Srca Jean«a, Iter. 2, Ely, Mlu, JOHN GRATTEK, at., od dražtva Slovene«, iter. 114, Ely, Vsi dopisi, tikajoči se nradnik sadev, kakov tudi deaalKft jotlljatv«, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae (tu loAe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani a »8 Ml salfalo, Društveno glasilo i CAS IAIODjS' Rusija in Nemčija. t (Konec.) V Rusiji je vladala in vlada birokracija, v ministrstvu in na dvoru ni drugejra kot birokracija. Kavnotako so tudi vsi ruski diplomat ioni zastopniki v drujrih deželah sami birokrati. Potem imajo policijo v rokah 1<- bo«rala- in reakcionarji. Zdaj tekom t<> vojire so je pokazalo v najjasnejši luči. da je po celi deželi veliko Nemcev, ki so stanovali >.<• mo«?oce trideset ali štirideset let v Rusiji, ki so postali sicer ruski državljani, toda so ostali še vedno trdi Nemci. Okoli trideset miljonov akrov zemlje imajo Nemci v svojih rokah. kajti ruska vlada je dala prej Nemcem priliko nabaviti si zemljo kot Rusom. Dalje je v nemških rokah na tisoče bančnih, industrijskih in trgovskih tvrdk, ki so najpremožnejše in najmočnejše v deželi. V nekaterih stvareh imajo Nemci v Rusiji popolen monopol. Elektrarne v Petrogradu, M« skvi, Kijevu in drugih večjih in važnejših mestih so bile do te vojne popolnoma v nemških rokah. Ako bi hotele te elektrarne, bi bila mesta brez luči j to se jim je bilo na srečo preprečilo. Vsa posestva v Baltiških provincah,"v Volili ji in Poljski so bila skoraj v nemških rokah. Posestva, ki so jih imeli v lasti Rusi in Poljaki so bila pa zadolžena — doljr so imeli ti ljudje pri nemških kapitalistih, največ denarja jim je pa dajala še "Deutsches Bank" v Berlinu, ki jih je odirala z visokimi obrestmi. Ti posestniki so morali plačevati ruski vladi davke, bankam in kapitalistom obresti, vsled česar niso mogli priti do samostojnosti, — sčasoma je prehajalo vse v nemške roke. — Niti najmanjega dvoma ni, da je vse to nemška vlada delala z namenom, iz strategičnih ozirov, ker je vedela, da ji bo vse to enkrat prav prišlo, in ruska vlada jo ni pri vsem tem popolnoma nič ovirala. Vsaka "ruska" trdnjava na Poljskem je bila obdana okoliin-okoli z nemškimi posestvi. Vsi ti Nemci so bili naduti Nemci, ki so bili v vsakem slučaju pripravni pomagati nemški armadi, lineli so politične in ekonomične organizacije. ki so bile v vsakem slučaju nevarne ruskim organizacijam, vse njihove organizacije so delale v korist njihove domovine — Nemčije, (^čitno so delali ved-dno v škodo domačemu ljudstvu, — ruska vlada uiti v takih slučajih niti mignila ni proti nesramnemu početju nemških državljanov. Hohenmllernei ao doma borili proti demokraciji z večjim u-apeiiuui kot kaka dru^a dinastija Pozno rešena prošnja. "Slovenec*' z due 11. septembra piše: Znano je. da so goriški načelni- sčasoma sicer še zelo resna Vendar zanesemo se lahko na to. kar pravijo vsi Rusi, ki pridejo iz Rusije, da taiu ne bo prej političnih nerodnosti, dokler ne bo konca vojne. Najprej — pravijo — je treba, da se ruski narod odkriža svojega pravega sovražnika — Nemčije, — potem bo šele prišla na vrsto birokratična vlada. I l^'^1' l-Jtr - HČI ANGLEŠKEGA MINISTRA LLOYD GE0RGA. v Evropi. Nemški cesarji s vedno javno pred ljudstvom govorili, da imajo popolno pravico gospodarstva nad narodi. Nemška vlada na čelu s temi Ilohenzollemci je očitno in z vne liio pomagala ruskim reakcionarnim silam, ki s bile v boju z ruskim narodom, ki si je želel svo-bodo in se zanjo boril skozi eelo devetnajsto stoletje in prav do iz j bruha te vojne. * Največji sovražnik ruskega naroda je bila Nemčija, ki je imela /a največjo svojo zaveznico ru sk<> birokracijo. Kdo j«« vedno opravljal ruske zadeve? Nikdo drugi kot nemška vlada, ki j Rusiji ali Italiji, Potrebno j«, k» 4ar s« nam denar pošlje, ča m priloži tudi ujetnikov« dopisnies sli piimo in m nam tako cmogoft pravilno seitaviti naslov. Ako nameravat« poslati Atnsj ujetniku, pošljite gt takoj, kc sprejmete njegov ur -lov, ker akc bi odlašali, bi ss lahko dogodilo 4a bi ga ne Mšll več na toes; mesta ia ma ne mogli mro&ti de narja. TVRDKA FRANK SAESER, 82 Cortlandt St.. New York. N. Y NAŠI ZASTOPNIKI. kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, k« kor tudi za vse ciru;se v na?o it roke npadajoče posla. Jenny Land, Ark. In okollea: M ids* Clrar. San Francisco, CaL: Jakob LotX'ui Denver, Coio.: Frank Skra»wM\ Leadvllle, Colo.: Jerry Jamnllt. Pueblo. Colo.: Peter CuUr. Frank Janeefc in John Germ. Salifla, Colo, in okolica: Louis Castello. JJfimco, Intl.: LAu.^ert BolskaT Indianapolis, I rid.: Alois Kudmia. Woodward, la in okolica: Loic.i Podbregar. Aurora, I1L: JemeJ 8. Verbis Chicago, I1L: Frank Jnrjovee. Oeooe, 111.: Dan. Badovlnan. Jolit, 111.: Frank Lauricli. John Zaletel in Frank Bambicli. Salle, lil.: Mat. K«.mu. Nokomis, III. ni okolica: Math. Galshek. So. Chicago, 111.: Frank Cerna Springfield, 11L: Matija Barbori«. Cherokee, Kana.: Frank Bežiaalk. Oelesby. I1L: Matt. Hribernlk. Waukgan, 111. in okolica: Frank Ptkovšek in Math. Ogrin. so pričeli Nemci v aprilu Ti ekonomi in ravnatelji so po-jn?rji s° bili kot lia ^na- stopali z ruskimi delavci in nižji- vici- Tuila t5 U«ja, ki je bil oseb vedno boljinbolj sovražil izpodri- ni Prijatelj Bismareka in kajzer-vajče Nemce in vlado, ki je Nem- ki je napravil z Nemčijo več ee protežirala. za Nemčijo u produ i h in za ruski (.'itali smo, da se je v ilinnesoti usnu-fcil nek mlad mož, ker so se mu mjegovi znanci posmehoval i vsled nastopa, katerega je imel v neki dražbi. Vsaik sovraži, da bi se mu kdo posmehoval. Vsaik izmed nas navadno ve, ka'ko se mora braniti napram raznim napadom. Vsak izmed nas ima večje ali manjše zmožnosti, da zavrne svoje kritike, ki se poslužujejo proti osebi zdrave pritike. T'xla ni ga, ki bi imel kako meč proti zasmehovanju njegove osebe od strani kakih nesramnežev. brezvestnežev. Smeli je znak inteligence ali iz-cbrazbe f^ano v slučaju, da se- kdo smeje samemu sebi, svojemu na-zadnj&štvu. svojim napakam duševnim in telesnim. Ako hoče kdo, da vidi samsebe ktjt smešnega, mora imeti kaiko gotovo količino razsodnosti. On mora biti dovolj velik, da se posta-, i na mesto druge osebe, da \irii samsebe tako kot ga vidijo drugi, da vidi samsebe tako smešnega kot vidijo drugi njega. Tega nima vsaik. Veliiki AmerSka-nee, Aibi*aham Lineuhi. je imel ta velik dar. Ceb-njegovo življenje je bilo polno žalosti in luge, "toda on se je sam-■iobi .smejal, či^Š. poglej, Liu«o:ii, ti.ko je življenje! In ostal je člo-veiki, vesel in (prijazen. Ta dar morajo imeti vsi humoristi. Sloveči ameriški humoristič-:ii pisatelj Mark Twain (Svoje lastne stroške. Kaik človek je 1 aluko naipol mrtev m resen, moder iai zamišljen — kot je bil naprimer ra\mo Lincoln — in poleg tega ostane še vedno zaupen v samegasebe, v svoje ideale, katerim se .pa smeje, aiko sprevidi, da ne bodo nikdar drugega kot ideali. Snuejmo se sebi, svoji maleriko-arti, svoiji ničvreclnosti, svojim na-ptaikaim, nikdar pa naipakani drugih, zlasti še telesnim ne. KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽRTEV PREVELIKA! Ko 1915, z ofenzivo proti Rusiji, je bila ruska artilerija brez izstrelkov, in nekateri infanterijski polki niso imeli nobenih pušk, toda so jih vseeno poslali na fronto s kolei in železnimi palicami, ki so mojroče prej služile kot železne o-jyraje pri vrtovih. Te razmere so postale kmalu znai]fj po Rusiji in nastala je zopet jeza do \lar!«'. Sestala se je duma in pričela v mnogih stvareh določevati, vlada je morala to odpustiti; — poslediee so bile, da so nastale kabinetne izpremembe. Ruski narod je s tem pokazal, da lahko prevzame na se večji del odgovornosti in kontrole nad samim seboj. Ruske armade zdaj zaenkrat mirujejo. — Zakaj i — To je vpra sanje, ki daje današnjemu časo-. pisju veliko ugibanja. Nekateri pravijo misliti Rusija na mir z Nemčijo, j biti iz starega kraja nobenega ko-Hrnsi pravijo, da j*1 temu vzrok ledarja in nobene pratike, je n-to, ker Rusiji zopet municije pri- mevno, da bodo posegli po njen? manjkuje, kajti zdaj je ne more vsi ameriiki Slovenci, vee dobi-, 'ati preko Vladivostoka Ker smo ga tiskali le omejeno in A rh angel ska. ker ta dva pri- Število, ga naročite takoj. — Cena stanišča sta zdaj že zamrznjena, je isto kot lansko leto. Ruska domača industrija se pa "8LOVENIO PUBUBHINO CO." Kdaj bo konec? Ves svet napeto pričaknje konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina. Vsak človek premišljuje, kdaj bo konee tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo, da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo veS pustilo diktirati od svojih kraljev, cesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora dobiti tudi nekak pojem o notranjih zapletlpajev v raznih, državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le površno omenjeni t časopisju. O vsem tem razpravlja na dal go in široko naš '' SLOVENSKO-AME-RIŠKI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem la pomeni to, da pričenja; času izšel. Ker letos ni mogoče do- Euski žurnalisti, ki so brez dv.o- nar^d škodljivih pogodb, vsled * še tudijii toliko razvila tekom te 82 Cortland New York, Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kana.: Frank Leskov Frontenae, Kaus. ia okoliea: vruk Kerne ln Rok Firm. j Kansas City, Kans.: Peter Bcn^iier. j Mineral. Kans.: John Stale. I Binco, Kana.: Mike Pencil. I K i tratili er, M d. in okolica: »r&oM V odoplvec. \ Calumet, Mleh. ln okolica: Pav®i Shalta, M. F. Kub« lu Martin Ilad« Manlstiqne, Mich. La okollea: Fran* KotsUa So. Ranse. 51! rh. la ak»Ue»: i, UkOTlcb. Chlshohn, Minn.: ST. Zgouc In .aos Petrich. Dnluth. Minn.; Joseph Slmrs^m Ely, Minn, in okolica: Ivan t^uo^A. Jos. J. Peshel In Louis M. Perudek Eveleth. Minn.: JurlJ Kotza Gilbert. Minn, in okolica: u. Ye*.* Hlbblng, Minn.: Ivan PonSe Kltzville, Minn, in okolica: Joe Adamicb. Naehwaok, Minn.: Geo. Manrtn. New Duluth. Minn.: John Jerifiti. Virginia, Minn.: Fiank Hrovaucn. St. Lonis, Mo.: Mike Grabrlau. Klein. Mont.: Grecor Zobcc. Great Falls. Mont.: Math. tJrlcti. Roundup, Mont.: Tomaž Paullo Dawson, N. Mex.: Mike Kriv«^. Gowanda, N. Karl Sterr.LSa Little Falls, N. ¥.: Frank Gre^rorka. Barberton, O. in okolica: Matu. Kramar in Louis Balant. Bridgeport, O.: Fran* Hofcrar. Collinwood, O.: Math. Siapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. MarinC-ie. Ciias. Kariinjjcr. Jakol> ltisjiik. John Prostor ir Frauk Meh. Lorain. O. in okolica: J. KamAe'ia Niles, Ohio: Frank KogorSek. loangstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarldx Ambridge. Pa.: Frank J&kfie Bessemer. Fa: Lonis Hribar BrideeTlUe, Pa.: Rudolf Pleter!»ek. Braddoek, Pa.: Ivan rm. Burdine, Pa. in okolica: John Demšar. Canonsburg, Pa.: Jc>hn KokltctL Cecil, Pa. In okolica: Mike KoOvvtr 1 Cunemaugh, Pa.: Ivan PajV In Vid ! S<»Tan.sck. Claridge. Pa-t- Anton Jertna Darragn, Pa-. Oragntiu Dunlo, Pa. iu okolica: Joseph Sobor, j Export, Pa.: Frank TrebeU ! Forest City, Pa.: K. Zaiar '.a Frank j Leoen in Math. Kamln. j FarelL Pa.: .iji^jh Valentii.iH.v I Greensb:tr*. Pa. in okolica: Frank Ivovak. r lr'.in, Fa. ju okli ea: Fr. Dm^tr Johnstown, Pa.. Frank Gahrauja la John Polanc. Luzerne. 1'a. iti okolica: Anton I Os..hi:k, ttf-aOo'.v Pa.: Georn Sonatta. j Moon ftan. i'a ^ Frank liafi'k. PiitjaaiTgh, Pa. :n okolica: Z. J=kshe, j L PodtHsi ik. L Magister ln U. fi. Ja-! kcbich. South Bethlehem, Peiuia.: Jorm-j i KoprivPfk. I wttfla-ui, iPa.: Anton Hren. L'nit.v Sto., ^a.; Joseph Skerlj. West Newton, I'a,: Josln Jovan WiIIot<%. Pa.: Frank Siuie in J. ! Peternel. loofct*. L lah: Anton PaiJic. j Wirjftr.inarters, Utah: L BIa?.l~L Black Diamond, Wash.: J. j Poivnta. I Davis, W. Va. In okolica: J. Broeioh. Thomas. W. Ya. in okolica: A. Km nehan. Kenosha, Wis.: Aleksander Peedlr. Milwaukee Wis.: Josip Tratnik in Aug. Collandt r. Sheboygan, Wis.: Heronlm S fetUn ta Martin Kos In John Stampfel West Vllis, Wis.: Frank Skok la Anton Demsar. Bock sSprtngs, Wyo.: A. Justin. Val, n Valeur.n Mam5Aa Kaj je vojna? ♦j + t Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni- j, ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne i so njene grozote. Največja zločinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastobj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepe j o, kar je slabo za narod* Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem!" Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. t-! GLAS NARODA. 6. NOV. 1916. Slovansko B ■catoliilro podp. društvo svete Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY, PA M 21. iuuiji 1S02 v driavi PuMfltuh. fiUTNI CBADNUIi JOfifBF PBTBBNBU Box M Willock, P*. 1 podpredsednik: SLA BOL ZALAR, Box 547, Forest City. Fa. IL podpredsednik: I/JUIS TAUCHAB, Box P3G, Bock Sprla««, Tajnik r JOHN TELBAN. Bex 7C7, Forest City, Pa. H. tvjnlk: JOHN OSOLIN, Bex 402, Forest City, Pa. Slacajalk: 1CABTIN MUHIČ, Box 637, Forest City. Pa. ■i JOSIP RAT.AB, 1004 Nortt Chicago St.. J oil**. Ilk TSBOYNI KDRATNIKt ITBCX «00 Otalssas BL, Jail*, BK ■ADZOBNI ODBOfel Fwdsednlk: IGNAC PODVASNIK, «325 Station St. H Plttobarsa. Pa V aadsoralk: JOHN TOBNlC, Box 022. Forest City, Pa. O. aartanralk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 70S. Canemaasfc, Pa. IU. aafeornlk; ANDBHJ 8LAJC. 7713 Issler Av*„ dsvelud. OkVk POROTNIQDBOBt PM««»aaIlt: MABTTN OBREŽAN. Box 72, Bast Mineral, Kaft*. (. porn talk: MARTIN StEFANOiO, Box 78, Franklin, Kana f& Pvotnlk: MIHAEL KLOPClC. 028 Darsoo Ats, B. F. D. L .field. Detroit. Mien. DPEAVNI ODBOBt rre4«edn«k> ANTON HOČEVAR, R F. D. No. 2 Box 11%. t apravnlk; ANTON DEMŠAR, Box 135. Brou*bton. Pa. O. aprarnik: PA VKL» OB REG AB. Box 402, Witt, 111. PWuuT *** m poillJfc3# L Ivan Telbaa, P. O. _ DrafcvtMgiMOoi-StiB IllODl", T«I. j ale iz vaJja na valj; stroji sojlo d«do v naročje. usta so se ji brezčutni, mie me slišijo, in roke odprla — ali glasu ni bilo skoz-niso siuele zakasniti najmanjšega 'nje. Zajokalo je srco .s tistim bijpea. strašnim jokom, ki navda človeka Mojsrter je vrgel orodje »a tla z bol est jo. -kakor bi vsak živee ,'m hitro odšel iz tovarne v urad, posebej trgal z železnim kavliem. niški oddelek. Karta edina ni pogledala Ma- ' Ponižno prosknr. gospod nad retke. Zbudila se ji je vest. Zgu zornik, kaj želite?" 'bila se je na stolčku in delala da- Mojster je obstal za vratmi in lje. se globoko priklonil nadzorniku. Nekoliko pred poldnem se je Drugih uradnikov še ni bilo v pi- vrnil Peter v tovarno. Prišel jc sami. pražn je oblečen in potrkal na *'Ali je -prišel Peter Rozman vrata ravnateljeva. pri Martinovi peči danes na "Prosim, če smem govorili. cleJo?" Moje ime je Peter Rozman, dela- Pdkorno nasanjam, da je na vee pri Martinovi peči!" *~* "I>a. tisti, ki mu je nogo ožga- Naj pride takoj sem!" lo. Ali ge že zdrava ?r' '•Prosim gospod nadzornik, ta- "Danes sem prišel na delo, pa koj t" me je gospod nadzornik zapodil, Iz modernega sveta. Roman. Spisal Pr. S. Finžgar. (Nadaljevanje.) Direktorjevi so se odpeljali. Dr. Sluga je stal t«iiaj pri oiknu. Skri-, je za gard i n o. Pavla je ae-" j**11!1. Ma t!el) n njene široko od S hlapčevskim poklouom je b- in sicer'brez vzroka." ginil mojster skozi vrata. ' Brez vzroka? Hehe, tako ne Nadzornik je vstal, šel po sobi, bo! Vzrdka je bilo gotovo dosti, pogledal v sosednje pisarne, če ni Gospod nadzornik ve. kaj dela!" že kdo pri delu. Zgodaj je še bilo "Oprostite, jaiz pravim, da ne in uradna ura se še ni pričela, ve, kaj dela. Meni se je podtak-So.be.so bile prazne. Seme je vra- nil izmišljen vzrok!" ta zaprl in se vrnil. j "Pojdite ven in počakajte, da "Sedaj si privoščim tega koz-: vas pokličem!" la' Na kolena mora — vse mora Peter je odšel na hodnik, rav-po ved at i! — Ne! Čemu.' Saj do- j nateflj je pozval Semena, sti vem. Zapodim .ga! In direk-j "Kaj je s Petrom Rozmanom? ,tor? Disciplina — Ui mora biti! Zakaj ste ga odpustili?" jO tej mu nasujem ušesa in vise mi j "Zvedel sem. da 'bujtfka delav-odobri. ' ee in da jih nagovarja, naj me i Pri vrati-ti se je pojavil Peter, i ubijejo!" Pozdravil je nadzornika do-j "Tako? Ne verjamem. Imate stoj n o, toda v tem poklonil je bila' doika-zov?" j neka samozavest, nič suženj-j "Korta mi je povedala, da so skega. imeli shod pri Črnem bajerju. Ču- "Prosim, kaj želite?" la je moje ime in videla je dvi- Senne je prekrižal roke ma pr- gafti pesti!" sili in se široko razkoračil predi "Drugega nič?" Petrom. Divje in zanleljivo jej '"Ne. gospod ravnatelj!" gledal vanj, kakor zver napol mr-, "Sla dokaz. Korta je pijanka, tev plen. Nekaj časa je molčal.! vlačuga. Vi ste se pren'agilili.'' Mislil je, da že ta nastop Petra j "Oprostite, gospod ravnatelj, uniči, da se prične tresti in jee- j upam, da se nisem. Ta Rotžman že •j«je prositi odpnščatnja, če ga je dolgo nujo; vede se silno arogant- Seme se je naenkrat ponižal in J""*1 razf1lL Toda Se'ue se Vsa disCflina b<> Zvarjena. P< slaboten fantieek -* vai*aJ- Peter J° za vrat- Kako mi je odgovarjal! To je bilo uri vzravnan kakor sveča. Njego- grozno! Drugače nisem smel rav- t konca. hi ne bilo bi me danes sem, j ko bi te sovražila. Ali ljubezen zahteva, da te rešim smrti!" "Kaj. kaj — kaj. smrti? Kaik-šne smrti:" v a da laboten "V-stuni in govori!" Korta j.' pa Še Obsedela prihu- j j^'fiJd i vo oko je vzdi-žalo nadzornikom j nati. sicer je najbolje, da grem. ia ga odločno prašailo, če ker l>i se ine nihče ne foal.1 voz na pile ota njenega i vrata vrat se jo zli! s prelest-nimi h očki njenih kl;usičoih lie v "iio črto. r.metiriki trdijo, da j« to najlepši vrat. Zdravnika j»! prevzelo. Zazdelo se mu je, da je! '' \ gozuu sem bajerju..." "Kdaj ?" bila si-ve sedlo k Pavli na voz ostala pri njem samo su- njea i......i:__i zil. Vzel je palico in oiL^el brezlvi(li!a' k;,ko ^ dvigajo pesti!" na smi- sli <1 M! spal namena. Želel je samo to. da bi srečal ekvrpažo. (ki bi se peljala prav t osno mimo njega, in bi pozdravil Pavlo tako odblizu, da bi se skoro dotaknil njene roke, ko bi povesil klobuk. Korta j«' stala pred vn.t.ni. p.j prstih je prestajjirla pra«? in po-K'li-dala v sobo ob levi. Vrata sa ne čaka več. Previdno pritisne kljidko in stopi v sobo. Nadzornik je ležal na otomauu, obrnjen v zid. Ko čuti. da je nekdo vstopil, zasučo se naglo in v iKtf in treauitku pla.ne divje kvišku ter se s kletvijo zadrvi proti Kor-ti. Ta je hitro zaprla vrata ter se uma/knkla v kot in potožila prst na ustnice. D'-i C-nn ^ 'i>o-niierita. Seme je bil Diruktor je kadil portoriko in i>.i .in ai ]jllt £olč mu je ibnihal • • kljuke bič, katerega je bil rabil Kdo so bili. Povej imena! -»j Seme je vzel papirja oik. . i i . njegovm oci sta smili dve iskri,; ves;te i esra ne morem povedati, ker, , - , ,_____i. t - • • ■ , , iroka se je mehameno nagnila pro- ti stolu, pesti so se mu zaprle, iz- i , , £, . ... pod zavihanih roikavov so pogle- sibšiila si prlasove Sai lih no- i , - . . „„ , ,. . . '' ' dale st rasne m-istce. Nadzornik ni znas po glasu. .Morda >e bil Peter „.j- <. i • i ■ , " .udara. S|>oznai je .kritieni polo-^ ^ , , .»,.., lio/4uan... v . j j - .j,, 1 . Z .menoj se ene boste .prečkali! w. ,,; ■ i-. v- . zaj, zibad se je teli jeklenih ltesti . , ^ v- . , ' . hoiti >e j.' rodila maščevalna • • 1 dela ste odpus«eiu. toda štni- sc prestrašil. "Danes, sedaj-le. p red no sem prišla do vas, gesji-cd nadzornik. Med ljudi m* morem; (poglejte, to je najboljša obleka!" ' * K ji j kvas:š toliko! llitro povej.k;i r veš!" "IVi bajerju sem bila v grmu skrita in sladke koreninice scan jedla. Pa je prišlo vse črno delavcev in so se pogovarjali —" "Kaj so se pogovarjali?" " Vsega ne vem. Bila sem predaleč. Slišala sem pa vaše ime in Ravnatelj je poklical skozi vrani -svunč g uradnik za P**1- Zamahnil je ta in Peter je vstopil. 'nad Petrom. Peter je odstopil. iz| "Vi ste toraj hujskač? Ali ne vas damo laliko za- sein bila predaleč in se ni videlo toliko, da bi jiJi spoznala." da preti'/" "Vem, da me ne morete dati. Ce si kdo izmisli grdo laž, ni še to povod za -zapor!" \ trenutku se je domislila l> iMaivtke in zvoselila se je njenih j hrupnoAv . i • , I \ m napetih mišic. "Nikomur nisi odgovoren? Me- Jiajst dni še dobivate polovico solz. Vstala je ob zidu. Njene oči ni, veš, si odgovoren, ker si huj-i skal polovico plače. Pojdite!" Hvala lepa za plačo. Kruha si -i> zadobile zloben blesk. " Kožman je bil! Prisegla bi '-inj. Nalaneno sem ga poznala 1*» glasu!" I"" ruau'i: ** '""I Peter je odšel. Po hodniku so eden! No, druge1 * „ ^ ^ V i ! ^ 'koraki. Petelin ti zanikaini! Kalko se skal pri Cinem bajerju delavce, y>odo J>riH,lL^Ie le d l ...... j Ko pa obnemorejo, trkala belo Skozi Petrove živce je sinil ske-;.... lw j -..... . T,' . i - ,, , , , , - na boljša vrata, kot so vasa bhsk: I«da»"! Ah ostal je mi- p.t.„ lV ,f , _ b "Tiho. i j* ul je slisijo! SkaJidal "^ rag naj i>o*roltiKi ljudi, tebe rn vse škandale! poberi se, copr-niea, vlačuga!" S ine je 'stopil proti njej in jo sTinll iz kota. Z robni i je škripal in jeeai nerazumljive besede. Korta se je sesedla ob storoga. Ne! Tega ne preboli. — Iagrizem ga tKltod in mu zagrenim vsako uro! Sedaj pa še delavci, t«? živali, ta goveda, psi — ti dvigajo pesti proti meni. lvorobač! Tako klet o vas ponižam. da se boste brvijal'i kakor gliste ! Rozman jc (priglašen na jutri za; delo. Tebi je odzvonito... "To je laž, gospod nadzor-1 repettljči! Prav je ^^ da ^ je xxr. Rezko je zapel električni zvonček v ponedeljek zjutraj nad glavo moljstra val jaw e v. Za Irenu-tek so se oznli delavci kvišku proti zvončku. Toda samo za trenu- |nik!" "Laž? Povej, ali si bil pri ba-J ijerju?" "Bil!" "Kaj ste delali?" "Pogovarjali smo se!" "O čem ste govorili?" "O tem, česar mc dolžite, se nismo!" "Kaj potem?" "Ne povem i" "Kdo je biH" "Ne povem!" Peter je odgovarjal čedalje jtrje in odločneje. Spoznal je, da se je pričela igi-a — va'bank. "Zato ti ]>ovem jaz: Takoj iit^iš zapustiti tovanio* Poberi se!" "Greun, tr. Koler Je r»ajstare.:0l 8lc venski xdravnTv. I p e c i J al i b t v Plttsburghu, ki ;ma lSletno prakso v zdravljenju tajnih mo tki h bolezni. Sifilis ali Ka-Btrupljenje krvi _____________ , . zdravi s glasovi- tlm tiotj, ki ga je izutriel dr. pror. Krlloh Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izčlstil vam bo kri. Xe i-akajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh. kapavac ali tri-per in tudi vse druse posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Eušenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času, Ilvdroceio ali kilo ozdravim v 30 urah iri sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim s goto-vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofie In druge kožne bolezni, ki nnstajejo vsled nei :ste krvi ozdravim v kratkem času In ni potrebno ležati. namena moriti — dasi ta človek, ■ ta črna zver ne zasiuži drufire^a. ° Namena nimam; ali zgodi se vse ^ lahko. Zato te pustim; morda se g že \-se izpremeni, tedaj se lahko |j vrnem,..,J Peter je pogledal Maa-etki v objokane oči. I^cal je v njih odgovora. In bral ga je, slišal je phic srca, ki je klicalo: "Pridi, vrni se!" Morda tudi padenn, morda bom zaprt za to, ker.- ^ hočem boriti za pravico in 'braniti človeško1 kri..." "Peter, nikar tega ne govori! lvaiko silno mi je lmdo!" "Saj ti nisem govoril Že nikoli. Danes sem ti moral vsaj nekaj po-, veda ti. Toda za sedaj molči! Ko pride čas, te morda poiščem, da izpregovoriš.. . Ali boš?,? "Samo ukaii, Peter! Poslej mi je vseeno. Če ti trpiš, naj še jaz! Peter, jaz sem močna!" M are ta k se je nekako postavila; ob Petru. Skozi solze v očeh ji je žarel pogum. "Daj mi roko! Maretka. velja! Ko pride čas, te poiščem in poučim ! Z Bogom!'' M aretka je naslonila glavo na njegove prsi, stisnila mu rOko, potem pa naglo odstopila in rekla krepko: "Z Bogom!" Njuni stezi sta se ločili... Pred materjo je Maretka prikrivala žalost. Vedela je. da mati čuti z edinko in da bi njo takisto bolelo srce, če 'bi ji razodela. Nikdar še ni rewno govorila o zakonu s Petrcnn. Vendar je vedela, da je to srčno nagnenje tudi materi očita Skrivnost. Zaradi tega ■se je delala Maretka veselo, 'kakor sicer. Povedala ji je nekaj novic, ki jih je vedela... Vsakdanjosti, blebetanje, ki ga rade poslušajo sit are ženice. Ko je šila popoldne v tovarno, se ji je zazdelo aiaenkrat, da to ni mogoče, da bi bil Peter brez kruha. Kakor sanje ji jc bil dopolda nji dogodeik. In če je resnica, mora se izpremeniti. Peter je nagel, doiber sicer, a človek ta«ko trde, glave, da ne odneha, česar se loti. Maretika ga je dobro pognala. Mislila je na vse načine, kaj bi ukrenila, da spravi Petra nazaij v delo. Pripravljena bi bila iti do nadzornika, pred njim bi padla na kolena ter ga prosila in rotila,5 naj ne veruje — Peter je nedolžen. Toda tudi mrvica upanja ji odtod sii sSjala. Naenkrat »se domisli zdravnika. Ta je talko dober. Kaj, ko bi šla dO njega; povedala mu vso stvar in iga prosila, naj govori pri direktorju za Petra. Sicer je ugajalo njeneimi ženskemu ponosu, da Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE £VR0PE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AV3TR0-0GRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas s- vojskujočih se evropskih držav in pa 'ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite nn: Slovenk Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. MUM wmwm/MA/M waaax-VU^jj*- 5 lika! Kadar j^re za obstoj naroda, ui nobena žrtev preve- Kadar je kako društvo namenjeno kupiti band s r«, zastave, regalj«, godbene Instrumente, kape Itd., ali pa "kadar potrebujete uro, verižico, priveska, pratane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraAanje Vaj stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplafino. PiSite ponj IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa.. Box 328. je njen ljubeč v časti pri vseh de- ^ r>m* laveih, da jih vodi ia! se bori Za Izum našega rojaka Henry P. Mertel pravice. Ali -vstajala je ljubezen. , , - . . .. .ista tiha in se^HČna ljubezen, ki' v 7^lte aPa^at> 8 kateJ1°1 se Prihraiu do na Kasobnu. ji je sepetaila strah v srce. Kaj zbol->sa se slab m9tor 111 Povspesi hitrost. koi*isti ugled, delo za di-uge, ko se pa vendar utegne pogubiti, in zanjo bi bil potem za vedno izgubljen. In ta ljubezen ji je čedalje narekovala in jo silila, naj ga pokfkusi oteti in privesti nazaj na delo. — V tovarni celo popoldne ni nič govorila. Tovarišiee je niso dražile. Velika večina jo je pomiloVaila; nekatere iso ji morda privoščile, toda pokazala tega i ni nobena. Ob MHhmii je skiop dozorel. O-poguuiiiLa. t>e jc in šla iz tovarne j .naravnost k zdramiku. (Dalje prihodnjio). MS Mertel Power Exhilarator. Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso-tin in je lep okras za vsako karo. ■rpnUTJ^JBIBrdl?^ MERTEL POWER EXHTLARATOR je aparat, ki se nikdar ne po 4\\J9&{Profesor S kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej pre-fL?Vt>\/LONG'S S kosi vse dosodanjfi izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri ra-% ^ čunih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara t klancu zaustavila. Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za poskušnjo in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku eneea tedna. Cena poniklanemu EXHTT. A RATORJU je $10.50 in mesingaste« stemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. PiSite na: HENRY P. MERTEL, « 215 Secaoctu RcL, Homestead P. o. North Bergen, N. J, 1 LONG'S MAGNETIC COMB povspesi rast in zabrani izpadanje las. Odstrani luske, okrepi in izboljša kožo ter uživi ršat las. Ozdravi glavobol. Cena temu Prof. Long's Magnetic glavniku je en dolar. Pošljite ponj danes. Naslovite: NOVELTY SALES COMPANY P. 0. Bex 1SS2 ~ PITTSBURGH. PA. ■• - ■■■ ► - i" t- m GIxAS NARODA, 6. NOV. 1916. nodkov, moram delati dolgove, to je vendar čisto umevno, kaj ne, dragi oče. — Molči že vendar. — Ničesar drugega nv znaš govoriti kot daj, oče. daj dragi oče, daj denarja. — Že zopet litanije — se je nasmejal Siginuml. — Nekaj časa bo to, potem boš pa začel; — Zapravljiva, sram te bodi. — Prosim te oče, -»*emisli, če sem jaz res zapravljivec ? — Ti imaš miljone, jaz pa prazne žepe. — Jaz delam, ti pa____ — Pa vendar ne moreš zahtevati, da bi tako delal kakor delaš ti____ — Nikar ne govori. — Najprej se morava nekoliko nejsti. — Po teh besedah je pozvonil slugi ,ki je prinesel velik zavoj raznih mrzlih jedil in dobrega vina. Starec ni jedel, pač pa samo pokušal. — Kaj si hotel povedati, oče? — Ako mi obljubiš, da boš že vsaj par dni pameten človek____ — Par dni že. — In če ti dam besedo, si lahko brez skrbi. — Ti si vedno enak. — Prosim, povej, zakaj pravzaprav gre? — Čas je že, da počneš pošteno živeti. — Pusti shlabo tovaršijo. — Saj imaš talent, saj si izobražen, samo pameti ti manjka. -- Kar ni. ni. — Nobena sila ne pomaga. — Morda bom v živ- (•arbovski je vzel v roko pero in začel nekaj pisati po umaza- ijenju tudi pamet srečal. — V Lublinu ni nobene zabave. _ Gostil- nciu papirju. — Oba *ta molčala. na, to je vse. (iozdowtiki. vaš sorodnik se je samo zato obrnil na vas, da bi| — Ne boj se. jaz ti bom izbral dobro družbo, samo če hočeš. — fn če se boš dobro obnašal. — t e ne vseh, jiui bom vzel samo en del — je odvrnil slednjič, i — Ce že hočete, jih vzemite takoj, z menoj vred. — Dovolim vam celo, da vzamete najboljše dele. — Pri dražbi jaz sploh ne bom nastopil. — A to sc zamore seveda zgoditi pod tem pogojem, da po-! statva vzamete takoj, ne pa po preteku treh let. — Zakaj pa to? -- Um. — Zakaj? — Zato, ker je zame tako najboljše. — • Dobro bi bilo, toda družba ne sme biti dolgočasna. — — Malo več resnosti. (Dalje prihodnjič). Daritev mojega življenja. Spisal Sil vin Sardenko. INTROITIS- /ačasno ohranil posestvo. _ — »la/. sem bom iritabuliral. — Le in tabu tirajte s*«, saj imate močna ramena. — Se enkrat v^m rečem : «-e hočete napraviti kak dobiček, ga napravite zdaj, in aicer z menoj vred. Zakaj pa * Zato. ker b«»m dobil jaz ver |M»M*stva kakor pa vi — je odvrnil Zrrabrin^ki in \Miil. — .laz srai vam dal le dober '.vet. zdaj i»a j£uk<>r h-« • t»-. .\k<» - vam ljubi izgubiti denar, ^a lahko izjnibitc-(.•arbovoki v je zamislil in po dolženi molku vprašal: — Povejte on. koliko si, vam dolžni. — Kot M*in že rekel, ni • iis'ga lUK-iia med dolzmki. — Morda ste le mešetar za k*»ga drug's«? — — Ne. iaz - m pri lej zadevi >aiii udeležen. — K *.reri nisem Morebiti vse bi !e^>>e Silo. prevelik šir-kioistnrž. da bi v-- izbieb*-tal. — Kd..r noče |»osluaatL ku v hramu okna si zagrnil Klora eutiti. Sam IV.naj mu ;M.maga. — Samo nekaj vam bom srrt* bi T«4>i govorilo... if povedal. — Vi ne p-znate niti Gozdou-»kega niti knezov. — S bi vidt-i — pa bi mi povrnil takimi ljudmi Kot om. še ni-te dovolj občevali. — Oni so prijazni za molitev blaženo plačilo. :n -la iki kot m -d. — T«*la bojte se jih! — Oni nas ne smatrajo za intja. ki jih j«* ll<.;r vstvaril. Z nami s«, le toliko časa dobri, do- A sedaj me -boš drugače «odiL ki« r nas potrelmjejo. — Ožuejo na> kakor limona in zalem nas vr- ko nemirni čolnoč čuvstev mojih /•-jo vstran. I>rapi prijatelj, ali ste m- zato mučili eelo svoje živ- »a očitno morje sem zavodH... !.»• nje. da bodo ti ljudje živeli š. par let na vaš«- stroške? — Sicer Morebiti v teh bom novih bojih 1m kakor ln«« -te. — Pri dražbi bora ja/. vaš edini nasprotnik. — Bo- blagoslov iz duše- Tvoj prepodil, ste videli, kakše nasprotnik m-iii jaz. — Jaz sem "*primus oecupa- nu* . molčati veajdar nisem hotel. Ko je slišal Carbovski latinsko besedo, s.- je prestrašil. — Vse. Videl sem. da mnogi se> ljudje česar ni raznim i, izh j.* navdajalo s strahom. mnogi se v srcih svojih stresajo ne vera tli. kadar Tvoje cujejo ime. ni razumel. ga — Kaj je?— -- .laz sem tam prvi. Vi mi ne boste mogli škodovati. — Kaj i»«ipravite. «"•»■ hocet? imeti istega vola kot vaš nasprotnik. — Več denarja ponudbi zanj kot 1Io cm buki Ima«, kakor tad W Mika brka In brado. Od tasa mašila rraatejo t Klh tadclb krasni gmtl In doljfi lmaje kakor tudi woMrtm kraanl brki in brada In ne bodo odpadali in oalveli. Rermitium. ko»ti bol ali trzanje v rokah, nosab In ▼ kriin. t oamlh dnab popolnoma osdra-▼im. rane. opekline, bula. tura. krasta in grint*. potna noče kurje očesa, oseblioe ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja adravila bres uspeha rabil mu jaao£im ia J6 00. Piti te takoj po eanik. ki ac takoj pošijam zastoct«]. JACOB WAHOlO, 6708 Bonna A vs., Clsvsland. OMo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Pensyl- n , . , ! vaniji naznanjamo, da jih bo v Brezplačna navodila in pook v . kralkem obiskal nai ^^^ natoralisacijakih sadevak — kako postati državljan Zdruienik dr-žav, kjer sa oflviti sa državljan ska listine. Borodniki naj hI tekali do to a osle priseljence na EUis Taian^ ab pri Barge Office. Oglasite se ali pilite: STATE DEPARTEMKNT OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Newyoriki urad: 230, 5th Avas Room 2012. Odprto vsak dan oo devetih dr poldne do petik popoldne is oh md&h od oaaa do davete or* sveder. Urad t Buffalo: 7Q4. D R M -ifsn Building. Odprto vaak dsn od devetih dopoldne d« i»-nh . poldne in ob sredak od sedsae do lavsta arc svi KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽRTEV PREVELIKA! Janko Plsikn, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati j a, da mu bodo ili rojaki v vsak ostrih na roko. Uredništvo. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR Pozor rojaki! ■ ■ - 0 l. . Ravnokar je dotiskana velevaina in ▼elesanimiva sloves ska knjiga: SLOVENIJA VSTAN1! izpod peresa Dr. Nike Zupaniča. Knjiga govori o sedanji nalogi lu bodoči v sodi slo venskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanih na^im vjetnikom > Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Sloveli cem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, k je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri: Dr« N. Zupaniču, I960 E. 40 St. Cleveland, Ohio (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJ K vsako\"rstna pooblastila, vojašk«- prošnj«- in *l;tj*- potrebne nasvete v vst-h vojaškili zadevah. Rojakom, ki /'-It- »lobiti meriški državljanski papir, daje potrebne informacije tie datuma izkrcanja ali imena pamika. Obrnite se zaupno na njejra. kjer bost-- :<.' iio i;i solidno poetreženi. MODERNO UREJENA TISE1BHA KLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V HRUOE JEZIKE. ss ai m m CJNTTSKO ORGANIZIRAT POSERNOST 80: DRUSW4NA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETC, CENIKI L T. D. Nil Slevenic PoMIshleg Co. ieM