Štev. 257.	V	Ljubljani, v petek, 7. novembra 1941-XX	Leto	VI.
lzkl]očna pooblaAčenka ca oglaševanje Italijanskega In tujega | Uredništvo la oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana | Concessionaria Meloaiva per la pnbblicitA di provemenza Itaiiane Uvorai Uniooe Pobblicita Italiana & A, Milana	1 Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lobiana. I	ed	ettera:	Uniona	PubblicitA	Uaiiana	&	A_	Milana
Vojno poročilo štev. 522
Letalske bombe na Malto
Uradno vojno poročilo št. 522 pravi:
Oddelki bombnikov kr. letalstva so ponoči napadli pomorsko oporišče La Valetta in letališča v La Venezia in Miccaba (Malta). Iz uspešno zadetih ciljev so se dvignili vidni požari, ki so jih še od daleč opazili. Med napadom na Augusto (Sicilija), ki je zahteval 4 smrtne žrtve in 5 ranjenih med prebivalstvom, je obramba sestrelila eno letalo.
V	Cirenaiki so bila sestreljena po naših lovskih letalih tri angleška letala.
Na bojišču pri Tobruku krajevno delovanje prednjih oddelkov in streljanje topništva.
Nemška letala so bombardirala angleško letališče vzhodno od Marsa Matruha.
Na bojišču pri Gondarju so čete iz Ualaga presenetile močno oborožen angleški oddelek in ga razpršile. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih.
Na Sredozemskem morju je naša torpedovka sestrelila dve sovražni letali.
Nadaljevanje bojev na Krimu
Sovjetski napadi pri Petrogradu odbiti — Spodletel poskus ruskega brodovja v Baltiškem morju
Hitlerjev glavni stan, 7. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na Krimu se je nadaljevalo preganjanje pobitega sovražnika na vsem bojišču uspešno. Na gorovju Jaili so nemške in romunske čete vrgle odrezane sovjetske sile nazaj in med Jalto in Feo-dozijo na širokem bojišču prodrle do obale Črnega morja. Tudi na gorovju vzhodno od Sebastopola je bil sovjetski odpor zlomljen.
Letalstvo je podpiralo boje in je sovjetom na vodah okoli Krima in ob severovzhodni obali Črnega morja prizadejalo hude izgube v ladjevju. Letalstvo je potopilo tri parnike za prevoz čet s skupno 13.000 tonami in je poškodovalo z bombami še štiri večje trgovske ladje.
Pred Leningradom so bili odbiti sovjetski poizkusi za izpad. Težko in najtežje topništvo je razbijalo cilje v Leningradu in napadalo sovjetsko plovbo v Finskem zalivu. Hudo prizadeti sta bili dve bojni ladji in ena tovorna ladja.
*tovo nemško priznanje italijanski vojni trdnosti, neomahljivosti in uspehom
Hamburg, 7. novembra, s. Medtem ko se nadaljuje nemško prodiranje na Krimu — piše s-Hamburger Fremdenblatt« — tudi na drugih odsekih bojišča potekajo boji neprenehoma dalje. Posebno uspešno, kakor je bilo že večkrat poudarjeno v nemških uradnih vojnih poročilih, se je nadaljevalo zasledovanje na donskem področju pobitega sovražnika, pri teh bojih pa so odlično pomagale italijanske čete.
Po tej ugotovitvi omenjeni časopis podčrtava vrline, ki jih stalno kažejo oddelki italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, zlasti pa še oddelki pehote, ki pripada diviziji »Pasubio«, ki so se odlikovali z neutrudljivimi naskoki na nož pri očiščevalnih bojih in pri zasedanju sovražnikovega področja, pri čemer jih je učinkovito podpiralo letalstvo z visokim duhom samoodpovedi. Posebno briljantno je bilo prizadevanje italijanskih bersaljerjev. Kljub neprestanim oviram, na katere so naletavali pri svojem prodiranju, se jim je posrečilo premagati s hitrostjo pohoda celo konjenico.
V	nasprotju z vsemi sovražnikovimi lažmi, ki bi rade ustvarilo prepričanje, da je Italija omahljiva in brezbrižna, fašistična domovina — piše »Nationalzeitung« — zasleduje zmagovito prodiranje svojih in zavezniških vojakov na vseh bojiščih, medtem ko na drugi strani utripa mrzlično in brez oddiha vojno-gospodarska delavnost na vsem polotoku. Tovarne streliva, motoriziranih vojnih sredstev, orožja vseh vrst in ladjedelnice, v katerih izdelujejo trgovske in vojne ladje, delajo brez prestanka, da bi bila italijanska vojna učinkovitejša. Še naprej odhajajo bataljoni črnih srajc v Rusijo. Število vojakov, ki so pod orožjem,
se je v zadnjem času še povečalo. Italijanska vojska je povsod na straži in pripravljena razbiti vsak poskus sovražnika, da bi se izkrcal. Sovražnikovi letalski napadi na Napoli in na Sicilijo — končuje omenjeni list svoja izvajanja — so bili res malo uspešni in so bili zelo dragi za tiste, ki so jih uprizorili. V ostalem pa so ti napadi samo sovražnikovo priznanje, kako je zaskrbljen zaradi neutrudljive delavnosti,- ki stremi za tem, da se okrepi sila Osi na Sredozemskem morju.
IPri nočnem napadu letalstva na industrijsko mesto Gorkij so nastala nova velika razdejanja na napravah oboroževalne industrije in oskrbovalnih tovarnah.
Druge letalske skupine so ponoči bombardirale Moskvo in Leningrad, in sicer so letala metala eksplozivne in zažigalne bombe.
Berlin, 7. nov. s. Nemška bojna letala so pri Sebastopolu in na otoku Kerču napadla sovjetske topniške postojanke in poljske utrdbe z dobrim uspehom. Veliko število letal, polnih bežečih sovjetskih oddelkov, je bilo napadeno s strojnicami in uničeno. Druga nemška bojna letala so uspešno bombardirala trdnjave v Sebastopolu in Kerču. Potopljene so bile tri ladje v omenjenih pristaniščih, štiri druge pa so bile poškodovane.
Stockholm, 7. nov. s. Dopisnik »Stockholm Tidningena« poroča s finskega bojišča, da se je obupni poskus ruskega brodovja, ki si je iz Baltiškega morja skušalo izvojevati prehod v Finski zaliv, spremenil v strašen polom. Čeprav je bro-dovje imelo 50 pobiralcev min, so se skoraj vse ladje potopile ob minah, ali pa so jih zadele fin-sko-nemške obrežne baterije. Dosedanja poročila pravijo, da je bila potopljena najmanj ena velika enota sovjetske mornarice in nič manj kakor šest tovornih parnikov. Le prav malo ladjam se je posrečilo rešiti v Hangoe, poslednje sovjetsko oporišče v Finskem zalivu.
Berlin, 7. novembra, s. Neki pehotni diviziji se je posrečilo včeraj uničiti znatne sovražnikove sile, ki so se poskušale prebiti železni obroč okoli Sebastopola in se prebiti proti vzhodu med Ta-vrijske gore. Poskus izpada je veljal boljševike ogromne žrtve.
Berlin, 7. novembra, s. Nemško vrhovno poveljstvo podaja zanimive podrobnosti o utrdbah, ki so jih nemške čete morale zavzeti, 5e so hotele
laponski pogoji za morebitni sporazum z Združenimi državami
Tokio, 7. nov. g. »Japan Times«, japonski list v anglešCini, ki izraža mnenje pooblaščenih diplomatičnih krogov, prinaša članek s sedmimi točkami, ki naj bi tvorile pogoje za morebitni sporazum i Združenimi državami. Te točke so:
1. Združene države morajo prenehati z vojaško in gospodarsko pomočjo Kitajski.
2. Priznati morajo Japonski pravico do vpliva na Kitajskem.
3. Svetujejo naj Kitajski, da sklene mir z Japonci.	.
4. Puste naj Mandžurijo, Kitajsko, Indokmo, Siam, Holandsko Indijo in druge države ob Tihem morju, da kot svobodni protektorati urede svoje politične in gospodarske odnošaje z Japonsko brez motenj.
Pomemben članek nemškega propagandnega ministra o potrebi skrajnih žrtev za vojno:
„Ni važno kdaj bo prišla zmaga, važno fe da pride"
Berlin, 7. nov. s. V prihodnji številki tednika »Das Reich« bo priobčen važen članek nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa. V njem piše in poudarja, da ni za nikogar več nobene možnosti, da bi se ognil dolžnostim, ki jih nalaga vojna. Takole piše:
»Zdaj ne moremo ničesar opustiti in z ničemer odlašati. Tudi vsaka posamezna bitka v tej vojni, če jo gledamo zgodovinsko, pomeni vojno, ki bi jo morali biti v bodoče ter najbrž v dosti neugodnejših okoliščinah, kot jo bijemo danes. Rps je, da nas usoda preizkuša trdo in neusmiljeno, toda usoda ima dobre namene z nami. Sili nas k odločitvam, ki bi jih spričo kake navidezne sovražnikove popustljivosti ne sprejeli, ki bi jo pa morali nedvomno po sili sprejeti pozneje pred pravo in resnično grožnjo s smrtjo.
Na sporedu so temeljna življenjska vprašanja evropske celine, ki ne dovoljujejo nobenega odloga več. Evropa se mora odločiti, ali hoče živeti ali se pogreznitj v zmedo. Za Nemčijo, za Italijo in za zavezniške države je novi evropski red edina prilika za življenje. Tudi na drugih celinah smo pred zgodovinskimi možnostmi brez primere.
V	tej vojni gre torej za več kakor za preprosto ureditev ozemeljskih nasprotij, gre za vse. Temu primerne so tudi razsežnosti, v katerih se ta vojna razvija.
Ta vojna predstavlja vrsto bojnih spopadov, do katerih bi moralo priti v nekaj letih, če bi ne bilo prišlo danes. To je pri vseh duhovnih in tvarnih bremenih, ki jih prinaša ta vojna — kakor vse vojne — treba upoštevati in ne pozabiti.
Dosti važnejše kakor vprašanje, kdaj se bo ta vojna končala, je vprašanje, kako se bo končala. Če dobimo to vojno, smo dobili vse: svobodno preskrbo s surovinami in hrano, življenjski prostor, temelje za razširitev našega socialnega leda in možnosti za narodno življenje naših zaveznikov. Če pa jo izgubimo, bo izgubljeno vse to in še več kakor to: naše celotno narodno življenje.
Čimbolj brez upa na uspeh je vojaški položaj nasprotnikov, tembolj krvoločna je njihova maščevalna domišljija. Zaradi tega utegnejo njihove besede zapeljivo zveneti v ušesih neizkušenih. Za njihovimi človekoljubnimi in hinavskimi Jmmujm preši izeaatta volja po uničenju.
Države Osi se v resnici bore za svoj temeljni obstanek. Žrtve in omejitve, ki jih moramo mi vsi prestajati ob vojni, zbledijo pred peklom, ki nas čaka, če bi vojno izgubili. Kakor bi zmagovita vojna nam vsem koristila, tako bi izgubljena vojna nas vse vrgla v pogubo.
Narodni cilji držav Osi so visoki. Če hočemo končati s splošnim evropskim neredom, moramo biti mi vodniki in vzgled drugim narodom.
Ali bomo morda kleli usodo, ki nas pred poslednjim velikim zmagoslavjem.še enkrat postavlja pred poslednjo trdo preizkušnjo? Ali je morda kdo mislil, da nam bo zgodovinska naloga, preurediti to celino, padla v naročje zlahka in skoraj neposredno? Zgodovina ničesar ne_ podari, samo vse nudi. Kdor pograbi in ne drži trdno, izgubi vse.
Zdaj, ko nam je vojna vsiljena in ko smo premagali njen najtežavnejši del, mora ves narod do zadnjega moža in do zadnje ženske navdihovati trden in neomahljiv sklep, da se ta vojna konča tako, da se ne bo ponovila, kolikor more pač računati človeški duh. To smo dolžni samim sebi in svoji bodočnosti.
V	tem duhu se poprimimo dela, borimo se in delajmo, dokler zmaga ne bo naša. Storimo vse, kar služi zmagi in vse, da se nam zmaga približa, opustimo pa vse, kar ji škoduje in kar jo oddaljuje od nas. Ne izprašujmo, kdaj bo prišla zmaga, temveč rajši skrbimo, da bo prišla.
Tako bo prišla ura, v kateri se bo usoda uklonila pred nami in pred narodi, ki se z nami bore, nam z lovorom okrasila čela in na trdih in ostrih potezah v obrazu našega naroda bo zasijala luč blaženosti iz trenutka, ki ga stoletje pričakuje.
5. Združene države naj uradno priznajo Mandžurijo.
6. Docela naj oproste zamrznjeni japonski in kitajski denar v Ameriki.,
7. Obnove naj bivšo trgovsko pogodbo med Japonsko in Združenimi državami.
Če bi Združene države teh zahtev ne sprejele, bo Japonska prisiljena izdati »obrambne ukrepe«.
Japonski pogoji za sporazum z Združenimi državami, kakor jih navaja tokijski list, nedvomno predstavljajo največjo mero zahtev in pomenijo uvedbo popolne japonske nadoblasti v Vzhodni Aziji,
V	soboto, 8. novembra bodo po vsej Nemčiji zbirali steklenice za nemške vojake. Čeravno 6e je proizvodnja steklenic podvojila, potrebuje vojska veliko milijonov steklenic.
Iz Moskve je odšel v Samaro tudi predsednik sovjetske zveze Kalinin v spremstvu podko-misarja za zunanje zadeve Višinskega, poroča madžarska agencija. Zaradi silnih bombnih napadov je bila električna centrala večkrat zadeta in je del mesta v popolni temi. Jtoiožaj v Moekvi pa je postal brezupen.
Pred novim trgovskim porazumom med Italijo in Romunijo
Bukarešta, 7. nov. s. V romunskem ministrstvu za državno gospodarstvo so se nadaljevala pogajanja med italijanskim in romunskim zastopstvom glede sprememb in dodatkov v sedanji trgovski pogodbi med obema državama. Pogajanja potelcajo v ugodnem ozračju in v splošnem razumevanju na obeh straneh. Domnevajo, da bo nova pogodba podpisana v nekaj dneh ter bo potem takoj začela veljati.
Hrvaški obiski v Rimu
Rim, 7, nov. s. Hrvaški državni podtajnik za javna dela Bulič se je včeraj po prihodu vpisal v dvorne knjige, se nato poklonil pred grobovi kraljev v Panteonu, pred spomenikom Neznanega vojaka in na grobovih padlih fašistov na Kapitolu ter povsod položil lovorjeve vence. Zatem ga je sprejel eksc. Gora, minister za javna dela.
Rim- 7. nov. 6. Hrvaško športno zastopstvo ie včeraj obiskalo športne ustanove na Mussolinijevem forumu in položilo venec na grob padlih fašistov. Zatem je bilo sprejeto v faši-stovskem domu pri tajniku stranke. Popoldne so Hrvatje obiskali različne mestne športne naprave.
Nemci o angleški vojni napovedi proti Finski
Berlin, 7. nov. s. V nemških političnih krogih s potrebnim zanimanjem jemljejo na znanje včerajšnji uvodnik londonskega »Timesa«, ki zahteva takojšnjo napoved vojne proti Finski. List omenja tudi Stalinovo zahtevo do angleške vlade in pravi, da se Rusija ne more zadovoljiti s tem, da bi med Anglijo in med Finsko bilo zgolj stanje nenapovedane vojne.
V	nemških krogih pravijo, da je iz tega pisanja razvidno, da je angleška vlada že sklenila napovedati vojno prav tisti Finski, katero je pred
vdreti na Krim. Utrdbe, ki so jih Rusi zgradili za obrambo Krima, so bile sestavljene iz treh bojnih črt. Prva je šla od Perekopa k Amijansku, ter je segala 9 kilometrov v globino. To utrjeno bojno črto so nemški oddelki zavzeli v dneh od 25. do 29. septembra. Ujeli so pri tem 12.000 sovražnikovih vojakov in ogromne množine vojaških potrebščin. Druga utrjena črta je segala dva in pol kilometra v globino in eo jo nemški oddelki zavzeli v času od 15. do 17. oktobra. Tretja utrjena črta je bila zgrajena v obrambo Simferopola in je obstajala iz gostih utrdb, ki so sledile v globino druga za drugo. Nemci so jo zavzeli, kakor je bilo sporočeno, predvčerajšnjim. (Radio Stefani)
Vesti 7. novembra
Načelnik štaba milice, general Galbiati, je včeraj obiskal sedež iridentističnega gibanja Korzikancev Izročena mu je bila častna izkaznica tega gibanja.
Ameriški finančni minister je imel daljšo kon-konferenco z voditelji zbornice glede novega davčnega zakona za leto 1942.
V	Romuniji bodo z 10. novembrom povišali poštne pristojbine za 30%.
Iz Romunije je odpotovalo v Turčijo trgovinsko zastopstvo za sklep nove pogodbe med Turčijo in Romunijo.
Hrvaški poglavnik je zapovedal, da se ustanovi nov ustaški polk, ki bo nosil njegovo ime. Sedež polka bo v Zagrebu, ustanovitev pa je naložena maršalu Kvaterniku. Vojaki polka »Ante Pavelič« bodo nosili posebne uniforme.
Vso Portugalsko je zajel val mraza. V nekaterih pokrajinah je padla temperatura na 6 stopinj pod ničlo.
Irski minister Donovan, ki je zastopnik irske v Vatikanu, je imenovan tudi za poslanika v Lisboni.
59 plavajočih sovjetskih min so do sedaj ujeli v korejskih vodah.
Iz Pariza v Vichy sta se vrnila ministrski pred*, sednik admiral i>arlan in notranji minister Poucheux.
Ko je Churchil nničil milijon.'' Rusov, namerava žrtvovati še milijone Amerikancev, da bi prišel do mira, ne da b isi polomil kosti, piše »Chicago Tribune«.
Japonska vlada je vložila oster prot?st pri sovjetski vladi, ker se je japonski potniški parnik »Kivimaru« potopil ob korejski obali, ko je zadel ob sovjetsko plavajočo mino. To je že četrti japonski parnik; z njega pogrešajo 350 ljudi.
Včeraj je poteklo pet let kar je bil portugalski ministrski predsednik Salazar imenovan tudi za zunanjega ministra. Listi poudarjajo njegove zasluge za to, da je Portugalska navzlic vsem vabam ostala izven vojne.
Grška vlada je imela sejo na kateri so sodelovali tudi razni finančniki in industrijci. Sprejeti so bili različni ukrepi za rešitev sedanjih obsežnih nalog, ki čakajo vlado. Predsednik vlade je tudi prosil navzoče, naj sodelujejo pri pobijanju zlobnih glasov, da bo v kratkem prišlo do razvrednotenja grškega denarja.
Zaradi Rooseveltovih groženj Finski je bilo v Ameriki 'več protestnih zborovanj.
Z neznatno večino glasov je bil zopet izvoljen za newyorškega župana Rooseveltov osebni prijatelj La Guardia.
Ker niso hoteli služiti v britanski vojski so Angleži aretirali v Perziji 65 bivših jugj> slovanskih državljanov, katere so spravili v koncentracijsko taborišče.
112 rušilcev je izgubila Anglija od začetka vojne do sedaj, pišejo nemški listi. Listi pravijo, da je angleško poveljstvo priznalo le izgubo 60 rušilcev.
Po tridnevnem bivanju v Sofiji je nemški finančni minister odpotoval v Nemčijo.
Prihodnji teden se bodo pričela trgovinska pogajanja med Švedsko in Finsko.
Bivši predsednik iraške vlade general Tahi Elak ini se ne sme vrniti v Irak. Angleži so tudi njegovemu sinu prepovedali nadaljevati viseučiliške študije v Beyruthu.
V	ponedeljek se bo sešel madžarski parlament na izredno sejo.
Na sestanku švicarskega zveznega sveta proučujejo proračun za leto 1942. Določeno je 480 mili j. frankov izdatkov in 371 milijonov frankov dohodkov. Računajo, da bo 106 milijonov frankov primanjkljaja; lani je bilo primanjkljaja 84 milijonov frankov.
letom dni poveličevala kot ščit demokracije In kot junaško branilko svobode. Pripominjajo, da je vedenje Anglije in pa ameriški ultimat Finski tudi na Švedskem vzbudil izredno mučen vtis.
Prva trgovska pogodba med Nemčijo in Hrvaško
Zagreb, 7. nov. s. Včeraj se je končala druga seja hrvaško-nemškega gospodarskega odbora. Uspeh seje je prva trgovska pogodba med Nemčijo in Hrvaško. Podpisali so jo nemški poslanik v Zagrebu in predsednik nemškega gospodarskega odbora ter hrvaški trgovinski minister in predsednik hrvaškega gospodarskega odbora. Pogodba tvori podlago za bodoče gospodarske odnošaje med tema državama. Vsebuje splošni del, tarifni sporazum in sporazum o živinozdravniškem nadzorstvu. Vrh tega so določili tudi podrobnosti za ureditev blagovne izmenjave v novem gospodar-
skem letu. Ti sporazumi se nanašajo tudi na blagovni promet med Hrvaško ter med ozemljem, ki ga je zasedla Nemčija, zlasti med Hrvaško in med Srbijo. Razen tega so uredili tudi vprašanja glede plačil, glede potniškega prometa in glede pošiljanja delavskih plač iz Nemčije na Hrvaško. Med pogajanji je bila prilika, da so natančno pretresli nemške gospodarske odnošaje s Hrvaško. Sprejeli so tudi vse potrebne ukrepe za izboljšanje in pomnožitev hrvaških poljskih pridelkov s tvans in znanstveno nemško pomočjo.
42
težko mošnjo in ga potisnil skozi
novembra, red kratkim
Truplo ljubega papana leži na njegovem domu in bo prepeljano v kapelico sv. Nikolaja na Zale, od koder ga bomo v petek, dne 7. t. m. ob 4 popoldne, spremili na pokopališče k Sv. Križu.
Njegova duša je odšla k Bogu, njegovo blago srce bo nepozabno živelo med nami.
Venci se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo.
Ljubljana, dne 6. novembra 1941.
Žalujoči Samčevi
Športne vesti
Najboljši italijanski teniški igralci po uradni listi za letos: Moški: 1. Romanoni, 2, Cucelli, 3. Canepele, 4. Bossi, 5. Rado, 6. Del Bello, 7. Sado, 8. Scotti, 9. Vido in 10. Taroni.
Ženske: 1. Bossi, 2. Sandonnino, 3. Quinta-valle, 4. Tonolli, 5. Manfredi, 6. Atliata.
Pri svetovno znani planiški skakalnici zdaj grade dodatne dele. Prenovljena skakalnica bo imela tudi velik iztek in bo med najboljšimi na svetu.
Saracen je vstal, mu dal vrata. —
Ljudmila jc obstala s sklenjenimi rokami in tiho molila, nakar je zaslišalu Suracenove besede, ki jih je sprejelo njeno zdvajajoče srce kakor žejna zemlja po dolgi suši pohleven dež.
»Ne obupuj, deklica,« ji j? rekel, »jaz sem tudi iz zgornjih krajev in kristjun, ki nima suženj. Odkupil sem te zaradi Boga, kj se je tudi mene usmilil. Povej, odkod si, da bi ti lahko pomagal domovi«
Solze zahvale in veselja so ji privrele v oči in komaj je mogla spregovoriti.
»Prosila bi, ko ste tako angelsko dobri, da bi mi preskrbeli obleko preproste dekle in me spravili na Koroško, potem mi bo xe Bog pomagal naprej!«
In ji je obljubi.
*	* *
Adalbero je zimo mirneje preživel. Upanje, da Ožbalt ozdravi, je raslo od dne do dne, vendar je bilo jasno, da v zimi ne bi smel potovati. Dietrichsteinec, ki ni imel kaj delati, se je seznanjal z meniškim življenjem, za katerega je bil nekoč določen. Dal si je razkazati samostan do zadnjega kota in opravljal, kolikor jr mogel, vse, kar so morali delati menihi. Najrajši se je pa mudil v samostanskem muzeju, kjer so lično in
natančno prepisovali stare rokopise pobožne in posvetne vsebine, da, celo poganske pesmi. Ko je gledal menihe pri tem delu, se je spomnil ljubljenega opata Modesta, kateremu bi rad prinesel kak spomin iz Tinieca. In se je odločil in začel prepisovati traktat sv. Avguština, ne sicer tako lično kakor menihi s svojo spretno roko, vendar pa lepo in okusno.
Do pomladi jo Ožbolt popolnoma okreval, Adalbero pa prepis dokončal. Ko se je zahvalil opatu in bratom, se je težko poslavljal, ker je bil postal kar domač v samostanu in sc je z mnogimi spoprijateljil. Vso oskrbo je bogato poravnal in iz iskrene hvaležnosti še položil nakit z rubini, ki mu ga je bila dala mati za nevesto, na oltar Naše ljube Gospe. Ob odhodu so menihi še obema voščili srečno pot, nakar sta vzpodbodia konja.
Potovala sta res srečno.
Brez sleherne nezgode sta prispela v Avstrijo, kjer je hotel Adalbero obiskati v Melku mejnega grofa Ernesta, a ko jc izvedel, da je padel v boju za cesarja v zmagoviti bitki ob Un-struti, sta nadaljevala pot naravnost na Koroško. V domovini je Adalbero obiskal iz hvaležnosti najprej Eppenstein, a ni našel na gradu tistih, katere bi rad. Povedali so mu, da je mladi gospod v edsarjevi vojski, stari vojvoda pa da zida v dolini Silve samostan. Predaleč je bilo, da bi zaokrenil K njemu, zato sta odjezdila nemudoma dalje, da bi čimprej prišel na rodni grad in pozdravil starše, ki ga t-žko pričakujejo.
*	* *
Na Dietrichsteinu se je medtem zglasil grof Malenstein.
Gospod in gospa sta bila presenečena.
»Kako da si upa priti na naš grad. ko nam je obljubil hčer za nevesto, a jo je potem sam odpeljal h kralju in najel potem še morilce, da bi mu spravili s pota mojega sina! Ali ni to izzivanje, ki zasluži pravično maščevanje!« je bila gospa vsa iz sebe
»Pod našo streho je in zaradi svetosti gostoljubja mu moramo prizanesti,« je menil gospod.
Tedaj je vstopil Malenstein.
»Božji blagoslov tej hiši. prijatelj izza starih let, in vam, plemenita gospa, ki vas prosim, da bi bili naklonjeni nepoznanemu prijatelju svojega soproga!« je pozdravil.
Potrtost uglednega moža je zbudila v dobrih srcih sočutje. Gospa je ostala, dasi je bila sklenila, da sc ga bo izogibala, gospod ga je pa pozdravil, vendar dostavil, da njegovega obisku niso pričakovali. '
»Da povem na kratko, kaj me je privedlo k vam: ali tudi
vi	ne veste, kam je izginila moja hči?« jc opravičil svoj nepričakovani obisk.
»Kdo naj bi to vedel, če ne vi, ki ste jo sami odpeljali ponoči od doma?«	,
»Te besede in vaš obraz mi pravijo, da je med nami nekaj zmotnega. Poslušajta me, prosim!«
In je začel vse odkritosrčno pripovedovati, kar je vedel, od tajnega kraljevega obiska do svojega prihoda v Stolni Beli grad, kjer se je pritožil pri dobrem kralju Ladislavu, ki je dal natančno poizvedovati in mu potem zagotovil, da ni Ljudmile ne v mestu n.-' več milj naokoli. In še je povedal, kako je premagal svojo mržnjo in odpor ter vprašal Bolcslnva samega, ki mu je odgovoril: »Pri grobovih mojih očetov, vašo hčer sem videl in govoril z njo v svojem življenju saino enkrat edinkrat. Vprašajte Loskonoga ali Basilija, ta dva vam bosta vedela kaj več povedati.«
Za trenutek je premolknil, nato pa nadaljeval:
»Kako noj vprašam Laskonoga, ki leži, kdo v- kje. mrtev! Basilio je ropar in v Benetke moram, da jo najdem. Sicer jo bom iskal, dokler ne umrem. Odveč jc bilo, da sem se tu oglasil-o mimo nisem hotel, da bi si pozneje ne očital. Vi ste pozabili, na staro prijatoljstvo, jaz ga pa nisem ne trenutek omadeževal. Zbogom!«
Globoko užaloščeni sporočamo, da je po večmesečnem, vdano in potrpežljivo prenašanemu trpljenju, davi lepo pripravljen odšel od nas naš najdražji, srčno dobri in plemeniti, iskreno ljubljeni in spoštovani soprog in oče, tast in dedek, gospod
Ivan Samec
veletrgovec
Novomeška občinska uprava je sestavila proračunski osnutek ža prihodnje leto
Proračun predvideva 997.830 lir
Novo mesto, 7.
Uprava novomeške občine je izgotovila osnutek občinskega proračuna za prihodnje proračunsko leto in ga dola vsem novomeškim 'davkoplačevalcem na vpogled. — Proračun je po svojem znesku večji od sedanjega. to na zato. ker je zaradi uvedbe novega proračunskega leta (prejšnji proračuni so se začenjali 1. aprila, novi pa od 1. januarja do konca leta) vseboval tekoči proračun le zneske za devet mesecev letošnjega leta, novi pa za 12 mesecev. Celotni novomeški proračun znaša 997.830 lir izdatkov in enako višino dohodkov. K proračunskemu osnutku sta priključena tudi proračunski predlog veterinarskega oddelka z 8800 lirami dohodkov in prav toliko izdatkov ter proračun ubožnega sklada s 56.000 lirami izdatkov in ravno toliko dohodkov.
V	novem proračunskem predlogu znašajo osebni izdatki 156.410 lir. Vsi materialni izdatki znašajo 841 420 lir. Potem sledi tudi postavka za odplačevanje posojil v znesku 81.814 lir. Postavka za gradbene stroške vsebuje 205.453 lir,
Novice iz Države
Frosvetni minister Bottai v Padovi. Prosvetni
Spnister eksc. Bottai sc je pred tremi dnevi mu-il v Padovi, kjer je pregledul vse kulturne zavode in šole, pa tudi fašistične zavode in urade. Udeležil se je tudi sestanka profesorske organizacije, na kateri so razpravljali o učnem načrtu za višje razrede humanističnih zavodov. Pri tej priliki je minister govoril tudi o ustroju italijanskega šolstva in napovedal večje pre-osnove na tem področju.
Zopet vesel dogodek v neapeljskem protiletalskem zavetišču. Med alarmom zaradi letalskega napada na Neapelj se je zatekla v protiletalsko zavetišče tudi Nina Ippoliti, ki je v zavetišču rodila hčerko. Deklica je bila popolnoma zdrava. Krstili so jo na ime Adela Sirena. To je že četrti veseli dogodek v neapeljskih
Erotiletulskih zavetiščih za časa alarmov, ki so ili zadnja dva tedna.
Razdeljevanje jajc. Ministrstvo za kmetijstvo je v posebni okrožnici podalo navodila za
Jiravično razdelitev jajc v vsej kraljevini. Po-:rajine bodo razdeljene na tri skupine in sicer: Na skupino pokrajin, kjer je jajc dovolj in jih še nekaj ostane za izvoz v druge pokrajine. Drugo skupino tvorijo pokrajine, ki pokrivajo svoje potrebe, v tretjo skupino pa pokrajine, kjer je jac premalo in jih morajo dobivati iz drugih pokrajin. Pokrajine, kjer je jajc veliko, so večinoma na severu, zlasti pa Beneška. Za razdelitev jajc bo ustanovljen poseben centralni urad, ki bo vodil točno nadzorstvo nad razdelitvijo.
Prijeta Poljaka, ki stn hotela iz Švice v Italijo. Pred nedavnim je italijanska obmejna straža na švicarski meji pri- kraju Stuetta di Ipo-d'ata prijela dva moška, ki sta hotela iz Švice v ■ Italijo. Ko so ju prijeli, so ugotovili, da gre za dva Poljaka, kt sta bila lani v francoski vojski, pozneje ob nemškem napadu na Francijo pa sta z drugimi oddelki francoske vojske pobegnila
v	Švico, kjer sta bila ruzoroženu.
dohodkov in prav toliko izdatkov
postavka za kmetijstvo 300, za ljudsko zdravje je namenjenih 1100 za protijetično zvezo 1000. zn socialno skrbstvo znaša postavka 41.(00 lir. Za dvig turizma, trgovine in obrti je določenih
11.000 lir. Oddelek občinskega gospodarstva in mestnih podjetij znaša 347.230 lir. Končno je naveden tudi rezervni kredit v višini 35.000 lir. Osebni izdatki novomeške občine so v primeri z materialnimi izdatki majhni, ker dosegajo komaj šestino materialnih.
Mert dohodk; je najvišja postavka donos 7!i% mestne občinske doklade na neposredne davke, od trošarin in tržnih pristojbin v višini 313.069 lir. Takse bodo dale nekaj čez 87.000 lir, dohodki od posestev in občinskih podjetij pa
366.000 lir. Druge postavke so mnogo nižje. Osnutek občinskega proračuna bo davkoplačevalcem na vpogled do II, novembra. V tem času lahko stavijo k osnutku svoje predloge in pritožbe, kajti občinski svet bo že v sredo razpravljal o proračunu, nakar bo proračunski osnutek dobila v pregled in potrditev višja oblast. Novi proračun bo stopi! v vel javo
1.	januarja in bo veljal do 31. decembra 1942.
Za letos je nogometnega prvenstva konec
Kakor je sklenil upravni odbor SNZ, letos ne bo več prvenstvenih tekem. 2e zadnjo nedeljo je zapadlo toliko snega, da 60 bila igrišča za igre neuporabna, zdaj pa je že tako mrzlo, da bi bilo res nespametno, če bi igralci morali na tak hlad. Terminov je tudi spomladi dovolj, na razpolago, tako, da bo lahko skromno slovensko nogometno prvenstvo brez vsega točno opravljeno. Službeni del je torej za letos končan, vendar pa naj se prijatelji žoge potolažijo ker 60 lahko uverjeni, da bodo letos še lahko videli katero tekmo samo če bo vreme dopuščalo, ker bodo gotovo na sporedu kakšne prijateljske tekme.
Čez zimo bo ostala na čelu SK Ljubljana, sle-I di ji Mars in Hermes, ki imata oba isto število točk, vendar pa ima prvi boljšo razliko v golih. Ostali vrstni red je pa športnikom itak že znan.
Sirite najboljši slovenski popoldne vni k »Slov. dom«
I f Veletrgovec Ivan Samec
Ljubljana, 7. nov.
Včeraj zjutraj je v Ljubljani umrl veletrgovec Ivan Samec, znana osebnost v slovenskih trgovskih krogih. Dosegel je starost 75 let. Pokoj-> ni Samec se je le s Bvojo vztrajnostjo in spretnostjo povzpel do položaja, ki ga je v trgovskem svetu zavzemal. Trinajstleten je vstopil v podjetje Vase Petričiča in ostal v njem do trenutka, ko ga je lastnik zavoljo sposobnosti in podjetnosti vzel za svojega trgovskega družabnika. Pred 31 leti pa je saui prevzel podjetje in ga vodil z veliko spretnostjo do svoje smrti. Ves čas je bil med agilnimi člani trgovskih organizacij in večkrat tudi predsednik teh društev. Letos spomladi ga je napadla bolezen, kateri je včeraj tudi podlegel. Uglednega pokojnika bodo pokopali danes popoldne. Pogreb bo ob 16 iz kapelice Sv. Nikolaja na Zalah na pokopališče k sv. Križu. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin!
Delo pri ribarnici lepo napreduje
Ljubljana, 7. novembra.
Zidarska in kamnoseška dela pri novi ribarnici, v podaljšku tržnice, prav lepo napredujejo. Zdaj so jo že dogradili do nivoja z zemljo. Od mostu sem so postavili tudi že 12 podpornih stebrov, po nekaj metrov visokih, ki bodo nosili oboke in streho. Kakor ostali stebri so tudi ti iz umetnega kamna. Kletni prostori in oboki kleti so iz betona, zdaj pa so prijeli za delo že zidarji, ki bodo ribarnico naredili iz opeke. Treba pa bo za vso streho postaviti še 14 stebrov, za katere so temelji tudi že postavljeni. Precejšnje število opažev zdaj čaka ob strani ribarnice, kdaj jih bodo zidarji porabili. Delo gre hitro od rok in vse kaže, da bodo z glavnimi deli do zime pri kraju. Na spomlad bo troha urediti le še malenkostna dela in ribarnica bo lahko izročena svojemu namenu.
Poziv učiteljem
Poziv učiteljem. Učiteljska organizacija poziva spodaj navedene učitelje, da se nujno in neodložljivo zglase v njenih poslovnih prostorih v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, I. nad.
Zvan Andrej, Košorok Jožef, Vadnjak Ivan, Peternel Ludvik, Cjak Srečka, Sepe Ljudmila, Čebulj Jernej, Sancin Karel, Hrovat Ivan, Švara Ernest, Pečnik Marija, Likar Leopold, Adamič Arnošt, čekada Miroslav, Serajnik Josip, Sotošek Zdravko, Klanjšček Bernard, Božič Adalbort, Peček Marta, Habič Anton, Sadar Angela, Savnik Zora, Počkaj Miroslav, Kraker Mira, Gerlanc Bogomil, Mlekuž Franc, Skočir Stanislav, Križman Franc, Perhavec Celestin, Klavora Adolf, Kokolj Miroslav, Gostinčar Feliks, Štukelj Rafaela, Berce Lju-boslava, Vidmar Franc, Čamernik Franc, Lah Milan, Petje Ignacij.
Današnji trg je bil slabo založen
Ljubljana, 7. oktobra.
Današnji trg, pa čeprav je bil petkov, je bil le slabo založen. Osem je bila že ura, pa bi lahko branjevke, ki so pripeljale zelenjavo naprodaj, lahko seštel na prste. Tiste, ki so prišle, so imele naprodaj' po večini samo zelenje. Še največ je bilo špinače, nekaj kolerabic, peteršilja. Nekatere so imele tudi lepo glavnato solato, ki so jo hitro spravile v denar.
Na trgu je bilo še največ sadja. Posebno jabolk, ki so bila najceuejša po 2 liri, imeli pa 60 tudi dražje vrste. Tudi na mestni stojnici so danes prodajali jabolka, ki so bila po 2 liri. Zelo redko je zdaj videti grozdje na trgu, kar ga pa je, je slabo in ni vredno označene cene. Veiko je zdaj na prodaj domačega in uvoženega kostanja, ki gre prav dobro v denar. Na stojnicah so tudi že prve pomaranče, ki jih prodajajo po 1 ali poldrugo liro. Nekateri branjevci na Pogačarjevem trgu imajo naprodaj tudi artičoke, vendar pa zanje pri kupcih ni velikega zanimanja.
Mlekarske stojnice za stolnico pa so vsak dan dobro založene s sirom in drugimi mlečnimi izdelki. Posebno uvoženega italijanskega sira je dovolj, pa tudi cene so še nekam zmerne. Sir ljudje prav radi kupujejo, saj precej odleže.
Rib pa ni bilo danes nič na trgu. Nekaj domačih je bilo naprodaj samo v Ogrinčevi trgovini z ribami. Menda sta jasne noči in viharno morje kriva, da je bil ribolov le slab in da nalovljene ribe komaj zadoščajo za domač obmorski trg.
Tečaj za nego in prehrano dojenčkov
Vpisovanje v tečaj za nego in prehrano dojenčkov bo v Higienskem zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom kraljice Marije), vsak delavnik dopoldne (tudi telefonsko na št. 44-71).
Tečaja bosta dva, in sicer:
a) popoldanski ob torkih in sredah od pol 5 do 6 ure;
b) večerni ob torkih in sredah od pol 7 do 8 ure zvečer.
Začetek obeh tečajev bo 17. nov. 1941 ob pol o uri pop. Eventualne spremembe dnevov po ustnem dogovoru. Vsak tečaj traja 3 tedne (12 ur) ter je brezplačen.
V tr©h vrstah...
Na Gorenjskem bodo naredili tudi nekaj cest do visokih gorskih gozdov, ki jih bodo začeli izrabljati.
Filatelisti, ki imajo več kakor 20 RM prometa, bodo odslej na Gorenjskem obdavčeni.
Na Gorenjskem so kmetje dobili že posebne liste o oddaji krompirja za prehrano in za industrijo.
V Miinchen-Gladbachu so bile te dni plavalne tekme, katerih so se udeležili tudi nemški mornarji. Kopališče je dolgo 20 m. Rezultati na nekaterih progah: 100 m cravvl: Ulrich Schroder 1:00,1; 100 m hrbtno 1:07,8. Zmagovalec omenjeni tekmovalec. Tudi na progi 200 m crawl je dosegel mornar vojne mornarice Kdnniger odličen čas 2:20,2, Tudi v. štafeti 3x110 m sta bili dve štafeti mornarjev prvi. Prva je rabila za progo 3:11,7 in 3:13,5.
Predsedstvo CONI-Ja je za letos odobrilo novo vodstvo v italijanskem drsalnem športu in hokeju. Tile IkkIo vodili lo panogo športa: Brinchi Giusti, dr. Mario, Fabiani Marcello in drugi znani športni delavci.
Nad 26 milijonov prometa v zemljiški knjigi
Oktobra prodano veliko nepremičnin — Vknjiženo nad 17 milijonov posojil, izbrisano nad 3 milijone lir dolgov
Ljubljana, 6. novembra.
Da, nenavaden in čuden naslov o velemili-ionskem prometu v zemljiški knjigi! Ni tako, kaj? Vsak občan zna in ve, da zemljiška knjiga tam na okrajnem sodišču ni v pravem pomenu besed-e ni-kaka velebanka po kapitalističnem pojmovanju, pa tudi ne kak drug denarni zavod, ki ima posla s tekočim denarjem, je pa važen urad, ki tudi zapisuje, zaznamuje, vknjižuje in izknjižuje velevažne gospodarske in denarne vrednote, zato lahko tukaj govorimo o »prometu« v zemljiški knjigi, kakor je že bilo pred leti govorjeno in pisano.
Zemljiška knjiga ima poleg drugih poslov v prvi vreti 4 važne in glavne resore.
Prvi resor zapisuje kupne pogodbe, jih zbira in hrami ter na temelju teh listin zaznamuje prenose lastninske pravice na kupca. Prav la resor nam kaie, kakšno valovanje in gibanje vlada ob gotovem ča6u na nepremičninskem trgu. Oktober je v tem pogledu pokazal veliko in oteežno živahnost.
Letos oktobra je bilo zaznamovanih kar 95 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 2,633.654 lir, ko je manj živahni september imel le 57 kupnih pogodb za vrednost 1,643.798 lir. Letos v 10 mesecih pa je bilo že 1141 kupnih pogodb za veliko vrednost 34,213.737 lir. Seveda datirajo mnoge kupne [»godbe še iz leta 1940.
Drugi resor je hipotečni, ki zapisuje razna velika in mala posojila, ki kratko v točno določeni formuli vknjižuje zastavne pravice za vsa hijx>-tečna posojila in hijootečne kredite na korist denarnih zavodov m tudi zasebnikov kot posojilodajalcev. Vse te operacije se pa morejo v zemljiški knjigi izvesti le na temelju zastavnih listin, zadolžnic in dolžnih pisem, primerno uradno ali pred notarjem overovljenih. Važno in praktično je tudi zaznamovanje vrstnega reda za dana in izplačana posojila odnosno kredite.
Letos v oktobru je zemljiškoknjižni urad prejel 87 predlogov za vknjižbo zastavne pravice odnosno vrstnega reda glede posojil in kreditov v celotnem znesku 17,714.005 lir. Obnovljen je bil vrstni red za posojilo 30,000.000 din ali v sedaj veljavni valuti 11,400.00 lir na breme mestne občine ljubljanske. Drugače razen omenjenih milijonov je bilo na hipoteke vknjizenih ©kupno 6,314.005 lir, ko je nasprotno september zaznamoval pri 88 posestnikih 6,258.649 lir Najvišja posojila so bila 460.000 lir, 120.000, 2.000.000 lir in še druga, vpisana pa so bila tudi prav nizka posojila.
Hijx>tečni trg kaže splošno zadovoljivo sliko in ugodno prognozo.
Tretji vazen resor tvorijo izbrisi različnih dolgov, starih in novih.
Ta resor nam prav v oktobru lepo in gospodarsko poučno kaže, kaiko so mnogi gospodarji, trezni računarji znali vporabiti sedanjo gospodarsko situacijo in koniukturo. da so 6e odkrižali težkih finančnih bremen. Mnogo dolgov je bilo
la fampdda di qualita prodotto netlo stabilimento di Milano deda TUNGSRAM ELETTRICAITAUANA S. A, Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A.
<3>
TUNGSRAM
izbrisanih v še 6tari kronski, največ pa v bivši dinarski valuti, 2 dolgova v sedanji lirski valuti.
Za izbris dolgov je bilo pri zemljiškoknjižnem uradu podanih 36 predlogov, od teh 29 za izbris dinarskih dolgov v skupnem znesku 9,869.152 dim ali 3,750.277.76 lir, dalje 5 predlogov glede kronskih dolgov v znesku 306.290 K in 2 predloga za 3.800 lir.
Izknjiženi 60 bili oktobra sila visoki dolgovi, tako najvišja po 4,000.000 din in 3,100.000 din.
Izbrisani so bili veliki dolgovi v kronah, tako
178.000	in 74.690 K.
Četrti resor — realnoeksekucijski — je za mnogega posestnika prav nadležen in neprijeten.
V	tem resoru zaznamuje zemljiška knjiga vse realne eksekucije, to je rubežni im dražbe nepremičnin. Ta resor nam v teh viharjev jx>lnih časih pravi, da je število nepremičninskih rubežni sedaj razmeroma nizko. Letošnji oktober ie zaznamoval le 13 predlogov na rubežen za celotne terjatve v znesku 41.481.94 lir. V preteklem mesecu pa je bil zaznamovan tudi predlog za prisilno dražbo v izterjanje milijonske terjatve v znesku 5,141.007 dim ali 1,967.784.02 lir, tako da zaznamuje četrti resor promet 2,009.265.96 lir, kar se izredno redko primeri kak mesec.
Končno! Kakšen promet so torej imeli glavni štirje resori zemljiške knjige? Kratko! Prometa je bilo 26,110.994 lir. Takšen je gospodareči barometer za oktober 1941 po zemljiški knjigi!
Zvišanje pokojnin zavarovancem Glavne bratovske skladnice v Ljubljani
V	nnmenu, da se zboljša gospodarski položaj upokojencev in nezgodnih rentnikov rudarske in topilniške industrije, ie Visoki komisar odredil zvišanje pokojnin in nezgodnih rent upravičencem Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Zvišanje se izvede v obliki dodatnih doklad, tako. da se celokupni iznosi dosedaj tekočih draginjskih doklad s početkom 1. oktobra 1941-XIX zvišajo za 50%.
Sprememba v prometu potniških vlakov na progi Ljubljana-Zalog
Pričenši s sredo, dne 5. novembra 1941 vozi na progi Ljubljana-Zalog dnevno redno en par potniških vlakov več in sicer v smeri Ljubljana-Zalog vlak št. 610 z odhodom iz Ljubljane ob 8.17 in s prihodom v Zalog ob 8.28 ter v obratni smeri vlak št. 625 z odhodom iz Zaloga ob 8.33 in s prihodom v Ljubljano ob 8.48.
Od istega dne dalje odhaja vlak št. 630 iz Ljubljane eno uro kasneje t. j. ob 15.20 ter vlak št. 631 iz Zaloga 25 min. kasneje, t. j. ob 15.40.
Skrajšan čas za obiske v bolnišnici
Splošna bolnišnica v Ljubljani oznanja: Po obiskih je treba prezračiti, pospraviti in osnažiti bolniške sobe. Ker sledi popoldanska zdravniška vizita, ni dovolj časa za čiščenje, saj obiskovalci prinašajo v sobe mnogo cestnega blata in kala. Da tako popušča čistoča, je opazila javnost sama.
Ko so tudi v drugih javnih zdravstvenih zavodih obiski omejeni na gotovo število obiskovalcev ali na posamezne dni ali na 2 uri, snago in red pa zahteva vprav velika bolnišnica, naj občinstvo izvoli spoznati, da je uprava primorana skrajšati obiske na čas od 12 do pol 3, ter se naprošajo obiskovalci, naj odhajajo tedaj, ko zazvoni.
Gostinski obrati morajo sprejemati odrezke živilskih nakaznic iz drugih pokrajin
Nekateri gostinski obrati se branijo sprejemati odrezke živilskih nakaznic, ki jih izdajajo ostale pokrajine v kraljevini in ki jih predložijo oni, ki pridejo v Ljubljano iz notranjosti države. Gostinski obrati, ki tako postopajo, kršijo odredbo, ki jo je izdal Prevod in ki je zanje obvezna.
Vse gostinske obrate zato j>ozivamo, da strogo vpoštevajo omenjeno odredbo, v smislu katere »živilske nakaznice, ki jih izdajo občine ostalih pokrajin, veljajo tudi v Ljubljanski pokrajini kakor so živilske nakaznice iz Ljubljane veljavne v ostalih pokrajinah.«
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino
P1ANTE
da Irutto, da giardino, da bosco. Catalogo gratis!
SBI-DITTA
RAFFAELLO FED1
PISTOIA
SADIKE
za sadovnjake, za vrtove, za gozdove.
Cenik brezplačno!
Hiter in točen pregled domačih in tujih dogodkov Vam nudi »Slovenski dom«!
Razdeljevanje oblačilnih nakaznic
Mestni preskrbovalni urad bo drugi teden razdelil oblačilne nakaznice naslednjih B kategorij:
1. za otroke od enega do dopolnjenega 4. leta;
2. za deklice od 5. do dopolnjenega 14. leta;
8.	za dečke od 5. do dopolnjenega 14. leta;
4 za ženske od 15. leta dalje;
5.	za moške od 15. leta dalje.
Oblačilne karte so na ime opravičenca in niso niti cele niti deljene prenosne.
Pravico na oblačilno nakaznico ima vsaka nad eno leto stara oseba, ki 6talno stanuje v mestni občini ljubljanski. Nakaznic pa ne bodo dobili člani zajednic, ki oskrbujejo svoje oskrbovance s potrebnimi oblačilnimi predmeti.
Oblačilne nakaznice bo mestni preskrbovalni urad razdeljeval takole:
Mestni uslužbenci bodo že današnji petek začeli vsem hišnim lastnikom ali oskrbnikom raznašati posebne obrazce, ki jih hišni gospodarji ali oskrbniki takoj morajo razdeliti družinskim glavarjem, da jih natanko izpolnijo. Resničnost teh podatkov pa mora potrditi hišni gospodar ali njegov namestnik s svojim podpisom.
V	ponedeljek, torek, sredo in četrtek, t. j. 10.,'
11., 12. in 13. novembra od 9—12 in od 14—18 bo družinski glavar ali njegova žena ali drug odrasel član družine po predložitvi prej navedenega obrazca, ki ga je potrdil hišni lastnik ali oskrbnik, dobil oblačilne nakaznice na za to določenem prostoru v okolišu svojega stanovanja. Razpored teh uradnih prostorov bo objavljen v sobotnih in nedeljskih listih.
Opozarjamo upravičence, naj od hišnih lastnikov dobljene obrazce takoj izpolnijo z zanesljivimi družinskimi podatki, predvsem pa s pravo letnico rojstva. Do dneva razdelitve oblačilnih nakaznic naj tako izpolnjene obrazce skrbno hranijo, ne prejx>gibajo, ne zamažejo ali celo raztrgajo, ker bodo ti obrazci služili za uradno kartoteko
Oster vremenski preobrat
Ljubljana, 7. novembra.
Takole včeraj do 10 dopoldne je bilo na pol deževno, nato pa se je, kakor da bi odrezal, začelo jasniti, ko je zavel čez plan in ravan oster sever. Popoldne je nastopilo prav prijetno vreme, hitro so se ulice posušile in prikazalo se je jesensko sonce. Pač njegovi žarki sedaj ne izžarevajo močnejše toplote, vendar se človek vselej razveseli dobrega sonca. Zvečer se je na zapadu razlivala lepa večerna zarja. In marsikdo je vzkliknil: »Večerna zarja lepo nam vreme ustvarja!« Ponoči je pritisnil zmeren mraz in davi je povsod zamrznilo. Napravile so se ledene skorje po stoječih vodah, pa tudi na oknih so se razvile ledene rože. Toplomer je davi kazal —2° C. Barometer se dviga.
Kakor je bil letošnji oktober v prvi polovici lep, prijeten in sončen, veder in topel, tako vse kaže, da je november krenil v popolnoma nasprotno smer. Uvedel je nam slabo, čmerno, temno, deževno in snežno vreme. Nebo je tako silno zatrpano z mokroto vsebujočimi plastmi, da je le močan sever pri moči raztrgati oblačni zastor.
Z mokrim jugom je pridrvelo v deželo deževno valovje. Ker se v nižini skuša preriniti in zavladati mrzli sever, je pač posledica, da vnovič naletavajo mokre in debele snežinko. 5. t m. ob 6.55 zjutraj je začelo deževati in deževalo je ves dan tja v pozno noč. Popoldne so okoli 16. ure priletele iz ozračja nove snežinke. V četrtek pa je začelo pošteno snežiti. Sneg pa je zelo moker in se je sproti topil. Jutranja temperatura je bila zelo nizka, toda še vedno nad ničlo. Barometer se počasi dviga.
Ljubljanica je zaradi novega dežja in naglo se tajajočega snega močno narasla, tako je na Špici v 24 urah narasla za 1 m nad normalo. Tam pri Fužinah pa je dosegla že več kot lm nad normalo, vendar se Ljubljanica na Sigah pri Vevčah še ni razlila čez bregove, ko je pač dosegla že najvišjo obrežno črto. Na Barju so mnogi jarki popolnoma zvrhani. Nekateri barjanski potoki pa so že prestopili bregove.
Slabo vreme je velika ovira za hitrejše po spravljanje poznojesenskih pridelkov, kakor repe, korenja, pese in zelja. Nekateri kmetje so poskušali, da bi pobrali te pridelke z njiv ob tem slabem deževnem vremenu; ni jim šlo gladko, -d.
Ljubljana
športni drobiž
Znani mednarodni smuški skakalec Bradi se že nekaj časa vestno pripravlja na velike skoke, ki bodo letos ob priliki veiikih zimskih iger v Garmischu. V njegovi družbi sta še Palme in Lantschncr.
Velika mednarodna drsalna prireditev, ki je bila določena za dan 30. januar in 1. februar, je bila zdaj odložena za teden dni. Ta drsalna prireditev bo v Beljaku.
Nemški amaterski boksarji se bodo 22. nov. srečali z Danci v mednarodnem srečanju. Tekme bodo v Monakovem.
Dva večna tekmeca v kolesarskih dirkah sta se te dni srečala na dirkališču. Sta to Sche-rens in Van Vliet. Tekmo v Bruslju je odločil Scherens v svojo korist.
Koledar
Danes, petek, ?. novembra: Engclbert.
Sobota, 8. novembra: Bogomir, škof.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Ljubljansko gledališče
Drama
Petek, 7. novembra:	»Boter Andraž*. Pre-
miera. Red Premierski. Začetek ob 17.30.
Sobota, 8. novembra: Zaključna predstava za Dojx>lavoro. Začetek ob 14.30.
Nedelja, 9. novembra: >Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.30.
Opera
Petek, 7. novembra:	»Princeska in zmaj«.
Mladinska predstava. Oloboko znižane cene. Začetek ob 15.
Sobota, 8. novembra: »Rigole+to«. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.
Nedelja, 9. novembra ob 10 dop.: »Princeska in zmaj«. Mlad. opereta. Oloboko znižane cene. Ob 15: »Netopir«. Izven. Znižane cene. ,
Boter Andraž je slovenski naslov za klasično komedijo (»Dundo Maroje«) iz 16. stoletja, ki jo je napisal Dubrovčan Marin Držič. Komedija je bila uprizorjena prvič leta 1550 pred dubrovniškim magistratom. 44 let pred rojstvom Shake-spearja in 102 leti pred rojstvom Moliera je napisal Držič delo, v katerem so prvine plavtovske komedije, ki sta jih uporabljala kasneje tudi ta dva svetovna dramatika. Uprizoritev te komedije na našem odru bo prinesla zanimivost, kajti v predelavi Stupice in prevodu prof. Rupla bo v staroslovenskem jeziku Janeza Svetoknškega posrečeno podala vzdušje dobe, v kateri je nastala. Režiser in mecena tor inž. arh. B. Stupica.
Nova pota odpira gledališču predstava: »Nocoj bomo improvizirali«, ki jo je pripravil letos na novo angažirani režiser inž. B. Stupica. Glavni ženski vlogi bosta igrali Severjeva in Gabrijelči-čeva, glavni moški pa Levar in Jan. Predstava 6e bistveno razlikuje ob običajnega dramatskega sloga ter pokaže kakšne možno6ti leže v moderni improvizaciji.
Premiea Verdijeve opere »Rigoletto« bo v 6oboto 8. t. m. za red Premierski. Opozarjamo na izredno zanimivo novo zasedbo:	glavno žensko
partijo Oilde bo pela Ribičeva, ki zaznamuje posebno v zadnjih sezonah močne pevske U6pehe, ki so ji prinesli odobravanje kritike in občinstva. Naslovno partijo bo pel Primožič, ki je 6 to kreacijo našemu občinstvu v najlepšem spominu. Poleg Ribičeve bodo novi še: Manoševski kot vojvoda, Stritarjeva kot Giovarona (to bo njen debut), bivša članica naše opere Golobova kot Maddale-na, Lupša kot Sparafucile, novoa n gazirani bivši član Mirko Pugelj kot Momterone. Kos — Cepra-no, Poličeva grofica Ceprano, Dolničar — Mamilo, Sladoljev — Borsa. V tej uprizoritvi bodo podane nekatere doslej črtane scene. Dirigent D. Zebre, režiser Robert Primožič, zborovodja R. Simoniti. Koreograf inž. Golov in, imseenator inž. Franz.
Opozarjamo na razpis abonmaja: Red Torek, ki bo veljal samo za 20 dramskih predstav. Interesente vabimo, naj 6i čim prej zagotove ugodne sedeže. Abonma ima popust na dnevne cene. Prijave sprejema gledališka pisarna v drami.
Kino predstave za mladino
Poveljstvo liktorske mladine v Ljubljani je
7.	včerajšnjim dnem začelo predvajati v treh ljubljanskih kinih mladinske filmske predstave. Na sjsoredu so bili sami aktualni filmi. Včerajšnji dan je tem filmskim predstavam prisostvovalo 2700 otrok, ki so z velikim zanimanjem sledili filmskim dogodkom na platnu.
Med drugimi filmi so predvajali tudi »Praznik spomladi na Forum Mussolini«, »Mladi mor-' narji«, »Od Sirte ^ do Marmarice«. »Sestanek med Dncejem in Fiihrerjem na vzhodnem bojišču«. Mladina je bila posebno navdušena nad dvema barvnima filmoma, in sicer »Družina Pluto« in pa »Stari mlin«.
Mladi gledalci so bili s predstavami zelo zadovoljni in so izražali želje, da bi se take predstave čim večkrat ponavljale.
EIAR - Radio Ljubljana
Sobota, 8. nov.: 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Pisana glasba. V odmoru napoved časa. — 8.15 Poročila. — 12.15 Violinski orkester. — 12.40 Pevski kvartet Lombar. — 13 Poročila in napoved časa. — 13.15 Vojno poročilo. — 13.17 Operetna glasba. — 14 Poročila. —■ 14.15 Pisana glasba. Igra radijski orkester. — 14.15 Poročila v slovenščini. —	17.15	Nove plošče orkestra
Cetra. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — 20 Napoved časa in poročila. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Operna sezona EIARja: Ifigenija na Tavridi, opera C. V. Glucka. V odmorih pogovor v slovenščini in objave. — 22.45 Poročila.
Igor Zagrenjeni
67
Zavetje v pečevju
V	hipu je bil pregledan pobiti trop.
Kazen Dantona so bili mrtvi še štirje, pet tedaj vsega skupaj. Sest pa jih je bilo ranjenih.
Najprej so slekli do nagega onih pet mrtvih. Šestini ranjenim pa so potegnili z života samo uniforme.
»Belo se bo dalj videlolc je rekel Lu-kec. »Posebno, ko bo visoko.«
Kakor maček pripravno je zlezlo pet plaliutarjev na drevesa vrh brega. Drugi pa so kar prek po gošči k njim zavlekli ranjence in jim tam nataknili vrvi na vratove.
»Tega tu vzemite, pa mi dajte onega mlekojeda! Tvojega, Korec!« je ukazal Lukec.
Droban, bled Francoz, ki mu je komaj pognal prvi mah pod nosom, se je tresel kot šiba na vodi, ko so mu sneli zanko in ga jjoripsnili nazaj pred Lukca.
»Kje jo je dobil?« je ta vprašal.
»V ramo! Nekaj malega v vrat!« je odgovoril majčken, čisto plešast plahutar.
»Tvoje delo, Kravželjček, kaj? Manj bi se bil česal in zamujal z lasmi, pa bolj mahali«
Ogovorjen; je v zadregi obmolčal.
• »Koliko si star?« je vprašal Lukec Francoza
»Devetnajst let!« mu je ta, tresoč se po vsem životu, odgovoril. Kar na jecljanje mu je šlo.
»Zelena! Dosti imaš krvi, vse ne boš utegnil izkapljati do Globokega! — Korec, ti, ki zdaj nimaš dela, ga boš obvezal! Na roki 6amo, ha vratu ni treba, saj ni punčka! Obvezo odtrgaj kar od Dantonove srajce!«
Ranjenci so stokali vsak pod svojim drevesom in prosili, naj jim za Boga svetega prizaneso. Ta da ima ženo, oni otroka, drugi dekleta, od katerega se za nič na svetu ne mara ločiti, ne da bi ga vsaj še enkrat videl. Kleli so, molili in prosili, 6e rotili in prisegali, da niso hoteli nikomur nič hudega storiti, cesar da je bil kriv, on jih je spodil v svet, preganjat ljudi, za katere še zvedeli ne bi bili, če bi še tako dolgo živeli. Ko bi tega prekletega Dantona ne bilo! Saj so ga že sami kleli I — Drugi pa so bili bolj trmasti. Zlasti eden, širokopleč, mu-štafast človek z golo glavo, ta se je ben-til, da mu ni prav nič mar, če gagne, le oni da naj se pripravijo, kadar jih bodo drugi prijeli! O, nič koliko jih je še spodaj, nič koliko! Ne bodo jim ušli! Tako je grozil. Vmes pa je od časa do časa le zastokal, kadar za bolečino tudi
to ni več zaleglo, da je tiščal skupaj zobe kar se je dalo, z močjo in trmo vsega života.
Francozek je bil obvezan in Korec ga je prignal nazaj k Lukcu.
»Kako ti je ime?«
»Anton, Anton Quesnay!<
»Poslušaj me, ti Anton brez kocin! Odtod greš pri priči v Globoko in poveš, kdo vam je dal vetra. Reci oni žrdi, Pjeru, ta me dobro pozna, da je Lukec dal za Korarja, Piščanca in Jezavčka pozvoniti s Irancoskimi navčki — za mir in pokoj njihovih duš seveda, in da se ne bi kar tako zlahka pozabilo! Petih ni bilo treba vleči v zvonik, drugih pet boš pa zdajle sam videl, kako jih vlečejo gor! — Horukl«
Vrvi so na ta ukaz padle okrog debelih vej.
»Najprej tistega, ki se je najbolj ustil, kaj da bo!«
Močne roke so potegnile brkača kvišku in ga vzdignile, čeprav je suval okrog sebe, ker ni bil zvezan. Plahutar, ki je čepel v rogovili, je nekajkrat zapored zavihtel vrv okrog veje, jo nato nakratko prestregel in zavozljal.
Nagel je bil konec. Truplo je obviselo v zraku.
»Kar lepo naprej! Kaj čakate? Saj bo noč!« je ukazoval Lukec.
Drugega za drugim so jTOtegnili, vzdignili, rabelj v veji je vihtel vrv in jo zavozljal in kmalu so se na petih drevesih gugala trupla, da je drhtelo Ustje.
»To bi bilo opravljeno!« je dejal Lukec.
Francoz toliko da ni omedlel. Nenadoma je na ves glas zajokal.
»Da bi te, šema!« je vzrojil Lukec. »Požigati si znal m biti, zdaj pa ne moreš gledati kazni! Čakaj, Korec, nemara da boš le imel Se enkrat delo!«
Francoz je pri priči nehal.
»Ne, ne! Usmilite se me! Očeta Imam doma in materi Nisem šel rad na vojsko! Doma, doma, tam se mi je že še zdelo častno in slavno umreti za cesarja, boriti s^ zanj in pasti! Tukaj pa mi je bilo ves čas strašno! Strašno, kakor hitro je šlo res za življenje I Oh, pustite me, usmilite se mel«
»Ne tarnaj, pezdiček revni! Sila na skopem mora že biti cesar, da pošilja otroke krotit može! — Zdaj, ko si si ogledal, kakšna smrt čaka tiste, ki jih nobeden nikoli ni vabil, naj pridejo pobijat nedolžne ljudi in jim požigat domačije, zdaj boš Šel dol v Globoko in povedal, kako je bilo in dokod seže Luk-čeva jeza! Reci onima dvema, da Korar, Piščanec in Jezavček nikoli ne bi viseli, če me ne bi tačas tresla mrzlica — In da bosta ob prvi priliki rajiala za Danto-nom! Naj se kar naprej pripravita, pišeta domov, opravita testament in naročita žlaliti, naj se obleče v črno! To povej! — Zdaj pa brž, da se ne bom premislil!«
Kakor bi mu zakurili pod nogami, «e je Francozek pognal y breg, stekel mimo
mrtvega Dantona, ga mimogrede zgrožen jx>gledal in že izginil v gošči. Grmovje je šumelo, ko je drevel kar poprek skozenj. ,
Lukec pa je ujel še drug šumot.
Bliskovito se je obrnil tja, odkoder je prihajal in se zapodil v goščo z dolgimi koraki.
»Ta strela vidi tudi ponoči! Gorjčga se mu, kdor je zdaj tam, če ni živadU je skoraj pobožno del oni, ki ga je bi' Lukec ogovoril a Kravželjčkom.
Vsi so tiho čakali.
Pa še dolgo ni bilo treba.
Lukec se je ie vračal.
Z eno samo roko je drial za vrt* Podborškega Tinčka in ga nosil pred seboj skozi godčo.
Tinček se je bil ob napadu potuhnil, pa tako nerodno, da je čepel v grmu tik za Lukcem. Kakor hitro bi se bil le malo premaknil, bi bilo po njem, to je dobro vedel. Zato je bil ves čas tiho kakor miš. Ko se je Francoz spustil v dir, ga je prešinilo, da bi bil to pravi čas za beg. Zdaj se je klel, da ga je mogla obseet| tako prismojena mieel, ko bi bil lahko počakal, da se plahutarji porazgube. Pa kajl Preden bi Lukee odšel, bi dal io ves kraj podolgem in počez tako pregledati, da bi še Šivanka ne mogla uiti očem. To bo pa zares konec, si pravi Pod borilki Throek. Take nM mu gredo po glavi, ko ga nosi Lukee stoi gMo.
m
Andrejčkov
e
Žalost in veselje
Risal 3oie Beranek rn;:: Besedilo priredil Mirko Javornik
Roman v slikah
im
154.
»Ne,« je odgovoril Aleš, »nisem še imel časti, da bi zvedel za ime svojega novega gospodarja. Le toliko vem, da so tvoji hlapci precej surovi in nečloveški.«
»Ali si že kaj slišal o korzarjih?«
»Nič.«
155.
Zdaj je oni stopil izza mize, prekrižal roke, rekoč: »O morskih roparjih pa?«
»O teh sem pa že slišal,« je rekel Aleš, »in če se ne motim, imam prav zdaj enega pred sabo. Po kakšni pravico si me dal ujeti, te vprašam!«
Sp
156.
»Vse boš zvedel,« de oni mrzlo in vzdigne roko. »Zdaj vedi le toliko, da si suženj na ladji imenitnega morskega roparja Abdala.«
»Čudno ime,« zamrmra Aleš, oni pa zarenči nanj: »Kaj praviš?«
spele po zaslugi najpopolnejše organizacije z lepo trgovsko ladjo, ki je bila nalašč v ta namen predelana) »o priredile 112 predstav, ki jih je obiskalo 396.574 ljudi, med njimi 130.224 vojakov.
Dopolavoro ima zdaj 15.649 knjižnic, njihovo število pa še stalno raste. Med vojake so razdelili približno 3 milijone knjig.
Na polju prirejanja izletov in počitnic se je delavnost Dopolavora, ki temelji v glavnem na gibanju delavskih množic, prilagodila v sedanjem času okolišfiinam. Skupnih izletov je Dopolavoro priredil 4245, udeležilo pa se jih je skupno 418 tisoč judi. Omeniti je treba skupni izlet, ki ga je Dopolavoro organiziral in priredil za 100 vojnih ranjencev h Comskemu jezeru, ter turnejo skupine dramskih igralcev po Dalmaciji in po Hrvaškem, ter končno ustanovitev 565 tujskoprometnih odsekov z 42.449 člani.
Delo italijanskega Dopolavora v številkah
Organizacija, ki jo je Duce ustanovil za duhovno in moralno obnovo ter za kulturni dvig ljudstva
Rim, 6. nov. s. Med narodnimi silami, ki so zbrane pod okriljem italijanske fašistične stranke, zlasti tiste, ki so včlanjene v organizaciji Dopolavora, ne potrebujejo za dokaz njihovega uspešnega delovanja drugega kot le navedbo naslednjih suhoparnih številk, ki dovolj zgovorno pričajo, koliko in kakšnega dela za ljudstvo je za časa svojega obstoja ta organizacija opravila. Naj govore torej številke:
V tej veliki in popolni organizaciji, ki jo je ustanovil Duce zaradi duhovne in moralne obnove in za kulturni dvig ljudstva, sodeluje 4,146.555 Italijanov. Od 18. leta fašistične dobe se je število članov zvišalo približno za 200.000. To je precej, če pomislimo na izredne razmere, ki jih je narod preživljal. Za praznik fašistične »Befane«
(neke vrste sv. Miklavž) je Dopolavoro razdelil 591.163 daril, ki so bila vredna skupno kakih 5 milijonov lir. Dobrodelne ustanove Dopolavora so fc namenom, da se poveča število rojstev, dale do 2$: oktobra XIX. leta fašistične dobe 7580 ženit-
podpor v skupni vrednosti 3,605.702 lir in potem še 19.144 nagrad za novorojence v skupnem znesku 4,883.868 lir.
Dopolavoro je dalje tudi omogočil udobna poročna potovanja 2909 itovoporočencem in jim povrnil 20% polnih stroškov, kar je spet znašalo 54.130 lir. V razne druge namene je bilo plačanih 284.485 lir.
Po raznih manjših mestih je Dopolavoro mislil na ustanovitev posebnih prodajaln živil in pijač. Takšnih prodajaln je bilo ustanovljenih do sedaj že 12.704. Učinkovita pomoč manj premožnim slojem se kaže tudi v obliki prenočišč in obednic, v katerih za stanovanje, oziroma hrano ni treba ničesar plačati. Do sedaj jih je že 381.
V 17. letu fašistične dobe je organizacija Dopolavora plavala v pomoč Vojski 3,684.000 lir.
V	preteklem letu je ta številka poskočila že na 30.409.530 lir Od 28. oktobra 1940 do 29. oktobra 1941 so vojaki prejeli skupno 72,312.799 lir podpore.
Narodna organizacija Dopolavoro je v ozkem sodelovanju s prosvetni mministrstvom v XIX. letu fašistične dobe dala največji zagon gledališkemu delovanju. Nastopi po teh odrih so bili v prvi vrsti namenjeni vojakom. Samo v 19. letu fašistične dobe je gledališko udejstvovanje preseglo delo, ki ga je organizacija Dopolavoro opravila v času od 1930 do 1940. Štiri dramske skupine, med katerimi so tudi tiste, ki so bile organizirane za Albanijo in Dalmacijo (kamor so pri-
Delovanje na športnem polju je v 19. letu fašistične dobe temeljilo predvsem na novem dogovoru med Dopolavorom in C. 0. N. I. V celoti je bilo 2527 športnih prireditev, pri katerih je nastopilo 212.217 oseb.
Zlasti zelo pa je pripomoglo k celotni izpopolnitvi ustanavljanje tako imenovanih »vojnih vrtov«, »ljudskih« in »delavskih vrtov«, ki jih je preskrbel Dopolavoro. Prav tako je doživela velik napredek domača zajčjereja s tem, da so bili zgrajeni številni prostori za rejo kuncev, obenem pa pri osrednji organizaciji Dopolavora ustanovljeni posebni odseki .z nalogo, da vzdržujejo ozke stike s kmečkimi zadrugami in organizacijami rejcev malih živali. Poživila se je slednjič tudi reja sviloprejke in rib. Da bi se preprečil beg podeželskega prebivalstva, zlasti tistega po goratih krajih, v mesto in da bi bili ti ljudje bolj navezani na zemljo, se je začelo načrtno pogozdovanje goličav.
Slednjič je treba omeniti tudi druga polja udejstvovanja, ki je neposredno odvisno od glavnega tajništva, kakor izdajanje dopolavorovega tednika »Gente nostra in armi« (»Naš narod v vojni«) ter radijska propaganda.
Ruski petrolej
»Novi Baku« blizu Urala, o katerem pravijo, da so njegove petrolejske zaloge še večje od kavkaških
Od vseh držav na svetu — piše »La Stampa« — proizvajajo Združene ameriške države največ petroleja, in sicer na leto celih 165 milij. ton. Na drugem mestu, čeprav daleč za Severno Ameriko, pa je Sovjetska Rusija. Njena proizvodnja petroleja znaša 32 milij. ton na leto.
Glavna petrolejska področja so v Rusiji ob Kavkazu. Odtod pride celih 80% vsega ruskega petroleja. Najpomembnejši vrelci so v Bakuju (70 odstotkov vse ruske petrolejske proizvodnje), pri Groznem (9%) in pri Majkopu (1%). Blizu Urala so pred nedavnim odkrili »nov Baku«, o katerem pravijo, da so njegove petrolejske zaloge še mnogo večje kot pa tiste na Kavkazu. Središče tega novega petrolejskega področja je mesto Ufa. Zdaj so na leto načrpali tod nekaj pod dva milij. ton petroleja, obstoji pa možnost za velik razvoj.
Na področju Embe, ki leži severovzhodno od Kaspiškega jezera, potem v nekaterih pokrajinah Srednje Azije ter končno na otoku Sahalinu na Tihem oceanu, so tudi petrolejski vrelci, čeprav ne tako izdatni.
Po petrolejskih vodih gre približno 25% petroleja. Štirje glavni petrolejski vodi so: 1. Baku —Batum (vod, ki veže Kaspiško s Črnim morjem); 2. Grozni—Majskop—Tuapse—Rostov (ki dobav-
lja petrolej tudi donškem področju; 3. Emba— Orsk; 4. Ufa—Išembajevo. V celoti je dvoje glavnih središč petroleja: prvo na Kavkazu, drugo pa na Uralu, toda samo kavkaške črpalke delajo s polno paro, druga petrolejska središča pa so zdaj še samo veliko upanje za bodočnost.
Leta 1933 je Sovjetska Rusija izvozila pet milijonov ton petroleja, leta 1937 pa samo dva milijona ton. Zaradi politike mrzličnega oboroževanja je bila prodaja petroleja tujim državam v preteklih letih zelo omejena. Leta 1940 Sovjetska Rusija ni niti več izpolnila obveznosti, na 'katere je pristala v pogodbi, ki jo je leta 1939 poleti sklenila z Nemčijo.
Najmlajši italijanski mornar
Mladi Pietro Napolitano je lansko leto vložil na pristojno mesto prošnjo, naj ga sprejmejo kot prostovoljca v slavno italijansko vojno mornarico. Prošnja je bila uslišana in Pietro. Napolitano opravlja danes na neki torpedovki službo izstre-ljevalca torpedov. Danes je star komaj 16 let in je to gotovo najmlajši italijanski mornar.
Prvo »ogledniško letalo«
Iz strahu pred njim so zaprosili za premirje
V	času vojne med Avstrijo in Francijo leta 1794. se je pripetil na bojišču dogodek, ki je prinesel med vojake vseh stopenj največje presenečenje. Lepega dne so Avstrijci videli, kako se je dvignila e francoskega bojišča velikanska krogla, ki je bila privezana za silno dolgo vrv. Bil je to prvi balon, ki so se ga začeli 'posluževati tudi v vojni. V majhni gondoli, ki je bila pritrjena k balonu, je stal častnik, ki je tako z višin opazoval premikanje sovražnih čet.
Dogodek je povzročil tolikšno osupnjenost in strah med Avstrijci, da so zaprosili za kratko premirje, da bi potem lahko od blizu gledali čudoviti pojav. Njihova prošnja za premirje je bila tudi uslišana. Potem, ko se je posebno zastopstvo spet vrnilo na bojišče, so se boji nadaljevali.
Dve leti pozneje, torej 1796, se je baje
Avstrijcem posrečilo polastiti se tega prvega »ogledniškega letala«, ki so se ga v bojih Fran cozi poslužili.
Po 45 letih ječe pomiloščen
Celih 45 let se je za svoj hudi greh pokoril v ječi kmet Gaetano Fiori, doma iz okolice Rima. 7' tolikih
več^ upat, da bi ga kdaj še utegnila doleteti takšna sreča, da bi videl svoje domače in da bi bil spet svoboden, kakor so svobodni drugi ljudje, ki si na svojo vest niso nakopali tako težkih grehov kot on. V zaporu je najbrž marsikdaj vsaj za trenutek pomislil tudi na to, da bo treba umreti, saj je mož zdaj, ko so ga izpustili, star že 70 let.
Sodišče ga je leta 1896 obsodilo na dosmrtno ječo, ker je bil nekoga hote umoril. V zaporu se je lepo vedel in je bil spričo tega, ker je kazal očitne znake poboljšanja, tudi pomiloščen. Zdaj je že odšel domov, kjer ga je z veseljem, čeprav sprva malo začudeno, sprejela ena njegovih nečakinj. Drugih svojcev pa nima več.
NAROČITE
»SLOVENČEVO KNJIŽNICO"
TAKOJ!
A FO GAZ Z ARO
»Strašno se boji, sirota,« se je norčeval Pasotti, ko se je župnik priklanjal in smehljal gospe, kateri jr pa nova teža v čolnu bojazen le še večala. Molče je začela nekaj mahati z rokami, kakor da bi bili vsi bolj gluilii ko ona. Kazala je na jezero, na jadro, na silno župnikovo težo, obračala oči proti nebu, pritiskala roke na srce in si zakrivala obraz.
»Saj nisem tako težak, ne,« je smehljaje sc rekel	župnik.	»Ti	pa
kar molči,« je rekel, obrnjen proti Pinu, ki je bil kaj nespoštljivo zamomljal: »Prismoda neumna.«
»Veste,« je vzkliknil Pasotti, »veste, kaj storimo,	da	jo	bo	strah
minil? Pin, ali imaš mizico in karte za tarok?«
»Malo zamaščene so,« je odgovoril Pin, »imam ijh pa.«
Težko je bilo dopovedati gospe Barbari, kaj je. Ni hotela razu-leti, niti tedaj ne, ko ji je mož šiloma stisnil v roko šop umazanih kart.
Pa niso mogli takoj začeti. Le s težavo sta vesli čoln rinili naprej proti izlivu reke San Mamette, kjer so mislili, da bodo lahko razpeli jadra. A valovi, ki so se valili od obrežja, so se borili z novimi, prihajajočimi z jezera. Čolnič je plesal v razpenjenem vrtincu. Gospa je jokala. Pasotti pa je zmerjal Pina, zakaj se ni držal zadosti daleč od brega. Tedaj se je pa župnik možakarsko vstopil v sredo čolna, zgrabil vesli, ki sta ležali na dnu, ter ju tako krepko zastavil, da so že po nekaj sunkih bili iz nevarnega kraja. Razpeli so jadro in so že po nekaj sunkih bili iz nevarnega kraja. Razpeli so jadro in ež je čoln drvel naprej. Predclj spredaj je rezal valove, ki go lahno šumeli. Zdaj je župnik sedel poleg gospe Barbore, ki
je mižala in šepetala pobožne izreke. Pasotti pa je nepotrpežljivo trkal po mizici in lorali so začeti z igro.
Medtem	pa se je počasi, počasi bližal sivi	dež. Zagrnil	je bil
že gore in udušil piš vetra. Kakor je veter pojemal, je gospa prihajala k sapi. Udala se je v usodo in igrala ter bila mirna, če jo kaj pogrešila ail eč se je mož zaradi tega raztogotil. Ko pa so začele padati prve kaplje na jadro in na umirjeno valovje, ki se je sedaj v brezvetrju zibalo proti čerem pod Tentionom, in je čolnar zvil jadro ter spet prijel za vesli, tedaj se je gospa Barbora od srca oddahnila.
»Dobri,	dobri Pin!« je rekla nežno; potem	pa je	začela	igrati
z	vnemo, z	ognjem, z blaženostjo v obrazu, ki	je ni	zmotil	noben
pogrešek več in nobena graja.
Mnogo vetrovnih in deževnih, mnogo sončnih in viharnih dni je šlo čez Lugansko jezero in čez gorovje Valsolda od dneva, ko so igrali tarok gospa Pasottijeva, njen mož, davčni nadzornik v pokoju, in župnik iz Purie v čolnu, ki je počasi drsel skozi deževni oblak ob skalah med San Mametto in Cressogno.
Kadar se spomnim tistih začrnelih bajt, na katerih mestu sc sedaj zrcalijo v jezeru hoteli, ki so zabogateli čez noč; kadar se spomnim prijaznih, udobno opravljenih gradičev, ki zdaj tiho propadajo; kadar se spomnim starih murv v Orii, starih bukev »Male Gospe«, ki so padle z rodom, kateri jih je imel v čislih; če se spomnim toliko ljudi, polnih sovraštva, o katerem so mislili, da bo ostalo večno, ali polnih bistroumnosti, ki se je zdela ncizčrpljiva, oseb, zvestih starim običajem, o katerih so mislili, da bi jih mogel uničili samo vesoljni potop, oseb, ki niso bile sodobnikom nič manj znane, kakor drevesa, ki so zginila z njimi, — da, če so spomnim tega časa, se mi zdi dosti bolj daleč kakor je zares, kakor se je tudi čolnarju Pinu, če je gledal proti zahodu, zdel San Salvatore s pogorjem Carona skozi dež dosti bolj daleč, kakor je bil v resnici.
Bil je siv in zaspan čas, tak, kakor pogled na nebo in jezero po tistem viharju, ki je bil prizadejal toliko strahu gospe Pasotti-jevi. Po viharnem lettf 1848, ki je bilo prineslo nekaj solnčnih dni
in se nekaj časa borilo s sivimi oblaki, so po treh letih nastopili mirni, pusti, tihi dnevi, dnevi, v katerih se godi ta moja skromna zgodba.
Kralji in kraljice taroka, »mond«, »škis« in »pagat« so bili tiste čase v onih krajih poinenilne osebnosti, majhne velesile, ki jih je blagohotno trpelo v svojih mejah veliko, molčeče avstrijsko cesarstvo; sovraštvo, zveze in vojne teh	taročnih velesil so	bile	edini
politični	predmet, o katerem si se	smel prosto pogovarjati.	Tudi
Pin je vtikal med veslanjem pohlepno svoj radovedni, kljukasti nos v karte gospe Barbore ter ga le nerad zopet umaknil. Nekje je celo kar nehal z veslanjem, da bi videl, kako se bo uboga gospa izmotala iz zapletene igre, kaj bo storila s karto, katero je bilo nevarno vreči, pa tudi nevarno, obdržati. Mož je nepotrpežljivo bobnal po mizici, župnik je z blaežnim smehljajem božal svoje karte, gospa pa jo stiskala svoje k prsim, se smejala in vzdihovala ter postrani pogledala zdaj na enega, zdaj na drugega tovariša v igri.
»Škisa ima v roki,« je zašepetal duhovnik.
»Vseloj dela tako, kadar ima škisa,« je rpipomnil Pasotti, in zavpil:
»Daj škisa!«
»V jezero	ga bom	vrgla,« je odgovorila. Ko pa je	pri teh besedah gledala	na kljun	čolna, ji je ravno prav prišel izgovor, da so
pririnili	v Cressogno in da je treba	izstopiti.
Mož	je nekaj zagodrnjal, nazadnje pa se je le vdal	in si	začel
natikati rokavice.
»Postrvi bodo danes, gospod župnik,« je rekel, ko mu je boljša polovica zapenjala rokavice, »pražene gomoljike, jerebice in vino iz Ghemme.c
»Kaj že veste?« je vzkliknil župnik. »Tudi jaz že vem. Včeraj mi je povedal kuhar v Luganu. E, gospa grofica, ta zna!«
»Kaj zna?	Obed na	god sv. Uršule kakor vsako leto;	povabljenih
je	nekaj gospd; seveda	tudi mati in hči Carabellijevi iz	Lovena, po-
znate?«
Za IJndsko tiskarno v Ljubljani« Jože Kramarič — Izdajatelj; inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 19 Mcsetna naročnina j« 6 lir, za Inozemstvo 10 lir— Urodnifttvo) Kopitarjeva ulica t/in - (Jpravnt Kopitarjeva ulico 6, Ljubljana — lelelon <tex» 40-01 do 40*5 —
P.odrninjcni Moro mosUt