fežtnina plačana v gotovini. ŠTEV. 263. V LJUBLJANI, sobota, 19. novembra 1927. Posamezna *tevi?ka Din !*-< LETO IV. bh&Jtt vsifc dan opoldne, izvxew& nedelje in premike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti i Din 20'—, inozemstvo Din 80’-—. Hsoovisan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UtfRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. B. TELEFON ŠTEV. 2852. Pozabljene dolžnosti družbe. Včeraj smo dejali, da je naša visoka družba pozabila na eno svojih glavnih dolžnosti, da je namreč rigorozno stroga čuvarica javne morale, ker jo je premotilo spoštovanje pred milijoni. Naša reprezentančna družba je pozabila da niso milijoni vse, temveč da ima vsak človek svojo notranjo vrednost, ki je ravno odlika njegovega človeškega 'dostojanstva! Da je kdo gospod, ne zadostuje, da je milijonar, temveč mora tudi biti nedotakljiv v svojem človeškem dostojanstvu. Zato ne zadostuje, če zbira družba v svoji sredi samo bogataše v denarju, temveč mora zbirati tudi bogataše na Umu in intelektu, ker ti dajo družbi šeie kulturno veljavo. Slovenska družba, kolikor se more o “jej sploh govoriti, pa je storila to dvoj-110 napako, da je zbirala v svoji sredi tudi lastnike milijonov temnega izvora, niti najmanje se pa ni potrudila, da bi Pridobila kot svoje člane tudi naše kulturne vodnike. Tako je družba dvakratno padla. Izgubila je kontakt s sloven-sk° kulturo, navzela se je pa mišljenja povojnih dobičkarjev. Iz reprezentativne družbe pa je to dvojno zlo prešlo v širo-ke sloje naroda. Kadar čuvar javnega napredka in morale sam pade navzdol, tedaj morajo pasti vsi, ker je zavladala anarhija. In v taki družabni anarhiji živimo danes. Bogati sloji so čisto pozabili, da ima bogastvo ravno tako svojo dolžnost, plemstvo. Kdor hoče biti na vrhu, ta sme imeti manire in okus človeka tisto v nižini družbe. Ta niora nastopati fako, da njegov nastop dviga ves narod, zato so bogati sloji dolžni, da njih bogastvo služi kulturi in napredku, ali pa dokažejo vsemu svetu, da ne vedo za kaj imajo denar. Vselej, kadar so se bogati sloji te svoje dolžnosti zavedali, je tudi napredovala kultura naroda in je napredoval narod sam. Ni treba, da omenjamo razne iz svetovne zgodovine znane salone, ki so omogočili največje umotvore, zadostu-?e’ °P°zorimo le na našo slovensko \u 11110 zgodovino. Razstava portretov, "‘■terična razstava ste pokazale, kako visoka je bila nekoč kultura v Sloveniji. Saj smo imeli že leta 1893. prvo akademijo v Ljubljani. »Cademio Operoso-rum« in saj je bila naša druga »Acade-mia Philoharmonicorum« za 91 let starejša od pariškega konservatorija. Visoko kulturo, ki je korakala vštric s svetovno, smo imeli nekoč v Sloveniji, ker sose bogati sloji zavedali svoje dolžno-j3 1- * edaj je družba strogo gledala na to, koga sprejme v svojo sredo in tudi naj-Vecli milijonar ni bil sprejet, če ni mogel °kfi2ati, da je tudi po svoji notranjosti ~~ gospod. V tej rigorozni družbi so pa našli tudi 1,lnetniki in intelektualci svoje najmočnejše zaščitnike. Kaj l>i bilo s slovensko kulturo ob francoski revoluciji, da ni bilo barona Zoisa! Kako bi bil mogoč ves naš nacionalni preporod, da ni meščanstvo prevzelo dolžnosti družbe. Na to prejšnjo višino mora zopet priti slovenska družba. Ne gre, da so se naše najboljše rodbine umaknile čisto v ozadje, ker ne morejo soglašati s povojnimi manirami. In ne gre, da nimajo slovenski umetniki in intelektualci nobene opore v družbi, če se ne morejo izkazati s strankarsko legitimacijo. Tudi to je velika naloga družbe, da Premosti nesmiselno delitev Slovencev v liberalce in klerikalce. Zasluga družbe 'flora biti, da se bodo tudi Slovenci delili v kulturne in korektne ljudi ter nekul- 1 tiirne in samo dobičkarje. | Slovenska družba mora poskrbeti, da °zivi zopet slovenski gospod, oni kultu- Viada za zbližanje z Bolgarsko. Beograd, 19. nov. Včeraj je prispel v Beograd naš poslanik v Sofiji Ljuba Nešič. Poselil je ministra zunanjih poslov dr. Vojo Marinkoviča in se dolgo razgovarjal z njim. Kakor se govori v poučenih krogih, je informiral Nesič Marinkoviča o prilikah na Bolgarskem, zlasti pa o mnenju nekaterih inozemskih držav, da bi bilo treba začeti pogajanja za ureditev političnih odnošajev med državami na Balkanu. Vprašanje balkanskega Locarna zavzema čim večje zanimanje, a še ni go- i lja, da se čimprej sklene med Beogra zval razne komentarje. V diplomatskih krogih se misli, da je Burov zavzel tako stališče na podlagi govora, ki ga je pred kratkim imel Llovd George, in na osnovi akcije lorda Rothermerea. V naših diplomatskih krogih se podčrtava tendenca, da povspešimo ureditev odnošajev med nami in Bolgarsko za ustvaritev čim tesnejših zvez med obema sosednima državama. Naglaša se, da je sam Marinkovič v svoji izjavi v Parizu dejal, da je njegova velika ze- tovo, kdaj bo to vprašanje postalo aklualno. Zlasli so poslali naši diplomatski in politični krogi pozorni na stališče, ki ga je zavzel bolgarski minister zunanjih poslov Burov v nekem članku lista »Wesiminster Oazette«, kjer ponovno pogreva vprašanje narodnih manjšin na našem jugu. Ta članek je iz- dom in Sofijo sporazum in se učvrste prijateljski odnošaji. Včeraj dopoldne je bil Ljuba Nesič v avdienci pri kralju. V Beogradu ostane še malo časa in bo po svojem povratku v Sofijo nadaljeval delo v smislu zbli-žanja naše države in Bolgarske. Protifrancoske in protijugoslovanske demonstracije po vsei Italiji. Rim, 19. novembra. Včeraj dopoldne in popoldne so se vršile v Rimu in po celi Italiji demonstracije proti Jugoslaviji in Franciji. Te demonstracije je iz- tudi demonstracije. Tako so se v Benetkah že drugič vršile demonstracije in zavzele take dimenzije, da je morala priti vojska in napraviti kordon, da obvaruje zval članek, ki je izšel v »Naredbenem ‘ naš konzulat. Nekaterim študentom se je listu«, v katerem se nesramno napada j posrečilo prodreti kordon, a so jih pri- Jugoslavija. V Rimu so priredili demonstracije študenti, katerim se je pozneje pridružilo meščanstvo. Vzklikali so Mussoliniju in proti Jugoslaviji. Razvila se je povorka, pred katero so nosili dalmatinsko zastavo. Povorka je obšla celo mesto, nato pa krenila na grob neznanega vojaka. I u so se študenti zakleli, da bodo vedno vršili povelja velikega voditelja. Od tod je šla povorka proti francoskemu poslaništva. Pred domom fašistične stranke je demonstrante pozdravil Turatti. Policija je preprečila, da bi množica prišla pred jugoslovenski in francoski konzulat, j Francoski in jugoslovenski konzulat stra- : ži sedaj močna straža. V drugih italijanskih mestih so bile i ! jeli in pognali zopet nazaj. Nato so krenili demonstranti pred francoski konzulat, kjer so se odigrali isti prizori. V Fireuzi so se zbrali demonstranti na glavnem trgu, a jih je policija razgnala. Zvečer so demonstranti navalili v gledališče, prekinili predstavo in jim je morala godba svirati fašistično himno. V Padovi so fašisti premlatili tri Ju-goslovene, češ, da so jih ti izzivali. Na vseučilišču v Padovi je razobešena dalmatinska zastava, ki jo stalno čuvata kot častna straža dva študenta. Po rimskih ulicah so še pozno ponoči vzklikali demonstranti proti Jugoslaviji. Študentom se je pridružila tudi velika množica ljudstva. KRAL) PODPISAL UKAZ O PREDLOŽITVI PRORAČUNA. Beograd, 19. nov. Kralj je podpisal ukaz o predložitvi proračuna za leto 1928-29 narodni skupščini. K DANAŠNJI SEJI SKUPŠČINE. Beograd, 19. nov. Danes se vrši seja narodne skupščine. Ta seja ima v prvi vrsti namen, da določi dnevni red za prihodnjo sejo. V Beograd je prispelo včeraj mnogo narodnih poslancev, ostali pa pridejo danes, tako da bo na seji zbrana cela skupščina. Za sejo vlada veliko zanimanje, ker namerava opozicija vložiti razne predloge. Med drugimi so sklenili samostojni demokrati predložiti dva zakonska načrta. Kosanovič je pripravil predlog o ustanovitvi izterjavanja šum-skih glob. Srdjan Budisavljevič je pripravil predlog o izpremembi uredbe o občinskih uradnikih. Radičevci so tudi pripravili nekoliko zakonskih predlogov in bo danes dopoldne skupna seja radičevcev in samostojnih demokratov, na kateri se bo ren Slovenec, ki vse svoje sile posveti narodu in ki se čuti gospoda le zato, ker je najbolj sposoben delati in biti vodnik narodu in ker je kot prvi pripravljen žrtvovati sebe za-blagor naroda. Slovenska družba se mora spomniti na svoje obveznosti, ali pa je ves slovenski napredek — problematičen. ' sklenilo, s katerimi zakonskimi predlo-I gi bodo stopili pred plenum skupščine. ZAKONODAJNO DELO VLADE, j Beograd, 19. nov. Sinoči je bila seja j sekcije zakonodajnega odbora za pre-; zakonskega načrla o ureditvi so-dišc. Na seji so bili sprejeti vsi členi, ' ki so bili rezervirani. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se ustanovi trgovsko j sodišče v Zagrebu, ki v dosedanjem ■ projektu ni bilo predvideno, j Minister za pravosodje je vložil predlog za organizacijo sreskih sodišč v Srbiji in Črni gori, ker taka sodišča tam dosedaj niso obstojala. O tem predlogu se bo razpravljalo na prihodnjih sejah. To vprašanje je velikega pomena za Srbijo in črno goro in se bo vsekakor razvila obširna debata o njem. Glede kotarskih sodišč na Hrvatskem je bilo sklenjeno, da la sodišča ostanejo v onih krajih, kjer so bila dosedaj. O priliki prehodnih odredb je prišlo do daljše debate, zlasti o načinu reorganizacije sodišč. Po lem načrlu bi bili sodniki od dneva, ko slopi ta zakon v veljavo, za tri leta slavljeni na razpoloženje. Da bi se v tem vprašanju dosegel sporazum, se je po zaključeni konferenci zakonodajnega odbora vršila seja med radikali, demokrati in SLS, ki so člani sekcije. O tem se ni nič sklenilo. O tem vprašanju bo minister za pravosodje dr. Subotič obvestil vlado in tako bo to vprašanje prišlo pred vlado v rešitev. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tti&m. Pismenim vprašanjem naj se priloii m odgovor. Račun pri poStnem Ček. uradu *;av, ISJ6®, »»»aessEBS«ismsimS Stalnost sodnikov bo začasen prekinjena. SEJA VLADE. Beograd, 19. novembra. Ministrski' svet je imel sejo, ki je trajala od 5. do 8. popoldne. Na tej seji je bil odobren kredit 2 milijonov dinarjev za izplačilo invalidnine. Nato je podal dr. Subotič obširno poročilo o delu sekcije zakonodajnega od-bo. Navajal je posebno mišljenje, ki vlada v vprašanju reorganizacije sodišč. Ministrski svet se je bavil s tem vprašanjem dalje časa. Sprejeto je bilo stališče radikalnih poslancev, da se stavijo vsi sodniki na razpoložonje. Odbor, ki se bo konstituiral, bo izvršil nove razmestitve sodnikov. Razpravljalo se je nadalje o zakonskem načrtu o izenačenju neposrednih davkov. Ta načrt je bil sprejet in bo razdeljen narodnim poslancem. ' Po seji je dal minister financ novinarjem glede zakona o neposrednih davkih tole izjavo: Zakon o neposrednih davkih je bil sprejet na seji vlade. Ostal je v glavnem isti projekt, kakor je bil izšel iz specialnega odbora prejšnje narodne skupščine. Na tem projektu so se izvršile samo nekatere izpremembe v principu, in sicer v pogledu invalidskega in komornega davka. Izpremenjen je tudi način obdačenja delavcev. Delavci dobe davčne knjižice in bodo plačevali 30 dinarjev davka na pol leta. Na ta način bo obdačenje poenostavljeno. So še nekatere druge malenkostne izpremembe. Vlada bo zahtevala za ta zakonski predlog nujnost. Minister za pravosodje dr. Subotič je glede zakona o sodiščih izjavil novinar-jme: Vlada se je postavila na stališče, da se o priliki formiranja novih sodišč stavijo sodniki na razpoloženje in da se izvrši nova izbira sodnikov, tako da pridejo najboljši in najzmožnejši na najvažnejša mesta. Ker se uvedejo sreska sodišča, se bodo morala okrožna zmanjšati. To zmanjšanje se smatra kot nova formacija, ki opravičuje stavljanje sodnikov na razpoloženje. Istotako se ne more, ako se 6 apelacijskih sodišč zmanjša in spoji, smatrati, da je tG stara formacija, temveč je nova, in zato se morajo sodniki staviti na razpoloženje. Po novem predlogu se bo dosedanjih 55 okrožnih sodišč v Srbiji in Črni gori reduciralo na 28. a uvede se novih 34 sreskih sodišč. Ministrski svet je pooblastil ministra za pravosodje, da izdela razen predloga o sreskih sodiščih tudi predlog o javnih notarjih, ker se bo ustanova javnih notarjev, ki obstoji v Vojvodini, Hrvatski, Sloveniji in Dalmaciji, razširila na celo državo. Z IN O V JEV JE KONFINIRAN V SIBIRIJI. London, 19. novembra. Iz Berlina se javlja, da se je v tamošnjih komunistični krogih doznalo, da je Zinovjev že deportiran v Sibirijo in je tam konfiniran. JOFFE SE JE USTRELIL. Moskva, 19. novembra. Sinoči je izv ršil samomor bivši prvi ruski sovjetski poslanik v Berlinu Adolf Abramovič Joffe. Ustrelil se je s samokresom v glavo in ostal takoj mrtev. Vzrok njegovega samomora ni točno znan, a se misli, da je streljal nase v trenutku živčne razdraženosti, ker je bil že dalje časa živčno bolan. REMIS! Buenos Aires, 19. nov. 30. partija med Aljehinom in Capablanco se je po 40* potezi končala remis. Gospodarska stran jugoslovansko-francoske zveze. Podpis .prijateljskega pakta med kraljevino SHS in Francijo je izzval po celi Jugoslaviji veliko navdušenje, kar je zlasti v naših krajih iz razumljivih in znanih političnih vzrokov čisto naravno. Naše razmerje do italijanskega fašizma in njegovih političnih metcd je pač takšno, da se mora vsak Slovenec iskreno veseliti, če se mu vzbudi upanje, da tudi Mussolinijevo grmenje ne bo zrastlo do nebes. Naši in francoski vladni krogi so sicer uradno zatrjevali, da najnovejča pogodba ni proti nikomur naperjena, ampak da so »dobrodošli vsi prijatelji miru :, toda praksa je navadno precej drugačna od besed. V praksi se pač vedno vprašujemo pri vsaki pogodbi ne samo, za koga je sklenjena, ampak tudi proti komu. In ker je bil odgovor na zadnje vprašanje za nas vse čisto jasen, je razumljivo, da smo se iz političnih razlogov pogodbe vsi razveselili. Politične pogodbe pa niso nikaka rodoljub-barska sentimentalnost, ampak so prav resne stvari, ker vsebujejo tudi gotove obveznosti, kajti računati samo na pomoč zaveznika, a sam nič delati in nič žrtvovati, to bi ne bilo lojalno in na tako enostransko pogodbo tudi nihče ne bi ipristal.. Zato moramo ibiti pripravljeni tudi na žrtve, ki jih zahteva izpolnitev pogodbe ne samo od Francije, ampak tudi od naše strani. Veliki nemški listi, ki zastopajo večinoma razno velike gospodarske skupine v Nemčiji, so povzročili takoj po podpisu jugoslov. -francoske pogdbe, da bodo francoske tvrdke izvršile v naši državi mnogo važnih vojaških dol, ki jih bo seveda treba plačati in to zelo drago plačati, ker vojaške stvari so dandanes drage. O točnosti tozadevnih nemških poročil je težko dvomiti, ker je znano še iz predvojne dobe, v kako tesni zvezi stoje med se-brjj vojaški industrijalci vseh držav, in to ne 1 naj si je v beznici. Tudi cene so pretirane, j Stanovanje, ki je veljalo leta 1918.—1921. z j vrtom in elektriko mesečno 51 kron, bi mo- > ralo stati dandanes 500—000 kron (največ!), I a je za tretjino dražje! Posamezni kraji ta j vir stalnih dohodkov prav dobro poznajo, zato se za urade tudi potegujejo in se zavežejo zidati urade in stanovanja, a vprašanje se ne gane z mesta. Posamezne osebnosti iz gole lastne dobičkarije ne svojih krempljev in s »pri; samo pred vojno, ampak tudi dandanes. Nemška poročila govore o jako velikih delih, ki se bodo izvršila pri nas in katera bodo izvršile francoske tvrdke na naš račun. Poročila sicer pravijo, da nam bo Francija dala posojilo, toda posojila je treba na vse zadnje tudi enkrat plačati in končni plačnik bomo mi. Ker pa bomo plačevali, da zadostimo s pogodbo prevzetim obveznostim, bi bilo samo j jn v Beogradu zavlaču, pravično, da pri potrebnih nabavah dobi tudi naše gospodarstvo svoj delež. Mi sicer vemo, da naša industrija, še ni tako razvita, da bi lahko tako ogromna dela kakor so projektirana, izvršili dema, toda kolikor in kar se da dobiti doma, se mora naročiti pri domačih tvrdkah in zaposliti se mora kolikor mogoče domačih ljudi. To lahko zahtevamo z vso uste uradov iz atelji« v Ljub-ejo rešitev nuj- nega in resnega vprašanja. To velja posebno za novo porazdeljene sreze. Prizadeti krogi naj skrbe, da se ne bo za take osebne koristi izrabljal in zapostavljal uradnik, ki ni nikak hlapec občinstva, pač pa nameščenec države. Uradi morajo biti ondi, kjer je za državo najbolj prav in najceneje (nepotrebni „ uradni dnevi, komisije!) in ne ondi, kjer jih opravičenostjo. Kajti za našega sapogodbeni- j hočejo posamezne »ugledne« (?) osebe! V ka bo še vedno ostalo dovolj takega dela, ki j :em oziru treba tudi upoštevati strogo nega mi ne moremo izvršiti. | pristranosti uradnih poročil, ki so pa "~£ Dela, ki se bodo morala izvršiti, in sicer po poročilih nemških listov že v najkrajšem krat drugače zasukana. I. vec- Z. času, bodo združena z velikimi stroški, izvršena pa ne bodo samo v politično korist enega samega dela države, ampak v korist vseh delov. Fašizem je naši državi nevaren na severu in na jugu v enaki meri. Zato pa je zahteva najprimitevnejše pravičnosti, da se za pokritje teh stroškov ne pritegne zopet po stari navadi saino Slovenija, ampak tudi oni deli države, ki so danes manj obdavčeni na star račun. Sedaj pa prihajajo novi računi. za katere mora skrbeti celota v enaki meri in zato je izenačenje davkov danes po-trebnejše, kakor kdaj prej. Če smo mi dolžni plačevati svoj delež za stare srbske vojne dolgove, moramo nove stroške nositi vsi enakomerno. To je vprašanje, kateremu morajo zlasti slovenski gospodarski krogi posvetiti vso svojo pozornost. Politične vesti. — »Temni oblaki nad glavo Vukičeviča.« Opozicija je postala pesniška in govori samo še v mističnih primerih. »*Nekaj velikega se pripravlja za hribom«, »Temni oblaki se zbirajo nad glavo Vukičeviča« in slične grozotne primere se vale dan na dan iz esdeesarskih listov. Vidi se, čim bolj padajo upi opozicije, tem živahnejša postaja njih fantazija, tem bolj pa tudi abotna pisava opozicioualnih listov. Je v resnici že smešno Jo večno prerokovanje padca vlade in ta večna tolažila z zmago opozicije, ki je danes bolj nemogoča ko kdaj preje. Če nad kom, potem se zbirajo temni oblaki samo nad opozicijo, ker je narod njenega večnega zdihovanja po vladi že sit. Vse kriči danes po delu in vlada dela, opozicija pa ne zna nič drugega, kakor da z banskega parlamenta, bivši ministrski predsednik šefhet in senator Beza. — Radovedni smo, koliko materielnih argumentov je bilo treba, da so ti Albanci nakrat začutili tako velike simpatijo za fašizem! = Gospodarski program ruske opozicije. Ravnokar objavljeni gospodarski program opozicije vsebuje zelo ostro kritiko vladnega gospodarskega problema. Olicielen optimizem, s katerim operira večina, daje napačno sliko o gospodarskem stanju sovjetske unije. Kapitalizem v vasi ni samo absoluten, temveč v primeri z državnim gospodarstvom stalno močnejši. To naraščanje vaškega kapi-talizma je močnejše, kakor pa vlada priznava. Že danes se lahko reče, da je sovjetska vlada od buržujskega elementa na deželi vsak dan bolj odvisna. Opozicija očita nadalje vladi, da ni znižala v zadnji kampanji cen. Po* manjkanje blaga traja nezmanjšano še nadalje, denarni trg pa je desorganiziran, ker je bila izpodkopana vsled neutemeljenih rllZ' pisov posojil kupna moč sovjetske valute-Take razmere morajo povzročiti valutno te", tastroio, iz katere je edina rešitev v popoln izpremembi politike. To se pa ne sme omejit' samo na demagogične ukrepe, kakor je_n®" meravana uredba sedemurnika. Opozicija predlaga prisilno žitno posojilo, ki bi moralo znašati najmanj 10 odst. vsega od bogatih kmetov nakopičenega žita. To posojilo bi se moralo potem uporabiti za oživ.ljenje državne industrije, za povečanje uvoza in za nabavo potrebnih surovin. Samo na ta način more biti premagano pomanjkanje blaga in narasi cen. Opozicija trdi dalje, da strankino vodstvo prikriva te težave, vsled česar so vse pred; kongresne debate brezplodne. Decemberski kongres stranke zato ne more veljati kot zrcalo resničnega stanja, ker niso bile kongresu sporočene misli opozicije. — Iz vsega prO" grama se vidi, da je opozicija vse prej k® desničarsko orientirana, kakor fantazira včerajšnji »Slovenski Narod . Trocki računa na' Neustvarijive kombinacije. Beograjske zemljoradniške Novosti«, ki so vseskozi opozicionalni list, objavljajo pod gornjim naslovom zelo zanimiv članek od zelo uglednega prvaka demokratske stranke. Da vidi tudi slovenska javnost, kako glupa je pisava esdeesar-skega tiska, objavljamo članek v celoti. Članek se glasi: »Javnost se je komaj pomirila od krika, ki so ga vzdignili ustvariteelji »seljaško-demo-kratske koalicije, ko je včeraj nastal nov alarm, »da se nekaj valja izza hriba«, »da vise vladi noge v zraku in da je njen padec neizbežen. In tedaj, ko se vladni krogi pripravljajo na resno delo, ko se s polno paro pripravlja cela vrsta zakonskih načrtov od prvorazredne važnosti — pred zakonodajnim odborom se nahaja že dvanajst takih zakonikih načrtov — tedaj prihaja g. Pribičevič poln veselja in izjavlja, da »vlada nič ne dela in »da treba to (žabokrečino) edmah zrušiti.« Da bi pa to njegovo veselje prešlo tudi na druge, izjavlja g. Pribičevič take stvari pri odhodu s sestanka z g. Lj. Davidoviceni, kar naj bi pomenilo, da tudi g. Lj. Davidovič kot šef demokratske stranke deli to veselje, »da se vali nekaj izza hriba.« V resnici pa je to samo prazno govorenje. V demokratskem klubu ni danes niti enega poslanca, ki hi pristal nato, da sodeluje s šefoma seljaško-deinokratske koalicije, z gg. St. Radičem in Sv. Pribičevičem in je zato izključena možnost, da bi hotel demokratski klul« razbiti sedanjo koalicijo z radikali za-vi Ijo koalicije z gg.Radičem in Sv. Pribiče-vičeni, in to niti tedaj, če hi imela taka koalicija upanje, da dobi delavno vlado. Demokratska stranka ni v laid zaradi oblasti, temveč ker hoče dejansko pripomoči k ureditvi pravnega reda in gospodarskih prilik. To njeuo delo ni lahko v družbi z radikali, toda v družbi s St. Radičem in Sv. Pribičevi-c-em bi bilo sploh vsako delo nemogoče in škodljivo. Ne sme se pozabiti, da ima demokratska stranka težke izkušnje s g. Radičem in z g. Pribičevičem; oba sta izdala demokratsko stranko samo zaradi oblasti in to v času njene velike akcije za pomirjenje plemenske strasti potom zbiranja demokratskih sil. Tako g. Radič ko g. Pribičevič veljata kot nezanesljiva sodelavca in zato bi bilo zastonj se z iijima vezati za kak resen posel. S tem so v demokratskem klubu popolnoma na jasnem. G. Pribičevič pa je imel edino priložnost, da popravi svoje politične napake in ta je bila, da se povrne v demokratsko stranko. Samo skozi njo bi mogel zopet dobiti zaupanje demokratskih krogov, če je odkritosrčno hotel z njimi sodelovati. Toda baš v vprašanju povratka v demokratsko stranko, se je pokazala vsa neiskrenost g. Pribičeviča. Kajti dokler ji je ponujal razne bloke, tako dolgo je tudi preprečil vsak poskus svojih pristašev, da se v resnici približajo demokratski stranki. Pogajanja, ki so bila vodena med predstavniki samost, in demokratske stranke, so biia namenoma udušena od g. Pribi-teviča z njegovim krikom o ustvarjanju teh raznih blokov. G. Pribičevifi se ni smel vrniti v demokratsko stranko. On vc, da bi mogel biti v njej samo spokornik. Toda stremljenje njegovih pristašev za združenjem z demokratsko stranko je bilo resno in močno, da ga je moral g. Pribičevič udušiti, če ni hotel pokopati svojih ambicij. In mi vemo, da se je moral g. Pribičevič zateči celo h koaliciji z Radičem, samo da bi se ognil nevarnosti povratka v demokratsko stranko. In zato ima stalne zveze z g. Davidovičem in mu ponuja mesto šefa v vseh svojih neustvarljivih kombinacijah, ne daje mu pa fuzije obeh demokratskih strank. G. Pribičevič tolaži svoje pri ŽELEZNIČARSKI PROTESTNI SHOD ^ MESTNEM DOMU. Sinoči se je vršil v dvorani Mestnega ® ma v Ljubljani protestni shod soci»Iis ’ • •_ železničarjev in delavcev proti odpuS*u.v ‘ ;„v ka ljubljanske sekcije Saveza železničar] Jugoslavije, železniškega uradnik® J'jr J Stanko iz službe. Shodu je predsedoval s ,1 - T -v:*- ;________.1 inn ! lr.11f> PO~ 1>cUUJ1 u sprotno na podporo fabričnega večnimi spletkam in tarbanjami ovira .o zatQ j(j ratIi1kal^ejši od stalfna. 1 delo. In ce bi bil vsaj en realen razlog za J j govoričenje o bližajoči se vladni krizi! Po j vrsti vse prorokbe so padle v vodo. Bili so j verificirani vsi mandati, izvoljen je bil radikal Perič za začasnega in za definitivnega predsednika skupščine, odbita je bila obtožnica proti Vukičeviču in radikalen klub se je izkazal za enoten, da je veselje! Po vrsti sami porazi opozicije. In po vseh teh porazih, ko je bila opozicija po notah tepena, pa pridejo fantazije o temnih oblakih. Ali gospodje res mislijo, da je v Jugoslaviji prav vse postavljeno na glavo, da bodo največje nemogočnosti obveljale? — Sicer pa so nekateri voditelji prav drastično dokazali, da je vsa ta pisava njihovih listov klasično smešna, ko so zaprosili g. Vukičeviča, da jih sprejme v radikalno stranko. I11 to so storili kljub tistemu čudovitemu paktu z Radičem in kljub svoje besedi, da brez Radiča ne gredo v vlado. Besedolomstvo gospodov je pač znano dejstvo. Zalo pa se je g. VukiEevič tudi lepo zahvalil za njih ponudbo in jim povedal, da ima raje, če ostanejo lepo v opoziciji in kriče proti njemu, kakor pa da bi v njegovi stranki delali intrige. Taka je stvar in gospodje naj sedaj le še nadaljujejo s svojim fantaziranjem. — Italija in notranje politične razmere v Rumuniji. Iz Milana poroča neki švicarski korespodent zanimive podatke o stališču Italije do rumuuske politike. Vodilni politiki Italije si ne delajo nobenih iluzij in vedo, da ni na princa Karla mnogo računati. Je delavstva 111 staše na ta način, da izigrava največjega pri- sicer res, da ima Karol precejšnje simpatije jatelja g. Lj. Davidoviča, kateremu bo lepe- i za fašizem, toda njegov značaj je nestalen in ga dne naprtil krivdo, če se niso posrečili vrhu tega živi v — Parizu. Bratianu je po mnenju rimskega kabineta izrazit frankofil, dečim je general Aveerescu izrazit italolik Zato je Italija proti Bratianu-u, čeprav preveč odkrito tega noče kazati, ker ve, da je pozici- razni bloki V oči pa pada, da se zemljoradniški klub ne izjavlja za seljaško-demokratsko koalicijo. Njegova rezervirnaost nasprotno v mnogem zmanjšuje veljavo te koalicije. Vse kaže, da se tudi cn noče vezati s tako nezanesljivimi zavezniki, kakor sla gg. Radič in Pribičevič. Popolnoma razumljivo je, da zemljoradniki kot opozicionalci podpirajo vsako akcijo proti vladi, toda nočejo služiti nameram Radiča in Pribičeviča. Vsled tega se tudi oni obračajo na g. Davidoviča, ker samo na ta način bo mogla nastati kriza vlade, ki jo naravno vse cpczicijonalne stranke željno pričakujejo. Akcija g. Sv. Pribičeviča ni opasna za obstoj današnje vladne koalicije. G. Pribičevič ni politik, ki bi mogel izvesti kakršnokoli resno akcijo in pridobiti za njo resne ljudi, ker za akcijo velikega razmaha treba zanesljivih ljudi in politikov od veljave. drug Jernejčič, pripravljeni so tudi trije g°" govorniki in sicer: Ošlak, Makuc in inž. Gustinčič, vendar navzoči policijski funkcijonar ni dovolil besede inž. Gustinčiču. Poleg imenovanih govornikov sta še govorila Marcel Žorga in Kisovec. Vsi govorniki so povdarjali potrebo skupne organizacije vseh železničarjev, vehementno so napadali SLS, ki da je odgovorna za slučaj odpusta Stankota in ki vedno, ko PrJ[* na vlado, najpreje udari po železničarjiH-Narodne socialisti so nazvali z žulimi k naCt, dalje so se vrstili izrazi kot sliiniaa Soldati, gnila armada, lumpje, tatovi, najvišji državni funkcijonarji so v službi kapitalizma, današnja vlada skrbi le za svojo žlahto, delavstvo se ne bo mazalo z gnojnico, ki teče danes od najvišjega vrha dol, vsi meščanski listi so zgolj lajbžurnali, polni demokracije, ki pa je le prazna beseda in laž, hoče se delavstvu možgane zašraufat, teh nesrečni'1 grešnikov iz meščanskih strank od radikah?e do klerikalne stranke ne bomo mogli dar izpreobrniti, današnji kapitalistični^ 8}' stem je mrtvo truplo brez duše, današnja vlada je zgolj buržuazni ringelšpil, itd. Govoril je še odpuščeni uradnik Stanko, ki Je pojasnil vzroke svojega odpusta. Kako se rešimo stanovaoiske krize. Pomanjkanje stanovanj je nastalo zato, ker kienjenega uradnika in od državne stavbe, so pisarne posnemale medvojni običaj, ko so i Še bolje se občinam godi, kjer imajo velik se vojaški uradi začasno naseljevali po za- , državnega šolstva, bolnišnico ali^ kaj siic- tvorjenih trgovinah in podobnih prostorih. ! nega. Tudi ondi kriče, naj zida država, a sa- Zato imamo dandanes celo vrsto uradov, z j mi naj bi molzli. Nasprotno je vprašanje naših osnovno-soi-skih stavb v Sloveniji že zdavno povoljno rešeno; in soglašamo z mnenjem ministr. referenta Flere; ako nekateri krogi kriče proti finančnemu ministru, ki hoče varčevati, je to osebna demagogija, nič druzega. Kako ja Bratianu-a še tako močna, da ni računati z njegovim padcem. Italijani upajo, da bo vendarle nastal še za nje ugoden preobrat v Rumuniji in da bo potem Rumunija pričela voditi manj trankofilsko politiko in predvsem se oddaljila od Jugoslavije. — Oprostitev Ma-noilesca je sprejel italijanski lisk z zadoščenjem, ker vidi v tem poraz Bratianu-a. V splošnem bi bilo mogoče označiti italijansko politiko do Rumunije kot politiko čakanja na ugodno konjunkturo, ki bi omogočila Italiji diplomatsko akcijo za preorientacijo rumun-ske politike v smislu italijanske balkanske politike. = Hoj med opozicijo in vlado v Rumuniji. Na seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da bo vlada z vsemi silami branila sedanji režim. Ker bo kmečka stranka vsled prepovedi njenega kongresa v Albi J ulj i interpe-11 rala vlado, bo la stranko pozvala, da jasno pove stališče do vseh aktualnih vprašanj. Dokler kmečka stranka tega ne stori, ne bo vlada dovolila nobenega shoda kmečke j stranke. — Profesor Jorga nadaljuje svojo j akcijo, da doseže sodelovanje vse opozicije, j Voditelj kmečke stranke Manin je izjavil, da i je načelno za sodelovanje opozicije. Vsled \ slabih izkušenj pa se za skupen nastop opo- i zicije ne ogreva preveč. General Averescu je , izjavil, da je njegova stranka za sodelovanje. — Strankarsko časopisje pozdravlja izklju-Vse komunistično časopisje »Sedmi vrček že pijem, tako me je ujezila žena. Pa naj kdo reče, da ni žena luksuz. I. P.: PISMO IZ VINODOLA. vratini na cesto, ko so bili prej po nadstropjih poleg šefovega stanovanja. Dalje se je po vojni veliko podeželskega ljudstva preselilo v mesta; pomnožilo se je število vdov, pomnožili so se člani raznih poklicev- itd. Žu- ( I anstva naj bi današnje stanovanjske izkaze t primerjala z onimi iz leta 1914, in takoj bi : spoznali razliko. — Seveda, če jih sploh j imajo! Zidati mora oni, ki od najemnikov živi ! . ... in to so naša županstva. Marsikateri kraj bi j ali lesene, ali slamnate, kar znači dobrodus- hipoma postal borna vas, da nima uradov, i uost ljudstva, ki drugim več da, kakor sebi ^rezko poglavarstvo, sodišče, davčni urad, j zmore. pošta in drugi, niso produktivna podjetja, u J Zato je po deželi, v mestih in vaseh med i diktaturo proletai lat-a m imajo 10—12 družin, 20 do 30 oseb in priva- i posestniki prav veliko resnega nezadovolj- so že postala šolska bremena visoka, čutijo i eitev Trockega. _ . zlasti po deželi in v mnogih vaseh so le tri i pozdravlja izključitev Trockega Z je stavbe z opeko krite: cerkev župnišče in ve- j va. Sovjetski tisk povdarja, da mora jk*da liko šolsko poslopje, vse druge strehe so I v stranki železna disciplina m zato strank. - * „. ■. « i v j nikakor ne sme postati neke vrste klub za ‘ debato ali parlamentiranje. Ostro dokazuje jej k e hoče o Novemu uradu obljubljajo zlate gradove, leto kasneje se ne brigajo več in marsikatera pisarna je nameščena v ' novauju, mesto v pisarniških prostorih; ve-krat pa vidimo naše urade po kakin Kitu ščih, da ni častno ne za urad ne za državo in najmanj za občino. Pa kriče, naj zida država, da bi imeli dvojni dobiček: od pri- vala razsipnost, a odgovoril je, da je dan- j čitev Trockega iz danes — tak običaj! Po novem so občine j dolžne preskrbeti stanovanje ne le vodji, ' temveč vsemu učiteljstvu, kar je prav in potrebno, če stroški niso pretirani. Toda prav tako je prav in potrebno skrbeti za uradniška stanovanja, a za te se ne briga ne občina, ne oblast, ne država. Ob osmi moraš biti v pisarni, a spati smeš pol ure daleč nato sovjetski tisk. da je hotel Trocki uničiti ''Maturo proletariata in ustanoviti nekakšno meščansko demokracijo. Če bi komunisti dopustili, da osnuje Trocki drugo stranko, poleni ne bi bilo mogoče preprečiti, da nas . -nejo še nove stranke. Zato je hilo tre P. Trockemu nastopiti ostro in zato je komunistične stranke sa-m°-PNajboljttaSizu udani Albanci. Generalni sekretariat zunanjega Fašija je imenova pet A bancev za častne člane, ker so pokazali izredne simpatije za fašizem in udano občudovanje za Mussolinija. Ti čudni albanski^ patrioti so: albanski zunanji minister Vnoni, albanski poslanik v Rimu, podpredsednik al- »Jest teče u vinu i ulju, gdje teč* gdje nema kamena i gdje imade vode. Ali šteta je, što kamena j*na previse, a vode premalo, J® treba. Srečna, obečana zemljo, iv oj je kum glad!« Dr. Ivan Pregelj: Božji Medaši. Kraljeviča, Crikvenica, Selce, Novi — vse to zda spi. Okna hotela ra mnogih hiš so zaprla iu bodo zaprta čakala preko zime, da i-osiio zopet pomladno solnce. Pretekla sezo; !ia jg bita za vse te kraje sijajna. Sam majhtl’ Novi je štel preko 900 letoviščarjev. Tudi vsa druga letovišča so bila prenapolnjena. Zat° ni čuda, da se v teh krajih mnogo gradi in da rastejo nov evile iz kraških tal. Toda tam zadaj za temi kraji je drugače-Tam se ne grade nove hiše, ampak innog0 še ne prestare, razpadajo prazne in zapuščene. Velike in lepe so te vasi, ki leže oo pobočjih primorskih hribov. Prav take zg*^' daje, kot so naši kraji tam na Krasu. Se z.' na, Šl. Peter, Dutovlje in drugi. Take hib£ taki visoko obzidani vrtovi in taki tudi j je: od kamenja utrujeni in zdelani. Samo kve so tam na našem Krasu lepše. Eno uro sem hodil peš iz kraja v kraj,^ sem na vsem tem potu sretal na de . „Palitika“ croti zw S'*veni e z mo,!em V »Politiki« se je oglasil neki »prijatelja Sloveenije, ki skriva svojo ljubezen pod šifro P. in objavil članek o zvezi Slovenije z morjem. Navidezno je članek silovito učeno pisan, joda vsa ta učenost ima samo en namen, da ie plašč za nelepo propagando proti zvezi Slovenije z morjem. Zakaj zahtevamo Slovenci zvezo z morjem? to vprašnje odgovarja g. P. s trditvijo, da ®ajo vse tri projektirane proge samo en ™ii da pomagajo dvigniti lesno bogastvo kneza Auersperga, kneza Thurn-Taxisa in f>rofa Gitzija. Za vsakega teh nemških veleposestnikov da je izgrajen en načrt. Ko je izpustil g. P. to nesramno kleveto. Pa se spravi na analizo vseh treh načrtov. > eveda so vsi trije načrti za — nič in država za izgradnjo teh slabih načrtov ^,milicnov, da pridejo tuji veleposestniki . enarja. Modrijan »l-olitike« predlaga zato ,. ® progo, ki naj gre iz Ribnice in samo 10 _ °®elr°v od italijanske meje. Tako bi zve-kopal en'^e z mol'iem V3a'i definitivno potu J.° je ves njegov namen, ki ga na koncu 1 razcdene, ko resno svari pred prena-fe jenjeni in zato svetuje, da se gradnja zveze ovenije z morjem sploh odloži. ...a koncu svojega intrigantskega članka pa tira P. neko primero ameriškega inžener-ja o ekonomiji pri gradnji železnic. Če nam- reči, da Sloveniji sploh zveze z morjem ni ga, potem ni treba kupiti štirih jardov, ker bi se jih slučajno dobilo po ceni. Vprašanje pa je povrhu, če ta človek ne rabi bolj hlače ko plašč. S tem misli modrijan iz »Politike« reči, da Sloveniji sploh zveza z morjem ni potrebna, ker nam so še potrebne spodnje hlače. . , . Da smo mi Slovenci spodnjice ze imeli je stara stvr ian imeli smo tudi hlače in plašč, ker smo imeli dve prvovrstni zvezi z morjem in sicer na Reko in na Trst. Z rapallskim ugovorom pa smo izgubili obe zvezi, ker je bil slovenski interes žrtvovan za blagor vse države. Od tedaj pa je nastala obveza države, da nam zgradi novo zvezo z morjem. In to je država tembolj dolžna, ker od Slovenije pobila tako ogromne davke, da nam bo kmalu v resnici slekla še zadnje spodnjice. Taka je stvar, ki je pa ne razume samo nad vse egoističen »prijatelj« Slovencev, kakor je famozni g. P. iz »Politike«. Za svoj nebratski neastop proti zvezi Slovenije z morjem bi ta g. P. zaslužil, da bi niemu potegnili spodnjice doli m ga prav pošteno našeškali za njegove nebratske be-sede Čudimo se pa »Politiki« da daje mesto takšnim protislovenskim člnakom. Ali bi nas hotela tudi »Politika« prepričati, ta tam doli ni zmisla za slovenske interese. K nad dimi politiki. Otvoritev novih skupščinskih zasedanj ie javnosti pokazala, da bo delo v naši poli-ucni sredini že zanaprej zagrizeno in neetično. Opozicija, ki ni nič odnehala s svo-10 prejšnjo grobo taktiko, tudi sedaj z vso ■ uo napada vsak korak vladne večine brez Pomisleka, če je ta korak državi koristen ali *fe- S sistemom splošnega obsojevanja, s po-jabo brutalnih izrazov člani nevladne stranke uporabljajo vse one geste, ki zopet prikujejo slab izraz naše parlamentarne poli-'1Ke- In če se upoštevajo njihovi manevri samo za t0, da zadobe moči, takrat se jasno vjdi, da je dogma celi tej politični akciji — vladati nad nedolžno maso brez ozira ali je to 23 državo dobro ali ne. v pa, ki vemo, da je mnogo, mnogo vpra-na reševanju, mi moramo brez milosti Osoditi vsako tako postopanje, ki ni v skla-z interesi našega naroda. Država pričakuje cd narodnih voditeljev dela, a vsako 'Jinovo brezsmiselno postopanje se zazuamu-Je s krvavimi računskimi sledovi na goli kozi finančno padlega meščana. On bridko plačuje in to plačevanje bo našlo upravičen unor v nezaupanje ravno do onih ljudi, ki širijo zlo in bedo. Kajti, ali se more upravičiti delo, če od naroda najbolj bogato plačani ljudje ne izvršujejo svojega posla tako kakor je treba. Narodni zastopniki so pravzaprav niso gospodarji, temveč sluge svojega naroda. Na zadnjih volitvah pa se je skušalo kolikor toliko razčistiti najmočnejšo stranko v državi. Uspeh v tem oziru ni bil popolen, ali vendar večji od pričakovanja. Čutimo dolžnost, da se razvije akcija za čiščenje ostalih strank. Nove volitve bodo zamogle v tem mnogo odložiti. Ne zdi se potrebno vprašati, bo-li to komu po volji, a nujno je naglasiti, da je tudi ta izzvani moment že nastopil v polnem stanju. Z vnemo se bo vršilo delo za dobrobit domovine in za čuvanje jedinstva, a osebni interesi bodo odbiranjem v ozadje kot nevarni oziroma kot prptidržavni. In takrat se bo eno gotovo zgodilo: narod bo vzkliknil, da se je otresel svojih laži- | prijateljev. j Nemanja Pavlovič. Zmaga razsodnosti in uvidevnosti na kranjskem rotovžu V sredo, dne 16. t. m. se je vršila pod predsedstvom župana Cirila Pirca občinska proračunska seja za leto 1928. Proračun, ki je bil izpostavljen določen rok meščanstvu na upogied, je izkazoval zelo visoke številke v Matkih namreč Din 957.401.46, kar nam je V s manJ umljivo, ker je ravno danes čas ■'plesne gospodarske in socijalne krize, ki jo ‘Udi kranjsko meščanstvo na svoji lastni kozi P>'av mečno občuti Ker so nam danes ze državni davki precej visoko odmerjeni, bi vendar morala občina gledati in paziti na to, da davčne moči svojih občanov preveč ne izkoristi, ali kar je še bolj pogrešno, davčne ®oči enega samega stanu. Nismo namreč Proti napredku mesta, da bi se pa za take nove pridobitve, ki niso glede svoje nujnosti Qa prvem mestu, iztisnili iz rok meščanstva znnja para tako, da bi bil ogrožen razvoj ali pa še celo obstoj njihovega gospodarstva, kaj takega pa se ne sine zgoditi. Danes jo tas štedenia, dela naj se ie to, kar J« nujno potrebno! l- ^islu sta pri proračunski seji nastopili manjšinski skupini: gospodar, stranka in SLS, ki sta si z svojimi temeljitimi, resnimi in uvaževanja vrednimi predlogi ter obenem s svojim globokim socijalnim pojmo-. vanjem, pridobili simpatije in priznanje tudi uokaterih uvidevnih članov večine. GS in SLS nista hoteli ovreči proračuna, to nikakor ne, hoteli sta le črtati in spremeniti nekatere postavke proračuna, tako da bi bil ta na bolj realni podlagi. Glasovalo se je od postavke do postavke. Prva postavka, ki je naletela na odločen odpor manjšine, je bila »Novo javno mrzlo ko- pališče«, za katerega pa večina ni imela pripravljenih nobenih načrtov. Ni se niti vedelo ali naj se postavi kopališče na Savi ali na Kokri. V debato je posegel odbornik dr. Šiler, ki je v markantnih izvajanjih pobijal neopravičenost te postavke. Povdarjal je, da bi bilo bolj umestno, če bi mestna občina zgradila toplo in solnčuo kopališče, kar bi bilo iz higijenskega in socijalnega stališča posebne važnosti. Ta prepotrebna naprava že sama kriči po realiziranju vsled vedno večjega naraščanja delavskega sloja, ki nima kakor kranjski bogataši svojih kopalnic. Njegova izvajanja pa je nazval gospod župan absurdna (!). Iz katerih razlogov se je tako izrazil, to prepuščamo v premišljevanje njemu samemu. Dalje je omenil odbornik dr. Šiler, da je sedaj prva skrb občine, da postavi novo ljudsko šolsko poslopje, realiziranje mrzlega kopališča pa bi gotovo močno prekašalo postavko, ki je bila postavljena v proračun; takega bremena pa bi mestna občina seadj ne zmogla. Njegove besede so našle odmev v glasovanju, Čigar rezultat je bil, da se je znižala postavka 50.000 Din na 10.000 Din za even-tuelne priprave. Postavka vodovod na Gorenji Savi 20.000 dinarjev se črta, ker še mesto samo nima dovolj vode. Sklad za novo ljudsko šolo 180.000 Din. Sklep soglasno sprejet. Prispevek za ustanovitev in nastanitev tkalske šole 40.000 Din. Tudi ta postavka je propadla. Gospodje, ki si kar na hitro roko izmišljujejo take šole niso v teh stvareh gotovo nobeni strokovnjaki. Kdor dobro pozna dejansko stanje industrije pri nas in kdor je pogledal nekoliko čez plot svoje domovine ter videl kako in na kakšni podlagi se ustanavljajo drugod take šole, je bil predlog večine naravnost indiskutabel. Gospoda, preveč lokalnega patriotizma škoduje! Nehote mi prihaja na misel primera o žabi in volu na travniku. Ta in ona postavka se more zopet spremeniti ali znižati. Nekaj nezaslišanega?! Gospod župan postaja nervozen ter se huduje nad člani večine, ki glasujejo z opozicijo. Je že res gospod župan, disciplina stranke je lepa stvar ter je na mestu, kadar je na mestu. Včasih pa se pod plaščem strankine discipline skrivajo vse mogoče reči. Po svetu so tako včasih dogaja, je pač čas tak, kaj hočemo? Več od discipline pa je gotovo prosta volja in razum vsakega posameznega. In to ima vsak, da jo uporabi, ne pa da oboje žrtvuje strankarski disciplini. Postavka živinozdravniku za ogledovanje v mestni klavnici se je znižala od 28.000 Din na 18.000 Din, prebitek pa se je porazdelil na inicijativo odbornika dr. Šemrova mestnemu ekonomu in policijskim stražnikom, ki so bili pri dosedanjih plačah tega poviška potrebni. Na predlog opozicije je bilo votiranih 15 tisoč dinarjev za Gasilno in reševalno društvo v Kranju. Pri cestah in sličnih postavkah je bilo prihranjenih 15.000 Din. Ravno, ko bi imela priti najvažnejša točka proračuna na dnevni red, to je točka o kritju izdatkov je občinski svetovalec dr. Beno Sabothy, mož, ki ima besedo »delo« vedno na jeziku, pokreniv akcijo za odstranitev dela večine iz sejne dvorane, s tem da se je prvi odstraniv. Tako je bila onemogočena nadalj-na sklepčnost seje. Proračunska razprava je tako jasno dokazala, kako potrebna je v Kranju opozicional-na gospodarska stranka in kako dobro so storili oni volilci, ki so zaupali svoje glasove tej stranki. Obenem pa je bila proračunska razprava tudi častno izpričevalo sposobnosti zastopnikov gospodarske stranke, da so njih predlogi obveljali, pa čeprav so izhajali od manjšine. . . To bodi zlasti povdarjeno. DELAVSKA ZBORNICA ZA SLOVENIJO IN NJENO KULTURNO DELO. (Iz poročila prosvetnega odseka Delavske zbornice.) Po vseh prestanih začetnih težavah se je lanskega leta razširila delavnost delavske zbornice, zlasti pa njenega kulturno-prosvet-liega odseka. Posamezni klubi Delavske zbornice so sicer sprva več ali manj dvomili v plodovitost odsekovega dela, boječ se, da bodo predvsem strankarska nasprotstva zavirala delovanje in razvoj splošne delavske ustanove. Ali že po enem letu se je moglo ugotoviti razveseljivo dejstvo, da dvomi niso bili povsem upravičeni, in da se je v marsikaterem oziru dosegel marsikak tudi večji uspeh. Najvažnejše delo pa je vsekakor delavska knjižnica in čitalnica v Ljubljani, ki je štela cb otvoritvi septembra meseca leta 1926 S100 knjig, danes pa šteje že preko 6200 knjig. Promet v knjižnici od 15. septembra 1926 do 1. oktobra 1927 je bil sledeč: Obiskovalo jo je 5076 članov. Izposodilo se je 10.145 knjig. Denarnih dohodkov je bilo 13.119 dinarjev. Knjižnični promet je začel tudi razveseljivo 1 naraščati in to zlasti po tem, ko se je izpo-j polnila slovenska knjižnica in ko je prosvet- 1 ni odsek obogatil nemško leposlovje i. nnj-nevejšimi deli. Kaj ljudje najrajši čitajo? Vsakega bo zanimalo, kake knjige ljudje najrajši čitajo. V leposlovju so v slovenščini najbolj priljubljeni (številke v oklepajih pomenijo, kolikokrat so bila dela dotičnega pisatelja izposojena): Ivan Cankar (250 in sicer največkrat »Hlapec Jernej«, »Zgodbe iz doline šentflorjanske«, »Moje življenje«); Josip Jurčič (120, največkrat »Deseti brat«); F. S. Finžgar (99, največkrat »Pod svobodnim solncem«); Jan. Kersnik (83); Franc Remec (77); Rado Murnik (48); Podlimbarski (47). Njim slode: Kraigher, Kvedrova, Pregelj. Milčinski, Tavčar. Slovanski pisatelji. 1. Sienkicwicz (221, največkrat »Z ognjem in^mečem); 2. Dostojevski (102, največ »Po-i nižani in razžaljeni); 3. L. Tolstoj (83); 4. | Aleks. Tolstoj (54); 5. Gorki (46, največ »Mati«); 6. Gogolj (35, največ »Taras Buljba«); ■ 7. Zeyer (35). Njim slede: Gjalski, Lermontov, Puškin, Andrejev, Prus, Chocholonšek. Drugih narodov. 1. Jack London (245); 2. Burroughs (162, Tarzan); S. Dumas (149); 4. May (132, čita mladina); 5. Boccaccio (124), 6. Spillman (94, mladina); 7. Marogat (85). Njim slede: Haggard, Kirchsteiger,” Kerne, Caboriau, Hlieff, očakajo,’da bo od izvršnega odbora v Beogradu post w-Ijene kandidate in namestnike naznanilo potom dnevnih časopisov, kar se zgodi čimprej. SPREHODI PO TIVOLSKEM GOZDU so pravi užitek za vsakega Ljubljančana, so-sebno pa za starejše gospode, ki hvalijo tam vsaki dan na sprehod. Gospod Heinic, v čigar področje spada uprava Tivolskih nasadov sploh, bi vsem ustregel, ako bi več pozornosti obračal na pota v gozdu. V času, ko bi se brez posebnih stroškov dalo osnažiti in popraviti pota, naj to stori. Ko je zadnje dni zapadel sneg, bi se ga lahko z brezovo metlo pomedlo, sedaj je pa zmrznjen, in pota so težavna. — Vsaj pot skozi gozd do spodnjega Rožnika bi se dala urediti, da bi ne drčalo šetalcem po zmrznjenem snegu. Naj gre gozdar v pravem času pogledat, kaj je treba, in vse bo v redu. Pričakujemo, da se bo tudi tu enkrat napravil red. dva moška: enega starčka in enega dečka, ki je vozil voz. Srečal pa sem mnogo ?*r*sk, starih in mladih. Vse so nosile na urbtii; vodo v lesenih brentah, drva, ali pa 's.eno- Kot živina težko obložene so bile in 'Saka je bila oblečena vse črno od glave do noS< kot da je vsaka vdova v prvih mesecih P° smrti moža. To pomanjkanje moških in ie črne obleke žensk, to me je osupnilo in zanimalo. Spraševal sem po vzrokih in zvedel, da so meški po večini v Ameriki in Avstraliji, žene pa, da takoj, ko odide mož v tuji svet za kruhom, oblečejo črno odelo. Tu res ni drugih barv, kot siva in črna. Zemlja je siva od kamenja, ljudje pa so črno odeti. V poletju so te vasi, tako so mi pripovedovali, kot izumrte. Moških tudi po zimi ni doma, ker so daleč, ženske pa gredo ali v hribe, kjer se nahajajo krompirjeva polja, vinogradi in šume, in kjer pasejo živino. Ali pa gredo daleč odtod v Srem in Banat delat na velika posestva, odkoder se vrnejo jeseni s Prisluženim denarjem in koruzo. Res, čudovito delavno in na trpljenje navajeno ljudstvo! Po vaških gostilnah je bilo zadnje dni nenavadno živahno. Kot lastavice zdaj jeseni so se zbirali sami mladi ljudje. Mnogo jih je bilo, vsaka vas jih je vrgla nekaj. Vsi so bili mladi in zdravi, še ni dolgo, odkar so slekli vojaške suknje. Zdaj pa so imeli vsi športne ] cepiče na glavah. Ko pride tukajšnji fant k ’ dekletu v vas s športno čepico na glavi, tedaj dekle zaplaka, ker ve, da je njena ura odbila. Fant se pripravlja v Kanado ali Avstralijo. In res, samo par dni so pohajali tu po gostilnah in se pomenkovali in posvetovali, potem so pa odšli. Vasi so se še bolj spraznile; v nedeljo pa je bilo videti v cerkvi še več črno oblečenih žen in deklet. Mar se udovi tudi zaročnica, ljubica? Pravijo, da leži po bankah in hranilnicah mnogo amerikanskega denarja, ki je last tega ljudstva. Pa pravijo tudi, da ta denar nima posebnega blagoslova. Mo ž se vrne, toda do dela po kameniti zemlji mu ni. Gostilno odpre ali trgovino, hišo pa si po amerikan-ski olepša in uredi. Le redki so, ki najdejo v tem svoj obstanek. Navadno traja ta obrt ali trgovina samo par let, dokler je kaj amerikanskega drobiža. Ko tisti izgine, se trgovina zapre; z zadnjimi ostanki odrine tudi gospodar nazaj. Mnogokrat se mora za pot zadolžiti. Zato se najde po teh krajih tako mnogo zaprtih trgovin in mnogo zapuščenih hiš, katere propadajo da se z njih zidov ruši kamen od kamena. Kar je tu trgovin so povečini vse v poslovnih zvezah z Ljubljano. Mayer, Urbanc, Hedžet-Kcritnik, Šarabon in druge ljub-j Ijanske veletrgovine so tu znane. Pot tukajšnjega trgovca pa ne polje v Zagreb, temveč v Ljubljano, katero dobro |vozna. To so kraji Frankopana. V Bribiru stoji , sredi vasi na griču razvalina nekdanjega njih i gradu in v eno uro hoda oddaljenih Grižanih strmi proti nebu razvalina njih nekdanjega gnezda. Jelislava, nesrečna celjska grofica, je sanjala mladostne sanje pod tem nebom nedaleč od morja in nedaleč s snegom pokritih hrvatskih gora. Oblastno središče teh krajev je v Karlovcu in meji na našo ljubljansko oblast. Poštne razmere z našimi oblastnimi sosedi so pa take, da traja tri dni, da dobiš pozdrav iz Ljubljane, tvoj odgovor pa hodi tudi tri dni nazaj v Ljubljano. Po prosvetnih organizacijah, ki delujejo v teh krajih, moreš soditi tudi na politično pripadnost prebivalstva. Po večini so vsi ene politične vere — radičevske. Le inteligenca se nagiba k Davidoviču. V vsakem večjem kraju se nahaja sokolsko društvo, v mnogih celo po dve — Hrvatski in Jugoslovenski So-hol, med katerima je pa skoraj tako nasprotja ,kot pri nas med Sokoli in Orli. Vsa ta r ckolska društva imajo v večini lepe prostore, ali celo lastne domove, manjka jim pa izvežbanih vaditeljev, zato tehnično delo v večini počiva. Jesen1 je lepa. Poleti je suša tu neusmiljeno gospodarila. Zdaj pa imamo navadno en lep in en deževen dan. Ceste so široke in od dežja izprane, zato so potovanja v lepih dneh v j I toh krajih prijetna. Mnogo sem hodil po teh : cestah in premišljeval o tej zemlji in teh lju- j deh. Tako se mi zdi, da je tukaj v gospodar- I skem, političnem in kulturnem oziru tako, kot je bilo po naši slovenski zemlji pred tridesetimi leti. En majhen kos našega Kreka, en rahel vetrič njegovega duha, samo nekaj kapelj njegove srčne ljubezni — pa bi bila ta zemlja prerojena in to ljudstvo poživljeno in vzbujeno. Na pokopališčih v Bribiru sem stal. Pokopališče leži sredi vasi pod cerkvijo na treh terasah. Sprva sem se čudil, da je tako malo grobov na tem idealno ležečem polju smrti. Kmalu pa mi je prišlo spoznanje, da so grobovi teh ljudi raztreseni po Ameriki in Aleksandriji. Tu. po teh domovih so samo še ognjišča, na katerih se kuha krompir in polenta, beli kruh pa peče samo ob največjih praznikih. •Med vaško inteligenco sem sedel v gostilni. Gcspod kaplan je živahen dečko; njegov šef, gospod dekan je star gospod Slovenec; gospodična poštarica je najlepše dekle v Vi-nodolu. Ko sem sedel med njimi in se raz-govarjal, se mi je zdelo, da sem pomaknjen nazj v čase našega Jurčiča. Drugače, kot jih je on slikal, bi jih tu ne mogel naslikati. l)asi je od njegovega časa že tisoč in tisoč neviht spralo kamenje po teh gorah in dolinah, in je svetovna vojna prinesla v te kraje toliko trpljenja, da se je pod solzami do smrti izstradnaih obrazov topilo kamenje ... Stran 4. maram«—■ Dnevne vesti. — Javna zahvala. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice izreka vsem svojim podružnicam, vsem prosvetnim društvom in organizacijam in vsem posameznikom širom Slovenije svojo iskreno zalivalo za učinkovite manifestacije ob priliki sedme obletnice žalostnega rapallskega dne. Posebno zahvalo izreka vrlemu slovenskemu učiteljstvu, temu največjemu svojemu podpiratelju, da se je tudi tokrat odzvalo prošnji Jugoslovenske Matice ter z besedo in dejanjem podprlo njeno narodno - obrambno delovanje. Za pomoč in sodelovanje se dalje zahvaljuje vsem predavateljem in govornikom, ljubljanskim drugim ženskim društvom in dijaštvu za požrtvovalno zbiranje prispevkov, trgovcem, ki so okrasili svoja izložbena okna dnevu primerno, našemu časopisju, ki je tako mogočno podprlo to našo akcijo ter vsem, ki so prispevali za cilje Jugoslovenske Matice in na kakršenkoli način sodelovali pri teh manifestacijah. Ob tej priliki prosi Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani vse svoje podružnice in druge organizacije, ki so priredile zbirke na korist Jugoslovenske Matice, da mu nakažejo nabrane vsote, ki se bodo objavile v časopisih. — Konferenca tajnikov trgovskih zbornic. Te dni se bo vršila, na vzpodbudo beogra)-ske trgovske zbornice, konferenca tajnikov vseh trgovskih zbornic v naši državi. Na tej konfcrenci naj se določi dan, kdaj naj se vrši kongres vseh trgovskih zbornic naše države. Na kongres bodo povabljeni iudi narodni poslanci, da dobe na ta način vpogled v najvažnejše gospodarske probleme. — Uradniški zakon. Prosvetni minister je izročil^ pravosodnemu ministru elaborat glede izpremembe uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi, nanašajoč se na profesorje in učitelje srednjih šol. — Stavka na zagrebški veterinarski fakulteti. Predvčerajšnjim dopoldne so priredili dnaki na zagrebški veterinarski fakulteti veliko protestno zborovanje proti nameravani ukinitvi fakultete. Na zborovanju je bila sprejeta obsežna resolucija, ki jo predloži posebna deputacija na merodajnih mestih v Beogradu. Končno so proglasili dijaki v znak protesla zoper nameravano ukinitev fakultete tridnevno stavko, ki se konča jutri opoldne. . — Preustroj vajeniških šol. Minister trgovine in industrije je izdal odlok, s katerim se imajo večerne vajeniške šole pretvoriti v dnevne obrtne šole. — Zgradba vajeniškega doma v Osijeku. Trgovska in obrtna zbornica namerava sezidati v Osijeku vajeniški dom. Dan se bo postavil v spomin na 75 letnico trgovske in obrtne zbornice. Prošnja za dovoljenje zi-dania je že vložena pri pristojnem sreskem poglavarstvu. — Za »Slovensko Stražo« so 9e zbrali o priliki rapallskega dne sledeči prispevki: Kat. izobraževalna druStva so nabrala: Reteče pri Skotji Loki 93, LeSe 20, Borovnica 83, Ljutomer 100, Vrhnika 1292 Din. Naše-mu pozivu so se odzvale sledeče občine: Pobrežje pri Ptuju 50 Din, šmarca pri Kamniku 50, Janževski vrh - Orlica 100, Lancova vas pri Ptuju 25, nadalje so darovale za Sloven-Siko Stražo: Po 200 Din: Loka pri Zid. mostu, Dev. Marija v Polju, Kolobjo, po 100 Din: Rakek, Murska Sobota, Vič pri Ljublj., Hajdina pri Ptuju, Št. Dj pod Turja.koin, Struge Ježica, Turjak, Grosuplje, Prečna pri Novem mestu, po 50 Din: Zminec, Čermljenšak, Dolnja Lendava in Kotlje pri Guštanju 30 dinarjev. Za Slovensko Stražo sta darovala: gdč. Danica Potokar, učiti Ajdovec 10 in Friderik Sternad 20 DiB. — Resolucije, ki smo jih že prejeli, objavimo, ko zberemo celokupni materijal. Občine in društva, ki Be še niso odzvala našemu pozivu, prosimo da store svojo dolžnost pri prvi priliki. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvalaI Želimo, da najdejo čimveč posnemalcev. Zbirajte za Slovensko Stražo vsepovsod in pri vsaki priliki! -r Slovenska Straža, Miklošičeva cesta 5. — Podružnica Jugoslov. Matice v Zagorju ob Savi priredi dne 20. nov. 1927 ob pol 20. uri muzikalni koncert v dvorani Sokolskega doma. Vas vse, ki čutite s trpečimi najvljudneje vabimo k naši prireditvi. — Odbor. — Promet z božičnim idrevesci. V zadnjih letih sc je razširila s pomnoženim povpraševanjem po božičnih drevescih njih prodajo in torej tudi sečnja v obsegu, ki vzbuja resne pomisleke glede varstva naših smrekovih gozdov. Zato je izdal veliki župan ljubljanske oblasti naredbo, s katero odreja, da se v nedoraslih gozdih ne smejo sekati mlada iglasta drevesa za božična drevesca, ako bi se s tem razvoj ali obstoj teh gozdov ogrožal ali oviral. Obenem se odreja, da mora imeti vsakdo, ki v večjih množinah prodaja ali izvaža božična drevesca, pri sebi potrdila županstev onih krajev, odkoder so se ta drevesca pripeljala ali izvozila. Prestopki teh predpisov se bodo kaznovali. — Tujci v Splitu. V prvi polovci t. m. je bilo v Splitu 2064 tujcev in sicer: 1916 Jugoslovanov, 64 Avstrijcev, 34 Italijanov, 18 Nemcev, 16 Cehoslovakov, 3 Poljaki, 3 Ma-djari, 5 Rusov, 2 Albanca in 3 iz drugih držav. Slovensko planinsko društvo opozarja smučarje in zimske turiste, da so tudi pozimi otvorjene in oskrbovane sledeče postojanke: Hotel Zlatorog in hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Valvazorjeva koča pod Stolom in v Kamniških planinah poleg Doma v Kamniški Bistrici in Doma na Krvavcu že tudi Koča na Veliki planini, Erjavčeva koča na Vršiču (Kranjska gora) je otvorjena in oskrbovana vsako soboto in nedeljo ter na praznike in na dneve pred prazniki. Za druge planinske koče se dobi ključ le za skupine pod vodstvom zaupnikov. Tozadevne informacije daje Osrednji odbor SPD v Ljubljani in Zimsko-športni savez v Ljubljani. — Razpis osnovnošolskih učiteljskih mesi. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti je razpisanih 221 službenih mest. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 30. novembra pri pristojnem šolskem upraviteljstvu. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 116 z dne 16. t. m. — Iz naše vojne mornarce. Admiral Dragotin Priča se vrača, razrešen svoje dolžnosti kot adjutant kralia Aleksandra, v službo k mornarici. Prevzel bo komando nad vso našo vojno mornarico. — Ločitev zakona na Angleškem. Število zakonskih ločitev na Angleškem se je v letošnjem letu dvignilo. Odkar je namreč na Angleškem uveden zakon, s katerim je dnevnemu časopisju prepovedano objavljati poročila o razpravah o ločitvah zakona, število ločitev narašča. Predno je bil ta zakon uzakonjen, se je marsikdo raje pokoril, kot pa, da bi bil doživel razne javne škandale. Pred svetovno vojno se je na Angleškem razporočilo povprečno 656 zakonskih parov. Od leta 1916—1920 je število razporok naraslo na 1510, od 1921 — 1925 na 2734, v letošnjem letu pa že na 3500. — Železniška nesreča pri Šibeniku. Na progi Šibenik—Perkovič, med postajama Šibenik—Dabra se je pripetila železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Iz dosedaj neznanega vzroka je skočil mešani vlak s tira. 6 tovornih voz je popolnoma uničenih. Po večurnem težkem naporu so očistili progo in vpostavili promet. — Volk raztrgal pastirja. V okolici nekega sela v bližini Mostara je pasel Je dni deček Pjero ovce. Priklatil se je volk, napadel eno od ovac ter jo hotel raztrgati. Deček je, hoteč ovco rešiti, napadel volka. Volk je ovco izpustil, navalil na dečka ter ga raztrgal. — Starec ustrelil 7 letnega dečka. V vasi Biteiič blizu Senja je te dni ustrelil starček Damjan Džafič 7 letnega dečka Mirka Džafiča. Starček je streljal na prašiča, pa je po nesreči zadel otroka. Mirko je bil pri priči mrtev. — Konec zagrebške afere. Kazensko postopanje zoper tajnika zagrebškega narodnega gledališča Kulundžiča in njegovega soobdolženca carinika Mihajla Turkoviča je usJavljeno. Izkazalo se je, da nista zakrivila ničesar kaznivega. — Velike insolvence v Vojvodini. V Bački Topoli sta poslali insolvenJni tvrdki Gera Horvat, trgovina z manufakturnim blagom in Josip Guba, pasi., v Stari Kaniži pa tvrdka Josip Sabatos. Pasiva znašajo pri prvi tvrdki 2,000.000, pri drugi 1 in pol milijona, pri tretji pa 600.000 Din. — Zopet katastrofalna nesreča na morju. Te dni se je pripetila nedaleč od Bombaya zopet katastrofalna nesreča na morju. Vsled silnega viharja se je obalni parnik »Tutu-ran« potopil. Od 84 potnikov in 54 mož posadke se je rešilo po dosedanjih vesteh samo 7 oseb, vs ostali so utoniti. — Strahovita lakota na Kitajskem. Vsled neprestanih vojnih operacij je nastala v ki- JkkoiJ Pletenine e to ■namko ao najboljše I Telovniki sa dame ln gospode. — ŽemperJI, puloverji, kostumi. tajskih pokrajinah Shantung in Chili v poljedelstvu popolna stagnacija, vsled česar je nastala strahovita lakota. Poginilo je že na tisoče ljudi. — Stolp katedrale v Firenci v nevarnosti. Stolp znamenite katedrale v Firenci je v < nevarnosti, da se zruši. Oblasti to sicer ta- . je, vendar pa se že postavljajo odri za restavriranje stolpa. — Dva nevarna odmetnika ubila. V vasi Nikoliče v okolici Skoplja so ubili kmetje dva nevarna odmetnika Selam Abdul-a in Kemala Brankoviča. Selam je bil na mestu mrtev, dočim je Kemal pobegnil. Pri zasledovanju so ga našli kmetje mrtvega v gozdu. Smrt je nastopila vsled izkrvavenja. — Upor na angleškem parniku. Kot poročajo iz Viga (Španija), je izbruhnil v tamkajšnji luki med mornarji na angleškem parniku »Armistice« upor. Mornarji so navalili na oficirje, raztrgali v pisarni vse spise ter izropali blagajno. Neki strojnik španskega parnika »Alberto« in več mornarjev angleških parnikov, ki so skušali upornike pomiriti, so bili tepeni. Kapitan je zaprosil pri konzulatu in pri obalni policiji za pomoč. Policija je upornike obvladala. 8 upornikov od 15 je bilo aretiranih in vrženih v zapor. — Kulturni nivo vsakega naroda se kaže iudi v zanimanju do originalnih slik in kipov. 2al tega med Slovenci ni opažati v zadostni meri. Ob raznih prilikah se kupujejo slike, reprodukcije, tiskane na papir, katerih ravno takih visi na tisoče v malih stanovanjih predmestij inozemskih velemest. Kako drugače pa je, če visi v stanovanju slika-original, ki se nam dopade in za katerega vemo, da imamo tekega samo ini. Ravnotako kot je dami neprijetno, če nosi enak klobuk kot ona, v najbližji okolici še -O drugih dam, tako naj nam bo neprijetno imeti v posesti reproducirano sliko. Perzijska preproga in inozemski tovarniški tepih, original in reprodukcija, to je prava prispo- doba. Neglede na Jo pa je cena originalov danes že tako nizka, da se tudi iz moteri-jelnih razlogov izplača poseči po originalni umetnini. Dame in gospodje, kupujte kot božična darila svojcem slovenske umetnine v Jakopičevem paviljonu, zavedajte se, da boste dobro kupili, zavedajte se, da pomagate s tem našemu slovenskemu umetniku. — Linčanje zamorca. V Columbiji (Tennessee) je bi aretiran te dni zamorec Henry Choate, obdolžen, da je hotel posiliti belo deklico. Vtaknili so ga v policijski zapor. Kmalu po njegovi aretaciji je vdrla v poslopje 350 oseb broječa množica. Z revolverji, puškami in gorjačami oboroženi ljudje so prisilili sheriffa, da jim je zamorca izročil. Dasi njegova krivda še ni bila popolnoma dokazana, so ga ljudje na mestu linčali. Obesili so ga na oknu policijskega poslopja, kjer je visel ves dan, dokler ni prihitela iz bližnjih krajev milica, ki jo je poklical sheriff, ker je bila nevarnost, da prične množica napadati tudi druge črnce. — Obsežno grobišče najdeno v Pragi. Pri kopanju temelja za zgradbo transformatorja, v bližini cerkve sv. Henrika v Pragi so našli te dni obsežno grobišče. Domneva se, da je grobišče iz početka 18. stoletja. V Pragi je razsajala takrat kuga, ki je zahtevala nebroj človeških žrtev. Žrtve so pokopavali po več sto skupaj v enem grobu na raznih pokopališčih. Tako pokopališče se je nahajalo tudi v bližini cerkve sv. Henrika. Za časa cesarja Jožefa II. so pokopališče opustili. Okostnjake — več sto po številu — bodo sežgali v praškem krematoriju. — Pri ljudeh z oslabelim delovanjem srca Vam pripravi kupica prirodne grenčice »Franz - Josef« zaužita vsako jutro na tešče, lahko telesno odvajanje. -Strokovni zdravniki za_ srce so prišli do zaključka, da celo pri težkih oblikah napak srčnih zaklopnic učinkuje voda 2-Franc-Josefi zanesljivo in brez vsakršnih težav. Ljubljana. 1— Odlikovanje treh gasilcev ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva se vrši v nedeljo dne 20. novembra 1927 ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. 1 Umetniška razstava Cuderman - Maleš v Jakopičevem paviljonu se v nedeljo dne 20. t. m. zaključi. Opozarjamo p. t. občinstvo, da ne zamudi prilike si ogledati io zanimivo razstavo. 1— Opozarjamo na francosko proslavo, katero priredi uprava Narodnega gledališča in ljubljanska kulturna društva v ponedeljek, dne 21. t. m. v opernem gledlaišču. Opozarjamo, da se posebna vabila za to ne razpošiljajo, sedeži so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. —Narodno železu, glasbeno društvo »Sloga« prosi njemu naklonjeno cenjeno občinstvo, da mu blagovoli z denarno podporo pomoči do nakupa novih inštrumentov. Društvo je pooblastilo g. Simončič Franca, da sme nabirati prostovoljne prispevke, nakar se cenjena javnost opozarja. — Odbor. 1— Akademski klub za Društvo narodov na ljubljanski univerzi ima svoj redni občni zbor danes v soboto, 19. i. m. ob 15. uri v predavalnici štev. 90. 1— Božična umetniška razstava. Dosedanje umetniške razstave, ki so se prirejeva-le zadnjih devet let, so dokazale, da imamo Slovenci več dobrih umetnikov-talen-tov in da se naša upodabljajoča umetnost dviga. Dokazale so pa tudi, da materijelni uspeli po večini ni zadovoljeval. Umetnik pač ni organizator in trgovec. Velesejmska uprava je leta 1926 in 1927 priredila po eno obsežno umetniško razstavo, ki sta prilično dobro izpadli. Letos pa priredi meseca decembra še eno razstavo in sicer v Jakopičevem paviljonu. Ta razstava ima predvsem namen prožiti občinstvu priliko, da nakupi po najugodnejših cenah slovenske umetnine za božična in novoletna darila. Neglede na to, da se s tem moralno podpre našo umetnost, kar je dolžnost vsakega inieli-genta, povdarjamo, da bodo umetnine naprodaj po skrajno nizkih cenah in to od priznanih slovenskih slikarjev in kiparjev. Razstava se bo otvorila prve dneve meseca decembra v Jakopičevem paviljonu in bo trajala do konca decembra. 1— Radioples v Ljubljani. Agilni Radioklub v Ljubljani priredi letos svoj prvi radioples in sicer dne 5. januarja v kazinski dvorani. Največja privlačna sila je gotovo ta, da se bo plesalo ob radiozvokih. Po dvorani bodo namreč razvrščeni številni in močni zvočniki, ki bodo podajali brezžične plesne zvoke. Sprejem radiovalov in brezhibno oddajanje je popolnoma zanesljivo, za kar Radioklub vsakemu jamči. Za slučaj neugodne atmosfere, pa bo oddajala plesni program naša domača radio-oddaj-na postaja, tako, da je vsak muzikalični fiasko izključen. 1— Narodni muzej v Ljubljani je zaradi nastale zime zaprt za nedeljske obiskovalce od vštete prihodnje nedelje dalje. Zopetna otvoritev se bo naznanila po ljubljanskih dnevnikih. I— Lovci in sv. Neža. Razun nedeljskih lovcev poznajo gotovo vsi drugi resnejši (ovci dan sv. Neže. Ta datum jim je poznan zato, ker se že desetletja vrše v Ljubljani na prvi pondeljek po sv. Neži kožni sejmi. Zadnja leta pa je Ljubljanski vele-sejm te kožne sejme reorganiziral in izboljšal. Do 15. januarja namreč zbira kože vseh vrst divjih živali, jih sortira in povabi domače in inozemske kupce na dražbo in nakup kož, ki se vrše že omenjenega dne, t. i-na prvi pondeljek po sv. Neži. Pri ‘ct1 akcijah so se lovci prepričali že ponovna da se tu in na ta način dosežejo na|bol)S(: cene. Zato naj tudi letos nikdo ne zamudi prilike, ki mu jo nesebično nudita Ljubljanski velesejm in Lovska zadruga v Ljubljani. Pošiljajte kože na upravo veleseima ip s posebnim pismom razpredelbo. Letošnje kože bodo dobre in zdrave, ker je pravočas- no pritisnil mraz. Vsem onim, ki ne poznajo tega važnega termina, javljamo, da je to 23. januar. 1— Angleško sukno za moške obleke ln za sukne dobite najceneje in najfinejše kvalitete pri Franc P a v 1 i n - u, Gradišče 3- Maribor. m— Nujna vprašanja oblastne samouprs- ve. Mariborska oblastna samouprava je prevzela mnogo težkih nalog, katere bo mogoče le stopnjema rešiti. Dežela je posebno kar se tiče cest in regulacije rek precej zanemarjena, treba je urediti kmetijske sole in izboljšati in izpopolniti oblastna zdravih-lišča, izpopolnitve in razširjenja so pa potrebne tudi bolnice. Pred vsem manjkata popolnoma opazovalnica za umobolne in umobolnica sama. Po uradni statistiki se nahaja danes v mariborski oblasti 417 umobolnin eseb, od katerih jih je 126 sedaj še v umobolnici na Studencu pri Ljubljani, 97 P® * sličnem zavodu Sv. Jožefa v Ljubljani. Ke pa mora oblast plačevati za vzdrževanje bolnikov toliko, da bi s tem zneskom ian* vzdrževala lastno umobolnico, se bavi ® slijo zgraditi tak zavod kje v okolici Maribora. Priprave za to so še v teku. Da se W' boljšajo naše ceste, je postavil oblastni odbor v proračun tudi večjo vsoto, ki se bo raz-delila raznim občinam v obliki podpor za 1 opravilo starih in gradnjo novih cest. m— Izpopolnitev osnovnega šolstva. Z tošnjim šolskim letom se je osnovno šolst^0 v mariborski oblasti znatno izpopolnilo. Z 0“' lokom ministrstva prosveto je bilo 17 razrednim osnovnih šol razširjenih v dvor®' rednice; 35 dvorazrednic v trirazrednicei^_ . trirazrednic v štirirazrednice, 24 Stirirazr^ nic v petrazrednice, 22 petrazrednic v rzarednice in 9 šestrazrednic v sedeCtfazr . niče. Vseh šol, ki so bile na ta način ra® jene je 138, razen tega je bilo pa otvorjen . tudi še 48 vzporednic v razredih, ki p° prenapolnjeni. Vsled pomanjkanja učnih ® ’ či se pa ves program ni mogel izvesti id od teh novih razredov vsled tega še ni )L0_ jenih. Poleg tega se otvori te dni še P°PZeeh ma nova šola v Lepi njivi pri Mozirju. v_u osnovnih šol je v oblasti sedaj 373, u&N“ f-a 1513. ..0. ni— Odbor vojnih oškodovancev v ru vabi vse vojne oškodovance (prečan J , občni sestanek, ki se vrši dne *• t. 1. ob 10. uri predpoldan v dvorani »a nega doma v Mariboru s sledečim dnevn redom: 1. Odborovo poročilo .0 dosedanj delovanju; 2. Sestava in odobritev spomenice kr. vladi, narodnim poslancem itd. 3. Določitev eventuelno potrebne deputacije; 4--'prašanja in pojasnila. Ker je sestanek velike važnosti naj se ga vsak vojni oškodovanec udeleži! _ .. m— Udruženje rezervnih olicira i ratmK javlja svojim članom, da slavi 45. P?%.Py.a v Mariboru dne 23. t. m. v kasarni Kralj Aleksandra svojo Slavo in to z službo bo^I. in rezanjem kolača ob pol 11. uri. Ob 15. ur vojaška veselica. Uprava pododbora p°^‘V‘ članstvo, da se udeleži te Slave v čim V(’čj‘ Številu. Istočasno javlja, da dobavi lahko SVO-jim članom jako pod učno knjigo »Iz mog ko-inandovanja koruškim odredom« od Div. geD. g. Ljubomira Mariča. Cena Din 25. Kdor si zeli nabaviti knjigo, naj to javi z dopisnico na upravo toga pododbora in pošlje Uidi Din 25. — Predsednik pododbora. Celje. c— Prevoz zemskih ostankov pokojnefl3 Mihaela Vošnjaka v domovino. V četrtek le dospel v Celje s poldvanajstim vlakom že' lezniški voz s krsto ing. M. Vošnjaka. VoZ so odeli v črnino, nakar je opat g. Jurak opravil obred, pevci pa so zapeli žalostin-ko. V lepih besedah je orisal g. dr. Hrašo-vec pokojnikovo delovanje za obči blagor, kot zadnji pa se je od pokojnika poslovil njegov sin dr. Bogomil Vošnjak. Ob pol drugi uri je voz nadaljeval pot v Velenle, odkoder se je vršil pogreb na pokopališče v Št. liju, kjer so položili krsto v družinsko rakev k večnemu počitku. DOM NA KRVAVCU (1700 m). Ta velika, tudi za bivanje pozimi zgrajena planinska postojanka Slovenskega Planinskega društva, je sedaj popolnoma zavarovana proti vremenskim neprilikam. Cela stavba je sedaj od zunaj solidno obita b salonitom in se je že čez poletje popolnoma osušila. Vse sobice (in teh je 8) imajo peči ter novo peč tudi veliko skupno ležišče. Dom na Krvavcu je tedaj pripraven za daljše bivanje tudi pozimi in je celo zimo oskrbovan. Na razsežnih planjavah ob Krvavcu je vrlo dober teren za smuči in napravijo se lahko smučarski poleti tudi na Košutino, Mokrico in Dolge njive. Pozimi je najbolj dostop na Krvavec iz Kamnika preko Sv. Ambroža, koder je pot vedno izgažena. Tudi pozimi dospemo do Doma v 4—5 urah. DOM V KAMNIŠKI BISTRICI. Stara turistovska koča ob izviru Kamniško Bistrice je bila zgrajena v »etapah«. Najsia-rejši del, kjer je bila dosedaj damska spalnica in kuhinja, je stal že preko 80 let in je pač že doslužil; začel je razpadati. Zato ]<• Slovensko Planinsko Društvo v sporazumu s Kamniško korporacijo podrlo ta del in postavilo tam nov in povečan prizidek in popolnoma preuredilo tudi kuhinjo. V novem delu je 6 ličnih sobic, ki imajo vsaka prostora za 4 postelje in imajo tudi peči. Da so se na novo napravila tudi stranišča (4) ter grezni-cn’ .n*^reba še posebej povdarjati. Ustvarilo se je že s tem večje in udobno planinsko zavetišče, ki bo dobro služilo tudi pozimi. Obed-niča, skupna spalnica za moške in skupno ležišče na podstrešju bo za sedaj še v starem stanju, toda tudi ta del se bo prihodnje leto še povečal in preuredil. Dom v Kamniški Bistrici je vedno dobro oskrbovan in bode za naprej še bolj privlačna točka za 1Z' lete in dobrodošel tudi za daljše bivanje. Štev. 26B. »NARODNI DNEVNIK«, 19. novembra 1927. 9«ap*r*^a6Kl6WS*«žfS»Kfc' Ua^JSOiUSt^NBS ^W'* - Stran 5. -iiS«RaaWis.-./1 Prosveta. RASTAVA S. CUDERMAN — M. M ALEŠ. 30. oktobra sta otvorila v Jakopičevem paviljonu svoji kolektivni razstavi slikar Stane Cuderman in grafik Miha Maleš, oba vzgojena v Pragi. Cuderman razstavlja v glav-| nem oljne slike, katerim je pridružil grafične liste, Maleš, ki je pri nas že znan po 'svojem ilustratorskeni delovanju, pa preko |C0 grafik in nekaj poskusov z oljem. Kolekciji sta tako obširni, da dobro ilustrirata razvoj in kvaliteto obeh razstavljaicev. Stane Cuderman, ki je kasno prišel v umetnostno šolo, je študiral pri raznih učiteljih in si je prisvojil precej solidno tehnično znanje za slikanje. Njegov predmet tvo-Vll° ljudje, katerim slika neambiciozne por-iiele, cvetice ter oni idejni svet, ki je sli-prehoda iz podedovane stare miselni v svet modernega časa, nudil naslove f?_ ,u8uralne kompozicije. V svojem delu je erman zelo neenoten; poleg akademsko mKrenega dela visi napol simbolično za-se s barvno nerealno rešeno delo, čutijo , i P1VI trdega nemškega ekspresionizma, j tohljotne slikovitosti impresionističnih ''-oraterjev. A slikar se ne more oddaljiti gledanega predmeta in nature; v vse simbolične stike sili neprebavljeni vtis narave in vnaša prepad med sredstva in zamislek Na-gnenje k demonizmu, ki pa ne izvira iz slikarjeve narave, kvari tudi nekatere portre t®„in zdi se, da je avtorjeva natura čisto izrečena le v nepretencioznih akademsko iz vrženih delih Vse drugo pa je tribut šoli in K?- ,f’raf!ka Je okretna ter zapušča za-■o.otjjvep1 vtis, kot v večjem formatu izvr-»eaa platna. Jlz°^k? ^ihe Maleša se kreta v mejah sti-i’■, so postavili sodobni grafiki pskih centrov. Teh mojstrov je mnogo in 7«l raz. '0rifvP0 svoji naravi in delu. Maleš je eio elastičen učenec, ima mnogo talenta za poznavanje .efektov in je s pridom hodil v solo evropske moderne grafike. Razstavil je vraio listov, ki so pod močnim Bromsejevim •J">voni, zopet druge, ki bi brez sodobnih 8raJikov ne bili mogli nastati. Najenot-t5si so listi v ciklu »Risbe o ljubezni«, ,v ka-M j v Se uveljavlja primitivna lirična linija. !,atešpa pozna tudi nemško in francosko grafiko. Marsikateri list zbudi pozornost zaradi gib-*»«,■ katero zasleduje dekorativen učinek; Mav zato pa odkriva vsa kolekcija vse pre-eo podrobnosti in zahteva od resnega ob-, .ovalea pogovor na vprašanje, kje je pravzaprav jedro te umetnosti, ki bi dalo upanje za nadaljni umetnostni razvoj. Jaz ga vidim v avtoijevi pnrodni bistrosti, s katero se lahkotno uzivi v formalni zaklad sodobne gra-iicne umetnosti in ga spretno po svoje uporabi. Njegov temeljni ton je nekaka narodna Iiričnost, ki je gotovo pristna in se cesto uveljavlja celo v zelo kozmopolitskih stilizacijah. Ne smem pa zamolčati, da so poskusi ^ olju doslej zelo začetniški, ker niso preboleli gvaiične narave, da risani akti ne ka-‘J1 zmožnosti in da je ciklus »Slo-criv l;,moz< j11 drugih malih portretov, na Medeja« v režiji ge Danilove je danes v soboto zvečer ■in sicer za abonente reda C. Trpežni plaši Din 420 —, 360'-—, 265*— V nedeljo je bil tretjič izvoljen za praškega župana narodni socialist dr. Baksa. Na naši sliki vidimo staroslavni praški magistrat in zgoraj sliko dr. Bakse.. Moderni velour Otoman in pliš, 800 —, 680 —, 650*— 1420*—, 1210-—, 980-— Krila, bluze, kostume, obl ke in razni jumperji. SX3 Nudi se sama prvo v stno blago, za kar jamči sloves tvrdke. — Veletrgovina R. Stermecki, Celje. Velika inventurna prodajal Kratke vesti. Brezposelnost je v Angliji v zadnjem tednu narasla za 5643. Vseh zabeleženih brezposelnih delavcev je 1,111.700. — Tudi v Nemčiji je narasla brezposelnost, prvič od februarja meseca. Ker je kitajskim generalom zmanjkalo denarja, so začeli tiskati svoje bankovce, ki jih mora vsak trgovec pod smrtno kaznijo sprejeti. Bcljševiška šola je našla na Kitajskem verne učence. Južne žete (nankinške) so osvojile Vu-hang, zato pa doživele na severu strahovit poraz. Maroški sultan Miilaj Jusu! iz rodu Alidov 'je umrl v starosti 40 let. Nasledil ga bo njegov brat Mulaj Muhamed. Ludemlorff, bivši nemški poveljnik, je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri mu čestita k preganjanju prostozidarjev. K vsem drugim neumnostim je storil Ludendorff še lo: da se je poklonil Mussoliniju. Dr. Beueš bo prevzel vodstvo narodne socialistične stranke, za slučaj, da bi demisio-njral kot minister. BORZL, dne 18. novembra 1927. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.545 - 13.575 (13.56), Curih 1094 - 1097 11095.5), Dunaj 8.00 -8.03 (8.015), London 276.5 - 277.3 (276.9), NewYork 56.65 - 56.85 (56.75), Praga 168.05 - 168.85 (168.45), Trst 0 - 309.5. Zagreb. Amsterdam 22.99 — 23.05, Dunaj 8.00 - 08.3, Berlin 13.544 - 13.574, Budimpešta 9.9525 - 9.9825, London 276.5 - 277.3, Newyork 56.65 - 56.85, Pariz 222.625 -224.528, Praga 168.05 - 168.85, Trsi 307.5 “ 309-5- Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.75, New-york 518.50, London 252776, Pariz 20.38, J Milan 28.93, Praga 15.87, Budimpešta 90.825, ! Bukarešta 3.20, Sofija 3.745, Varšava 58,20, i Dunaj 73.125.« ___________________ Efekti. j Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska \ kreditna 126 — 126 (126), Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, Vevče 133 — 0, Ruše 280 - 295, Stavbna 56 - 0, Sešir 104 - 0. Ljubljanska blagovna borza. Les: Zaključena sta bila dva vagona bukovih hlo- dov, od 3.80 m naprej, s 15% od 2.50 do 3.70 m, premer 35—50 cm, s 15% od 30 do 34 cm, brez grč in črnega srca fr. vagon nakl. postaja po 250. — Deželni pridelki: Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice. Šport. Kako je nemški plavalni savez rešil vprašanje o dostojnem plavalnem kostumu. N. P. S. ima silno veliko opravka. Zato tudi ni imel časa, da bi nemškega zmagovalca v amerikanskem maratonskem plavanju, Ernesta Vierkotterja, vsaj od daleč pozdravil. Razumljivo je tedni, da se raje bavi z različnimi naredbami — nemški šport ne dobiva od svojih organizacij žc davno nobene objave in navodila, ampak »naredbe« — ki na centimetre natančno urejajo obleko nemških plavalk. Od n. ip. s. uradno kot dostojna predpisana kopalna obleka mora izpolniti sledeče pogoje: 1. barva trikoja mora biti črna ali temnomodra. 2. Triko mora biti zapet najmanj na eni rami. 3. Na rami mora bili triko širok najmanj 4 cm. 4. Triko ne sme biti pod pazduho izrezan več kakor za 8 cm-o. Za vratom ne sme biti obleka več izrezana kot 8 cm, spredaj in zadaj. 6. Hlače morajo biti dolge najmanj 10 cm in morajo biti odrezane vodoravno. — Dostojnost po centimetrih — n. p. s. je res zelo obremenjen z delom. Dvomimo pa, če bo zmagal v boju proti žensJcam in ženski inodi. Meinoari bokserskega sodnika. Eugen Cor-ri, klasični londonski bokserski sodnik, je v zadnjih 45 letih sodeloval pri kakih iooo boksmatchih, zadnjič pri boju Walker-Milli-gan dne 23. junija v londonski »01ympijk in je ravnokar izdal obsežno knjigo o boksu in bokserjih. Marsikako staro resnico, kakor to, da noben gledalec ne vidi od boja toliko kakor sodnik«, vedno radi slišimo, že radi tega, ker jo ne moremo nikdar dovolj nagla-šati. — Ker vsebuje knjiga celo vrsto resničnih zgodb o znamenitih borcih »plemenite umetnosti samoobrambe , jo čitamo z velikim zanimanjem ... Tako poročilo o boju belega Avstralca Franka Slavina proti zamorskemu »gentlemanu Jacksonu (1892). V deveti rundi so prosili sekundanti Slavina, ki 2;ja Erenburg: g5 Mubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) * °sebno silno so se potile ženske. Pot je Kodiraj skozi gosto plast pudra in ga mesil v redko testo, ki je drselo z obrazov. Obra-Zl so postajali goli. Te ženske bi razgalile vse, kar bi kdo hotel, samo ne obraza, ker so njihovi obrazi dobili videz slinastih gobcev hijen, svetiobleščečih med tobakovim 'timom, če niso bili retuširani s pomočjo čopičev, svinčnikov in mazil. In res so bile Prave hijene! Drzno in obenem plašno, prav kakor požiralke mrhovine, so se skokoma Prerivale okrog miz. Ntii za slučajno odpeti gumb svoje obleke se niso zanimale. Njiho-va strast je divjala. To ni ibilo človeško drhtenje, marveč pravcati potres. Dokler je bela kroglica plesala v krogi številk, so težko dihale in oblizovale ustnice. Razven pota so izločevale tudi slino, kakor hijene, ko Najdejo ostanek nedojedene crkovine. Tudi Medsebojnih razlik niso tukaj upoštevale. *zvon te dvorane bi soproga dostojnega fi-r,f>nsista nikdar ne govorila s priležnico svojega moža. Ruska aristokratka je neženi-I-ano sedela poleg »Luize< iz bara »Rokoko«. Tukaj so se vse enako zgrinjale v splošen kup od strasti in pohlepa drhtečih teles. Tudi moški niso bili boljši. Praznoverno so otipavali različne amulete: otroške ropotuljice, posušene planinke, ženske podveze, kakor manijaki so si zapisavali zadete številke, hoteč z zapletenimi množitvami in delitvami odkriti izredno pametni in zavestni namen bele kroglice. Če so igro dobili, so metali cvetličarki bankovce, jemali rože in jih mečkali, dokler se niso nezu- .lotKi spremenili v mokro kašo, ali pa so se v neki poluzavesti naslanjali v toaletnih prostorih. Če so zgubljali, so ibledeli in je tupatam o zašel v grmovje, odprl usta in s tresočimi rokami porinil med zobe mrzlo cev. Moški niso mogli skriti sorodstva k ženskam. Zraven hijen so bili pošteni šakali. Oboji so silili k mizam, koprneče po denarju. Na visokih stolih so pa kakor maliki sedeli croupiers. Mirno so dan na dan ponavljali številke. Grobarji pokopavajo mrliče. Delavci s pomočjo cevi čistijo greznice. Prianisti igrajo. Croupiers pa izkrikuiejo številke. To je njihova profesija. Njihova obveznost je pa tudi tiila ta, da so delili igrajočo publiko po hierarhiji. Tukaj niso igrali nobene uloge niti naslovi, niti položaj v zunanjem svetu, marveč edinole višina stav. Ko se je mizi približal elegantni gospod, ki so ga poznali vsi croupiers kot silnega hazardista, so mu v največji gneči takoj preskrbeli pri mizi mesto. Igralec je komaj prisedel, pa je že vzel iz žepa šop bankovcev in vrgel na številko šestnajst pet tisočakov. Croupier-u je zastala sapa, predno je razočarano izrekel: »triindvajsek«. Hazardist se ni v ničemur razlikoval od ostalih igralcev, ki bi jih po pravici prišteval k šakalom, razven po visokih stavah. On je očitno kazal svoj strah. Ko je metal stavo, jo je jemal nazaj, ali pa jo je premikal na drugo številko. Od drugih igralcev se je raz-likoval tudi po tem, da ni hotel za vsako ceno izviti iz rok usode svojo stalno številko, ampak se ji je liotel sam približati. Tako je, na primer, štirikrat stavil visoke zneske na prvi ducat in ko je vsakokrat izgubil, je stavo podvojil in jo prenesel na zadnjo dvanajstino. Tedaj pa je dobila šesta številka. Ni imel sreče danes, kakor tudi ne večraj in ne predvčerajšnjim. Slednji večer je puščal v kazini ogromne stvote. Bil je razdražen in postal je besen. Poskusil je goljufati. Ko je dobila številka dvaindvajset, je hotel premakniti svojo stavo na sosednji kvadrat. Crou-pier ga je uljudno ustavil. Pred svojo smolo je začel čutiti praznoveren strah. Najbrže ni česa prav napravil. Svetinjca s podobo lur-ške Matere Božje, ki mu jo je dala hiromant-ka, je bila na mestu. Tukaj mora iskati vzrok drugje! Hazardist je skočil pokonci in začel v sosednji sobi iskati svojo znanko, znano operetno subreto, gospodično Viole. Komaj jo je zagledal, jo je začel prositi: — Pokažite mi golo koleno, drugače bom večno izgubljal. To je bila vraža, navadna vraža, kakor so vse druge. M—lle Viole se je pa uprla. To je vendar nemogoča, da bi vpričo vseh kazala svoje koleno. To je neumno! Vsaka stvar ima svoje meje. Ta tatar, ta orijentalski ob-jestnež ne pozna najprimitivnejših pravil dostojnosti! Kljub temu se pa Viole ni hotela spreti z inozemcem, ki na levo in desno razmetava denar. Zato je napravila tako, kakor da si popravlja nogavico in je za hip ogolila svoje rožnato koleno. Zadoščeni hazardist se je v mil k mizi. Kmalu pa je videl, da mu tudi koleno ne pomaga. Številke so se iz njega norčevale. Kroglica ga je izzivala. Iz naprsnika je cdlelel gumb in iz oškrolje-ene, režeče vrzeli so pogledale kosmate prsi. Pc mnenju vseh je bilo ravnvo to vzrok n{ > gove smole. (Dalja prih.) je bil strahovito zdelan, naj se vda. Ta pa je odgovoril: »Ne, proti zamorcu nikdar,- Proti koncu se je Jackson vzravnal in vprašal sodnika: »Sem zmagal, gospod?« Odgovor se je glasil: »Boksajte dalje.« Nakar je Jackson reke! samo: »Žal mi je Frank« in začel nabijati j o Slavinu. Ta se je v ringu opotekal od slabosti, pet udarcev ga je spravilo na kolena, nakar 'se je oprijel zamorčevih nog. V tej poziciji je bil izštet. Zanimivo predavanje v Ljubljani, Jugoslo-slovanski zimskošportni savez priredi v sredo 23. t. m. zanimivo predavanje s skiopiič-nimi slikami o Norveški kot domovini smu-čarstva n o stanju smučarstva v nordijskih državah z ozirom na predsioječo olimpijado. Predaval bo g. inž. Thorleif Tunold Hanssen iz Norveške, ki pride k nam kot trener naše smučarske vrste. Predavanje bo •MK3«wr*»ai v veliki dvorani hotela Uniona ter opozarjamo že danes vse športnike in turiste na to veleinteresantno predavanje. To in ono. AFLRA BLUMENSTEIN. V stanovanju' aretiranega pariškega figovca Rene-a liaas-a, ki je bil v zvezi z biatoma Tobbini ter je imel praviako kot Fallois in La Care nalog, da je prezentiral madjarske renie v svrho žigosanja pri »Cre-diiu Lyonnais«, je zaplenila pariška policija veliko množino falzifikatov, ki reprezen-tira vrednost več milijdnov frankov. Afera Blumenstein zavzema res vedno večje dimenzije. Pariški listi poročajo — ne da bi navajali podrobnosti — da se bo raz- tegnila preiskava na mednarodno področje. Ugotovljeno je, da niti ne vodijo samo na Madjarsko in v sovjetsko Rusijo, temveč tudi v Nemčijo. Pariški preiskovalni sodnik je izdal dve novi zaporni povelji. Gre za dva inozemca, ki sta živela v prijateljskih stikih z bratoma Tobbini. Več aretacij bo baje še sledilo. Zdi se, da parlamentarca, na čigar intervencijo je pariška carinska oblast zaplenjeni kovčeg bratov Tobbini, ki je bil poln vrednostnih papirjev, zopet vrnila, še ni izsledila. Kot zatrjuje »Iniransigeani« je v zadevi težko kompromitiran tudi bivši sovjetski poslanik v Parizu Krasin. Krasin je sklenil baje leta 1926 s Lalloisom trgovsko in komisijsko pogodbo z letnim obratom 15 milijonov frankov. List trdi, da je pogodba samo fingirana in sicer v svrho, da bi bilo s tem omogočeno Falloisu politično rovarenje v službi sovjetov. : štiridneven boj s kitom. V zaliv Karichi, pri otoku Baba, je priplula te dni večja skupina ribiških jadrnic. S seboj so privlekli kita, ki tehta približno 10.000 kg. Kot pripovedujejo ribiči, je trajal boj s tern morskim velikanom približno 4 dni. Ko so bili oddaljeni nekako 15 milj od zaliva Karichi, se je kit vjel v razpete mreže. Žival pa se je hotela na vsak način oprostili spon, tako, da je večkrat obstojala nevarnost, da bi se prevrnili čolni. Ribiči so se noč in dan bojevali z velikanom; kljub temu pa jih je zavlekel ki 31) milj daleč od obale. Zadeva je postajal cd časa do časa ojiasnejša. Klicati so mora na pomoč. Šele ko je prišla -pomoč, se je r bičem posrečilo spraviti uporneža na sui ■ Boj je trajal kot zatrjujejo, polne 4 dnev LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Mula platnica Din UMI- CENTRALA: LJUBLJENJI, DUNEJSKE CESTA. PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor. Metkovii, Novi Sad, • Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. — AGENCIJA: Logatec. - naslov: Til. št.: 2261,2113,2SS2 in 2511. Se priporoča za vse bančne posle. Ra{t».!Jle v BMrteriJalu In v Konstrukciji so« iosšp Peftelinca šivalni stroji in kolesa Gritzner, Adler, in Phdnlx. Najlepie opreme, pouk v vezenju brezplačen. Nizke cene tudi na obročna plačila. I — ob vodi blizu Prežer- ls£Ul3if3lT kom rojakov v £a hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice •s ŠE MESTO CEDE ^ & z vsem premoženjem in vso davčno mo^o. Prihrankom rojakov Ameriki, denarju nedo-lotnih, ki ga vlagajo sodišča. tar nalolbam cerkvenega in občinskega denarja, posveča pose-^ m painjo. rue Hranilnica daje posojila na zemljiiča, po najnilji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. vešča vseh pisagH^f1 * išče službe. W do dva meseca brezplN -Cenjene ponudbe pros upravo lista pod >M»r Ijiva«. Koks - Čebin Wolfova l/II. - TeleL 20»! Kupi se Planinski Vestnik št. i -r XVIII. letnik 1912. -Ponuditi v upravi l»b- r . , ■ - Urejuje: M. 8..»!, - ««1»™” >»•*”"*•*»* ™