St. 68 Ms* lorattijeia (Ctata ctmotcccn bi wM
sftu« v soboto* 20» marca 1926.
Posamezna Številka 25 stot.
Letnik Ll
ij razen >Jnedeljk* " ^aIotn
c? L 38.—, celo lc,	^
evilke 25 stot. -	* j*
zrn trgovske in obrtne J? -t	...
hila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2.— ) stot. za besedo, najmanj L-3. i
EDINOST
Uredaiitvo in opravništvo: Trst (3), ulica S. Franc^sco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj sc pošiljajo izključno uredi"'Jtvu, oglasi, rilda-macije in denar pa upravnistvu. Rokopisi se ne vr čajo. Nefrankiraoa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne ..Edinosr Poduredni?tvo v Gorici: ulica Giosue Garducci št. 7. I. n. — Tclcf. -t. 327.
Glavo! in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
\
Po neuspehu v Ženevi
Da m- državniki, ki so »"»l.^1'*1* ženevi n« tem zasedanju Družbe a-
domovmo vedi in irečno
v
rodov. ne vračajo v I j c kakor na pr. ljudje, ki so
dovršili po
nač več nego
mest držav, ki so članice Družbe naio-
da bodo potrebne primerne spremembe. Takoimenovani «locarnski duh», KI juh vsem neugodnim pojavom in pomirjen ja), je — smeSno bi bilo, če m - ker so, kakor smo že rekli, | hoteli to tajiti — doživel občuten poraz, posledica svetovne vojne in j Ali poraz ne pomeni Se izgine vojne.
sporom naravna
mirovnih pogodb vere v veliko misijo
flm Brlondavo vlado dobila zaupnico
Burni prizori v zbornici
PARIZ, 19. Včeraj popoldne je bila otvor jena seja, na kateri je nova Bria li-
ne smerno izgubiti | Loc^nski	i dova vlada podala svojo deklaracijo.
Bnand sta dala ob razstanku nemsKiiui	____________iđ% nri.inH nainrai n
Družbe narodov.
davljeno jim nalogo to je razumljivo- Iz glavnih
morajo
narodi, ako naj pride do stalnega in trajnega miru med njimi. Gospodarska ____________beda Evrope je tako velika in splošna,
dov, poročajo vesti o poraznem razota-;da ]>o	fc medsebojnemu spora-
ranju v javnosti radi neuspeha v ''*™>-\zumu k razuri
Gotovo se bodo pojavljale še velike te-1 delegatom jasne in slovesne izjave žave. Toda vsa ta sporna vprašanja se | tej smeri. Opravičena je tore^^^^ enkrat rešiti	* .....1
1L
sporu Sveta Nemški
vi Govori se, da	.
gleškemu ministru, ki je v Ženevi vodilno vlogo kot posredovalec v radi vprašanja bodoče sestave Družbe narodov, dnevi šteti, nacijonalci v Nemčiji napovedujejo veliko akcijo, ki ji bo namen, da prisili Stresemanna, ministra Nemčije za vna-iije stvari, k odstopu. Tudi za obnovljeno francosko ministrstvo Briandovo se napovedujejo vroči dnevi. Seveda je /motna misel, da bi bili nemški krogi hohenzollernsko barve razburjeni radi neuspeha v Ženevi. Marveč jim je, — kakor odkritim nasprotnikom dogovorov v Locarnu, ki naj bi bili zadobili v Ženevi vidno sankcijo v sprejemu Nern-eiio v Družbo narodov - ta neuspeh dobrodošel za boj proti. ministrstvu Luther-Stresemann.
Toda če pomislimo na duševno razpoloženje, nastalo povsod radi posledic %-elovne vojne, in na nezaupanje med Iržavanii, posebno pa napram Nemčiji, <e ženevski neuspeh ne more zdeti tako presenetljiv. Češki Nemec dr. Viljem Medinger pripoveduje v «Neue t reie j>,.esse» o nastopni značilni izjavi neke-tra delegata ftntante:
Udobni časi Družbe narodov so pri Maju na vsak način. Z vstopom Nemčije se nam le bliža vsa težavnost diplomatskega sodelovanja sveta.	bolj komplicirano postane to po morelfftnem vstopu Rusije ali Amerike! Doslej se jer moglo naše delo primerjati manevrom proti nasprotniku, ki jc le markiral sovražnika. Do danes smo bili prav za prav le med sabo. Ali je bilo na pr. kaj enostavnejšega, nego odvzeti ostrino kaki manjšinski pritožbi?! Alt Družba narodov razpade, ali pa se razvije v nekaj drugega, nego je bila doslej«.
Dobro je označil oni delegat stisko, ki je zašia vanjo Družba narodov po vnašanju pristopa Nemčije k Družni narodov. Na eni strani zadobijo locarn-^ki dogovori —, ki imajo likvidirati napetost v razmerju med Francijo in Nemčijo in s tem odkloniti veliko nevarnost za evropski mir — svojo veljavnost se le s pristopom Nemčije, is a drugi strani pa so Nemci odkrito izjavljali, da ena glavnih nalog nemškega zastopstva v Družbi narodov bo zaščita nemških narodnih manjših v drugih državah. Tega ravno pa se bojijo vodilni Činitelji, ki so doslej vedrili m »blačili v Družbi narodov. Kajti pristop Nemčije s lako nalogo bi neprijetno motil dosedanjo idilo, zlasti z ozirom tia manjšinske pritožbe. Lepi dnevi ko-j modnega traktiranja vprašanja zaščite narodnih manjšin bi bili — kakor se je ilobro izrazil oni delegat — pri kraju. To pa tem boli, ker bi bil nemški zgled vzpodbuden tudi za druge manjšine, »ziroma narode, ki so jim bili odlomki »dcenljeni z mirovnimi pogodbami.
Dejstvo, da so se tudi druge države
Poljska, Španska. Brazilija — oglasile z zahtevo, naj se tudi njim. prisodi stalno mesto v Svetu Družbe narodov, je postalo usodno, ker se je Nemčija odločno uprla temu. češ, da bi bila s tem paralizirana tista moč in tisti vpliv, ki ga hoče pridobiti s pristopom k Družbi narodov. Tako je postalo vprašanje razširitve Sveta Družbe narodov -porno jabolko, radi katerega se zasedanje \ Ženevi razšlo brez uspeha in -e je vprašanje pristopa Nemčije odgo-iilo na jesen.
Kot objektivni opazovalci in presojevalci pa moramo uvaževati tudi glasove, ki hočejo vedeti, da zlasti zahteva Brazilije ni izšla iz nje lastne notranje l»obuflr, marveč da gre tu za intrigo od strani nekih držav, ali neke države. Ta domneva zadobiva nekoliko verjetnosti po dejstvu, da se je na pr. ista Švedska, ki je z vso silo podpirala stališče Nemčije, odločno odklanjajoče istočasno razširitev Sveta Družbe naro-1 lov, izrekla pripravljeno, da svoje me-<to odstopi Poljski, da se tako prepreči polom v Ženevi. Tudi Cehoslovaška je b;:je stavila tako ponudbo. In ker je tudi Španska podajala pomirljive izjave. se je res mislilo, da se je našla formula za izhod iz nastale krize. Ali Brazilija j«* ostala neizprosna in je — odlo-Nla. Tr» pa zato, ker pravila Sveta Druž-Inarodov zahtevajo enoglasen sklep l; !' de sprejema novih zastopstev v Svetli. c> je le ena država nasprotna, je vstop odklonjen. Ker pa bi odklonitev Nemčije imelo nedogledno usodne posledice za bodoči razvoj Evrope, so rešitev vprašanja odgodili na jesen. Zelo razširjeno pa je tudi uverjenje, da Družba narodov v svoji sedanji sestavi ne more vršiti postavljenih ji nalog ter
4JM- W	VVMM/M^vv —■ — I--«J - — — —---- - Mi----~m	|
med evropskimi; se nit, ki se je tako nemilo pretrgala v Ženevi, na jesen zopet nadoveže in da se potem tudi konstrukcija Družbe narodov primerno spremeni! Naj zaključimo z ugotovitvijo, da tudi čehoslova-ški minister za vnanje stvari, dr. Beneš — državnik, ki se je s svojo bistrovid-nostjo povzpel na odločno mesto v vna-nji politiki — v vsakem svojem velikopoteznem govoru z globokim uverje-instrument, ki opravičuje nade, da se ta njem naglaša svojo vero v Družbo na-proces razčiščevanja, spornih vprašanj, rodov in nje poslanstvo za pomn jenje
.......___a^umevanju nazorov in želja
o Chamherlainu, an- drugih. V ta namen pa so potrebne prilike za česte razgovore, kakor jih ravno nudijo sestanki in naprave Družbe narodov. Ta forum je kljub vsemu tisti
t*
povoljno izvrši v prihodnjih letih.
narodov Evrope.
Matteoltilevo politično udeistvovanie
Nadaljevanje procesa
CHIETI, 19. Dopoldanska razprava se je danes pričela ob 10.15. On. Farinacci je predložil predsedniku prepis zapisnika zbornične seje, na kateri je on. Fe-derzoni poročal o napadu na on. Dino Grandija. Pri tej priči je Federzonija .prekinil v zbornici on. Matteotti rekoč: «Saj je Grandi fašist». Nato je bil zaslišan rimski podguvemer comm. D'Arbe-sio, ki je bil svoje dni prefekt pokrajine Rovigo. Orisal je Matteottijevo delovanje od leta- 1914 do 1917 ter naglašal, da ; Modiglianijeve vrste. Kot kapetan sem je bit on. Matteotti eden izmed najbolj i točno nadzoroval vse Volpijevo delo.
Priča: Glede delovanja v pokrajinskem šolskem svetu moram reči* da je Matteotti vršil to defc$ z izredno veliko vnemo. Kar pa se tiče političnega udej-stvovanja, moram reči, da nisem prisostvoval nobenemu političnemu govoru poslanca Matteottija.
Priča Vecclii Ferruccio, reški legijo-nar, je izpovedal: Volpi mi je bil naj-zvestejsi četnik v vseh bojih proti prevratnikom Matteotti je ve, Trevesove in
vi V imenu vlade je Briand najprej prosil poslance, naj bi pripomogli do čim prejšnje rešitve finančnega vprašanja. Vlada bo vzela v pošte v vse dosedaj sprejete določbe raznih načrtov. Njena glavna naloga bo skrbeti za gospodarsko obnovo Francije. Kar se zunanje politike tiče, bo nova vlada delala po smernicah prejšnje. Z ozirom na ženevsko zborovanje je Briand izjavil, da sedaj žalibog ni bilo mogoče sprejeti Nemčijo v Družbo narodov, veudar pa ne zadevi je krivda za to nobene izmed držav, ki so podpisale locarnski pakt, ki ohrani še nadalje svoj pomen in veljavo. Briand je govoril nato še o spremembah, ki jih namerava nova vlada uvesti v volilni sistem.
Takoj za Briandom je dobil besedo posl. Ybarnegaray, ki je ostro napadal notranjega ministra Malvyja. Omenjal
n evamih re volu ci j on a rje v.
Farinacci je stavil comm. D'Arbesiu to-le vprašanje: «Je res, da je Matteotti šuntal ljudstvo z vzkliki: Prodajte žito in nabavite si revolverje?«
Priča je odgovoril: O tem so mi govorili drugi, a osebno tega nisem slišal.
Farinacci: Ali ni bilo Matteottijevo delovanje izzivalno?
Predsednik: Ne dovoljujem, da stavite taka vprašanja priči!
Seja je bila prekinjena ob 12 ter se je nadaljevala ob 15.
Pred razpravo so časnikarji poklonili predsedniku, ki obhaja, danes svoj imendan, srebrn zvonček. Nato je bil zaslišan priča, publicist Suckert Cur-zio. Opisoval je D u mini je vo udej stvova-nje v Parizu, ki je stremelo za tem, da se razkrijejo zarote italijanskih izseljencev proti vodji fašizma Mušsoliniju Ravno tako je Dumiui večkrat, opozar-
Farinacci: .Taz hočem to vedetUevaAi ■ faaistovskega časnikarja Bonservi-
tega, da lahko dokažem, če je
zija v Parizu, da mu italijanski poli-
teotti kaznovan kot poslanec ali pa kot ^ izseljeu^ strežejo po življenju prevratnik.	ipublicist Suckert je pripomnil, «
pj
Državni pravdnik: Matteotti je bn pač politični tajnik, kakor ste Vi. on. Farinacci.
On. Farinacci: Se strinjamo -
Od v. Leva je vprašal pričo: Ali je bil Matteotti interniran?
Priča: Predlagan je bil za internacijo. Ker pa so nato nastopili drugi dogodki, je bil Matteotti vpoklican k vojakom v Messino.
Nato je sledil priča Cavalieri Umber-to iz Adrie, ki je vršil važno politično službo v pokrajini Polesine
da je
10. junija okoiv. 2Z. ure videl v Galeriji Colonna Duminija. Ta mu je pripovedoval, da je izvršil napad na Matteottija z namenom, da. d Ob i o<i njega podatke glede protifašistovskih načrtov. I Bersaljerski major Carlo Rossi je iz-javil, da se je obtoženec Malacria kot j oficir zelo lepo vedel. I Predsednik je prečital izpovedi od-■ttotne priče Cavanna Giovannija. On. Farinacci je zahteval, da se čimprej za-{sliši tudi socijalistični poslanec Modi-Predsednik ga je vprašal: Kaj Vam je gliani. Predsednik se je uprl tej zahtevi
znano o Matteotti je vem delovanju?
ter je zaključil razpravo ob 17.20.
Izvajanje zakona
Zanimive Apponyljeoe izjave
proti političnim izseljencem - Na vrsto bodo prišli Nitti, Stnrzo in Salvemini
RIM, 19. Komisja za izvajanje zakona proti političnim izseljencem je na svoji zadnji seji proučevala dokumente o političnem delovanju Donatija, Bazzija, Tonella, Vacirce, Campolon-gliija, Grimaldija in Tresce v inozem-! stvu. Te dokumente so poslali osrednji vladi italijanski konzuli onih mest, kjer se politično udejstvujejo imenovani iz-' seljenci.
«Impero» pravi, da. se bodo v kratkem izvajale kazenske določbe imeno-! vanega zakona proti Bazziju, Donat i ju in Tresci. Nato bodo prišli na vrsto glavni Činitelji protiitalijanske propagande v inozemstvu in sicer don Stur-zo, Nitti in prof. Salvemini.
v parlamentu
Falsifikator Schultz umrl
BUDIMPEŠTA, 19. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je grof Albert Ap-ponyi izjavil, da se čuti primoranega opozoriti zbornico na neko okolnost, ki se je dosedaj še ni omenilo, akoravno je velikega pomena za vprašanje odgovornosti vlade v falsifikacijski aferi.
tu za naznanitev, ki da se je izvršila na policiji v Nizzi marca 1924 in s katero da sta bila že takrat Jankovies in Kovacs izdana kot sokrivca v aferi ponarejevanja francoskih novčanic. Tteba je vprašati — je zaključil Appo-nyi —^ ako je policija Nizze ali francoska vlada opozorila na to naznanitev ogrsko vlado.
BERLIN, 19. V tukajšnjih zaporih je sinoči umrl oni Schultz, o katerem se je govorilo v zvezi z madžarskimi fal-sifikatorji. V zadnjih dneh se je Schul-tzu začelo mešati in danes je imel biti prepeljan v norišnico.
Jmkovics obstitn m 3 leta
radi razpe€evan|a uprti! falsifikatov.
HAAG, 19. Danes je bilat objavljena razsodba v procesu proti ogrskim falsifika-torjem, ki so bili aretirani na Nizozem-
je, da je bil Malvy radi zadeve Bonnet Rouge obsojen na 5 let izgona, a je bil pozneje amnistiran. Napadal je ministra tudi radi njegovega zadržanja v maroškem in sirijskem vprašanju. «Prisotnost Malvyja v vladi — je zaključil govornik — je zadosten razlog za nezaupnico celokupni vladi». Tekom njegovih izvajanj je prišlo do burnih prizorov v zbornici. Hrup je še bolj narasel, ko je Briand povzel besedo; branil je svojega tovariša in na koncu svojega govora dejal: Ce je v zbornici kaka večina, ki je proti vladi, naj se takoj pokaže, ker je že skrajni čas. Jaz se bom rad umaknil. — Ker se poslanci nikakor niso hoteli pomiriti, je Herriot za nekaj časa prekinil sejo. Po zopet ni otvoritvi je dobil besedo minister Mal-vy, ki je rekel, da se mora braniti pred napadi, čeprav ga je Briand zaprosil, naj bi to opustil. Zavračal je trditve poslanca Ybarnegaraya in dokazoval, da ni zakrivil tega, kar mu očitajo. On sam ni silil v vlado, in če j.3 Briandu na poti. se prav rad umakne. Tekom svojega govora je Malvy padel v nezavest, tako da so ga morali nesti iz dvorane.
Ko se je He-iriotu pubiCČiio potlačiti strahoviti hrup, ki sta ga desnica in center delala v dvorani, je zbornica prešla na glasovanje o predlogu, ki izraža zaupnico novi vladi. Predlog je bil sprejet s 34? proti 163 glasovi.
Seja je bila nato zaključena.
V senatu j*j vladno deklaracijo prečital pravosodni minister Laval
Zadnja dela ženevskega zasedanja
Imenovanje komisije za reformo Sveta
ŽENEVA, 19. Predsednik Sveta Družbe narodov Ishi je danes v imenu japonske vlade predložil Svetli nemški predlog /.a imenovanje odbora, ki naj bi proučil vprašanje razširjenja Sveta. Člani Sveta ^o sporazumeli, da bi bile v "tem odboru, ki naj Pim prej "JTlične v delom, pol«\u dosf-danjih desetih drŽav, zastopane s.> Nemčija; Švica. Poljska, Argentini ja in K i ta i -ska. Nadalje jo Svet sklenil, naj !»<> prvi« zasedanje pripravljalnega odbor.« za sve tovno gospodarsko konferenco dne u-prila v Ženevi.
Otlboi1 zu proučitev v]>rašauji4 razširjenja Sveta se skliče za 10. maja \ ženevo. Ta odbor bo moral upoštevati vse predloge in ugovore ter čim pvej predložiti Svetu svoje poročilo.
Pripravljalni odbor za razMrožitveno Ji-oufereneo je sklican za IN. maja v Ženevo. V tem odboru je zastopanih 21 drŽav, in sicer poleg onih, ki imajo sedež v Svetu, še Nemčija. Zedinjene države. Sovjet ska Rusija, Jugoslavija, Bolgarija, Romunija, Nizozemska, Finska, Poljska, Argefl-tinija in Cile.
Stalni vojaški odbor Družbe narodov se sestane 19. ali 20. maja. Tudi mešani i»d-bor ,ki prične s svojim delom najbrže nekaj dni kasneje, se razširi za štiri nove zastopnike, in sicer Nemčijo, Zedinjene države. Japonsko in Sovjetsko Uu-tjo. Nadalje se jo osnoval tročlanski komite iz članov Sveta, namreč Japonske, Švedske in Cehoslovaške, ki bi predložil Svetu v poletnem zasedanju poročilo n uspehu pokrajinskih varnostnih paktov.
Glede sklepa senata Zedinjenih držav o pristopu Amerike k stalnemu mednarodnemu razsodišču, je predlagal Chamher-lain, naj se skliče konferenca, na kateri bi zastopniki držav, ki so podpisali statut stalnega mednarodnega razsodišču, razpravljali z zastopnikom Zedinjenih držav o formalnosti pristopa.
Nova (eltoslovflSka vladi
PRAGA, 19. Nova uradniška vlada je bila včeraj sestavljena. Za predsednika je Masarvk imenoval Černyja, bivšega načelnika oddel jenja za upravljanje Moravske. Černy prevzame tudi posle notranjega ministra. Od Članov bivše vlade ostanejo na svojih mestih minister za zunanje zadeve, dr. Beneš, finančni minister, prof. Engliš, in minister za Slovaško, prof; iCalaj:.
Med drugimi vplivnimi osebnostmi nove vlade so dr. Kramar, profesor civilnega prava na univerzi v Pragi in pravni izvedenec zunanjega ministrstva, ki je vedno spremljal dr. Beneša na mednarodne konference. V novi; vladi je prevzel posle prosvetnega mi-. Volitve novega predsednika se bodo vr&ile nistrstva. Minister za socijalno skrb-j	aprila
stvo je postal Sieszl, vojni minister pa j ATENE, 19. Atenska agencija poroča, da general Sirovy. Za trgovinskega mini-, je predsednik republike Konduriotis sporo-stra je bil imenovan dr. Peroutka; za č*1 v posebnem pismu ministrskemu pred-
AmerlKa bo Izprsmenila suoio politiko napram Europi ?
Houghtonovo poročilo o Družbi narodov in o vprašanja razorožitve
LONDON, 19. «Times» objavlja poročilo, katero je ameriški poslanik v Londonu, Houghton, podal predsedniku Coolidgeu in državnemu podtajniku Kellogu o položaju v Evropi.
Ameriški poslanik je rekel: Evropa, kar se njenih državnikov tiče, se ni od vojne prav nič naučila. Družba narodov v resnici ne postaja organizacija, ki bi zagotavljala mir, pač pa je na najboljši poti. da obnovi zvezo iz l. 1815 z edino razliko, da ne bo več mogla zagotoviti Evropi £0 let mirnega življenja. Temu gibanju načeljuje Francija, kateri sledijo razne druge manjše države. Francija vleče v tej smeri za sabo tudi angleško vlado, ker želi Anglija sodelovati s Francijo na bližnjem vzhodu in drugod.
Evropske države ne mislijo resno na razorožitev ter je tudi nočejo, kakor nočejo, da bi se Amerika udeleževala njihovih zborovanj. Pripravljalna konferenca razorožitev se bo sestala, če bo splolrprišlo do tega, za to, da razpravlja o predlogih, glede katerih si nihče ne želi in ne pričakuje sporazuma, ker so bili nalašč tako postavljeni, da je neuspeh že v naprej zagotovljen. Velika Britanija podpira namen ameriške vlade, ki hoče sklicati konferenco za razorožitev na morju; temu namenu
Itali-
Popoin sporazum dosežen
na konferenci za 8-urni delavnik
LONDON, 19. Mednarodna konferenca za 8-urni delavnik je davi ob 3. uri zaključila svoja dela. Spor, ki je nastal na včerajšnji seji med angleškim in nemškim delegatom radi razlaganja 14. člena, ki predvideva suspenzijo konvencije v slučajih ogrožanja državne varnosti, je bil poravnan. Delo ravnokar končane konference pomeni brezdvonmo velik-korak naprej za po-spčšltev -|Wil!kiVCl»C-kli31V.Ciirije_ še s strani onih držav, ki je niso še sprejele. Pred zaključitvijo konference je govoril angleški delegat Maitland, ki jo izrazil svoje zadoščenje nad doseženimi uspehi. Govore so imeli tudi francoski delegat Durapour, Nemec Brauns, Belgijec Wanters, zastopnik Matije Do \1i-chelis in končno ravnatelj mednarodnega urada za delo Thomas.
skem, ko so skušali spraviti v promet po-inarejene francoske novčanice. Jankovics pa odločno nasprotujejo Francija, je bil obsojen 11a 3 leta ječe; dr. Markowi-i ja jn japonska, ki zahtevajo, ski in Nankavics pa na 2 leti. Državni cboroževanje skrči ppravdnik je zahteval 9 let za Jankovicsa' in 7 za ostale sokrivce.
PrMik grtke npMfe linsijninl
obenem na suhem in na morju. Hughton je dodal, da ima malo upanja, da se bo položaj izboljšalj.
Jasno je, da. je Hughtonovo poročilo napravilo na predsednika Coolidgeja in sploh na ameriške kroge porazen vtis. Na splošno prevladuje mnenje, da bo ameriška politika napram Evropi zavzela drugačno lice.
pravosodnega in za prehrano Haus-manu; za poljedelstvo in unifikacijo Slavik; za promet Rilia; za pošto in brzojav Fatka; za javna dela Roubik.
14 hi5 v ognja
PARIZ, 19. Preteklo noč je v 14 poslopjih v Ne\v-Yorku izbruhnil ogenj. Ogenj se je povsod razvil na isti način in našli so t\idi povsod sledove gazolina. Domnevajo, da je v teh poslopjih zanetila neka blazna ženska, ki so jo zapazili na nekaterih krajili, a je dosedaj še niso mogli prijeti.
tedniku, da ga njegovo zdravstveno stanje! sili podati ostavko. Pangalos je radi tega: zaprosil Konduriotisa, da naj ostane na!
Japonska demarša v Pekingu _
LONDON, 19. «Daily Mail» poroča iz svojem mestu do volitev novega predsed-! Tokija: Japonski poslanik v Pekingu je nika republike, katere se bodo vršile 4. ^il pooblaščen, da zali te va od kitajske aprila Pangalos je nato objavil dekret o } d zadoščenje, odškodnino in kazen teh volitvah, ki bodo splošne, direktne in
tajne. Voliti bodo smele le osebe, ki imajo nad 45 in manj kot 65 let. Dekret vsebuje tudi določbe za garancijo svobode glasovanja.
Pangalos je izjavil novinarjem, da se ni še odločil za sprejetje kandidature za predsedniško mesto.
za krivce radi bombardiranja dveh ja-ponskih torpedovk s trdnjave Taku.
Radi včerajšnjega praznika je Izostalo danes telefonsko poročilo iz Jugoslavije.
Italijansko-jngoslovenska pogajanja
ŽENEVA, 19. ltalijausko-jugoslo\otiska pogajanja so prišla radi položaja v Družbi narodov na mrtvo točko. Zadnja dva dneva se niso vršiti nobeni pogovori, kar pa še ne pomeni, da bodo pogajanja prekinjena. Razpoloženje h-najboljše na obeh straneh. Vendar pa neodvisno od tega, dogodki ti enotno preprečujejo nadaljevanje podajanj.
Italijanski delegati izjavljajo, da i <» imela nova pogodba, ko) dopolni!« \ rimske pogodbe, za podlago prvi čh u pogodbe samo v svrho, da se napravi timska pogodba še učinkovitejša. Doktor Ninčić je s svoje strani zelo rezerviran in je izjavil, da postopa \ smislu intereso\ Jugoslavije. Odklanja* vsako izjavo o podrobnostih.
V sredo popoldne je bila jutiosloven-ska delegacija na kosilu italijansko tie-legacije. Po kosilu sta imela dr Ninčio in Grandi nad eno uro trajajoč razgovor o bodočem razširjenju rimsko pogodbe. To je bilo prvo nadaljevanje po-gajanj, prekinjenih za časa krizo Družbe narodov. Po sestanku obeh državnikov so italijanski delegati izjavili, da se bodo nadaljnja pogajanja nadaljevala diplomatskim potom med Himom in Beogradom.
LONDON, 19. «Tiin«\s» poroča i/. Ženeve, da so Francija. Italija in Jugoslavija sestavile bazo za srednjeevropski pakt. Briand, Grandi in dr. Ninčić so pojasnili pismeno svoja stališča napram vprašanju, kako naj se prepreči zedi-dinjenje Avstrije z Nemčijo. Podrobnosti se še sestavljajo.
ŽENEVA, 19. jugosloveiiski delovat Avramovič so je tu sestal z grškim zunanjim ministrom Uuiosom. Ita/.j» a\-ljala sta o solunskem vprašanju, vendar pa ni došlo do nobenega rezultata. Ostalo je pri tem. da se naj grška d< h*-gacija izjavi o predlogu, ki ga ti je izročil dr. Ninčić, pogajanja pa na j bi -e nadaljevala diplomatskim potom v Beogradu. _
D'Annunzio je prajel v dat l>enaškcqa leva iz Šibenika
GARDONE RIVIERA, M'. Radi goda pesnika D'Annunzia je bila Gardone Riviera danes vsa v zastavah. Polkovnik Sani iz Zadra in legijonar Dona i i Umberto sta izročila pesniku \ imenu Zadra beneškega leva iz Šibenika.
« EDINOST«
V Trstu, dne 20. marca 1920.
Prelom med kmeti in nacljonaltsti na Bolgarskem
BUKAREST, 19. Odbor stranko kmetov naznanja s posebnim komunikejem, da so ostala pogajanja stranke z nacijonalisti brez uspeha. V komunikeju je rečeno, da je prišlo do preloma radi nedopustnih predlogov stranke Iiacijonalistov glede dogovora za. sodelovanje v bodoči vladi.
jVem&ka vlada odobrila zadržanje delegacije v ženevi
BERLIN, 19. Nemška vlada, ki se je sestala pod predsedstvom kancelar ja Luthra Je soglasno odohrila zadržanje nemške delegacije v Ženevi in je tudi jtzela na znanje, da dogovori, ki so bili sklenjeni v Ženevi jamčijo za nadaljevanje locaroske politike.	______
Odborniki barcelonske odvetniške zbornice aretirani
MADRID, 19. Vlada je sporočila potom listov, da so člani razpuščenega ?-veta odvetniške zbornice v Barceloni objavili dokument, s katerim se hujska k revoluciji in k nepokorščini napram od vlade imenovanemu svetu. Civilna vlada v Barceloni je radi tega pozvala osebe, ki so podpisale omenjeni dokument, da ga umaknejo ter izdala nalog ta njih aretacijo. Vsi Člani bivšega sveta odvetniške zbornice so bili takoj nato aretirani.
Sovjetski tisk sporoča obenem, da je [baš 11. marca angleška spodnja zbornica zavrnila predlog za omejitev gradnje podmomikov in da je glavni razlog za zavrnitev predloga predstavljalo dejstvo, da bo Francija gradila 105 kri-žark, rušilcev in podmornikov. Tudi«držav
»besede sovjetskega komisarja za vojno,'pismonoša prinašal pošto samo za StomaŽ VoroSilova, ki je pred par dnevi izjavil: »« štjak; prebivalci ostalih 8 vasi in sicer: |
t>, • • - L,- ' /1. „	„oran- Dolenje, Selo, Ravne, Krtmovca, Gradišče,
Rusija si želi mir; a najboljšo garan-, Pnlia^;	nai bi hodili
cijo za mir predstavlja rdeča vojska,
dovolj jasno pričajo, da nimajo Ri
preveč zaupanja v dobro voljo ostalih
Borzna poročila,
DEVIZE.
.. _	. . . _ .... Trat, 10. marca. Amic«rd&m od »9*».— do 1000.—
_: Poljane, Razguri m Novavas naj bi hodili Belgija »J _ do 1j2Parii 8325 do 8».76
. sami P° v Sežano.	I Lon<lon od 121,— do 121.10 ; Ne* York od 24*0
aa nimajo rmt»i ^fari nj8mo tudi mj davkoplačevalci in do li. A); Španija od 314*.— do 353.—: Švica
državljani z enakimi dolžnostmi in pravi- 473 f.0 do 4Ji,— ; Atene wd 34..V) do 35.50; BerUn
DNEVNE VESTI
Likvidiidli Mlolninskego zovedo
Radi likvidacije pokojninskega zavoda
• _ _ _ l_A. 1 _ .. rt. aIfim * V»	11 w\ a Ir rvtf r\A 1 O VATI
DniitvftM Miti
Klub Esperantistov — Krti. Danes toč-
cami kakor vsi drugi? Želimo, da nam poštno ravnateljstvo reši zadevo v najkrajšem času, ker so take razmere neznosne — Ravno tako želimo, da bi nam vendar enkrat rešili našo prošnjo, ki leži že več v let v ravnateljstvu, da bi namreč dobivali poŠto iz Štanjela, ki je od nas oddaljen le poldrugo uro.
se je polotila zasebnih uradnikov bojarenjno ob 19 uri in pol skupni članski sesta-glede načina uporabe in nadaljnje usode, nek. Udeležba obvezna, rezerv tega zavoda. Minister za državno; Izletna sekcija priredi v nedeljo 21. t. m. gospodarstvo Belluzzo je poslal včeraj br- izlet na Sv. Lenard. Odhod točno ob 13 in
zojavko tržaškemu fašistovskemu poslan- pol iz društvenega lokala. Vabijo se tudi Ljubljani razpošiljati cu Banelli-ju, v kateri izjavlja, da je dala prijatelji in prijateljice kluba, vlada državnemu zavodu za socijalno za-j Ker raste med ženskim spolom
Knjlievnost ta umetnost
Zbrani spisi Ivana Cankarja.
Na cvetno soboto začne Nova založba v
odjemalcem, ki so naročili celotno zbirko Zbranih spisov Iva-vedno na Cankarja, tretji zvezek tega dela, ki bo
od i'].- do ovo.« ; Bukar«*t od lv>.2o do 10.71 Pxaga od 73.50 do 74.-: Ograka od 0.0.M7 do O.ooo); Dunaj od —.850 do — .3j4; Zagreb od 43*0 do 44- — .
Resa^ijiko obvesele« 70.30.
VALUTE
Trst; itf. marca. Avstrijske krone od 00i4tido 0 03^2 : dinarji od 43.e>0 do 44.— ; dolarji od * 1.80 do 24 ; novci po 20 frankov od — d<» 97 — funt gterling od 120 80 do 1JI.—.
HALI OGLASI
-------------------------------------------------- _	_ .	PIACISTA za vino, vpeljanega pri tržaških
varovanje navodila, na podlagi katerih naj večje zanimanje za naš klub, odkar so pri- od tega časa tudi v vseh ostalih knjigarnah, družinah, krčmarjih in preprodajalcih, se uredi uprava rezerv bivšega pokojnin-{stopile k nam prve članice, naznanjamo, na razpolago. Letošnji zvezek Zbranih spi-1 i3Ce Kmetijsko trgovsko druStvo, via
~	Raffineria 4.	378
skega zavoda.
! da se bodo sprejemale jutri v nedeljo takoj
na razpolago. Letošnji zvezek Zbranih spisov obsega vso prozo Ivana Cankarja iz| 1. 1900. do 1901., drame, novele. Črtice, kri-
Likvidacija tega zavoda je bila poverje- po veliki maši nove članice v društvenem na državnemu zavodu za socijalno zavaro- lokalu kjer se dobivajo vsa ostala pojasni- tike In polemike ter uvod in obširno opom-
1	__11—1_____1 11 fAkminvia 1	v T ' J v	i i i	.___• « ___• ai.a* 1.*	k. 1.	nntfmn. lr ■ <ili in »i a rti u O I T 1 i i i nt'
vanje s kr. odlokom od 11..februarja	la. istočasno se lahko javijo vsi tisti ki se
izleta
PROTI IZGONOM IZ STANOVANJ NE BOJ^°rdUdeleŽiti IZDAN POSEBEN ZAKON.
jutrišnjega
N.
Pred dnevi se je poročalo iz Rima, da se!den sestanek
| — D.
je vlada odločila, da izda poseben odlok o omejitvi svobode hišnih gospodarjev glede odpovedi stanovanj. Po zadnjih vesteh pa so bila prva tozadevna poročila netočna. Vlada ne namerava izdati nikakega nove-
________________________ga odloka glede stanovanj, temveč se hoče
j	„^»i omejiti le na posredovanje med gospodarji
Oče predsednika Zdrnženih držav umrl ^ uJajewuiki/in sicer s pomočjo prefektur.
NHW-YOKK, 19. Umrl je polkovnik	- *	1----—*
)olin Coolidge, oče sedanjega predsed->iika ameriških Združenih držav.
bo k tem spisom, ki jih je napisal Izidor na Sv. Cankar. Knjiga obsega nad 400 strani ini stane broširana Din. 68, v polplatno vezajra ! Din 84, v polusnje vezana Din. 110. Kdor
predavanjem v navadnih naroči celo zbirko Zbranih spisov *	Cankarja, bo prejel zadnji zvezek
plačno.
TRGOVSKEGA POMOČNIKA, 17—18 letnega za mešano stroko, išče za takoj gosp. Sandalj, Lupoglava, Lupogliano — Istra. Hrana in stanovanje pri družini. 37ft
Danes ob 19 re-
Politične vesti
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Kakor kažejo nastopi radikalov
Vlada upa, da bo na ta način dosegla znatno ublažitev položaja, ki bi sicer nastal, ako bi se hišni gospodarji brezobzirno posluževali svobode, ki jim jo dovoljujejo zadnje zakonite določbe glede stanovanj.,
prostorih.
Športno drt&itvo «Primorje» na Prošeka
bo imelo v soboto ob 8. uri zvečer društveni stalni sestanek pri Škabarju. Vsakdo naj prinese društvene majce in članarino za tekoči mesec marec.
Iz ftriaSkega življenja
Epilog ljubezenske drame
Po hudih mukah je predsinočnjim izdihnila v mestni bolnišnici 21-letna Marija
Ivana brez-
ni
radićevcev v skupščini proti napadom
Ta vest je zelo verjetna predvsem zato.i Pjelić, zaročenka finančnega podbrigadir-ker bi pomenil vsak novi odlok o tej stvaj« ja Angela Gallo, o katerem smo poročali,
nekak preklic zadnjega, s katerim je bil vzpostavljen svobodni stanovanjski režim. Kakor znano pa je vlada v parlamentu slo-
od strani opozicije, vlada sedaj med vesno izjavila, da se ne povrne več k prej
šnjemu režimu omejevanja
Ali pa bo imelo posredovanje prefektov tak uspeh, da bodo nepotrebni novi »re-l&odnl zakoniti ukrepi? To je ono veliko
obPina vladnima strankama polno soglasje. Vsi napori opozicije, da. bi izzvali zmešnjavo v koaliciji, so ostali brezuspešni.
Dopisnik «Vi*emena» je priobčil v tem listu razgovor, ki ga je imel v Ženevi z ministrom za vnanje stvari, gospodom Ninčićem. Ta poslednji je izjavil, da ga je jako iznenadilo in začudilo, ko je do-znal, da so v Jugoslaviji verovali neresnični vesti v angleškem listu «Ti-mes», češ da se je Jugoslavija obvezala Italiji, da ne bo gradila nobene luke na svoji obali. Ninčic je izjavil, da bi bil tak dogovor več nego poniževalen za Jugoslavijo ter da o leni ne more biti jiiti govora, izjavil je še, da njegov pro-račt: i ne pride pred skupščino, dokler se on ne povrne, l.er da hoče podati iz-
n ekspoze o svoji politiki. __
Med tem pii lp	utihniti glasovi
o rekonstrukciji vlade. Vprašanje nakladnih kreditov povzroča stalno ner-M>znost. Povod kombinacijam o presnovi vlade je dala zlasti predvčerajšnja avdijenca ministrskega predsednika Pašića pri kralju. Avdijenca. je trajala nad ono uro. Takoj po avdijenci se je razširil glas, da hoče Pašić priti do kake rešitve še pred sprejemom proračuna. Krogi, ki so v bližini Pašića, pa oporekajo tej verziji in trdiio, da se
Pašić loti rekonstrukcije vlade {Še le	.
po sprejetju proračuna Za sedaj ho- tega smo prejeli: cepilni vosek, semena
l7 vlade samo peteržilja, krmskega koreiija, vrzot m
Gosno>darstyo.
Italijanski Izvoz in uvoz v letu 1925
Agencija «Volta» je objavila zanimive podatke o italijanskem uvozu in izvozu v letu 1925. Tozadevne račune so izvedeli pristojni uradi.
Največ blaga je Italija izvozila v Nemčijo: vrednost blaga, ki ga je poslala v to državo znaša 11,5% celokupnega izvoza Italije, kar pač priča o velikem pomenu, ki ga imajo nemška tržišča za Italijo. Po
ČEVLJARSKI
Via Vassari
ucenee, 12.
sprejme
takoj. 371
KLOBUKI, zadnje novosti, od L naprej Modni salon, Corso Garibaldi 15/111 37!»
VAJENEC z« prodajalno jestviri me VTia Pdine St. IV.
sprej-3 rt;
da je preteklo nedeljo skočil pod vihjv .ia vrsti pride nato Francija z 11%, Ztlružpno
progi med Barkovljami ian Trstom ter pri tem našel strašno smrt. Kakor znano, sta zaljubljenca sklenila skupno umreti pod vlakom, toda Pjelićevi ja v usodnem hipu odrekel pogum. Dva dni po dogodku pa se je Pjeličeva, premagana ">d žalosti in obupa, zastrupila z oetovo kislino, da odide za
Črp
vprašanje. Kritičnejša doba z orirom naj dragim v večnost. Tragični naklep ji je posledice novega stanovanjskega režima tudi uspel, čeravno so ai zdravniki na vse bo trajala vse do maja 1. 1927. Za tedaj se
» i	• • >___i. ____..Z	itcnAhi vij
še le pričakujejo prvi praktični uspehi zi-1 danja novih stanovanj in takoimenovanih
hiš. _
Natečaj za sprejem v pomorsko akademijo v Livorna
Tukajšnja kr. prefektura sporoča:
«Za šolsko leto 1926/27 je razpisan natečaj za sprejem 80 pripravnikov za pomorske častnike in 30 pripravnikov za strojne častnike v I. razred. Prošnje in listine naj se predložijo do 25. avgusta 192ti. Za omenjeno šolsko leto je razpisan tudi izreden natečaj za sprejem 10 pripravnikov za pomorske častnike in^ JO pripravnikov za Strojne častnike v lil. razred. Za poarob-lieiša obvestila se je obrniti na prefekturo, soba Št. 40.» _________
OSEBNA VEST.
Gospod Božidar Bndin iz Dornberga, svoječasno reducirani okrajni tajnik pri
načine prizadevali, da ji rešijo življenje.
Kamnosekova nezgoda.
V kamnolomu družbe «Istria» v Nabre-žini se je predvčerajšnjim popoldne ponesrečil 50-Ietni Mihael Gabrovec, stanujoč v Lipi št. 24. Ko je pripravljal mino, je ta predčasno eksplodirala in kamenje, ki je odfrčalo okrog, je Gabrovca ranilo na rokah in mu poškodovalo oči. Nesrečni kamnosek je dobil prvo pomoč od nabrežinske-ga zdravnika, ki mu je svetoval, naj se poda v bolnišnico, kar je Gabrovec včeraj popoldne tudi storil.
Nogo si zlomil igri.
države z 10,5%, Anglija z 10% in Švica z 9%. Kar se tiče izvoza v druge države, so številke znatno manjše. Vrednost italijanskega izvoza v Argentini jo znaša	v Avstrijo v Jugoslavijo 2%%, v angleško Indijo 1%% in manj kot \% v Cehoslo-vaško.
Glede uvoza so pa številke sledeče: celokupnega italijanskega uvoza so dale Združene države. Velika Britanija 10.59S, Francija 9%. Nemčija 8%, angleška Indija Argentinija 5°/«, Jugoslavija 3%, Avstrija 2,5%, Švica in Cehoslovaška %%.
Nekaj podatkov o svetovni trgovini L 1913 je znašala vrednost celokupnih svetovnih trgovinskih izmenjav približno 30.090 milijonov dolarjev, v letu 1924 pa je ta številka poskočila na 42.089 milijonov dolarjev, kar predstavlja 40K- povišek. Ta povišek treba pripisovati predvsem velikemu razvoju trgovine v Ameriki, Aziji in v Oceaniji. L. 1913 je trgovina Evrope pred-olavljala 66% celokupne svetovne trgovine,
Trgovina Amerike je
šilno
nujočega v ulici Istria št. 116, ki je — kakor je ženska povedala — padel pri igli v bližini domače hiše ter se pri tem hudo udaril v desno nogo. Zdravnik je dečka preiskal in ugotovil, da ima nogo zlomljeno v stegnu. Po prvi pomoči je bil mali ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico.
Tramvajska nezgoda.
Tudi počasni tržaški tramvaj ima svoje poredne muhe, v zadnjem času prav pogo-stoma; ali skoči s tira in razbije kako iz-fat, tako da naročniki lahko dvignejo, ložbo, ali se sreCa s kakim avtomobilom, naročeno mešanico za krompir. Razen,1 tu pa tam koga povozi, skratka — povsod
okrajnem glavarstvu v Logatcu, nato novinar, je reaktiviran in dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu na Visokem.
TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU
naznanja, da je včeraj dospel superfos
, 1. 1924 pa samo 5ti.5% Včciaj popoldne je mati prinesla na re- v islii1 jetjh poskočila o.I 21 na 28%, Azije ilno postajo ^letnega	Pavlica, sta-|od 7 5 na 10%, Oceanije d 2.5 na 8.3%.
Turška zunanja trgovina
1/. statističnih podatkov, ki j i Ji je objavilo turško carinarsko ravnateljstvo o turškem izvozu v prvi polovici 1. 1925, je razvidno, da. stoji, k.ir se izvažanja tiče, Italija na prvem mestu s 0,023.913 turških pudi na mesec, sledi Francija z 2,138.897, Indija z 1,281.325 frankov in nato po vrsti Nemčija, Anglija in Amerika.
Največ blaga uvaža v Turčijo Nemčija (mesečno 2.001.589 frankov); sledijo Amerika, Anglija in Belgija.
MOTORNO KOLO Indian-Scout s >uW a-rom, z električno napravo, skoraj nov,
izboren, se ugodno proda. Garage C.ormu-schi, Fabio Severo 73 — Trst.	377
IZKUŠENA babica sprejema noseče. Vin Chiozza 50, pritličje.
KOVAŠKI pomočnik išče mesta, v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.
SLUŽKINJA išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 20.
290
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Trposki sok (Sciroppo di salsapariglia dell Alabarda) izdelan v lekarni Castellanovich, Trst, via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnnju žil, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in krepilno sredstvo. Steklenica stane L II. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich.	28!
Cevljarnica L. Rebec
Trst — Via Carducci At. 36 je preskrbljena za velikonočne praznike z veliko izbero finejSe^a in navadnega
OBUVALA 3*8
moškega ženskega in otroškega po najzmernejSih cenah
frejo vedeti, izstop minister za notranje stvari ^Boža Maksi-j zel jamo vić ter da pride na njegovo mesto} dr. Milan Srskić.
TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU ulica Torre blanca št. 19.
RUSIJA IN VPRAŠANJE RAZORO-ŽITVENE KONFERENCE
V ruskih političnih krogih sedaj mnogo govorijo o vprašanju razorožitve in o konferenci, ki jo immerava sklicali Družba narodov. Vendar pa imajo Rusi prav malo vere v dobro voljo držav, ki
m) dale pobudo za razorožitveno konfe-! primeri so vedno najboljše učno sredstvo renco. fiazJiko, ki jo delajo nekatere!«1 Zilto ne bo škodil tudi naslednji.
Pišite pri naslovih tu ti Italijanska imena krajev!
Tak je neizprosni pouk, ki izhaja iz slučaja, katerega moramo v interesu javnosti tu doli opisati. Vse tozadevne naredbe od strani kompetentnih ministrov smo sicer svoj čas objavili v celoti, toda praktični
držav yie«l oboroževanjem na kopnem in oboroževanjem na morju; izjave predstavnikov držav, ki govore o potrebi ekspanzije; pomanjkanje sloge in resničnega sodelovanja za miru; oboroževanje, katero jo vedno bolj zmagovalci in premagani na več ali manj odkrit način; vse to očitajo Rusi ostalim državam. Ker namerava Družba narodov sklicali razorožitveno konferenco \ Ženevo, čeprav bila pogajanja med Rosi jo in Švico prekinjena in je radi lega sovjetska vlada izjavila, da se ne bo mogla, udeležiti konference, ki bi ^e vršila na. švicarskem ozemlju, očitajo Rusi Angliji, da ona sploh noče, da bi konferenca obrodila kak uspeli in da skuša onemogočiti udeležbo Rusije na tej konferenci samo zato, da bi lahko zvalila potem vso krivdo na ZSSR.
/a razorožitveno konferenco vlada v sovjetskih političnih krogih tako zanimanje, da je tudi načelnik vlade srna-
ropota in dela zgago, le kadar ga človek Čaka, ga ni od nikoder. Včeraj zjutraj je zopet eno skuhal. Svetosobotni tramvaj je na Corso V. E. lil. trčil zadaj ob tovariša proge št. 4, ki se je bil ustavil na poetaij. blizu ulice Dante. Sunek je povzročil med potniki v obeli vozovih velik strah in zine-; do, razletelo se je mnogo sip, a hujšega k sreči ni bilo. Po kratki zamudi sta oba tramvaja nadaljevala svojo pot.
Dve propalici.
Ker je osumljen, da je zlorabil 7-letno Viktorijo Sacchetti, stanujočo na Vrdeli — Bran desi a št. 781, je bil predsinoč"^»n aretiran 2<»-letni Islan O., stanujoč 11a Vr-| deli — Brandesia Št. 781. Bil je pridržan v
Neki domačin iz Soče je pisal 7. decem-j zaporu, bra 1925. nekemu trgovcu v Kobaridu, naj'; Radi podobnega zločina, izvršenega nad	E Velušček
j mu pošlje nekaj blaga, ki ga nujno potre-i 12-letno R, stanujočo v Barkovljah, so	'
buje. V naslovu je ta nesrečni človek napi-1 orožniki v Barkovljah aretirali 74-letnega
sal le Kobarid, ker je pozabil pripisati še okrepitev I Caporetto. Pismo ni prišlo v Kobarid, dasi pospešuje-j je med Sočo in Kobaridom le kakih 30 km razdalje, temveč ga je zadela povsem drugačna usoda, kakor se jasno vidi po zavitku. Neka roka je napisala najprej z jeznimi črkami pod imenom Kobarid z rdečo tinto: crfn Jngoslavia*. Ta pripomba je bila potem prečrtana in pismo ni šlo 'Jugoslavijo, kajti na zavitku ni n obe negi. pečata jugoslovenskih pošt. Kam pa je šlo? Na Kitajsko!! Prav res 11a Kitajsko, dragi čitatelj, ki boš najbrže mislil v prvem hipu, da pretiravamo. In ne samo na Kitajsko, temveč prav na oni drugi konec nebeškega carstva je romalo ubogo pismo našega domačina iz Soče. Poštni pečati 11a zavitku pričajo, tla je bilo v Harbinu v Mandžuriji, dalje v Port-Arturju, v Šangaju in še po raznih drugih krajih daljnega in bližnjega vzhoda. Dne 24. februarja 1920. pa je prišlo nenadoma v Kobarid, potem ko je napravilo od Soče do Port-Arturja in nazaj naj-imanj 30.000 kilometrov namesto samih 30,
fral za potrebno javno obrazložiti stali- ki ,oC.ijo Sot-.() ocl Kobarida. Nič ne vemo! Sče ZSSR. Te dni je imel govor, v kate- kakše„ sprejem so priredili na pošti v Koleni je povdarjal, da Rusija ni samo za- - - -
lnteresirana pri vprašanju omejitve oboroževanja, temveč da namerava nastopiti tudi za omejitev ali pa celo za odpravo vojne industrije. Izjavi) je, da nima preveč zaupanja v Družbo narodov, vendar je pa dodal, da je ZSSR pripravljena, sodelovati v pripravljalni komisiji za razorožitveno konferenco, a to pod pogojem, tla se konferenca ne bo vršila na ozemlju take države, ki je v odkritem sporu z Rusijo. Načelnik sovjetske vlade je nato odločno zavračal pisanje nekaterih inozemskih listov, ki skušajo zvaliti na ZSSR odgovornost za težkoče, ki so nastale glede sklicanja pripravljalne komisije za razorožitveno konferenco.
baridu tej nepričakovani soško-manduž sko-japonski pošiljatvi. Gotovo je le, da so pritisnili na kuverto pečat z datumom 21. II. 1920 in da je bilo pismo vročeno 11a-slovljencu.
Ni nai» znano, ali je pismo prišlo prizadetemu še pravočasno, da je mogel izvršiti naroČilo. Vsekakor prišlo je. Srečen slučaj
Ivana., tudi tam stanujočega. S. je baje priznal umazano dejanje. _
Iz tržaike pokrajine
IZ SEŽANSKEGA OKRAJA.
Malokdaj se oglasimo z naših Vrhov in fie takrat z žalostnimi novicami; ravno tako je tudi danes. —
Naše poštne razmere so jako čudne; pošto dobivamo trikrat na teden iz Sežane, ki je oddaljena dobre 3 ure od nas. Pred kratkim je bilo razglašeno, da bo od sedaj
DAROVI
V počastitev spomina blagopokojnoga Frana Tomažiča, daruje družina Stoka 100 Lir «Šolskemu društvu.»
Mesto c\etia na grob pok. Franca žužek iz Planine, daruje g. Ignac M are I. 10.— «Šolskemu društvu ?.
'— Plačali so za Kurentovo s lav nos t Šentjakobske podružnice Šolskega društva: Kukanja A. L 10, Povh 5, F. in K. Kocjančič 10, dr. Abram 10, pekarna Pe-gan 10, tvrdka A. Vouk 10, tvrdka J. Va-tovac 10, J. Durnik 10, dr. Slavik 10, dr. Leban 10, Pfeifer P. 5, tvrdka J. Perhavc L 15, Ceregato & Trebse 10, Mase vd. Ivanka L 5, Kocjančič 5, Renko A. 10, Bratuž I*. L 15, Jak. Ivančič 20, Prelog .1. 10, J. Povh L 15, Kjuder I. 20, Rydval 10 in 5, Rehar 10, Fr. Tomažič 10, dr. Itažem 10, Jenko M. 5,
J. 10, dr. Agneletto L 10, dr. F. Vesel 10, Kapelj Jul. 5, dr. J. Vesel 10, Metlikovič 5, Micheluzzi 10, Ocvirk A. 5, Pavlica A. 10, dr. Pretner 10, dr. II. Okretič 10, Godina N. 5, P. Visintin L 10. dr. J. Ferfolia 15, dr. Sedmak 15, Iveša 10, Stari 10, dr. Furlan 10, gostilna Kodrič 10, A. Pahor 10, Fr. Tinta 10, sp. dr. «A(Via;> 10, Manfreda 5, Cergolj 5, J. Godnič 10, P. Kerševan 5, Cerkvenik J. 10, Stepančič A. 15, šentjakobska «Citalnica» L 30, pri Valentinu v gostilni «Jadrun» nabral g. Janez Škerlj L 9,20, Valentin dodal še L 10.80, Nuova lmpresa 25, Paulič 5, Marc 5, Gšela 5; skupaj L 605; poprej L 1030; skupaj L 1085. — (Sledi.)
Angleško in tuzsmsko blago
najfinejše vrste.
Površniki Covercoat in MMm
zadnji vzorci, za moške in ženske od L 240 naprej
■zgotovljene obleke
iz dobrega blaja od L 240. do L 350.—
Lastna krojačnica prvega reda (365)
M. FISCHBEIN
Trst — Via Muratti 4 (tik gledališča Excelsbr ^
T-r»)*'

Zobozdravnik
Med. II. dr. D. Sordoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcljoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. Giovamii
Od 9-12 in od 3-7 321
__'■}
KRONE
po L 2.10 komad
Zlato, bnliante. platin. ZO-kronske zlate kdrt
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urarna
Trst« Via Mazzini 46 318
PODLISTEK
JULES VERNE:
(30)
Skrivnostni otok
«Ti nisi prinesel svojega gospoda semkaj, Nab? je vprašal poročevalec.
—	Ne, jaz ne, je odgovoril Nab.
—	Torej je gospod Smith sam semkaj prišel, je reke! Pencrofff.
—	Da, to se zdi zdaj gotovo, je pripomnil Gedeon Spilett, in vendar je neverjetno.«
To zadevo je mogel edino inženir pojasniti, zatorej so morali počakati, dokler ne bo začel govoriti. Na srečo se je njegova življenska sila pravilno razvijala. Drganje
je namreč hotel, da je bilo zašlo na Kitajskq,.je povzročilo boljši krvni obtok. Večkrat —-	^	c.r 8mith že zganij z rokami, pozneje
tudi z glavo in zašepetal nekaj nezazum-Ijivih besed.
Nab se je sklenil nadenj in ga poklical po imenu; toda inženir, ki je še vedno mižal, ni bržkone še nič slišal. Za sedaj so bile one čudne pretnje edini življenski pojav, čutila niso bila še sodelovala pri teh pojavih:
Peneroff je zelo obžaloval, da nima ognja in da jca ne more zanetiti, ker je na nesre-
kjer vedo, kje je Kobarid... O resničnosti zares čudne odiseje omenjenega pisma smo se prepričali na lastne oči. Sonzo-Harbin-Port Artur-Šangaj-Caporetto stoji črno na boipm in z razločnimi črkami na počatih pv_ameznih poštnih uradov, skozi katere je romala znamenita kuverta.
Narotafte in Sirite .EDINOST"

čo pozabil vzeti s seboj zažigal no platno, ki bi se dalo s kresilnim kamnom vžgati.
Tudi inženirjevi žepi so bili prazni, razen telovniškega žepa, v katerem je bila ura. Vsi so bili mnenja, da je treba Cira Smitha čimprej prenesti v kamine.
Inženir pa je prišel k zavesti hitreje, kakor so pričakovali. Voda, s katero so mu močili ustne, ga je polagoma oživljala. Pencroff je hotel pridejati vodi nekoliko soka tetrasovega mesa, ki ga je prinesel s seboj. Harbert, ki je bil stekel k bregu, je prinesel od tam dve dvokrovni školjki. Mornar je pripravil svojo mešanico in jo vlil v usta inženirju, ki jo je pohlepno požiral.
Kmalu nato je odprl oči. Nab in poroč evalec sta bila sklonjena nad njim.
«Gospod! Dragi gospod!« je vzkliknil veselo Nab.
Inženir ga je razumel. Spoznal je Naba in Spiletta in ostala tovariša, rahlo je stisnil vsem roko.
Izgovoril je nekaj besed, bržkone je ponovil one, ki jih je že poprej skušal izgovoriti. Izvirale so iz ene misli, ki ga ni nikdar zapustila, toda šele zdaj so ga prvič ra-! zumeli.
«Otok ali celina? je zašepetal.
— Za vraga, je vzkliknil Pencroff, ki se ni mogel zatajiti, to nas prav nič ne skrbi,
da ste le vi živi, gospod Cir. Kaj nas briga otok ali celina! To borno pozneje dognal i.»
Inženir je dal s slabotno kretnjo razumeti, da pritrjuje temu in zdelo se, kakor da Želi zadremati.
Niso ga hoteli vznemirjati v .spanju, t<»-da poročevalec je medtem pripravil vse potrebno za udobni prenos Cira Smitha. Nab, Harbert in Pencroff so šli iz jame in se napotili na sipino, kjer so rastla nekatera pritlikava drevesa; med potoma pa se mornar ni mogel vzdržati, da ne bi ponovil prejšnjega vzklika:
«Otok ali celina! Za Hoga! Še, do sape nr prišel, pa misli na to. Čuden mož! >
Ko so prišli do sipine, so Pencroff in njegova tovariša ulomili nekaj večjih vej pritlikavega drevesa; bila je to obmorska smreka, ki jo je nevihta hudo zdelala. Iz treh vej so napravili nosilnico in jo posti jali z listjem in travo.
Minila so tri Četrt ure in bilo je že okrog desete, ko so se mornar, Nab in Harbert vrnili k Uedeonu Spilettu. ki ni zapustil inženirja.
Cir Smith se je ravnokar zbudil iz dre-mavice ali pravzaprav iz omotice, v kateri so ga našli; niegova do sedaj bleda lica so se začela rdečiti. Ozrl se je okrog sebe, so nekoliko vzklonil in vpraSal, kje se nahaja.
(