fttev. 12
TRST, četrtek 12. januvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
t«!! ob oedeljah \m praznikih ob 5., ob pooodoljklh ofc 9. zjotraj.
Posamične itev. bo prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobhkarnab v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, St. Petru, Postojni^ Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iiini, Dornbergu itd. Zastarelo Stev. po 5 nT«. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE r širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, osmrtnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih »vodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsafca aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratm oddelek upravo „Edinosti". — Plačuje so izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo in iitofljivo * Trstu.
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA

za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na-
ročbo brez doposlauo naročnine, se uprava ne ozira, ■knialst a* nedeljsko Izdan J • „JEDI« OSTI" stan« : z* o*lo lat« Kron 5*20, za pol lota Kron 2 00.
Vai dopisi n»j se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ao ne sprejemajo in rokopisi oo no vračajo Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajate^ in odgovorni urednik ŽTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoStno-hranilnKni račun It 841*652. TELEFON Si 11-57.
BRZOJfll/NE UEST1.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ 11- Cesar je danes ob 11. uri predpoludne vsprejel v posebni avdijenci odstopivše ministre. Bivši ministri so se zahvalili cesarju za podeljena odlikovanja. Ob 1130 je cesar vsprejel ministre, ki ostanejo še v službi in sicer FML Georgi-ja, grofa Stiirgkha dr. Weiskirchnerja in dr. vit. Hochenburgerja.
Ogrski državni zbor. *
BUDIMPEŠTA 10. Zbornica je danes v tretjem čitanju vsprejela trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Nato je pričela razpravo o zakonskem načrtu glede podaljšanja privilegija avstroogrske banke. Proti sta govorila posl. Polonyi in Fran Košut. Poslednji je rekel, da je za gospodarsko neodvisnost dežele neizogibni predpogoj ustanovitev samostojne ogrske banke. Izrazil je svoje osvedočenje, da se bodo v boju za spo-polnenje ogrske samostojnosti in neodvisnosti bojevali v enem taboru vsi pristaši stranke neodvisnosti. (Pohvala in ploskanje pri Košutovcih in Justhovcih). Madjarski značaj dežele se more ohraniti le, ako bo dežela neodvisna. Ogrska je nollens vollens prisiljena, da se vdeležuje stališča velesile in mora zato doprinašati k bremenom, ki tih je prevzela velesila, da ohrani mir. — Ogrska sama potrebuje tega stališča velesile. V tekmovalnem boju s to velesilo zamore biti pa Ogrska zdrobljena.
Ogrska ni več v stanu nositi bremen, ki čimdalje bolj naraščajo.
Govornik je potem omenil sestave glavnega shoda avstro-ogrske banke. Ogrskih glasov je vseh skup 170, Čehi sami razpolagajo z nad 300 glasovi.
Znano je, kaka čutstva imajo Cehi nasproti Ogrski. Identifikujejo se z ogrskimi Slovani in razglašajo, da mi zatiramo Slo-rane. Tudi ni izključeno, da bo celo v ogrskem generalnem svetu ljudi, ki bodo — združeni z avstrijskimi členi — zasledovali politiko, naperjeno proti Ogrski.
Govornik je pokazal na nevarnosti, ki utegnejo nastati, ako avstro-ogrska banka nekega dne omeji kredit. To bi bilo združeno s pravo katastrofo. (Živahno pritrjevanje na levici.) Na to je govornik predlagal tozadevno resolucijo, ki naj jo zbornica sklene. (Živahna pohvala, ploskanje in eljen-klici na levici). Resolucija ima 77 podpisov. Ko je potem govoril še posl. Bela Rakov-sky je bila razprava prekinjena in odgodjena na jutri.
Novo romunsko ministerstvo.
BUKAREŠT 11. Kralj je poveril sestavo novega kabineta voditelju konservativne stranke Petru Carpu.
BUKAREŠT 11. (Rom. ag). Novi kabinet je sestavljen nastopno : Carp, predsedstvo in finance; Marghiloman, notranje stvari; Majorescu, unanje stvari; Ivan Lahovary, poljedelstvo; Mihael Cantacuzene, pravosodje ; Konstantin Arion, uk; Nikolaj Fili-pcsco, vojno; Nanizascn, trgovina; Delava-rancea, javna dela.
BUKAREŠT 11. (Rom. ag.) Kralj Karol je povodom odstopa kabineta podelil visoke redove ministrom Gjuravi, Haretu, Orleanu, Mortzunu in Constantinescu.
Štrajk železničarjev na Portugalskem.
LIZBONA 11. Železniški uslužbenci so po velikem številu sklenili štrajk. Služba je deloma osegurana.
LIZBONA 11. Upravni svet je dovolil železniškim uslužbencem del njihovih zahtev, isti se pa deloma branijo vsprejeti koncesije železniške družbe in so sklenili, da bodo od danes naprej štrajkali. Promet
mednarodnih železniških vlakov pa ne bodo vzlic temu ovirali, da preprečijo mednarodne spore.
Obsodba v procesu radi izgredov v Moabitu.
BEROLIN 11. Ob velikanskem navalu občinstva je bila danes razglašena obsodba v procesu radi izgredov v Moabitu. Obtoženec Pock, ki je nekega redarja zabol z z nožem, je bil obsojen v 3\/t letno ječo, en obtoženec na 1 in polletno, trije obtoženci vsak na tri mesece in eden na osem mesecev ječe. Restavrater Bilz je bil oproščen od glavne obtožbe, v postranski obtožbi je bil pa spoznan krivim in obsojen v trimesečno ječo. Ostali obtoženci so bili obtoženi v ječo od 1 do 6 mesecev, trije obtoženci v denarne kazni od 40 do 50 mark. Vsem v ječo obsojenim je bil uračunan del preiskovalnega zapora. Večini je bila priznana vsa kazen kakor že pre-stana v preiskovalnem zaporu. Gospa Sattler in gospica Sattler in Krazat so bili oproščeni.
Kralj Alfonz v Afriki.
MELILA 11. Kralj Alfonz se je s spremstvom v avtomobilu podal v Hidun, da inspicira tamošnje čete. Kralj se poda na to v Jazanem, najbolj eksponirano pozicijo na jugozapadu Melile.
TURČIJA.
* CARIGRAD 11. Vsled današnjih brzo-javnik vesti iz Jemena o novih spopadih čet z uporniki je danes ministerski svet razpravljal o položaju v imenovanem vilajetu. Ugotovilo se je, da so razmere take, da je treba odposlati tjakaj novih čet.
Perzija.
LONDON 11, Kakor poročajo Reuter-jevemu biro iz New-Yorka, je perzijski konzul priobčil komunike, ki nosi pečat perzijske vlade in podpis perzijskega minister-skega predsednika. V komunikeju se poživlja narode, naj ščitijo Perzijo proti angleški in ruski invaziji.
Velika tatvina z uloraom.
NAGY kOROS 11. (Ogr. biro). Danes ob 4. uri zjutraj so neznani storilci ulomili Wertheimovo blagajno v tukajšnji občinski hranilnici in ugrabili tamkaj shranjene depozite — pol milijona kron — kalvinske občine. O tatovih ni nikake sledi.
PODLISTEK.
Stara dojilja.
Napisal M. Bolucki. - Poslovenil RatiSki.
Naposled se je prikazal eden, ki je vzdržal dalje časa kot drugi in bil je skoro stalen gost pri Hilečkovih. Bil je dijak-me-dicinec, torej po mnenju Ka3ije najdostoj-nejši mož za njeno gospico: plavolas, nizke postave in suh; popolnoma neznatna oseba, a tih in resen. Prišel je vsako nedeljo po-poludne z goslimi pod pazduho, in vsa četvorica je skupno igrala po več ur. Bili so to: on, Ljucinka, njen oče in še neki odpuščeni uradnik, strasten ljubitelj glasbe. Uradnik je igral na violino, medicinec na gosli, Hileček, ki je znal na vsa godala, je igral v tem kvartetu viliončelo. Hitro se je
Dunaj 11. Danes je slavil nadvojvoda Rainer svoj 84. rojstni dan. Tem povodom je prejel neštevilno čestitk.
Rim 11. Papež je vsprejel danes v posebni avdijenci v svoji privatni biblioteki kneza in kneginjo Biilov.
Budimpešta 11. Med pisateljem Franom Molnarjem in ravnateljem lista „Ules Szecsi" se je vršil danes ob 6. uri zjutraj dvoboj na pištole. Nasprotnika sta dvakrat streljala, ne da bi bil kdo ranjen. Razšla sta se nepomirjena.
Beligrad 11. Avstro-ogrski odposlanec grof Forgach se je včeraj povrnil z Dunaja.
Cincinati 11. V minuli noči je pogorelo poslopje tukajšnje trgovinske zbornice. Škode je nad milijon dolarjev.
Kristijanija 11. Storting se je sestal danes predpoludne in je izvolil predsednikom generalnega vojnega komisarja Brattlieja.
Rim 11. Danes je bila v navzočnosti kralja, ministrov, ob'astnij in številnih odličnih oseb otvorjena nova pravosodna palača. Ob enem je bila v novi palači odkrita soha Zanardelli-ja.
SLOVENCI! Govorite na sekcijah za ljudsko štetje samo slovenski!
medicinec zaljubil v te posete, da je pričel zahajati k njim v večerih in črez teden, in če ni našel učitelja doma, je igral z Lju-cinko. In to je že bilo dovolj, da ga je pričela Kasija smatrati za pričakovanega ženina. Samo to jo je žalostilo, da je gospod, mesto da bi odkril ljubezen, samo igral in igral, o drugem pa ni bilo govora.
„In čemu odlagati?" je rekla.
In ko ji je Ljucinka očitala, ker pripisuje medicincu, na kar še on misli ne, je Kasija Še vstrajala in Še dalje trdila :
„Ce nič ne namerava, po kaj vendar prihaja ?m
„On ljubi godbo, in raditega tudi prihaja/ jej je razlagala Ljucinka. »Saj tudi uradnik prihaja, in o njem ne mislite tako."
„To je vendar vse kaj drugega," je odgovorila Kasija. »Uradnik je star, o njem nihče ne misli na to. A oni je mlad; lahko bi si našel zabave, kakor si jo najdejo tudi drugi mladi gospodje; kaj nI dovolj kavarn
Slov. DuljfltiKa E. Rusjana
smrt in pogreb.
Iz srbskih listov posnemljemo: Rusjan je prišel v Belgrad pred pravoslavnimi božičnimi prazniki, ki so bili dne 7. in 8. t. m. Nameraval je prirediti letalne poskuse na oba praznika. Priprave so se vršile gladko. Samo vreme ni bilo ugodno za avijatske poskuse. Zrak je bil zadnje dneve zelo nemiren, tako da je moral biti polet dvakrat odložen. Sicer se je znalo, da Banjica, kjer bi se bil imel vršiti polet, ni bila pripravna zato, ker je biia precej odprta. Ruski avija-tik Masljukov je bil preko enega meseca v Belemgradu, a se ni upal dvigniti v zrak. Tudi Rusjan je v nedeljo, ko je čakalo na tisoče ljudstva, pomišljal, da bi se dvignil, ker je bilo precej nemirno. Kljubu temu je poskusil polet, ki se je sijajno posrečil. V ponedeljek bi se bil imel izvršiti polet pred beligrajsko garnizijo. Veter je bil ob 11. uri predpoludne ko bi se imel polet vršiti, še hujši kakor prejšnji dan. Splošno se je Rusjanu odsvetovalo, naj ne poizkusi poleta, a on se ni dal pregovoriti ter je poskušal boj z zrakom.
Bilo je ravno 11 predpoludne, ko je bil motor pripravljen. Monoplan je letel le malo časa po tleh, potem se je dvignil v precej navpični meri. Aparat je letel z veliko sigurnostjo proti Topčiderju. Ko je prišel do tam, se je hotel obrniti. Močan piš vetra je vdaril po strani proti aparatu in zlomil eno krilo, letalo se obrnilo in zletelo z bliskovo hitrostjo z vodjem vred na tla. Videlo se je le od daleč, kako se je Rusjan prijel za glavo, ko je videl, da je izgubljen. Trenutek pozneje je ležal letalnik razbit na tleh. Strašen vsklik se je izvil vsem pri poletu navzočim, ki so takoj leteli na mesto nesreče. Pogled je bil strašen. Rusjan Je ležal z zlomljenim tilnikom v svoji krvi. Še je plapolal šibek ostanek življenja v njem. Vendar je vsem, ki so videli bledo lice, bilo jasno, da ga je obsenčevaia smrtna bledota Rusjan je ležal v globoki nezavesti, iz katere se ni več vzbudil. Komaj deset minut je trajal smrtni boj, potem ga je odrešila smrt. Okoli stoječi so se odkrili in opravili tiho molitev. Utis je bil najstrašnejši na Rusjanovega tovariša Merčepa. Kakor omamljen je stal poleg trupla zvestega tovariša., ne da bi bil zmožen misliti ali kaj storiti. Šele ko so ga prijatelji opozorili, se je spomnil, da je brzo-javil v Zagreb. Brzojavka, katero je Merčep poslal svojcem je glasila:
„Živim, ali hotel bi, da sem mrtev, mesto Rusjana. Rusjan je danes ponesrečil v boju z zrakom. Vse ljudstvo žaluje. Pogreb se bo vršil z vojaškimi častmi !*
BELIGRAD 11. Danes predpoludne se je na občinske stroške vršil pogreb slovenskega aviatika Rusjana, ki je dne 9. t. m. tukaj ponesrečil. Pogreba se je udeležilo zelo veliko število beligrajskega prebivalstva. Kralj Peter je po svojem adjutantu izrazil rodbini ponesrečenca svoje sožalje. Princ Jurij je dal potožiti na krsto krasen venec. Beligrajski trgovci so sklenili, da postavijo aviatiku nagrobni spomenik.
Masaryk o vnanji politiki.
Dne 5. in 6. t. m. se je vršil v Brnu občni zbor napredne ljudske stranke. Dru-zega dne je profesor Masaryk imel govor neobičajne važnosti, ki je vzbudil velikansko pozornost in v katerem je prof. Masaryk napovedal boj do skrajnosti proti aristokra-tični avstrijski dipiomaciji.
Profesor Masaryk je začel:
O vnanji politiki nimamo še izdelanega gotovega programa. Ne usojam si, da bi tu podajal program vnanje češke politike ; marveč hočem na enem konkretnem slučaju vsaj v glavnih točkah označiti to, kar bi bil problem češke vnanje politike.
Do sedaj je v Avstriji vnanja politika na kratko povedano: absolutistična, taka, kakor je bila pri nas administrativa, notranja eksekutiva, pred letom 1848, Konstatiram le dejstvo, da cesar in ministri njegove hiše vodijo vnanjo politiko brez parlamenta, brez obeh zbornic. Ta absolutizem se pojavlja v Avstriji s tem, da je vsa vnnnja eksekutiva — to so : poslaništva — v rokah plemstva in da od avstrijskega poslanika, izlasti veleposlanika, zahtevajo veliko bogatstvo, reprezentacijo, ne sicer naroda, ampak cesarske osebnosti države. Imamo torej poleg trohice demokracije na znotraj, absolutizem vnanje politike. Prepričan sem, da se tudi vnanja politika mora demokratizirati, da se tu mora začeti pri poslaniških konzulatih, o katerih poslednjih sicer priznavam, da so dostojni — morda najboljši med vnanjimi uradi. Dovolj sem primerjal konzulate druzih držav in si morem usojati to sodbo. Konzulati so bolj demokratični; pri njih je bolj izobraženih ljudij, ki poznavajo svojo stroko in gospodarske potrebe, dočim poslaništva plavajo v politično-dvor-janski reprezentaciji. Poslaništva morajo postati enaka konzulatom.
Potrebna je torej neka harmonija med notranjo in vnanjo eksekutivo; na eni strani imamo splošno volilno pravico za parlament, a na drugi strani vlada popolnoma drug absolutističen duh. Do te harmonije prisili ne le idejalno uvaževanje, marveč prisilijo tudi konkretne potrebe.
Vnanja politika mora biti tudi napredna. S tem si v Avstriji ljudje bore malo belijo glavo. Tudi napredni ljudje vsprejemajo mirno vse, kar se godi, in pritrjujejo. Naši poslaniki pa bi morali poznati razmere ne le tam, kjer so, marveč tudi one doma, izlasti gospodarske.
Prof. Masaryk je na to pokazal, kako v marsikaterih deželah slovanofobski poslaniki delujejo naravnost v škodo avstrijskih interesov.
Imam — je nadaljeval — pozitivnih informacij o tem, da falzifikator,grof Forgach ne le da ne podpira čeških podjetij, marveč da je naravnost proti njim. On favorizira nemška, izlasti pa madjarska podjetja.
Prehajam k svojemu procesu z grofom Aehrenthalom v falzifikacijski aferi, da pokažem, kako obubožena je naša diplomacija. Že dolgo let se ukvarjam z vnanjo politiko za-se kar možno najstvarneje. Izlasti sem obračal svojo pozornost slovanskim državam i in narodom. Ko je začel zagrebški proces, i sem — poznavajoč osebe in stvari — vedel ! takoj, da v tem ni nekaj prav. In takoj sem I sumil, od kod in kako je bila vsa stvar ,zasnovana.
Prijatelji v Zagrebu so me prosili, da bi jim priskočil v pomoč. Iz začetka sem se obotavljal, ker sem se bal, da v tem delu morda vendar nekje obtičim, in pa tudi nisem hotel zato, da bi kdo ne mislil, da (mene vodi bogvekak idejalizem. Poznal sem 1 obdolžene ljudi in vedel, da Pribičević ni
•	storil ničesar, ravnotako sem dobro vedel, j kaj se je zgodilo in kaj ne. Trebalo mi je
iti v Beligrad, ker si noben Hrvat ni upal tja; tam sem nabral nekatere informacije, ki se jih je porabilo v Nastićevi aferi ; v državnem zboru pa sem se svojem predlogom protestiral proti vnanji politiki.
Friedjungov proces se je vedno bolj j"
•	zategoval in je bilo videti, odkod prihajajo«-!
in gledališč? Po kaj vendar prihaja, če ne radi vas? Vsak slepec mora videti to?
Ljucinka se je spočetka smejala njenim besedam, ni se ji zdelo važno. Ker dan na dan je slišala iste besede, kadar je pravila Kasija svoje vzroke, s katerimi le okrepila ljubezen gospoda doktorja (tako je že imenovala medicinca), ko ji je tudi sam pričel zatrjevati njene misli, in ko je naposled poslal Ljucinki za god pesmico in z lastno roko pripisan napev, si je nehote rekla: „A kaj, možno je..." In od takrat je pričela vse drugače gledati Hipolita, in njegovi po-seti niso bili več taki, kakor so bili drugi. Sedaj ga je pričakovala nestrpno; njegovi koraki po stopnicah so ji pospešili udarce srca, in ob njegovem vstopu v sobo ji je stopila rudečica na obraz. Ako se je zakasnil, ali če več dni ni prišel, je bila vsa žalostna.
To so bili gotovo znaki prve ljubezni, katerih pa, kakor se je videlo, Hipolit ni zapazil. In tudi na njega niso uplivali. Kakor prej, prihajal je ob nedeljah redno na
kvartet, in črez teden na duet. Postalo je za njega to navada in potreba, in moral je biti važen vzrok, da ni prišel.
Kadar niso igrali, in kadar je govoril s Ljucinko, govoril je samo o glasbi in dnevnih novicah. Nikoli ni postal razgovor in-timnejši, nikdar mu ni padlo na um, da bi od nje zahteval kaj drugega, nego družbo. Občeval je z njo kakor s sestro, kakor da ne bi dovolil, da bi ona gojila do njega druge občutke. Obadva je enako ljubil, očeta kakor hčer, in rad je bit v njuni družbi, ker ste mu nadomestovale rodbino, katere ni imel. Njegovo vedenje napram njima je ostalo isto, in radi tega je stara Kasija že obupavala. V začetku mu je hotela plašljivo razložiti in ga ojunačiti, namigujoč mu, kakor da bi mu hotela povedati, kako mu je naklonjena njena gospica. Napravila je to oprezno, da se ne prenagli, ko mu ponuja tako dragoceno blago, za katero bi bilo treba prositi na kolenih. In razložila mu je tako, da ni oič škodilo Ljucinki.	(Pride še.)
£trac II
»££LNOST« št. 12
V Trata, dne 12. jiuiuvarj^ 1911
faizif cirani dokumenti. Profesor Masaryk je
razložil tu, kako se je v tem procesu pokazalo na eklatanten način, da zloglasni dokumenti so bili falzificirani.
Po tem procesu — je nadaljeval govornik — smo zasledovali dalje in dalje. Na kar me je pa Friedjungav proces opozoril, to si pridržujem za delegacije. Aehrenthal pa je slabo zasledoval, od kod imam te informacije ; tudi o tem bom govoril v delegacijah.
Na to je prof. Masaryk govoril o stikih med Forgachom, Svientohovskim in Vasičem. Nastopil sem — je rekel — v delegacijah nekoliko razburjen, da-si sem imel vse dobro izračunjeno in premišljeno. Čakal sem, kaj stori Aehrenthal? On bi bi! moral takoj vedeti, imam-Ii jaz prav ali ne. Po Friedjungovem procesu je on gotovo preiskoval, kako je bil prevarjen, da bi se to več ne ponovilo. To je bilo jasno: ali je moral zavijati, ali — če ima čisto vest — zanikati. On pa je — molčal. Končno je, po 24 urah, odgovoril na mojo interpelacijo, ali ne na ono, kar sem vprašal jaz. Takoj sem razumel: visiš !
Prvi njegov odgovor je bil, da v Be-lemgradu imajo Forgacha jako radi in da Forgach ni občeval z Vasičem. Tega pa jaz nisem vprašal. Jaz sem trdil, da je Forgach na falzifikatih sodeloval, da je vedel o njih. Ali Aehrenthal ni dal niti odgovora na to!
Profesor Masaryk je slikal na to, na kak neroden način se je Aehrenthal potom svojega oficijoznega časopisja skušal prati pred njegovimi napadi.
V	beligrajski razsodbi — je nadaljeval govornik — je rečeno, da ti „dokumenti" so bili napravljeni na avstrijskem poslaništvu in da je Vašič pri njih le pomagal; Vašićeve izpovedbe so potrjene po mnogih pričah.
Način, kakor je Aehrenthal nastopal, je nadaljni dokaz, da vse to je bila zanj kaj neprijetna in strašna resnica. Rekel je, da, ako bi bil Forgach tak, bi ga ne hoteli imeti v Belemgradu. Srbski minister za vna-nje stvari Milivanovič pa je to trditev Aehrenthalovo dementiral. Dalje je rekel grof Aehrenthal, da nikdo v Belemgradu ne verjame, da bi Forgach vedel o teh falzifikatih. A Milovanovic je zopet zanikal tudi to. Tako se je grof Aehrenthal branil z neresnicami, ker grof Forgach je bil in je še doslej bojkotiran; in vsakdo izmed ostalih avstrijskih poslanikov se tesno občuti v njegovi družbi.
Konstatiram tudi, da je grof Forgach že v Belemgradu začel govoriti proti Aehren-thalu in da je pokazal, da je Aehrenthal moralni provzročitelj vsega. Grof Forgach je dal razumeti, da on proti srbskemu narodu ni storil niti dve tretjini tega, kar se je zahtevalo od njega. In zato je Forgacha napravil Aehrenthal tajnim svetnikom !
Ko sedaj vem vse to — je naglašal Masaryk — se ne dajam strašiti v tej stvari in se ne puščam denuncirati, kakor je to Aehrenthal hotel. Ako listi, stoječi v njegovih službah, citirajo krivo proti meni, vidim, kdo ima dobro vest !
Ta politika je dejansko protislovanska. Vse je bilo zasnovano v svrho, da bi dokazali obstanek velesrbskega gibanja in da bi s tem opravičili aneksijo Bosne.
Predno sem pričel svojo akcijo, bil sem pri Aehrentalu in Forgachu in povedal sem jima dovolj jasno, da mnogo vem. Zahteval sem, da bi zagrebški proces potlačili z vsemi posledicami vred. Morda ne bi bil jaz niti mignil radi stvari, vsaj ne tako. Ali, seveda, v svoji plemenitaški absolutistični in biro-kratični bogupodobnosti si je gospoda rekla: „Ah, kaj pa bo en tak profesor!4*
Da bodo odločilni krogi zato hudi na nas, — to so strašila. Zgodila se je jednostavna krivica in kakor poslanec imam pravico, da, dolžnost, da kritiziram. In odločilni krogi bodo za to kmalo — hvaležni.
Delegacijska večina do sedaj ni storila svoje dolžnosti v tem pogledu. Morala je vsaj imenovati komisijo, v kateri bi bil jaz predložil svoj materijal. Tudi. drugi poklicani krogi molče.
Aehrenthalovo politika je škodila naši industriji. Vsi naši produkti so na Srbskem neznansko dragi. Milijoni so izgubljeni, ker se tira madjarsko fevdalno politiko.
V	ministerstvu za vnanje stvari moramo imeti tudi Čehov. Iz tega ministerstva pošiljajo v svet že gotove članke, pisane neprijateljsko proti nam. Navedel sem to v delegacijah, a odgovor je bil — molk. A mi da bi še plačevali za vse to!!
Mi moramo nastopiti kar najostreje proti vnanji politiki. Na tem polju treba ne le očiščenja, marveč vsa naša vnanja ekse-kutiva se mora spremeniti, da bomo tam zastopani tudi mi in da bomo imeli kontrolo. Sprememba vnanje politike se mora izvesti — umevno, da tudi potom nas Cehov — in to na demokratični podlagi.
Ljudsko štetje.
llsiljiv desetkronski agent
V	hiši PuriČevi, ulica sv. Frančiška št. tf, lil., je prišel pred dvema dnevoma neki agent z imenom Rudolf Caputto ter zahte-
i val od gospodinje-imetnice stanovanja, naj in neukimi ljudmi, posebno ženskami ?! Na; podpiše laško naznanilnico. „Jaz sem že	'
spisala svojo lu mu je odvrnila. — „Ta ne
velja, to se raztrga; ako ne podpišete, Vas multiram na 40 kron," je zagrozil agent. Žena se je branila in branila. V tem je prišel neki naš roiak. Ko je čul ta prepir, je vprašal moža, česa da želi? „Prišel sem, da mi gospa podpiše polo" — „Kaj pa pravi ona?- — „Noče podpisati," je odvrnil Caputto. — Na to pa naš rojak: „Čujte, Vaša dolžnost je, da izročite gospej polo in da jej daste tri dni časa, da jo izpolni. Vi nimate nobene pravice kaj izsiljevati. Imate-li dekret ?u — Mož je pokazal neki dekret, izdan od zveze hišnih gospodarjev. — „Ce dam polo iz rok — je povedal odkritosrčno — in jo drugi spiše, zgubim deset kron. Jaz sem tudi ubog revež, bi rad kaj zaslužil." In mož jo je pobral, ker drugače bi se mu še kaj zgodilo.
Take desetkronske agente pošiljajo okoli tržaški hišni gospodarji in njih administratorji! Treba si je zapomniti tudi ta slučaj.
Red pri razdelitvi naznanilnic.
Prejeli smo: Uslužbenci južne železnice, vposleni in stanujoči v dvigalnici vode v Aurisini (Sv. Križ) pri morju, še do danes niso prijeli vpisovalnih pol za ljudsko štetje.
Če je to protizakonito in če se je te prebivalce namenoma prezrlo, zaslužijo oblasti, ki so to prezrle, da se jih pošteno ožigosa.
V Aurisini (Brojnici) stanujoči strojniki, kurjači in delavci premoga štejejo z otroci vred 54 duš.
Večina župnikov v okolici tudi do danes še ni dobila nikakih naznanilnic od magistrata. Na vsak način bo zaslužil magistrat, da dobi „medaljo" — iz krompirja — za uzoren red, s katerim vodi celo to števno akcijo.
Ozirom na notico „Drž. uradnik — falzifikator" nas prosi tam prizadeti gospod Krivičič, da priobčimo nastopno pojasnilo :
Kar se tiče rodbine Kosovel, je res, da sem jaz izpolnil polo. Ali storil sem to, kakor je zahtevala rodbina, to je: vpisal sem slovenski občevalni jezik.
Slučaj z rodbino Vodopivec pa se je zgodil tako-le:
Na prošnjo administratorja hiše št. 29 (in ne 28) sem šel okolo 6. ure zvečer k rodbini Vodopivec, da izpolnim polo. Znal sem, da je Vodopivec Slovenec, ali žena in hči njegova sta zatrjali, da se v družini govori italijanski. Vendar sem še enkrat
Čehi in novo ministerstvo. Cehi
se
ta način izbrišejo seveda najmanje polovico | vedejo v splošnem napram novemu mini-vpisanih Slovencev.	;sterstvu zelo rezervirano. „Narodni listy"
Politično oblast pa opozarjamo na to direktno pišejo, da so Čehi napravili veliko nesramo in nezakonito postopanje magistra- pogreško, ker niso izrabili ugodnega tre-tovcev. Ista naj pouči „jaro" gospodo na notka in vsprejeli od Bienertha ponujana anagrafičnem uradu, da njim pristoja le portfelja. To da bi češki stvari več koristita kontrola glede pravilnosti izpolnitve, nikake nego abstinenca.
pravice pa nimajo glede občevalnega jezika, j V Pragi se je vršila seja parlamentarne katerega je stranka vpisala. Sicer je pa komisije, na kateri so zelo kritikovali po-poskrbljeno, da pridemo slednjič vendar na stopanje dr. Pacaka in Začka, ki sta proti sled vsem tem mahinacijam in fabrikacijam. j sklepu kluba konferirala z Bienerthom, v Še druga nameravana sleparstva i kar je bil avtorizovan edino-le dr. Fiedler. pri ljudskem Štetju v zgornji in j Poljaki in Čehi. Kakor poroča „Polj-
spodnji okolici.
ska korespondenca" je dobil poljski klub
Prejeli smo : Že pred dvema mese-	P^d odločitvijo za vstop dr.a Gfombinskega
ccma je neki magistratov uradnik oblazil	v kabinet zadostne garancije glede gradnje
večino duhovnikov, učiteljev in drugih	vodnih cest. O odstopu Glombinskega od
uslužbencev, ki imajo uradna stanovanja v	načelništva poljskega Kola je bil češki klub
občinskih hišah okolice ter je od njih zahte-	obveščen pravočasno in prijateljskim potom,
val in zapisoval napoved vseh dat za Ijud-	Poljski klub bo tudi v nadalje gledal na to,
sko štetje. Ko ga je neki duhovnik vprašal,	da se ohrani prijateljsko razmerje s če-
da-li bodo služili podani podatki za ljudsko	škim klubom.
štetje, mu ie mož zvijačno odgovoril, da;	Dr. Šušteršič kranjski deželni gla-
ne, češ: „Kje je še ljudsko štetje!" Izjavil	var? „Nemško-nacionalna korespondenca"
pa je, da magistrat zahteva podatke v	poroča, da bo dr. Šušteršič imenovan za
svrho, da ima v evidenci vse osebe, ki bi-	kranjskega deželnega glavarja na inesto po-
vajo v občinskih hišah. — Značilno je, da	slanca Šukljeja. Sicer pa utegne biti tudi
so zahtevali imenovane podatke pred ljud-	ta vest le časnikarska raca, ki jih te dni kar
skim štetjem, katere, podatke bi magistrat	mrgoli.
pozneje itak dobil. Še bolj značilno pa je, j	Urednik „Vorwžlts-a", centralnega glada večina v občinskih hišah bivajočih	Sjia socialno - demokratične stranke na strank, ki so za italijanstvo „sumljive", t. j.,	Nemškem Rihard Barth je bil obsoje« ki se javno priznavajo za Slovence, do 6.	ra(ji razžaljenja policije na dva meseca in 7. t. m. niso dobili naznanilnic. In tudi	ječe. Je res uzorna ta nemška svoboda f od teh strank so dobili naznanilnice večina ;	§trajk bejgijskih premogovnikih
njih se-le vsled reklamacije	Uz Litiha javljajo, da štrajka sedaj v pre-
Tu je namen oceviden Magistrat sodi: mogovnik|h J0Jkr0g Litiha' že okoIJu 24Kooo
kdor je plačan na magistratu, naj bo ze . Oblasti se boje izgredov in so duhovnik, učitelj uradnik sluga, gasilec, odredile obsežne varnostne odredbe. cestar, kapovila ah celo podešta, mora biti,	. _ ,
brezpogojno naš, t. j. Italijan, mora pove-!It Ban dr. Tomašic se je povrnil iz Čati naše Število". — Neki poljski čuvaj, ki Ita.tye m konference za vladno večino je dostavil naznanilnico duhovniku po 5. Pncn0 z nova-
januarju, potem, ko jo je duhovnik rekla-. Novi srbski odposlanec na Dunaj« miral, je na vprašanje, zakaj da mu donaša postane baje bivši naučni minister Pašiče-naznanilnico tako pozno, izjavil, da bi. vega kabineta Jovan Zujević. bili dotično naznanilnico izpolnili na ma-- Poštni debit na Hrvatskem je zopet gistratu.	! dovoljen puljski „Naši Slogi".
Zato pozor na vse one stranke, ki N0vj nuncij na Dunaju. Iz Rima bivajo v občinskih hišah! '	ooročajo. da postane papežev nuncij na
V ljudsko štetje v Trstu ne zaupamo Dunaju spoletski nadškof Serafini, benedik-in zopet zahtevamo, da se isto magistratu tjneC) r0jen dne 4. avgusta 1850 v Rimu odvzame in že prvotna revizija poveri vlad- Serafini ni sicer diplomat po poklicu, aH je nim organom.	i svoječasno deloval vspešno kakor apostol-
Pripominjamo še, da je gori omenjeni: skj delegat v Meksifei.' Ali vendar tudi t« duhovnik pripravljen osebno potrditi gori imenovanje še ni gotovo, ker je Serafini navedeno pred državnim organom. Njegovo, bolehen in že prileten, ime je na razpolago v našem uredništvu ? Grof Thun, češki cesarjev namest-Ljudje božji! ne dajte se premotiti. ■ nik. Kor. Avstrija poroča, da je popolno«« Iz raznih števnih sekcij nam poročajo o; gotovo, da pride grof Thun kakor cesarje*
Ko sem bil že na ulici, je žena Vodopivčeva prihitela za menoj, češ, da bi nje mož rad zmano govoril. Vrnil sem se na stanovanje in tu me je Vodopivec apostrofiral: „Kako ste mogli napisati v mojo polo italijanski občevalni jezik?" Jaz sem mu pojasnil, da sta tako zahtevali žena in hči, na kar je Vodopivec pripomnil: »Sicer sem že jaz sam izpolnil svojo polo." Na to sem jaz brez vsakega obotavljanja raztrgal po meni spisano polo in sem velel razježenemu Vodopivcu, naj sam nese svojo polo k administratoru. Po vsem tem je jasno, da nisem jaz nič faizificiral, marveč, da sem povsem korektno postopal.
. Trgovec s kolonijalnim blagom Matej Milonig v ulici Ghega je zapisal italijanski jezik v popisno polo. Ta človek, ki je obogatel po veliki večini od slovenskih žuljev, zatajuje sedaj svojo mater!
Opozarjamo, da imamo v evidenci še razne take „narodne" trgovce, s katerimi obračunamo, ako ne popravijo, kar so zagrešili. Ljubši so nam pošteni Lahi, nego taki narodnjaki. Kdor ni z nami, je proti nam !
Politični oblasti na znanje — kako
mrcvarijo naše ljudi na anagrafičnem uradu!
Zaporedoma dobivajo te dni naši ljudje, ki so zapisali v popisno polo slovenski občevaini jezik, od anagirafičnega urada povabila, naj se takoj javijo tamkaj. Dospevši tja jih mrcvarijo na vse možne načine, samo da bi iztisnili iz njih izjavo, da njih občevalni jezik ni — slovenski.
V torek se je na enako povabilo predstavil na omenjenem uradu nek c. kr. sluga — Slovenec. Vse, kar je ta mož vpisal v naznanilnico, je bilo popolnoma prav, edino le občevalni jezik tej „jari" gospodi ni dal miru. Vsa možna vprašanja so stavljali nanj, da bi ga le vjeli slovenski občevalni jezik
gospodom dovoljeno „revidirat" po hišah, kakor cesarjev namestnik v Prago. Edino vabijo našince v števne sekcije z kakim iz- „Pravo Lidu" ostro napada to imenovnnie. govorom, da naj se pojasni v izročenih na- — Včeraj je prišel grof Thun iz Dečna na znanilnicah naprimer pristojnost ali število Dunaj in je popoludne konferiral z mtni-prisotnih ali napovedbe o poklicu. Ko jejsterskim predsednikom Bienerthom. Vče-stranka v splošno zadovoljnost že vse po- i rajšnji jutranji „Vaterland" je izvedel, da jasnila, dostavljajo gospodje prav nedolžno | baje grof Thun brezpogojno prevzame vprašanje. „Ni res, Vi znate tudi italijanski" j namestniško mesto v Pragi, če ga cesar k ali „Vi govorite več jezikov, ali tukaj v j temu pokliče.
naznanilnici ste naveli samo slovenski," saj j Samouprava kraljestva Poljskega dovolite, da pristavimo da znate tudi nemški, [ Ruska vlada namerava podeliti kraljestvu italijanski in ob slučajnih pogovorih napišejo ] Poljskemu delno samoupravo s tem, da v ono znano 13. rubriko še druge jezike in j uvede takozvana zemstva. Zemstva iraaj® celo z rdečim črnilom. In na tak način so I približno isti pomen, kakor naši deželni se naši reveži že vjeli, kajti v onej rubriki zbori, vendar pa je njih delokrog znatn* velja le eden navedenih jezikov, in
izmej
teh gotovo ne bo ostal najzadnji slovenski neprečrtan.
Takih slučajev se je dogodilo več v minolih dnevih in nekateri se niso niti zavedli, kako so seli gospodom na limanice nekdo se je celo pobahal, da je kar 5 jezikov naštel gospodom.
Rojaki — o znanju jezikov sploh in zlasti o občevalnem jeziku ni dovoljen ni-kak pogovor v števni sekciji, to vedite za se in to povejte tudi vselej in glasno gospodom komisarjem, čim bi se drznil kdo izmej njih o tem le ziniti.
Dnevno novico.
Odlikovanje dr.a Ploja. Po dolžnosti kronistov smo včeraj prinesli vest, da se v čeških krogih baje pripoveduje, da je bar. Bienerth naprosil posl. Ploja, naj vpliva na druge slovenske poslance, da bi ti odnehali od svojega odklanjajočega stališča napram italijanski pravni fakulteti. Ploj da je to poskušal ali brez uspeha. V plačilo za to da je bil Ploj imenovan senatnim predsednikom.
Včeraj došla „Neue Freie Presse" pa poroča, da je v oni avdijenci Bienerth res omenjal tudi vprašanje italijanske
pravne
in črtali fakultete. Po dobljenih informacijah moremo Naposled so ga tudi zatrditi, da Ploj ni uplival nikdar v hoteli vpisati kakor Nemca, ker v uradu da ! smislu gornje želje Bienerthove na naše pogovori s svojim ravnateljem nemški. A ko' slance. Ploj mu je odgovoril, da je omejim je mož energično odgovoril, da on s njeno vprašanje stvar vseh Jugoslovanov. —
svojim ravnateljem govori vedno slovenski, je „jara* gospoda utihnila in moža „milostno" odpustila.
Ako magistratovci celo s takim zavednim možem uganjajo take nedopustnosti,
Iz tega izhaja jasno, da so imenovani Češki krogi neopravičeno sumničili dr.a Ploja. Sicer je pa dr. Ploj avanciral popolnoma a v-tomatično, ker je že od leta 1899. dvorni svetnik. Vsled tega bi bilo vsako sumni-
kaj se mora neki goditi še le z nezavednimi čenje brez vsake podlage.
ožji. Dotični zakonski predlog je že sestavljen ter. predložen v odobrenje ministerskemu svetu. Čim se ministrski svet definitivno izreče za projekt, ga vlada predloži državni dumi.	__
Domače vesti.
Italijanski dijaki so nabili po mestnih oglih manifest na meščanstvo, v katerem poživljajo na nov boj za italijansko vseučilišče.
Štrajk premikačev v svobodni Inki
nadaljuje. V kolikor smo obveščeni, naznanjamo, da se štrajka držijo složno vsi pre-mikači, izvzemši baje dveh delovodij, ki sta se poprej jako navduševala za stavko, a potem da sta prva stopila v delo že r nedeljo, ko navadno delo počiva. Uprava si misli pomagati začasno s tem, da naganja delavce iz skladišč, ki sicer niso vajeni tega nevarnega dela, da prijemljejo za vzvode in pomagajo vpregam konj, ki jih dostavlja podjetje Cimadorija oziroma Ciaka. Da je to delo za nevajene res nevarno, priča dejstvo, da se je že te dni dogodilo več nesreč. Pohabljenih je par konj in težko poškodovana sta delavca Vovk in Mozetič, ki sta bila od uprave — ker sta stalno »a-me&čena v skladiščih — prisiljena pomagati pri premikanju. Neumljivo se nam dozdeva, kako se more skladiščne delavce naganjati, da po 10-urnem delu v skladiščih zvečer v temi opravljajo za nenavajene posebno naporno in opasno delo na železniškem tiru. Zahteva se celo od njih, da naj bi delali vso noč za zgolj 60 stot. doplačila na uro ! Obžalujemo, da se ostalo delavstvo, posebno okoličansko, morda še ne zaveda dovolj resnosti boja tovarišev-premikačer in se kar slepo daja najemati za premikanje.
Velikanski dohod stjeasiF: Križmončič & BretfaK, oiiii? trst
V Trflto, rine 12. januvurja 1911
Želimo pa iskreno, da se ta spor čim prej reši, ker zahteve premikačev so itak skromne.	* * *
Dalje smo prejeli od kompetentne strani:
Štrajk premikačev v svobodni luki traja dalje. Včeraj so štrajkujoči imeli dva shoda, na katerih se je konstatirala popolna solidarnost vseh stavkujočih. V svobodni luki si pomagajo kakor le morejo, ampak — s konji, ne gre, pa ne gre! Žalostno pa je, da se je našlo med slovenskimi grupisti — stavkokazov! Upamo, da ti grupisti spre-vidijo svojo sramoto!
Grupistom iz svobodne luke! Ne pozabite, da bijejo Vaši sotrpini premikači obupzn boj z upravo javnih skladišč! Ne pozabite, da ste tudi Vi — izkoriščani delavci ! Ne bodite — krumirji!!
Družba sv. CM. v Ljubljani zajema svojo življenjsko moč iz svojih podružnic. Čim močnejše so podružnice, tem večja je moč družbe ter njeno obrambeno delo. Podružnice so korenine družbe. Zato bodi vsaka podružnica vzorna in marljiva delavka, izvršujoča vsestransko svojo narodno dolžnost.
Podružnica ni samo blagajnica, katera zbira denar pri članih ter ga odpošilja potem vodstveni blagajni. Ona ima izvršiti mnogo obrambenega dela. Zlasti podružnice na jezikovnih mejah so važne postojanke, dela je tu neizmerno veliko.
Večina podružnic so se že v teku lanskega leta v tem smislu organizirale ter izvršujejo svoje posle izborno. Je pa še vedno nekaj podružnic, katerih delovanje je mlačno in nepopolno. Naj bi se tudi te popružnice j letos zdramile!
Najdeno. V uradu „Trgovsk-obrtne za- j druge" ul. S. Franc, se je našlo zastaven listek in posebe svoto denarja. Kedor je iz- ; '^tsbii te predmete, naj se obrne na imeno- j vani urad.
Za CM. obrambeni sklad so se nadalje zavezali prispevati: 864. Podružnica Miren pri Gorici (plačala 200 K; 865. Ženska podružnica v Idriji III. kamen (plačala 23 K); 866. Šentjakobčani ob južni železnici (plačali 71 K 43 st.)
Pritožba. V nedeljo sem se vkrcal v Metkoviću na parnik „Bosna", ki je odplul proti Spljetu, kamor je dospel zvečer ob 7. nri. Reklo se nam je, da odpluje dalje ob 1. uri in pol po polunoči. Faktično pa smo odpluli še le ob 3. uri popolunoči, ker | se je kapetan še le tedaj povrnil na parnik. Zamudili smo torej uro in en četrt. Jaz sem j bil seveda — ker se mi je mudilo — silno j nevoljen in sem, v ostrem sicer, ali dostoj- . nem tonu apostrofira! kapitana radi te za- j mude. V veliko moje začudenje je kapitan j v Šibeniku zahteval od redarjev, naj me aretirajo, češ, da sem se nasilno vmešaval v njegovo poslovanje. No. redarji so uvideli, da tu ni nikakega razloga za aretacijo — čemur so glasno pritrjali tudi drugi potniki — in niso hoteli zadovoljiti kapitane vi zahtevi. Ali temu poslednjemu še ni bilo dovolj. Poslal je svojega prvega častnika po inšpektorja, ki je tudi res prišel s še nekaterimi redarji. Ko pa je inšpektor cul, kako je bilo, tudi on ni hotel biti kapitanu na uslugo, o kateri priliki so sopotniki zopet glasno zatrjevali, da jaz nisem ničesar zakrivil.
Sporočam ta slučaj javnosti, ker take nepotrebne in le od komoditete provzročene zamude so lahko na veliko škodo potnikom, ako imajo v kakem pristaniškem i mestu kako opravilo ob gotovi uri. Ves dogodek se torej tiče javnega interesa in' zsto ga sporočam javnosti.
Andrej Kolavčič iz Mirna pri Gorici.
Ruski kružok. Danes zvečer odpade pcak iz slovenščine. Prihodnja ura v četrtek dne 19. t. m.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan" ima v soboto 14. t. m. v prostorih restavracije „Balkan** svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. in pol zvečer.
Kujiga za predloge je na razpolago v vSlov. Čitalnici".
Kmetijska družba za Trst in okolico vabi svoje člane in druge posestnike v okolici, ki žele dobiti pristnega vrtnarskega semena, da se zglase v družbini pisarni do konca tega meseca.
Prodaja argentinskega mesa, ki ga je prišlo v Trst 25.000 kg, prične danes in sicer v sledečih mesnicah: Cacovich, ul. Donota 16; Quintavalle, ul. Poste 3; Bari-son, ul. Cavana ; D' Agnolo, ulica Benvenuto Cellini; Grassi, ul. Giacinto Gallina; Car-nieli, ul. Fontana ; Ritossa, ul. Parini; Pel-larin, ulica Piccolomini; Crisiach, ul. Giorgio Galatti; Lov, ulica Donato Bramante; Ca-stellitz, ulica Giulia ; Periatti, ulica del Rivo; Raimondi, alica Madonnina; Benedetti, ul. Belvedere; Godigna, ul. Giulia; Ottonicer, ul. Molin Grande; Trocca, ul. Commerciale; Bozzer, ul. Tigor; Pasqualini, ulica Nuova; Gatznig, ul. Campanile; Gatznik, ul. Molin a vento; Tellini, ul. Rossetti; Varuzza, ul. Farneto; Rossi, ul. Madonnina; Krasnik, trg Barriera; Cossetti, Campo S. Giacomo; Benedettich, ul. Rivo ; Konjedic, ul. Scoglio ;
»JEDINOST« *t. 1 i
Strma IĐ
Marušek, ul. Massimo d' Azeglio; Pozzi, Rojan ; Veronese, ul. Tintore ; Volarič, Vr-dela in v raznih drugih.
Cene so sledeče: Spredni deli po K 1.28 in 1*36 kilogram ; zadnji deli po K 160 kilogram.
Tržaška mala kronika.
Poskušen samomor. Brezposleni težak Jakob Jarak, stanujoč v ul. Ombrelle št. 7 je sinoči ob 9.30 skočil s parnika „Arsa" v samomorilnem namenu v morje. Potegnili so ga iz morja in takoj potem prepeljali v bolnišnico.
Samomor. Včeraj med 9. in 10. uro predpoludne se je ustrelil iz revolverja viši stavbeni komisar pri tukajšnjem poštnem in brzojavnem uradu Robert Carrer. Samomor je bil izvršen v gozdiču kakih 200 m. od postaje v Nabrežini.
Našel ga je delavec Sever, ki je tolkel gramoz tam blizu.' Samomorilec je imel v listnici kakih 40 K denarja.
Nepoboljšljiv deček. Ecij Sen izza, pleskarski vajenec, ki nima Še niti 18 let, se boji dela, kakor hudič žegnane vode; večkrat je bil že kaznovan radi tatvine. Včeraj zjutraj ob 4.30 so ga redarji prijeli, ko je lomil ključavnico vrat, ki vodijo v barako „Lavvnn-Tennis-Cluba" v ulica G. Murat št. 8, katero so tatovi že večkrat počastili s svojim obiskom in v kateri se nahajajo stvari za več stotin vrednosti. Senizza je imel pri sebi več vetrihov in tudi žakelj, v katerega je hotel spraviti svej plen. Na policiji se je opravičeval s tem, da je trdil, da je hotel iti tja spat.
Tatvina na škodo branjevca. Ivanu Tram je prekanjen uzmovič pred dnevi ukradel zlato verižico in srebrno uro v skupni vrednosti K 150. Pozneje se je ugotovilo, da so bile dotične stvari zastavljene v zastavljalnici. Radi suma na tej tatvini je bil aretiran Marij Gasperutti, 22-letni tesar, iz Kormina.
Loterijske številke, izžrebane dne 11. januvarja:
Brno	31 37 29 85 57
Inomost	43 29 21 86 69
Koledar in vreme. Danes: Arkadij muč. — Jutri: Bogomir Šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 6° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. — Hladni vetrovi. Mrzlo.
s ZIMSKA SEZONA :
BOHINJSK. BISTRICA
Grand hdtel
TRIGLAV
oddaljen 3 minute od kolodvora BISTRKfl nasproti sankalllcu. Izborna kuhinja, Izborne pijače, zakurjene lepe sobe. Znlfane zimske cent. •• MEDNARODNO VODSTVO.
Naroča se sobe, sanke, sani in j vremenska poročila. tet^s, j
Potovalni urad: P. CHRIST0F1DIS, Trst, Hotel de la Ville Na obroke ! JAKOB DUB9NSKV N^b^k^"
TRST — nJica deli* Olmo Stev. 1, II. nadstropje — Trst
MU jzDera ftuMMi oDleK za pspoie In manufaKtnrnia lm
MP* ter moške in žensko suknje.
I GODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurse«, g
• Antonio Spanghero ■
DEKORATIVNI SLIKAR "»fi
Naslednik tvrdkc DOMENICO DELISE.
DELALNICA : Via Madonnina 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela a dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: ialtaeije lesa In nar morja, izložse table.
UMETNI ZOBJE
Plotabirajpj© iobov
Izdiranje ,iobov brez SH vsake bolečine
Dr.J.Čermak
: zobozdravnik :
¥. Tuscher
koncesij, zobsi tshaii
~ TRST -
ulic i delto Caserma st. IZ, II. n.
SLOVENCI! Govorite na sekcijah za ljudsko štetje samo slovenski!
Naše gledališče.
V	nedeljo popoludne ob 4. uri popo-ludne še enkrat in zadnjikrat v sezoni pred-pustna burka s petjem, godbo in plesom
„KRASNA L1DA".
ki je dosegla že dvakrat v tei sezoni najlepši vspeh. Zato zasluži ta burleska pozornosti njih, ki bi se radi res prijetno zabavali.
* * *
V	nedeljo ob b. uri zvečer bo na našem odru pestra slika iz bednega delavskega življenja. Tu bomo gledali največjo bedo. podlo hudobijo in slišali utripati naj-blažja, najpoštenejša delavska srca. V skrajni sili posegajo po najskrajnejšem orožju svojega prava.
Vse to nem pokaže prelepa igra iz socialnega življenja
„JERNEJ T UR AZER".
Menda nam ni treba še kaj posebno vabiti k tej predstavi. Mi Tržačani znamo ceniti tako igro, ker tudi delavčevo življenje prebridko opažamo in vemo, koliko tragične resnice nam odkriva dan na dan življenje delavčevo.
A „Jernej Turazer" ima tudi umetniško literarne vrednosti. Ves sujet je zanimiv in vreden, da si ogledamo to igro.
Društvene vesti.
Bralno druStvo „Mladina" v Križu bo imelo svoj občni zbor dne 16. t. mi. ob 4. uri pop. v dru št. prostoru.
Cercle-franco-illyrien de Trieste. Prosim gg. odbornice in odbornike, da pridejo v petek dne 13. t. m. četrt ure pred konverzacijo na odborovo sejo. Na dnevnem redu je zelo važna stvar.
Podpredsednik.
St. Jakobška Čitalnica priredi v soboto 28. t. m. v dvorani „Trg. izobr. društva" društveni ples. Opozarjamo že sedaj prijatelje „Čitalnice" na ta ples, ki bo nudil tudi obilo druge zabave.
—————i^pi^i Koncipijenta!:!
te možno s substltucUsko pravico
sprejmem v svojo pisarno. Vstop, - plača in drugo po dogovoru. -
Ponudbena: Dr FRAN NOVAK
odvetnik t Ljubljani.
SvcJ k svojim ! Odltkcv. krojacnira Svoji k svojim
Avgust Stnlar
TRST - Via dede Poste štev. 12, I nad. - TRST
(ZRAVEN GLAVN<£ POŠTE)
IZURŠUJE USflKOimSTNE OBLEKE
najnovejše mode (od 50 9C naprej)
in Tsatov. uniforme. - Naroči)? se izvršijo točno. - Delo solidno
OdllKounna pekarna In sladftlairna
z zlato kolajno lu križcem na mednarodni obrtni razstavi ——— t Londona leta 1909 _
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
Darrasia aiarnemu trikrat n* dan svež kitlh.
občinstvu, da ima
1 rods-alnica je tudi dobro pres-rblj«-na z vsakovrstnimi blškotl posebno 7a čaj. Ima razna fina vina in likerje« v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstno terte, kiokate itd , kakor tudi veb predmete za speči. Ima tadi vajfine jso moko i/ najboljših mlinov	po najnižji ceni.
Brezplačna pcetrcžts na dom. — Priporoči &e glavnemu občinstvu z odiičn spoštovanjem
Vinko SKerK: Trst j|
m®
Velike nove prodajalnice piT pohištva in tapetari]
:: Paolo Gastvvirtb ::
IKT, nI Mon 8- 6 - Telefon 22-85 (Hiša gledam Fenlce)
Bogata in kadi
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Caw ziBm«.
ita izbera izbera popolnih aob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemna adilne dvorane v najnovejšem sloga. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — popolne opreme in posamezni deli.
Najboljše in najcenej, gorivo
$riquettes ■,Klara' I
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, ulica Ctolsi štev. 3
TELEFON 18-89.
6ena: 4 §tot. Hilogran)
s dostavljanjem franko.
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih drl. islssnle
itrljsklh
Sprejme rmnujanje Marfnegasibodi blaga iz mitnic, (ostavljanje na lom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa PRODAJA NA DROBNO.
,PORTLAND* v Spljetu.
CENE BREZ KONKURENCE.
'1 " '1' i)1 ih
Stran IV
»EDINOST« št, 18.
V Trstu, 12 januvarja 1911
Št. Jakobska mladina ima jutri petek ob 8 30 uri zvečer sejo v prostorih „Kons. društva-. Ker treba pričeti z delom za maškarado prosimo polnoštevilne udeležbe.
Pevsko društ. „Kolo\ Drevi ob 8 30 navadna pevska vaja v prostorih trgovskega društva nI. S. Francesco št. 2, I. — Prosi se zanesljive udeležbe.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Vse gg. odbornike prosim, da bi zanesljivo in točno prišli k izredni odbo-rovi seji, ki bo jutri zvečer ob 8. uri v društveni sobi.	Predsednik.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
POLIT. ROSSETTI. Cirkus.
EDEN. Varijetetna predstava.
Nar. del. organizacija.
N. D. O. sklicuje za nedeljo dne 15. januarja 1.1. ob 4. uri popoludne javen shod v Dolini.
* * *
N. D. O. sklicuje nadalje za nedeljo 15. t. m. sestanek v Gabrovici pri Komnu ▼ svrho ustanovitve podružnice NDO. — Vabljeni so vsi delavci, da se z ozirom na važnost sestanka udeleže istega v polnem številu.
DAROVL
—	V prid podružnice sv. Cirila in Metoda v Rojanu daroval g. Anton Mavrič 2 K. Srčna hvala.
—	Za otroški vrtec v mestu so nabrali v gostilni Kosič na Silvestrov večer Fran Pahor, Urdih Fran in Urdih Alojz 13 kron. Denar je založen pri „Trgovsko-obrtni zadrugi." Iskrena hvala darovateljem in nabi-rateljem.
—	Vesela družba pri g. Kralju v Se-ljanu nabrala za novo šolo 5 K. Denar hrani uprava.
—	O priliki popisovanja pol pri sv. M. Magd. zgor. nabralo se je za podružnico C. M. D. v Rocolu 3 K.
—	Za obrambni sklad srednješolcev nabral gosp. Sotlar 10 kron, gosp. Lllaga 15 kron.
—	Vstopnino k božićnici v Skednju so predplačali tudi sledeči:
Neimenovana gospa 5 K. Ema Kariž, Mihael Sancin, Lucija Sancin Vido, Josip Macarol, župnik, Miroslav Glavič, kaplan vsi po 2 K. Tomič Matej, Ivan Flego Lazar, Franjo Šuman, Flego Bergamoto po 1 K Ivan Fonda Rico je postal ustanovnik podružnice z 20 Kron. Štefan Grk je daroval podružnici 3 K namesto godcem za novo leto. Ant Stanko Sancin daroval podružnici 1 K katero je prejel od nekega Italijana za popisanje pole o ljud. štetju.
Tem in ostalim darovalcem iskrena hvala !!
—	Za knjigo „Venec povesti" podarjeno od p. n. gosp. dvom. svetnika M A. Ternovca, daruje podružnici CM. pri Sv. Ivanu, Angelj Martelanc, c. kr. sodni oficijal znesek 2 K.
Gospodarstvo.
h Riunione Adriatica di Sicurta :: Emisija tisoč novih delnic.
Na izrednem občnem zboru zavarovalne družbe R»unione Adriatica di Sicurti, ki se je vršil minulo soboto, je bilo na predlog ravnateljstva sklenjeno izdati 1000 novih delnic po 8000 kron. Od uplačanih 8.000.000 kron je določen znesek kron 4.800.000 za spopolnitev zaostalih uplačil na 4000 delnic, ki so v kurzu. Na njihovo nominalno vrednost, znašajočo 2000 kron je bilo uplačano doslej samo 40%, to je kron 800. Znesek 2 000X00 kron se bo porabilo za popolno uplačilo 1000 novih emitiranih delnic, a z ostalimi 1.200.000 kron se bo povečalo, odbivši emisijske stroške, dispozicijski iond. Nove delnice, ki bodo deležne že dobička za leto 1911, se ponujajo s pravico prvenstva (opcije) starim delničarjem in sicer na podlagi štirih [starih delnic eno delnico nove emisije. Že efektivno uplačana delniška glavnica, ki je dosedaj znašala 3.200 000 kron, se poviša s to operacijo na 10.000.000 kron. Na podlagi enakega sklepa občnega zbora, je bila polovica te glavnice t. j. 5.000.000, nakazana oddelku za zavarovanje na živ ljenje, a druga polovica oddelku za zavarovanje proti elementarnim nezgodam. Ravno t ako se razdeli na enaka dela re-servni zaklad. Drug sklep občnega zbora določa ustanovitev upravnega sveta, ki bo stal ob strani direkcije, ki je kakor znano sestavljena na podlagi pravil iz šest tržaških delničarjev. V upravni svet bodo imenovane tudi osebe iz onih dežel, na katere se razširja delokrog družbe. Vsprejete so bile tudi od občnega zbora spremembe društvenih pravil na podlagi gori omenjenih sklepov.
Vesti iz Goriške.
Utok proti občinskim volitvam v sv. Križu je vložila S. L. S. za 3. in 2. razred. Temu je sledil utok napredne stranke za
1. razred. Kakor se vidi, uporabljajo tukajšnji Gregorčičevi pristaši recept za deželno-zborske volitve, kjer so z obstrukcijo preprečili delovanje deželnega zbora.
Gregorčičevi pristaši mislijo priti z večino v občinski zastop. S tem so pokazali, da so bolj fanatiki nego računajo. Ako le pomislimo, s kakšno večino je zmagala napredna lista in ako poznamo natančneje razmere, je gotovo, da Gregorčičevi pristaši ne pridejo več tako hitro do večine, kakor so jo imeli prej. Nove volitve v občinski zastop še le streznejo pristaše S. L. Ski j so sedaj še omamljeni od prvega udarca.!
Videli bodo, da so doigrali svojo vlogo.
--
Vesti iz Istre.
Umrl je včeraj v Brezovici pri Materiji tamošnji župnik g. Ivan Normali. Pogreb bo jutri ob 11. uri dopoludne. Pokojnik je bolehal dlje časa. N. v. m. p.
Razne vesti.
Živi ljudje raztelešeni in pokopani.
„Berliner Lokalanzeigcr" poroča iz Pariza: „Pariška znanstvena akademija je podelila Durgate darilo dr. Severinu Icardu v Mar-seillu za knjigo: „Kako se dožene smrt po bolnišnicah". Icard odkriva v svojem delu naravnost grozne stvari iz francoskih vojaških in civilnih bolnišnic. Trdi, da pokopljejo večinoma še žive bolnike ali pa raztelesijo še žive ljudi. Navaja 40 zgledov iz neke velike bolnišnice v Marseillu, kjer je bil sam nastavljen. V navedenih 40 slučajih so izpoznali pomoto, a znano ni v kolikih slučajih pomote niso opazili.
Smrti v bolnišnicah nikdar ne konšta-1 tirajo strokovnjaki, zdravniki ali medicinci. j Smrt konštajujejo neizobraženi bolniški stre- | žaji in strežnice. Službeni zdravnik kar pod- j piše mrtvaško izpričevalo, ne da ogleda; mrliča. Zgodilo se je že, da se je prebudila ; kaka navidezno mrtva oseba Še le pri raz-j telesenju pod zdravnikovim nožem. V nekem drugem slučaju so še videli dijaki, ko i je 5e utripalo srce nekega otroka pri razte- j lesenju. V neki drugi bolnišnici so dejali) stražniki umirajočega bolnika v mrtvaško krsto, ki so jo zabili, ko je bolnik še dihal. Ko je razsajala kolera v Marseillu, so pokopali vsak dan do 16 oseb, nc da bi bili znanstveno dognali, če so že mrtvi.
Na steklini obolel. V Čošničah pri I pri Požegi je meseca novembra I. 1. stekel j pes ugriznil nekega 13 let starega dečka, i ki so g h. takoj poslali v Pasteurjev zavod v j Budimpešto, od koder je pa ušel in se 30. j m. m. vrnil domu. Kmalu so se na dečku t pokazali znaki steklosti; v besnosti je ob-! grizel dva moža, ki so ju takoj odpravili v j zdravilišče v Budimpešto. Deček je še isti j dan umrl v strašnih bolečinah.
Koliko je Poljakov? Po najnovejših j štetjih poljskih štatistikov živi na svetu: 23,273.713 Poljakov. Od teh jih je na Rus-1 kem 11,423.880, v Avstro-Ogrski 4,864.418, j
na Pruskem Poljskem 4,086.466, v Severni Ameriki 2,750.000 in v Braziliji 80.000. Poleg tega živi še 100.000 Poljakov po drugih evropskih državah, 20.000 pa jih je raztresenih po ostalih delih sveta.
Zadnje brzojavne vesti.
Potres v osrednji Aziji.
PETROGRAD 11. Brzojavke, došle direktno iz Prševalskega pravijo, da ni potres dne 4. t. m. napravil tamkaj nobene posebno velike škode. Nasprotno je pa potres napravil velika opustošenja na severnem bregu Isikulskega jezera. Ubitih je bilo 50 ljudi.
Mali oglasi

Mesarji m peki!
: Beli predpasniki :
z ušitim monogramom, velikost po navedbi
iz đebrep platna pi ducata K 10*20 isti iz lane . . pol ducata K 1Z'~
kakor tudi druge tkanine, robot, obrisal ko, blago za srajce, sa postelje, pošilja po po&t. povzetju
JOSIP VLACH
kr.lr.ioa platnenegi blagi ČERV HOR. K3STELEC na Češkem. — TOVARN ŠKE CENE. Kar ne ugaja se pošlje naz3j.
Išče
gg redna deklica za vse, ki govori tudi
nemško. Nastop takoj. Natančnejše v zal« gi piva Volpich. nI. Carraflori 1._61»
Dofl| izpraznenja skladišča re prodajo eu bloc, finu I izborna prilika, vrata, okna, železni okna. Za it)farmacije phmiti se ulica Piccardi 18.	66
M!qHS Pr*5:či se vdobijo * okolici. Naslov pove mldul Insfiatni oddelek Eiinosti
64
Por vnlnv mladih za mesarja ali za vprego I dl VUIII* se proda. Naslov pove Jmeratni oddelek Edinosti.
Oi\ hl/tl belega in 18 bktl. črnega prve vrste £U IIKII. ckoličansketra vina je na predaj — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	65
Josip Trampus 25 F3
priporoča svojo peaarJJo. Večkrat na dan ■vet kruh. Zaloga mote vsake vrste iz prvih mlinov. Vino ln likerji v steklenicah SladČloe in blftkctl.	1**28
Hov MM pri su. Mm
Luigi BRAIDOTTI
Via S. Cilliito št 1157 (Sv Ivanu) Trst
Izbor razne s vis j ine
n sira, kakor tudi piva, vina in likerjev s poBtreŽbo
kave	Se priporoča LASTNIK.
Odprto do ene popolnoci.
IcnO CO gospica kot v?gojiteijica k dvema de-IOtU CB klicama v starosti 6 do 8 let, ki je vešča slovenščine nemščine, )rt0«0virja» dobra pevka. Gospodične vešče francoščine imajo prednoat-Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pr.d Stev. 1.
ZTRNANnA" orientalska voda, ne-
jjl tniTMUUfl zmotljivo sredstvo za pomls-jenje in cdprat ljenje vsakovrstnih izpah ljujev z obraza, z rek in prs. Daje koži lepo belo rožnato barvo. Orientalska veda „ FERNANDA" je edina, ki dela človeka mladega in lepega. Za komisije obrniti se na „The Fernanda Cy. L d" Trst, ulic Antooio Caccia £tev. I&čejo se zastopnitri._
se vdobi
Pristni, dober brinjevec ~ Pn
Lovru Ž i b e n i k n v Ži&ki pri Ljnbljani._1681
Prililra Kuhinjska oprava iz aluminija, K tO i II11 Itd' Specijaliteta: predmeti za darove. — Umberto Geeca — Trst, via Caseruia 11.
1864
Simić S Co. - £rst
ul. S. Anastasio 8-10
== OBAVLJA =====
Agenturske in komisijn. posle
Bavi se s prodajo koloiiijalaega blaga in nakupom dež. pridelkov.
mmmm&mm
SLOVENCI! Govorite na sekcijah ia ljudsko štetje samo slovenski I
gg^ Odlikovana delavnica In zaloga
J sedlov j a in potnih predmetov

FRIDERIK HERTAU8, TRST, ulica Stadion štev. IO
ZOBNI n:
ambulatorij
HASS-a S C HM I »T
prej sod ruga Dr. A. Mittak-a	:
Trst, ulica, della Zonta 7, I. nadstropje
z"z.g"KoLho^f" F. VIDAH, Trst via S. Lazzaro 22 f
Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. J
Shranjuje Kožuboulne z Jamstvom zoper kakorino si bodi škodo '
Cevljnrnica „Alla clttfi di Trieste"
GIACOMO FREGNAN di S.
Trst. uliea delle Poste št. 6, vogal uliee fiieolo Maehiavelii
Velikanski prihod zadnjih novosti
čevljev za moške, ženske in otroke
zajamčene kakovosti.
Angleško blago lastnega izdelka. — Specijaliteta; plesni čevlji in čevlji sorrt.
Priporočajo se posebno:
LOVSKI IN PLANINSKI ČEVLJI
—— Zelo zmerna cene. -
Zaloga pet Iz gumija: ORIGINALNI BERSON.
Krolačnlca za civiliste ln uolake .*. Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6 IL n.
Priporoča se slavnem občinstvu in vojaStvn za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, dela sclidno, cene zrcerne.
... ŠOLA ZA JEZIKE
V PolVfflotte Acquedotto št. 1
Jo =_ prvo nadstropje.
Nota metoda za oai'ćenjo modernih Je?'»ot.
Izvanredno ugodna prilika!! 2
Nemško . 8 lekcij Kron 4 ( D ... . . ... Francosko 8 lekcij Kron 6	{'
Angleško . 8 ekcij Kron 6 |vakL tedeu
Vpiše se lahko vsak dan od 11.-L in 7.-9.^
Ravnatelj Ustnik Prof. Paolc MBrquardt
IM
1861 Pol stoletja aspehou i9ii
V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe
Fastigflie Prendini
proti kašlju
Q bolesni v grlu, hripavoati, kataru □
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI.
Praprođajalocm velik poput.	»
^■MMMMjMB■■MjMMMBBHBBBaMag
Francesco Oaspannt
ODLIKOVANA DELAVNICA
m umetn. pohištvo
in okrašenje
Trst, ulica Giusepp3 Gatteri 34 oseooooooooooooa
GOSIILHA H. D.
ki jo sedaj vodi g. HE* ,iiK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in irnzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako s3boto in nedeljo do 1 ure popolunoči.
Zdmmln® pivo
dvojnega kvasa
založna markUuetl Štefan"
Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nootlea, ravnatelj prve dunajske zdravniške klinike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvaaa založna marka „Svati Štefan" zelo npliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozue osebe.
Zalosa: Trst, uia Valdlriuo št. 32.
Telefon št. 2201.
(B.)
Bogomil Pozor!
M?Si urar r še?aul
ima svojo novo prodajalno
U
v TRSTU nI. Tine. Be lini .. 5tev. 1$ ..
nasproti ce*k sv. Anr. nov.
VERIŽICE
po Vi v cen h.