Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 33.	V IMM. v
petek, ii. letala \m.
Leto XLIV.
= Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . , K 26"— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oaloletno . „ 29-—
za oatalo inozemstvo
39-
V	LJubljani na domi
Za celo leto naprej . . K 24-— sa en meseo „ . . „ 2-—
V	upravi prejeman meseCni „ 1*80
s Sobotna Izdaja: 5
za oelo leto......K 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12-—
Inseratl:
Enostolpna petllvruta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 20 v sa dva- in večkrat . . 15,, pri večjih nar o i lih primeren popust po di govoru.
Poslano:
Enostolpna pUitvrstn po 40 vin.
izhaja vsak dan izv emši nedelje In praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni rad
ic-r Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi sa na vračajo; nefrankirana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nliol St. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske St. 24.797, ogrske 28.51 bosn.-herc. St. 7563. — DpravnlSkega teletona št. IT
Hrvatski sabor.
Zagreb, 10. febr.
V včerajšnji saborski seji je čisti pra-va5 Vuk pl. K i š interpeliral o razmerju med banom in ogrskim ministrskim predsednikom. Z navdušenjem je hrvatski narod 14. junija lanskega leta sprejel izjtvo saborskega predsedstva, ki izraža željo, da se vse hrvatske dežele združijo v monarhiji. To je patriotična misel vseh dežel hrvatskega naroda, izvira iz njegove zgodovine in zemljepisnega položaja. Čisto krivo je, če se to misel in to stremljenje imenuje željo po neki neodvisni jugoslovanski državi. Če ogrski posl. Rakovsky misli, da se te težnje ne da^u združiti s političnimi vidki madžarske politike, tedaj naj ve, da pride v politčen spor n boj z enim in složnim čuvstvova-njem celokupnega hrvatskega naroda. In-terpelanta pa zanima grof Tisza, ki je v odgovoru na interepelacijo Rakovskega govoril o nekem sodelavcu na visokem mestu, kateremu za vsako podrobnost ne more dajati navodil. Tiszovi govori imajo dr-žavopravno in politično vsebino in tukaj očito proglaša svojo nadvlado in višjo oblast ogrskega ministrskega predsednika nad hrvatsko avtonomno vlado. Toda v smislu nagodbe je stališče bana popolnoma samostojno in neodvisno od oblasti ogrskega ministrskega predsednika. Če tudi ban pri skupnih zadevah pomaga eksekutivi skupne vlade na hrvatski zemlji, ne dela te ga kot nastavljenec kake višje ogrske vlade, ampak čisto samostojno v okviru zakona in sam pregleda, ali ta izvršitev odgovarja pristojnosti skupne vlade. Tiszova izjava zelo žali banovo čast in oblast in državnopravno stališče hrvatske vlade. Ban je odgovoren hrvatskemu saboru. Če se pri Madžarih razvije teorija gospodstva in višje oblasti ogrskega ministrskega predsednika in skupne vlade nad banom in hrvatsko vlado, bomo dobili element, ki ne bo odgovoren saboru in tako nam preti pogin v naši politični samostojnosti, Kiš vpraša bana, ali mu je Tiszova izjava znana in kaj je storil, da čuva zgovodinsko in tudi v nagodbi priznano neodvisnost in ravnopravnost z ogrsko vlado.
Posl. Jalžabetič vprašuje bana, ali je pazil na one Tiszove besede, da se je na udanostno adreso Hrvatov iz najvišjega mesta zato tako povoljno odgovorilo, »ker bi drugačna stilzacija v današnjih razmerah napravila slab vtis.« Ali ban prizna, da Tisza s temi besedami najvišjim faktorjem podtika, da bodo tekom te vojne in po vojni hrvatski narod izigrali? Jalžabetič pravi, da je Tisza samo potrdil strah hrvatskega naroda, da mislijo Madžari po vojni s Hrvati postopati po mili volji. Tis-
Armadno vrhovno pove jslvo po Eelril soški milo.
Zgodovinska slika proi. Ivekoviča,
»Armadno vrhovno poveljstvo po četrti zmagoviti glavni bitki ob Soči« — se imenuje zgodovinska slika, katero je po enomesečnem delu prinesel domov z jugo-zapadne fronte profesor tukajšnje umetniške šole gosp. Oton Ivekovič. Reprezenta-cijska slika zgodovinske vrednosti in vele-originalen dokument velike svetovne vojne, v kateri so Hrvatje kot vojskovodje in navadni vojaki slavili največje triumfe. To je prvi poizkus skupinskega portreta armadnega glavnega stana, torej onih mož, v katerih je vtelešen veleobčutljivi, natančno delujoči aparat armadnega srca in ki iz svojega glavnega stana vodijo usodo milijonske armade. Ponosni smo na to, da se je hrvatski umetnik kot prvi osmelil, lotiti se tega težavnega, umetniškega dela, še bolj pa, da mu je na tako odličen način uspelo. Oglejmo si najprej sujet umotvora, Potem pa delo samo.
Sujet nas prestavlja v enega najpomembnejših trenotkov vojne z Italijo, v čas, ki tvori mejnik v zgodovini besnih bo-
ža je odkril madžarske tendence: Hrvati naj »e le borijo in zato jih ne bomo vznemirjali, da jih ne spravimo v slabo voljo, toda po vojni bomo že -K imali s Hrvati,
Obe interpelaciji bili izročeni banu, posl. Pavelič pravi, da skoro stavi, da Jalžabetič ne bo dobil odgovora.
Določne o oddaji kovnega oro^a v vojne mt
Oddaja kovinskega orodja v vojne svr-he se bo izvedla v naslednjih krajih in sicer v Ljubljani, Postojni, Ilirski Bistrici, Št. Petru na Krasu, Senožečah, Vipavi, Kočevju, Velikih Laščah, Kranju, Škoiji Loki, Litiji, Radovljici, Rudolfovem, Žužemberku, Kamniku in Črnomlju na bledeči način:
I.
Na podlagi § 4 ministrskega ukaza z dne 29. decembra 1915, drž. zak. št. 401, o oddaji kovinskega orodja se vsled v sporazumu s c. in kr, vojnim ministrstvom in c. kr. trgovinskim ministrstvom izišle na-redbe c. kr. ministrstva za deželno brambo, za v §§ 1 in 2 navedenega ministrskega ukaza imenovavne skupine k oddaji zavezanih, to so izdelovalci in trgovci, imetniki gostilniških in krčmarskih obrtov, pe-karij in slaščičaren, nadalje društva, ki dele jedila in pijače — izvzemši društva z odločno dobrodelnim značajem — določi kot čas oddaje kovinskega orodja 25. februar.
Do dneva, kateri predide temu dnevu, to je torej do vštevši 24. februarja 1916, se zamorejo oddaji podvrženi predmeti prostovoljno prodati kovinski centrali akc. dr. na Dunaju ali v nakup teh predmetov posebno pooblaščenim nakunnvalnicam imenovane družbe.
II.
Dne 25. februarja 1916 oziroma naslednje dni prišla bode pristojna prevzemna komisija k zavezancem, si ogledala v vojne svrhe zahtevano kovinsko orodje, določila predmete, ki jih je najprvo oddati, in vsakemu zavezancu posebej izročila seznam orodja, ki ga ima oddati ter mu naznanila dan in kraj oddaje.
III.
Potemtakem imajo zavezanci do prihoda prevzemne komisije pripraviti vse v nastopnem posebej našteto kovinsko orodje:
a) imetniki gostilniških in krčmarskih obrtov, pekarij in slaščičaren, nadalje društva gori omenjene vrste:
1. kuhinjsko posodje (kotle za kuhanje, vkuhavanje in za sladoled, lonce, kožice, ponve, ročke, modle itd.) in priprosto namiznino (hladilnike, sklede tace, skodelice, svečnike itd. iz bakra (tudi pocinjene
ali z drugimi kovinami prevlečene), pod namiznino ni razumeti jedilno orodje (nože, vilice in žlice);
2.	pod št. 1 navedeno posodje in orodje (izvzemši »pasarsko blago«, kakor sklede za juho, ročke sita, skodele za omako, sklede za prikuho .i ar.) iz čistega niklja;
3.	kuhinjsko orodje (n. pr, možnarje, tolkače, kotliče za sneg, preproste svečnike izvzemši pločevinaste svečnike, likal-nike, tase i. dr.) iz medi;
4.	kotle za vkuhavanje sadja iz bakra ali iz medi;
5.	navadne medenice za žrjavico ali za ogenj Ln navadne podstavke za pred peči iz bakra, medi, brona, tombaka;
6.	medene uteži, posamez težke po x/2 kg in več;
b) Izdelovalci in trgovci iz svojih zalog razven predstoječega, pod 1, do 6. imenovanega orodja:
IV.
7.	kotle za vodo, vodne čolne za štedilnike, navadne vodne nabiralnike ter kopalne banje iz bakra (tudi pocinjene ali z drugimi kovinami prevlečene) in
8.	navadne droge (cevi) in nosilce za zavese, droge (cevi), za preproge, prijem-ne in varnostne droge (cevi) iz medi, ki nimajo nobene ali lahko odstranljivo vlogo.
Z bakrom, medjo, bronom, tombakom ali nikljem zgolj prevlečenih ali popločenih predmetov pod 1. do 8. navedenih vrst iz drugih tvarin ni treba oddati.
Ravno tako niso oddaji podvržene kuhinjske tehtnice, samovari za čaj, mano-metrski kotli v kuhinjah in bakreni pral-niki,
V.
Imetniki gostilniških in krčmarskih obrtov, pekarij in slaščičaren, nadalje gori-imenovana društva morajo za sedaj oddati polovico pod II. 1. do 6. navedenih kovinskih predmetov.
Izdelovalci in trgovci morajo iz zalog v svojih skladiščih, v kolikor pridejo predmeti pod II. 1. do 8. navedenih vrst v po-štev ,za sedaj oddati tretjino.
Polovica ali tretjina se preračuni po teži posameznih kovinskih vrst, pri čemur se med, bron in tombak šteje kot ena kovinska vrsta (»bakrene zlitine); med temi mejami lahko posestnik izbere predmete, ki jih je oddati.
Tej teži se prišteje ona teža, glede katere se posestnik izkaže, da jo je brezplačno prepustil »Patrijotični zbirki kovin za vojno« ali da jo je prostovoljno prodal delniški družbi »Kovinska centrala« ali njenim v nakup posebej pooblaščenim naku-povalnicam.
Izdelovalci in trgovci lahko poleg tega prištejejo ono težo pol- in celih izdel-
kov, ki so jih vsled rekvizicijskih naročil dokazno oddali.
Dotične dokaze je prevzemni komisiji na vpogled pripravljene imeti.
Od te tako dognane vsote je vzeti polovico oziroma tretjino in od nje je odšteti zgoraj omenjeno težo, da se določi količina, ki jo je oddati.
Primer: Imetnik gostilničarske obrti poseduje na dan oddaje od oddaji podvrženega kovinskega orodja še 40 kg v bakru, 20 kg v bakrenih zlitinah (med, bron in tombak) in 30 kg v čistem niklju, dočim je — kakor izkazano 20 kg v bakrenem orodju in 10 kg v nikljastih posodah že daroval »Patrijotični zbirki kovin« ali prostovoljno prodal »Kovinski centrali«.
Tedai je znašala njegova skupna teža j bakrenega orodja (40 -j- 20) — 60 kg, orodja iz bakrenih zlitin 20 kg in iz čistega I niklja (30 + 10) = 40 kg; od tega bi bilo ! tedaj oddati polovico t. j. 30 kg v bakru, ! 10 kg v bakrenih zlitinah in 20 kg v niklju.
Ker se je žc oddalo 20 kg v bakrenih j in 10 kg v nikljastih predmetih, je le še oddati (30 — 20) == 10 kg v bakrenem in (20 — 10) = 10 kg v nikljastem orodju in dalje 10 kg v i7. bakrenih zlitin obstoječem orodju.
VI.
K oddaji zavezani ali nj'h pooblaščenci morajo kovinsko orodje, ki ga je dotič-na prevzemna komisija označila, zajedno z od te komisije izdanimi seznami oddati določeni dan cd komisije predpisani nabi-ralnici, kjer se po ugotovljeni teži izvrši komisijonelno prevzetje ter na podlagi ministrskega razglasa z dne 23. septembra 1915 drž. zak. št. 284 določitev odškodnine in se prinescem kovinskega orodja izroče tozadevna potrdila.
Odškodninske zneske izplača inten-danca pristojnega c. in kr. vojaškega poveljstva potom poštne hranilnice.
Kdor namenoma krši svojo dolžnost do oddaje, se kaznuje od sodišča s strogim zaporom od enega meseca do enega leta in pri ogrožanju vojaških interesov monarhije s strogim zaporom od treh mesecev do treh let. Foleg tega se lahko naloži denarna globa do dvajset tisoč kron.
Drufte prestopke izdanih odredb kaznuje v smislu § 13
min. naredbe z dne 23. septembra 1915 št. 283 drž. zak. politična oblast I. instance z denarnimi globami do 5000 kron ali z zaporom do šest mesecev.
V vseh drugih krajih se bo oddaja odredila šele pozneje, vendar lahko posestniki take DTedmetc že sedaj prostovoljno proti ugodnejšim cenam kakor bo to pozneje ko nastooi dolžnost oddaje — mogoče prodajo nakupovalnicam delniške družbe »Kovinska centrala«, ki se nahajajo v zgoraj navedenih krajih.
jev ob Soči: Bilo je v prvi polovici decembra 1915, Tako na kopnem, kakor na obalni fronti so uvedli Italijani proti našim postojankam velikopotezne napade. Sedem italijanskih divizij je neštetokrat naskočilo goriško predmostje, dočim je Gorica in njeno prebivalstvo najtežje trpelo po italijanskem artiljerijskem ognju. Toda vsi napadi množic so se izjalovili ob izkušeni vztrajnosti naših čet, ki so obdržale v rokah tako postojanke pri Gorici, kakor tudi postojanke na Doberdobu in vseh sosednih odsekih. 70.000 ljudi mrtvih in ranjenih so žrtvovali Italijani v tem četrtem, krvavem orožnem pohodu v Primorju.
V armadni glavni stan generala pehote pl. Boroeviča so dospele nekega večera — bilo je 16. ali 17. decembra 1915 — brzojavke z bojišča. Častniki glavnega stana, 38 do 44 po številu, so ravno sedeli v svoji priprosti menaži po skupni večerji krog mize v obliki podkve ter se v skupinah pogovarjali.
»Sveto« — tako imenujejo podrejeni vseh šaržnih stopenj svojega nad vse dragega in vzvišenega jim poveljnika — je bil že nekaj dni izredno molčeč in resen. General odpre brzojavke in videti je, da se mu jasne poteze na obrazu. Tedaj stopi k armadnemu vrhovnemu poveljniku šef generalnega štaba ter mu poda čašo vina, da bi trčila. Šele sedaj so postali tudi drugi navzoči oozorni — zgoditi sc je moralo
nekaj posebnega. Vsi so obstopili generala pl. Boroeviča, ki jim je vesel zaklical: »Danes moremo v hvaležni zavesti zmage zapeti našo vzvišeno cesarsko pesem. Glavna moč sovražnika je zlomljena, četrta soška bitka je odločena.« Nato je general Boroevič sedel, da s svojim generalštabnim načelnikom izda zadnjo ordre de battaille. Tudi ostali člani glavnega stana so zopet posedli in se v skupinah pogovarjali o velikem dnevnem dogodku.
Ta svetovnovažni moment je profesor Ivekovič ovekovečil v svojem skupinskem portretu. Na sliki vidimo jedilnico z dvema oknoma, na čelni steni, nad glavo predsednika omizja, sliki cesarja-kralja in njegove pokojne prejasne soproge, končno velika jedilna miza v obliki podkve. Dva električna svetilnika razsvetljujeta dvorano, ki jo zapirajo na zunaj zastori in visoki lamberquini. Ne izdamo nobene tajnosti, ako v naslednjem imenujemo posamezna imena armadnega glavnega stana, saj se bo slika prof, Ivekoviča, opremljena z av-togrami vseh častnikov, z dovoljenjem državnega vojnega ministrstva razprodajala v tisočerih reprodukcijah.
Sredi na krajši strani mize zavzema svoje mesto general pehote Svetozar Boroevič pl. Bojna. Sklanja se nad zemljevid ter je globoko zamišljen. Na njegovi levi strani stoji načelnik generalnega štaba pod-maršal Avrel pl. Le Beau, soodgovorni, ki
je imel pri vseh usodnotežkih odločitvah govoriti tehtno besedo. Ostali častniki so se v skupinah porazdelili za mizo. Levo v ospredju je vsikdar veseli kot, kjer so vedno med seboj zbrani temperamentni, dobro razpoloženi gospodje: Topot ima veliko besedo krilni pobočnik Nj. ekscelence, ge-neralštabni stotnik Slavko Kvaternik. Na podlagi zemljevida razlaga svojim tovarišem trenotni strategični položaj. Portreti kažejo živo podobnost, mojstrsko-smelo so zadeti. Samo umetnik prof. Ivekovičeva sile more v danem trenotku z ogljenim čr-talom ujeti vse te mnogovrstne obraze. Kako različno in ležerno so vpodobljeni posamezni portreti, sedaj en face, potem profil, tretji zopet drugače! Življenja polna skupina v lahni črti, polna razmaha, prosta vsake sledi fotografične okorelosti in prisiljenosti, ki jo je tolikokrat najti na momentnih posnetkih. Pri tem je vsak zadet v njemu lastni posebnosti z učinkovito karakteristiko. Tudi tisti, ki udeležencev ne pozna osebno, bi mogel po leh mar-kantnih obraznih potezah, po njihovem značilnem držanju in po njihovem trenot-nem obraznem izrazu uganiti njihova posebna svojstva. Laik sc na prvi pogled morda niti ne ho prav zavedel velike umetnosti portretista. Saj so skoraj vsi tipi naše narodnosti tako bogate monarhije zastopani v tej sijajni družbi. Tu so Hrvatje, z generalom Boroevičcm na £elu*
t
NoSa vlad® proti oHoroMm sovražnim trgovskim taa*
Dunaj. (K. u.) Naše zunanje ministrstvo je poslalo nevtralnim velesilam sledečo noto z ozirom na oborožitev sovražnih trgovskih ladij, ki izvaja: Izkušnje sedanje vojske so pokazale, da se je poslužilo znatno število angleških trgovskih ladij topov proti sovražnim vojnim ladjam in sicer le zato, da se izognejo postavni izvedbi pravici o dobrem plenu, marveč tudi, da napadejo in uničijo sovražne vojne ladje. Iz spomenice nemške cesarske armade do-poslane danes nevtralnim državam, so našli na krovu angleških parnikov navodila, da je nahujskala kraljeva angleška vlada sama svoje trgovske ladje na nepostavna dejanja v popolnem nesoglasju z zagotovili, ki jih je izjavila državnemu uradu v Washingtonu.Zgledu Anglije sta sledili tudi njeni zaveznici, posebno Francija in Italija. C. in kr. vlada zavzema stališče, da vsaka v katerikoli namen s topovi oborožena trgovska ladja že s tem izgubi lastnost mirne ladje. Ob danem dejanjskem položaju se je zapovedalo avstrijskim pomorskim vojnim silam, naj postopajo s takimi ladi-jami kakor se postopa z bojnimi ladijami, povelje, ki se pa prične izvajati šele
z 29. februarjem 1916.
Ta rok se dovoli z ozirom na nevtralne velesile, da morejo svoje državljane posvariti pred nevarnostjo, ki bi se ji izpostavili, če zaupajo svojo osebo ali svoje blago oboroženim trgovskim ladjam držav, ki se vojskujejo z Avstrijo in da pouče tisie svoje državljane, ki se že nahajajo na krovu prej označenih ladij.
Rumonija se odoCule.
Budimpešta, 10. februarja. Peter Carp je rekel »Az Estovem« dopisniku o svojem potovanju na Dunaj, da ga je le potrdilo v njegovem prejšnjem stališču. Po zmagovitih bitkah se je razpoloženje rumunskega ljudstva zeio izpremenilo. Velik del prebivalstva je osrednjim silam prijazen,
Bukarešt, 10. februarja. Bivši finančni minister Badarau piše v svoji »Opinia«, da je vlada skleD«la pakt z federacijo. Nekaj časa javnost tega ni mogla verjeti, toda sedaj je ta stvar potrjena. Opozicija je priznala »po goljufiji in zatiranju naroda izvoljene poslance«; Filipescu in njegovi so od-godili svoje interpelacije in sedaj še »Uni-versul« potrjuje ta pakt. Pakt pa nima za vsebino bodoče politike Bratianuja, ampak bodočo politiko zaruž. opozicije. Stvar je sumljiva, pravi bivši minister, toda vlada in opozicija imata gotovo v sebi toliko čuta odgovornosti, da si ne bosta izbrali programa, ki bi najvišje interese dežele spravljal v nevarnost. Danes odločuje trenutek.
Bukarešt, 10. februarja. Pariški dopisnik »Denimeatze« poroča v »Matinu« o razgovoru z odličnim članom rumunske vlade, ki je rekel: »Rumunija ne bo začela vojne tedaj, ko bi kaka vojna sila pritisnila ali opozicija delala hrup, ampak kadar se za to odloči vlada z zbornično večino. Za to sta dva glavna pogoja: ugoden gospodarski položaj in dober vojaški položaj na vseh frontah. Rumunija se mora varovati morebitnega poraza, ker je majhna dežela, ki se igra z svo;im obstankom in zato more voditi vojno le nekaj tednov. Rumunija šteje 900.000 mož, 600.000 jih ima orožje in strelivo. To je taka pomoč, ki povsod zasluži spoštovanje.«
BudimpeSta, 10. februarja. »Az Est« poroča iz Bukarešta: Nemški poslanik je imel v torek dolg razgovor z Bratianujem,
V sredo se je vršil ministrski svet,
Berlin, 10. februarja. »Tagliche Rundschau« javlja iz Haaga: »Petit Parisien« poroča: »Rumunski listi smatrajo položaj za zelo reson. Nek vodilni list piše, da se bo bodočnost Rumunije odločila v prihodnjih dneh.«
Dijaški nemiri na Rumunskem.
Bukarešt, 10. febr. Urednik germano-filskega lista »Moldova«, znani vseučiliški profesor Virgil Arion, je hotel te dni predavati v avli vseučilišča v Jassy. Nacionalistični dijaki so pa preprečili predavanje. Rektor je radi tega kaznoval nekaj dijakov. Ker se nacionalistiška dijaška društva niso hotela pokoriti temu odloku rek-torata, je rektor razpustil dijaška društva. Nato je del dijakov pričel stavkati. V Jassy so zato ustavili vsa predavanja.
Rumunsko pivo za Dunaj.
Iz Bukarešta se poroča, da je rumunska izvozna komisija dovolila neki pivovarni v Turn-Severinu, da sme poslati na Dunaj pet vagonov pive.
Soča ostane noša!
AVSTRIJSKO URADNO POROČIJ O.
Dunaj, 10. februarja. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko urad-jo poročilo.
Rim, 9. februarja. (Kor. ur.) Na Tri-dentinskem in v Karniji je delovalo topništvo in naši poizvedovalni oddelki kakor navadno. S cele bojne črte ob Soči se poroča, da je pomnožil sovražnik delovanje topov in letalcev. Naše topništvo odgovarja ljuto na ogenj in se morajo zato držati sovražna letala visoko. V odseku Zagora (srednja Soča) je napadel neki naš letalec drzno dve sovražni letali, ki ju je prisilil z ognjem iz svoje strojnice, da sta pobegnili.
Italijansko poročilo o zadnjem nastopu naše mornarice.
Rim, 10. februarja. (Kor. ur.) »Agen-
zia Štefani«: Avstrijsko brodovje je ojačilo v zadnjih 48. urah svoje brezuspešne poizkuse proti našim pomorskim silam na spodnjem Jadranskem morju. Nek naš tor-pedni rušilec je zasledoval v spremstvu neke zvezne križarke 6. t. m. popoldne neko sovražno letalo in nek torpedni rušilec vrste »Husar«, katerega je obstreljeval. Naš torpedni rušilec je zasledoval do pod kotorske utrdbe, ki so otvorile nanj obilen, a brezuspešen ogenj. Neka zvezna križarka je lovila in obstreljevala isti dan štiri sovražne rušilce, prisilila jih je, da so se morali umakniti in je pozkušala cozneje napasti pred Dračem nek podmorski čoln, ki je izstrelil nanjo torpedo, a se mu je izognila. Nek drug sovražni podmorski čoln je napadel pri rtu Lagni dve italijanski torpedovki, ki sta odgovorili tako, da sta metali ponovno bombe, ko sta se izognili torpedom. Popoldne istega dne v enakih okolnostih in z enakim uspehom se je izigral nek drugi napad podmorskega čolna na nek francoski torpedni rušilec, ki je prideljen našemu brodovju in križari ob albanski obali.
tako stotnik Šafarovič, ki si je v karpatski bitki zaslužil železni križec, potem stotnik Slavko Kvaternik, krilni pobečnik armadnega vrhovnega poveljnika, in mestni poveljnik stotnik Cvitkovič, ki si je v Albaniji pod težkimi okolnostmi zlomil nogo. Major artilerijskega štaba Ernst Kratoch-will in stotnik Emil Paschek zastopata Čehe. Generalštahni major Nikolaj Afan de Rivera je Španec, ritmojster baron pl. Dit-furth, osebni adjulanl Boroevičev, je doma iz Prusije, stotnik Maksimilijan pl. Povol-ny, generalštabui stotnik Kari pl. Musz-czynski in vojaški nadzdravnik Lagodžič zastopajo poljski narod. Med omizjem najdemo še rojene Francoze, ki so se v Avstriji naturalizirali, Madjare, Nemce iz cesarstva, Italijane, Štajerce (?) itd, V desnem kolu sedi zakrit Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Jožef. Tudi več zastopnikov najvišjega plemstva se nahaja v spremstvu armadnega vrhovnega poveljnika, tako Svetlost Aleksander princ Solms - Braun-fels in Svetlost Hugo knez Windischgraetz, mejni grof Jurij Pallavicini, Leopold grof Edelstein Gyulai, grof Pavel Palffy itd. — Markanten je portret poročnika Friderika Weinbergerja, ki je v bitki za Przemysl izgubil desno oko ter nosi črno obvezo.
Cela Avstro-Ogrska, država najmno-goštevilncjših narodov, ki se zvesto zbirajo krog preiasnega habsburškega prestola, je zbrana in zastopana v glavnem stanu ge-rerala Boroeviča. Vsi obrazi in vsi jeziki! In vendar tvorijo vsi skupaj, ta izbor naj- j
T *"» n 1 m i V P' 1 n ^ n7 načrti« n c o /»n« ?•>/>»»	I
•	* V j^iil AAJVSa* UU^Vt^U VUklUf vuu m v.«^ llu
eno dušo — in eno skupno genialno glavo! u se je pokazal prof. lvekovič, izkušeni
zgodovinski slikar, na višku svoje umetnosti, Kajti tudi narodno posebnost je položil v te številne portrete, tako da bi se moglo o vsakem na prvi pogled reči, če je Italijan ali Francoz, Madjar ali Poljak, Avstrijec ali Prus. 38 glav s tako presenetljivo živo istinitostjo in portretno podobnostjo v ne celih tridesetih dneh! Gotovo zanimiv čin. Učinkovita je tudi razdelitev luči: Portreti v ospredju v mar-kantnih, intenzivnih potezah, oni v ozadju mehkejši in milejši v barvi in svetlobi in vendar ne zaliti. Sploh je cela slika ob-lita s prijazno svetlobo, vsa senca je priklenjena na tla in pod mizo.
Originalna slika se nahaja v ateljeju profesorja Ivekoviča kot ogljerisba, dočim se sedaj pripravlja v radirni izvedbi in za reprodukcije. Po posebnem naročilu utegne lvekovič najbrže izdelati tudi oljno sliko skupinskega portreta. Umetniška izvedba in velika vrednost te zgodovinske slike, ki ne bo našla samo pri nas, marveč po celem svetu največje zanimanje in umetniško umevanje, opravičuje pričakovanje, da se bo na vseh straneh vzbudilo zanimanje za najnovejše delo prof, Ivekoviča, čegar umetniško ime je mednarodno znano. Menimo, da smemo izraziti skromno upanje, da bodo najvišji merodajni faktorji v deželi pridobili za Hrvatsko original kot zgodovinski dokument velike svetovne vojne in kot umotvor domačega umetnika. Saj je umetnik Hrvat, ki je enega največjih hrvatskih vojskovodij našega časa z več drugimi hrvatskimi častniki pro- ' slavil v sliki. Do tega originala ima dežel« in cel narod utemeljeno pravico
Cadornova poročila.
»Tiroler Soldatenzeitung* poroča: Veliko veselost je povzročilo Cadornovo poročilo z dne 16. januarja. Cadorna je pisal: »Izborno streljanje naših topov je povzročilo eksplozijo municijskega skladišča na ozemlju Imbretta.« Povod te ponosne hvale je pa bil čisto nenevaren. Dne 16. januarja je zgorela v tem kraju ušiva slama in bombaž. Žrtve ni bilo nobene.
Nerodne izmišljotine italijanskega generalnega štaba. — Poročila o letalnih bojih, ki jih bilo ni.
Dunaj, 11. februarja. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana: Italijanski generalni štab je poročal 7. t. m.s V odseku Zagora (ob srednji Soči) je napadel neki naš letalec drzno dve sovražni letali in ju je z ognjem strojnice prisilil, da sta zbežala. — Letalnega napada pri Zagori sploh n: bilo. Naše letalo je pač zapazilo na nekaj kilometrov daleč sovražnega letalca, a je nadaljevalo neovirano svojo pot in je popolnoma izvedlo svojo nalogo. V celem prostoru pri Plaveh se ni opazilo nikjer, da bi bili zadeli letali eno na drugo,
Nevtralec o italijanskem bojišču.
Curih, 10, februarja. Posebni dopisnik »Schw. Tel. Inf.«, ki je obhodil avstrijsko fronto ob Soči, poroča, da se je prepričal, da so vse one postojanke, katere so imele zasedene avstrijske čete ob začetku vojske, ostale brez izjeme v rokah braniteljev.
Švicarska sodba o položaju Italije.
Bern. (Kor. ur.) »Bund« izvaja glede na položaj italijanske armade, da italijansko vojno vodstvo ne more pogrešati za operaeje na Balkanu niti enega bataljona. Danes bolj kot kdaj prej mora gledati na to, da sta zasedeni popolnoma bojni črti v Alpah in na Krasu v drugi in tretji črti. da se zavaruje proti presenečenjem. Razni znaki kažejo, da grade Italijani nove utrdbe za sedanjo bojno črto.
Italijansko brodovje zapustilo Brindisi.
Rotterdam. Nizozemski listi poročajo. Italijansko brodovje je odrinilo iz Brindi-sija neznano kam.
Briand v Rimu.
Pariz, 9. febr. (K. u.) Ministrski pred-sednik Briand in minister Bourgeois sta danes z'utraj odpotovala v Italijo.
Rim, 10. februarja. fKor. urj Ministrski predsednik Briand, minister Bourgeois, državni podtajnik za preskrbo s strelivom Thomas in ravnatelj političnih zadev zunanjega urada de Margerie so došli v Rim. Sprejeli so jih na kolodvoru minist. predsednik Salandra, zunanji minister Sonnino in druge oficielne osebnosti.
Genf. »Nouvelliste« poroča, da se hoče Briand v Rimu dogovoriti o skupnem vojaškem načrtu zaveznikov glede na enotnost vojaških in političnih operacij in o uredbi albanskega vprašanja.
Genf. Pariško radikalno časopisje pričakuje, da se z Briandovim obiskom obla-že napete razmere med Italijo in Anglijo in da izpremeni Italija svoje stališče glede na Balkan. Bounnet Rouge pa sodi, da Briand ne uspe, ker nameravajo Lahi braniti le Valono.
Cadorna se izogiba Brianda.
Bazelj. Iz Turina se poroča: Cadorna se je vrnil iz Rima na bojišče, da se izogne Briandu.
Razdor med italijanskimi radikale!.
Bukarešt. Iz Rima se poroča o razdoru v italijanski radikalni stranki: V tajni seji stranke 4. t. m. so zahtevali, naj se skliče zbornica, da razpravlja o vojaškem položaju a Salandra je odrekel.
Italijanski nacionalisti proti min. predsedniku.
Lugano. Nacionalisti levega krila nadaljujejo svojo kritiko proti Salandri. Zahtevajo, naj odstopi nekaj ministrov, a Salandra je odgovoril, da nikdar ne zataji svojih sotrudnikov. Odstopijo naj ali vsi ali oa nihče. »Secolo« ojstro napsda Sa-landro. Očita mu hinavščino, ker se maj-nika ni oziral na parlament, marveč na ulico, ki ga pa tudi lahko odstrani. Sumi se, da bi se Salandra rad pobotal z Giolit-tijevo stranko.
Laški vladi vedno manj zaupajo.
Lugano. »Corriere« objavlja daljši članek, ki graja vedno bolj se ponavljajoče pritiskovanje in nerganje. To je nevarno. Dvomijo že celo državljani, ki so se navduševali za vojsko. Italijanom manjka discipline in zaupanja do vlade in oblasti.
Giolitti v Turinu.
Lugano. V Turin je došel 9. t. m. Giolitti. Na kolodvoru ga je 6prejel turinski župan. »Secolo« polaga važnost na okol-nost, ker je obiskal Giolitti Turin nekaj dni pozneje, ko se je mudil v mestu Salandra.
EkspIoz:ja v Cengio.
Lugano, 11. februarja. (Kor. ur.) Eksplozija v Cengio je uničila skoraj vse de-javnice razstrelil, ki so jih šele pred kratkim zgradili in ki so staie poldrug milijon Ur, Življenje je izgubil en častnik in ie neznano število delavcev.
Glede poizvedovanja ujetih svojcev v Italiji.
Pomotoma smo objavili v »Slovencu«, da naj se ljudje obračajo glede ujetih svojcev v Italiji na curiški poizvedovalni urad. Sedaj se nam poroča, da to ni dovoljeno. Cenzura takih poizvedovanj potom imenovanega urada ne pusti naprej.
Nov papirnat denar v Italiji.
Rim, 10. febr. (K. u.) »Banca d' Italia« je z vladno naredbo pooblaščena, da izda za 20 milijonov lir bankovcev po 100 lir in štiri milijone nakaznic po 50 lir.
23.500 delavcev brez dela.
Lugano, 10. februarja. V zgornje italijanskem industrijskem ozemlju je 23.500 delavcev brez dela, ker 6o morale tovarne radi pomanjkanja premoga ustaviti delo.
Novi roški napadi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. februarja. Uradno se razglaša:
Sovražnik je deloval živahnejše proti našim prednjim stražam na bojni črti v Voliniji in v vzhodni Galiciji. Ponovno je vodil na raznih mestih pri armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda poizvedovalne oddelke močne do enega bataljona proti našim varnostnim črtam. Ljuti boji prednjih straž so se razvili posebno v odseku zgor-njeavitrijskega pešpolka št. 14, ki so se nadaljevali tudi ponoči in se končali tako, da so prepodili sovražnika popolnoma. Pri neki utrdbi, za katero so se posebno borili, so našteli pribPžno 200 mrtvih Rusov in jih veliko ujeli. Ljuto so se bojevali tudi pri naših prednjih stražah severozahodno od Tarnopola ponoči od včeraj na danes. Rusi so napadli presenetljivo zopet že v nekem med zadnjimi poročili navedeno naprej potisnjeno utrdbo, a jih je prepodil zopet naš protinapad. Hrvatska deželna bramba je vrgla nek ruski bataljon iz neke dobro zgrajene prednje postojanke proti glavni postojanki ob besarabski meji.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Avstrijske čete so preprečile pri vojni skupini generala pl. Linsingen in pri armadi generala groia pl. Bothmerja napade slabih sovražnih oddelkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 8. februarja. Pri Rigi so Nemci streljali s težkimi topovi. Naša artiljerija je z uspehom odgovarjala. Pri Dvinsku je bil puškin in topovski ogenj manj živahnejši kot običajno. Med Meddu-mom in jezerom Demmen se je močan nemški oddelek poskušal približati našim jarkom. Naš ogenj ga je pa prepodil. V Galiciji se je ob srednji Stripi razvila cela vrsta manjših bojev med našimi in sovražnimi poizvedovalci. Pri Usziecku je poskušal sovražnik pri prehodih čez reko prodirati, pa ga je naš ogenj vrgel nazaj.
XXX
BOJI Z RUSI.
Vojni poročevalci v vojnem tiskovnem stanu poročajo 10. t. m.: Zdaj ko so se Rusi nekoliko opomogli po zadnjih težkih izgubah, ki so jim jih zadali naši, poizkušajo zopet svojo staro taktiko in napadajo presenetljivo naše najsprednejše postojanke. Da ugotove položaj, so pričeli včera; Rusi napadati. Na celi vzhodno gališki bojni črti se je opazovalo, da delujejo živahnejše. Rusi so poizkušali tako pri Both-merjevi kakor tudi pri armadi nadvojvoda Jožefa Ferdinanda, da preženo z močnejšimi oddelki naše naprej potisnjene poljske straže in da se ustale na teh točkah. Prinesli so s seboj na marsikaterih točkah celo špans"ke jezdece, da ložje branijo zasedene prednje postojanke proti napadom. Dasi so nastopili najprevidnejše, so zadušili naši v kali njih poizkuse. Naše topništvo je postrelilo Ruse po prednjih postojankah, predno so se še ustalili. Naš ogenj jih je prisilil, da se je del udal, drugi so pa bežali. Kljub vsem napadom se lahko beleži z zadovoljstvom, da so se nahajale danes zjutraj vse predpostojanke v naših rokah in so zapodili povsod Ruse. kjer so se nameravali ustaliti.
PRED RIGO.
Rotterdam. V zadnjih bojih <;a ruski bojni črti ujeti nemški častniki so baje izpovedali, da so prepeljali te dni velike sile s francoske bojne črte pred Rigo in Dvinsk kjer se prične odločilna ofenziva.
NAKNADNO PREGLEDOVANJE NA RUSKEM.
Petrograd, 10. februarja, (Kor. urad.) »Rječ« poroča, da je notranji minister izdal predpise, s katerimi se odreja naknadni zdravniški pregled vseh nepotrjenih letnikov 1888 do 1895.
KOKOVCEV ZOFET MINISTER.
Berlin. »Berliner Tageblatt« poroča preko Stockholma iz Petrograda, da hoče
vstopiti bivši minister Kokovcev v Stfir-merjev kabinet Car je zopet sprejel Ko-kovceva v avdienci, in ga imenoval za
predsednika železniškega oddelka državnega zbora.
ZBOROVANJE DUME.
Kodan;, 11. febr. (K. u.) »Berlingske Tidende« poroča Iz Petrograda: Delovni program dume je že določen. O proračunu prično razpravljati sedmi dan. Prej bodo razpravljali na prošnjo ministrskega sveta o govoru Sazonova, o zunanji politiki in o Sturmerjevem programu.
Nemčija ln Ameriko.
»Lusitania«.
Bud!mpešta, 10- februarja. »Az Est« poroča iz Rotterdama: Odločitev glede »Lusitanie« še ni padla. Wilson in Lansing sta v sredo imela dolg razgovor in zadnji je zasebno izjavil, da upanje ugodno kaže. Po obisku nemškega poslanika je dobil dopisnik »Asociated Press« pooblastilo k iz,-javi ,da iščejo formulo, ki bo zadovoljila obe strani. Sodi se, da so tako formulo že našli.
Newyork, 9. februarja. Reuter poroča: Visoki vladni krogi so zastopnika »Associated Press« pooblastili k izjavi: »Združene države in Nemčija sta se načeloma popolnoma sporazumeli.«
Zadeva »Lusitanie« končana? — Amerika
sprejela bistveno nemške pogoje?
London, 10. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz New Yorka: Obvestilo, da je končana zadeva »Lusitanie«, časopisje splošno še ne razpravlja. Poročila, ki jih objavljajo listi, opozarjajo, da so sprejeti bistveno nemški predlogi. Wolff pristavlja: Na tukajšnjih uradnih mestih se še ni potrdilo to oporočilo.
Nemške trgovske ladje niso zapustile juž-no-ameriških pristanišč.
Berlin, 11. februarja. (K. u.) Čez Švico
se poroča baje iz južne Amerike, da se je posrečilo nemškim trgovskim ladjam, da so zapustile kljub nadzorstvu angleških vojnih ladij pod zastavo Združenih držav južno-ameriška pristanišča in da kri-žarijo po Atlantskem in po Tihem oceanu. Z merodajne strani so poučeni, da so poročila popolnoma izmišljena. Naši sovražniki se lahko prepričajo, da so ladje še zasidrane v pristaniščih. Sumničenje je ie sovražna zvijača.
Amerika se oborožuje na morju.
Washington. (Kor. ur.) Reuter: Senat }e sprejel postavo o ustanovitvi ladjedelnice ob kalifornijskem obrežju, kjer bodo gradili dreadnoughte in postavo o povišanju števila kadetov za 300 na mornariški akademiji v Annapolis.
Amerikanski kmetje proti oboroževanju.
Frankobrod, 10. februarja. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Washingtona: Zastopniki dveh milijonov kmetov so prišli h kongresnemu odboru in so se izjavili proti povečanju armade in brodovja.
Pred napadom na Solon.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 10. februarja. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
Mackensen pripravlja napad na Solun.
Kolin, 10. februarja. »Kolnische Ztg.« prinaša brzojav londonskega lista »Times« iz Bukarešta: Feldmaršal Mackensen pripravlja v Nišu napad na Solun. V Bitolju so napravljena velika skladišča, kamor vozijo veliko število nemških in avstrijskih topov.
Izjava bolgarskega vojnega ministra.
Sofija, 10. febr. Vojni minister Najde-nov je izjavil nekemu poročevalcu med drugim: »Naj Angleži in Francozi pri Solunu s svojimi pripravami še tako hite, nič jih ne more rešiti končnega poraza. Kmalu bodo prepričani, da je bilo njih podjetje brez vsake koristi. V vojaškem oziru akcija proti Solunu za nas ne pomeni nobene posebne težavne naloge. Ne dvomimo o tem, da jo bomo kmalu z uspehom končali. Če bo enkrat ta akcija izvršena, otem bo vojska za nas Bolgare formelno ončana.
XXX
Boji prednjih straž pri Draču.
Lugano. »Tribuna« poroča iz Brindisi: Srbski begunci došli iz Drača pripovedu-lejo, da se bijejo blizu Drača boji med avstrijskimi in srbkimi prednjimi stražami. Število srbskih vojakov na begu znaša 60.000.
Essad paša ▼ Valonl.
Lugano. Milanski listi poroča}©: V V&» lono j« prišel Essad paša t albanskimi četami.
Curlh. Italijanski višji poveljnik * Albaniji je prevzel višje poveljstvo vseh čet, tudi Essad paše. Ostanke srbske armade prepeljejo iz Albanije.
Nemški cesar odlikoval generala Kovesza.
Berlin. (K. u.) »Reicnsanzeiger« poroča, da se je podelil red »Pour le merite« generalu pehote pl. Koveszu.
Bolgarsko sobranje odgodeno.
Sofija. (Kor. ur.) Sobranje je prekinilo svoje seje do srede, ko se vrne bolgarski ministrski predsednik iz nemškega glavnega stana.
Obisk bolgarskega kralja v nemškem glavnem stanu.
Berl!n. (Kor. ur.) Na čast bolgarskemu kralju so priredili 9. t. m. zajtrk. Cesar Viljem je napil bolgarskemu kralju. Izvajal je da znači obisk skupnost obeh držav ne le po skupnih gospodarskih in političnih koristih marveč tudi po simpatiji obeh narodov, kar je pridobil, mogočno izpopolni in zagotovi sedanjosti in bodočnosti. Bolgarski kralj je pozdravil cesarja kot vrhovnega vojskovodjo nepremagljivih nemških čet. Obisk cesarja v Nišu je pričetek nove, veliko obetajoče bodočnosti Bolgarije, ki je zdaj zedinjena. Naj sedanja vojska zagotovi mogočnost in varnost Nemčije za vse čase.
Izmišljotine o Bolgariji.
Sofija. (K. u.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: »Agence Havas« poroča o vstaji, ki je baje izbruhnila v Plovdi-vu. Reuter pa poroča iz Soluna o težkih na-sprotstvih med Bolgari in Nemci glede na Solun. Bolgarska javnost se le smeje takim in podobnim poročilom.
Izvoz iz Bolgarije.
Berlh, 10. februarja. Bolgarski finančni minister je sporočil, da je dovolil izvoziti v Nemčijo in Avstrijo 200.000 ton koruze; 60.000 ton je že naloženih. Dovolil je tudi 200 vagonov jajc in surovega masla.
Bolgarsko žito za Turčijo.
Bukarešt, 9. febr. »Minerva« poroča iz Balčika: Predvčerajšnjm sta od tukaj odplula dva turška parnika napolnjena z moko skozi Varno v Carigrad.
X x X
Vpis v ljudske šole v Belgradu.
Do pretekle sobote se je vpisalo v Belgradu v ljudske šole 3800 otrok.
Srbski kralj Peter na Krfu.
Bukarešt. Iz Aten se poroča: Kralj Peter je končal svoje zdravljenje v toplicah in se poda na Krf, kjer se nahajajo tudi ostanki srbske vojske. Na Krf odpotujejo tudi tisti srbski častniki ki bivajo v Italiji.
X x X
Manifest črnogorskega kralja.
Angleška brzojavna agencija poroča iz Londona: Črnogorski generalni konzul objavlja zanimiv spis, sestavljen od ministrskega predsednika Mijuškoviča, v katerem se podrobno opisuje črnogorska vojska in končno navaja kraljev manifest na njegove čete, katerega je poslal iz Brindisi. Zadnji stavek tega manifesta se glasi: »Imamo pravico, da od entente brezpogojno zahtevamo, da spoštuje našo čast in nas ne obrekuje, češ, da smo sklenili tajno pogodbo z osrednjima velesilama.«
Črnogorski kralj odpotuje v Marseille.
Marseille. Črnogorski kralj Nikolaj pride v kratkem s celim svojim spremstvom v Marseille. Ob cesti na obali so najeli veliko hišo, v kateri se nastani črnogorski kralj.
Proti Veolzelosu.
Berlin, 10. februarja, »Beri. Ztg.« poroča iz Carigrada: Skuludis je dal notranjemu ministru Gunarisu popolno svobodo pri zatiranju notranje politične prevratne gonje. V zvezi z načelnikom generalnega štaba in mornaričnim ministrom je Gunaris predlagal, da se takoj proglasi oblegovalno stanje po celi deželi. Kralj je predloge odobril in v kratkem bodo nove odredbe izvršene. V zbornici je Gunaris rekel, da se Grške ne da rešiti pogina, če se ne bo nastopilo proti temu državi nevarnemu gibanju.
Venlzelosovi načrti.
Carigrad. Listi potrjujejo, da je Venizelos zato prišel v Solun, da uresniči svoje prevratne načrte, in v primernem trenutku vrže vlado in dinastijo. Atenske oblasti so Venizelosa pozvale, pa se ni vrnil. Njegovi pristaši da bodo takoj proglasili odpad Ma-cedonije, kakor hitro bi vlada nasilno nastopila proti Venizelosu, ki bo v tem slučaju dobil kar največjo pomoč od strani entente.
Zborovanje grške zbornice.
Atene, 9. febr. (K. u.) Seje zbornice so se udeležili vsi poslanci. Ministrski predsednik Skuludis je prečitai izjavo vlade o njeni politiki, ki meri pred vsem na to, da ostanejo sile naroda nedotaknjene la da se čuvajo koristi naroda. To politiko, je izjavil Skuludis, odobrava večina naroda« Nadaljevati io hočemo kljub priti*
«ku, ki ga hoče narod srčno prenesti. Poslanec Popp je razvil svoje nasprotno mnenje. Notranji minister Gunaris je odgovoril z daljšim govorom, v katerem je razvil program vlade.
Boji na Donnvi.
Bukarešt, 10. februarja. Iz Suline poročajo: Trgovski parnik »Teonpasti«, katerega so Grki kupili od Rusov, je bil na potu v Odeso potopljen od podmorskega čolna. Posadka se je rešila in došla v Odeso. Potopil se je en mornar po imenu Ma-rulič.
Boji ne zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. februarja. Wolffov urad javlja:
Naše čete so iztrgale Francozom severozahodno od Vimy večji kos jarka in so zopet pridobile pri Neuville prej izgubljeno vdrtino. Ob tej priliki nam je padlo v roke 52 ujetnikov in dve strojnici. Odbili smo južno od Somme več francoskih delnih napadov. Sovražniku se je posrečilo severno od Becaquencourta, da se je ustalil v malem delu našega najsprediiej-šega jarka. Z razstrelbo smo stisnili nek sovražni podkopni rov v višini Combres. Uspela ni francoska razstrelba severovzhodno od Celles v Vogezih.
Vrhovno vojno vodstvo.
Poročilo admiralnega štaba nemške mornarice. — Nemška letala zopet obstreljevala Angl'jo.
Berlin, 10. februarja. (K. u.) Wolffov urad poroča:
Nekaj naših pomorskih letal je vrglo dne 9. februarja veliko bomb na pristanišča, tvornice in na vojašnico v Ramsgatte, južno od izliva reke Themse.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Ljuti nemški napadi na zahodni bojni črti.
Rotterdam. Vojni poročevalci sporazuma zasledujejo z vedno večjo skrbjo razvoj vojaških dogodkov na zahodni bojni črti. »Daily Mail« izvaja, da so pričeli Nemci nepričakovano ljuto napadati na Flanderskem in na Francoskem in da se še ne ve, kaj nameravajo s svojimi napadi.
Anglija v temi.
Haag. Prepovedali so zdaj razsvetljavo ponoči tudi v severozahodnih in v osrednjih angleških grofijah. Dozdaj je bila prepovedana ponočna razsvetljava le v vzhodnih in v južnovzhodnih angleških grofijah.
Nemški letalci napadli angleško obal grofije Kent.
London, 9. februarja. (Kor. ur.) Vojni urad poroča: Dve nemški pomorski letali sta se približali ob 3. uri 30 minut popoldne obali grofije Kent. Nekaj minut pozneje so padle tri bombe na neko polje blizu Ramsgate, štiri bombe pa blizu neke šole v Broadstairsu. Tri bombe so razpo-čile človeških žrtev ni bilo; baje tudi ni nobene škode, izvzemši razbitih šip.
London, 10. februarja. (Kor. ur.) Po nekem uradn. poročilu sta bili ranjeni ob včerajšnjem zračnem napadu dve ženski in en otrok. Dvignilo se je več mornariških in vojaških letal, da napadejo sovražne letalce, ki so se takoj umaknili. O kakem boju v zraku se nič ne poroča.
XXX
Grofija Kent leži na najvzhodnejšem delu Anglije. Kraja Ramsgate in Brodd-stairs ležita severno od Dovera, oba kraja sta utrjena.
Dva angleška torpedna rušilca potopljena.
Christianija, Kapitan nekega iz Londona došlega nevtralnega parnika poroča, da sta se potopila tudi pred Hullom dva angleška rušilca. Sodijo, da sta potopljena po napadu podmorskih Čolnov,
Kolin. (Kor. ur.) »Kolnische Ztg.« poroča: Poleg male križarke »Carolne« sta bila potopljena ob zadnjem zračnem napadu tudi rušilca »Eden« in »Nith«.
Pozivi pod orožje v Angliji}.
London. (K. u.) Pod orožje pozovejo na Angleškem 3. marca 11 letnikov (1886 do 1896.) pod orožje.
Velikanska letala.
London, 10. februarja. »Central News« poroča iz New Yorka, da Izdeluje neka ameriška tvrdka trikrovna letala s 1000 konjskimi močmi, ki bodo lahko nosila 3000 (?) bomb.
Tu® v vojski.
Turško uradno poročilo. Carigrad, 8. februarja. (Kor. ur.) Zakasnelo. Glavni stan:
Iraškabojnačrta: Nič važnetfa. Kavkaška bojna črta: Sovražnik je ponovil 6. februarja svoje napade na naše prednje postoianke v raznih odsekih, a uspel ni nikjer. Naši naprej potisnjeni oddelki so v središču s svojimi protinapadi usmrtili nad 300 Rusov in jih ujeli do 40, med njimi 2 častnika.
Dardanelska bojna črta: Ogenj naših baterij je prepodil 7. februaija nekega sovražnega rušilca, ki je obstreljeval Teke Burnu.
Carigrad, 10. februarja. (Kor. ur.) Turški glavni stan:
Iraška bojna črta: Pri Sela Hie od časa do časa streljanje pehote in topništva. Sovražnika, ki je nameraval prodirati z desnega brega, smo po dve-urnem boju prisilili, da se je moral vrniti v svoje stare postojanke. Pri Kut el Amar se ni nič izpremenilo.
K a v k a š k a bojna črta: Ljuti napadi sovražnih prednjih straž so se izjalovili v krepkem našem protiognju.
Dardanelska bojna Črta: Neka križarka je 9. februarja popoldne na višini Yeni Shehir izstrelila pet strelov na Teke Burnu, a se je vrnila na Imbros, ko so odgovarjale anatolske baterije na njen ogenj. Dva monitorja, ki sta križarila ob vhodu v pomorske ožine, smo prisilili, da sta se morala umakniti.
Slovesen pozdrav naše galipolske 15 cm baterije v Carigradu.
Carigrad. (Kor. ur.) Z veliko slavnostjo so sprejeli 3. t. m. v Carigradu avstrijsko 15 cm havbično bateriio, ki se je udeležila z odločilnim uspehom bojev na Gallipoliju. Baterijo, poveljeval ji je stotnik Manou-schek, si je ogledal Enver paša. V vojašnici je pozdravila baterijo avstrijska naselbina v Carigradu.
Francoski letalni napadi na Smirno.
London. (Kor. ur.) »Daily News« poročajo iz Aten: Z Mitilen se poroča, da je metalo 9. t. m. neko francosko letalno brodovje bombe na Smirno. O povzročeni škodi se nič ne poroča.
Pred pom:adansk mi ornimi bilkami no-H dogovorov.
Curih. »Tagesanzeiger« poroča: Iz vseh vojskujočih se držav poročajo o velikih pripravah za bodoče glavne bitke. Vedno jasnejše je, da se ne bo dosegel prej sporazum, dokler ne padejo strašne odločitve. Upanje, ki se je gojilo še pred kratkim, je zdaj končno izginilo.
Hamburg. Sofijski poročevalec »Ham-burger Nachrichten« je govoril z nekim višjim politikom ruskih prijateljev, ki je zavzemal v Rusiji dolgo časa visoko mesto. Izjavil je, da ni mogoče tajiti mogočnih vplivov na korist miru, ker se zavzemajo za mir tudi višji ruski krogi, pred vsem carica, a gotovo je, da Rusija ne bo prosila prva za mir, pač pa seže dobrovoljno v roko tistemu, ki bi posredoval.
Razna poročila.
Japonska sklene posebni mir?
London, 9. februarja. »Daily Mail« poroča iz Japonskega, da se opaža močna agitacija, da sklene Japonska z Nemčijo poseben mir.
Lagati pa znajo.
Dunaj, 10. februarja. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Največja laž, kar jih je doslej objavilo ententino časopisje, je pač poročilo agencije Havas, da je večina Škodovih tovarn v Plznu, posebno izdelovalnice naših težkih možnarjev, vsled eksplozije uničena. To senzacijskc poročilo so v časopisju sovražnega inozemstva z veseljem širili, v nevtralnem časopisju pa z obžalovanjem ponatiskovali. — Uradno se pribije, da se v Škodovih tovarnah ni ničesar pripetilo in da delujejo prejkoslej mirno in redno naprej. Poročilo agencije Havas je popolnoma neutemeljene in čisto izmišljeno.
V Nemčijo se ne sme jemati seboj rokopisov — tiskovin.
Moravske Orlice, 10. februarja. Uradno se razglaša: Pruska železniška straža v Boguminu objavlja: Prepovedano je jemati seboj tiskovine in rokopise, če niso opremljeni z vojaškim pečatom, ako se prestop! avstrijsko-nemška meja.
Razširjenje državnih vzdrMnib podpor.
Kakor je bilo svoj čas obljubljeno, je vlada sedaj dala vzdrževalnim komisijam obširna navodila za enakomerno in razširjeno razlaganje dotičnih določil. Po novih določilih imajo pravico do podpore tudi očim in mačeha in pastorki, nezakonski otroci, katere je mati pripeljala v zakon, adoptivni otroci in Starši, starši nezakon-j£ "?atcre vpoklicanega, otroci rojeni po odhodu očeta v vojno službo in v vojni poročene žene. Pri določevanju podpore se je treba ozirati na mezdne razmere v stroki vpoklicanega, vsled prehodnih zaslužkov pri obdelovanju polja ali ob žetvi se podpore ne sme zmanjšati ali odkloniti, isto velja, če ima žena kak manjši postranski zaslužek, če ta ne presega vzdrževal-nine; če so otroci upravičeni do podpore, tedaj sms ta postranski zaslužek znašati poldrugokratno, če so vsaj 3 otroci Izpod 8 let, pa dvojno višino vzdrževalne pod-
pore. Žena in otroci morajo dobivati podporo (vzdrževalnino in najemnino) vedno v polni višini. Komisijam sc je naročilo, naj pritožbe strank in svoje sklepe še enkrat in naglo preiščejo in same popravijo.
Dnevne novice.
-f- Vojni muzej v Zagrebu in v Ljubljani. Povodom promocij v glavnem stanu jugozapadnega bojišča so zagrebški vse-učiliški profesorji sprožili misel, da bi se tudi v Zagrebu ustanovil vojni muzej. V tej trajni razstavi naj bi se ohranila potomcem jasna slika o vojnih sredstvih 20. stoletja in o višini vojne umetnosti in tehnike. V vojnem stanu so pokazali za ta načrt največjo naklonjenost. Dne 9. t. m. se je oglasila pri banu Škrlecu posebna deputa-cija, v kateri so bili vseučiliški profesor dr. Šilovič, profesorja umetniške šole Robert Frangeš in Oton Ivekovič in dr., ter prosili za njegovo podporo pri omenjeni akciji. Ban je tudi obljubil vso svojo pomoč. Delo se je takoj pričelo in časopisje Že poziva občinstvo k sodelovanju. Ob tej priliki nam bodi dovoljeno opomniti, da je zelo nujno, da tudi ljubljanski odbor za ustanovitev vojnega muzeja v Ljubljani občinstvu naznani, katere in kakšne predmete, ki jih posamezniki prineso z bojišča, naj izroča za muzej, kajti drugače je nevarnost, da se marsikaj za vedno izgubi. Upamo, da ustvarimo v Ljubljani vojni muzej, kakeršen pristoja vlogi in pomenit naših dežela in našega naroda v sedanji veliki borbi narodov.
-f- Mirovna nagrada za papeža. Na vprašanje Noblove ustanove je predsednik ogrske akademije znanosti Berseviczy predlagal, da se mirovna nagrada da sv. očetu za njegovo vneto in uspešno delovanje.
—	Upokojen je poštni ravnatelj v Celovcu Jakob Steinacher.
Draginjskih doklad državnih uslužbencev, katere se jim je ravnokar priznalo, se ne sme rubiti, kakor to določa cesarska naredba z dne 8. februarja.
Gardni polki. Kakor se sliši, postanejo vsi oni polki, ki so se v vojni posebno odlikovali, ko se vrne mir, gardni polki, tako med drugimi tudi 16., 78„ 42., 92. in 94. pešpolk.
—	Pošiljatev časopisov vojakom v bolnicah. Poštna uprava nam sporoča, da se smejo pošiljati časopisi poštnine prosto izključno samo na naslove vojaških. bolnišnic, ne pa tudi na imena posameznih vojakov. V večini bolnic se časopis pridno razdeljuje med slovenske ranjence, četudi ga pošiljamo samo na naslov bolnišnice. Kdor pa želi, da se kakemu vojaku pošilja list naravnost na njegov naslov, mora plačati 1 krono za poštnino. Časopis sam bomo vojakom-ranjencem tudi še nadalje pošiljali brezplačno.
—Saborski klub hrvaških čistih pra-vašev. Predvčerajšnjim sta imeli čista stranka prava in kmečka stranka posvetovanje o različnih političnih vprašanjih. Posvetovanja se je udeležil tudi poslanec Stjepan Zagorac, ki je pred kratkim izstopil iz saborskega kluba Starčevičeve stranke prava.
—	Strog saborski predsednik. V seji hrvaškega sabora dne 10. t. m. je izjavil predsednik: Opazil sem, da se mnogo poslancev ni udeležilo niti prvega niti drugega vojnega zasedanja ali pa so bili le po dvakrat tu. Opozarjam poslance, da se udeležujejo sej, ker bi bil sicer prisiljen odrediti najstrožje ukrepe.
—	Umrl je v Gradcu vladni svetnik Anton Poženel, vpokojeni višji rač, svetnik in predstojnik računskega oddelka c. kr. dež. nadsodišča in državnega nadpravd-ništva.
—	Pridržanje usnja gotovih vrst za vojaško potrebo je normirano z ministrskim ukazom z dne 5. svečana 1916, drž. zak. št. 28. Uradne tiskovine za potrdila ob izročanju pridržanega usnja in prijave, ki so predpisane v paragrafih 2 in 7 tega ukaza, bo dobiti interesentom pri pristojnih trgovskih zbornicah. Tiskovine za prijavo usnja in usnjarskih potrebščin bo tudi v bodoče dobivati pri okrajnih političnih oblastvih in občinah.
—	Kolkovanje prošenj za oprostitev od vojaške ali črnovojniške službe. C. kr. finančno ministrstvo je odredilo, da morajo biti prošnje za oprostitev od vojaške ali črnovojniške službe kolkovane za 1 K na vsako polo, priloge pa po 30 vin. Nekolko-vane prošnje se ne rešujejo ali pa kratkim potom vračajo strankam.
Vrnitev ▼ Belgrad. Med drugim so se zadnje dni vrnili v Belgrad: Vukašin Petrovič, bivši finančni minister; Nastas An-tonovič, vpokojen kasacijski sodnik; M. Stefanovič, vpokojeni okrajni sodnik; dr. Milan Jovanovič-Batut, vseučiliščni profesor in Gjoka Joksimovič, vice-konzul.
—	Dve tvornici naše c. kr. tobačne režije v Monakovem. Ker namerava povišati Nemčija carino vsem cigaretam, ustanovi c. kr. tobačni erar dve tvornici v Monakovem, ki boste izdelovali »Šport« in »Prin-
cesa*«. Tvornici bodo vodili uradniki avstrijske tobačne režije.
— Samomorilni poizkus v cerkvi Srca Jezusovega v Gradcu. Dne 10. t. m. popoldne si je prerezala žile 411etna Viljemina Runkl v cerkvi Srca Jezusovega. Prepeljali so jo v bolnišnico. Cerkev se mora zopet posvetiti.
LMoDSke novice.
lj Umrli so v Ljubljani :Makso Rode, zasebnikov sin, 25 let. — Marija Kramar, hči užitkarice, 36 let. — Jakob Demšar, bivši rudar, 37 let. — Matija Eppich, občinski ubožec, 79 let. — Josip Podlogar, delavec, 24 let. — Leopold Blumauer, zasebnik, 59 let. — Jožefa Podgornik, zaseb-nica-hiralka, 73 let. — Terezija Kolar, pre-mogarjeva hči 4 leta. — Stevo Stevanovič, srbski ujetnik, 50 let. — Josipina Bizjak, žena krznarskega pomočnika, 31 let. — Ernestina Zajec, ključavničarjeva hči, 18 mesecev.
lj Zopetna oddaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Mestna aprovizacija bo zopet oddajala krompir iz svojega skladišča v Mestnem domu in sicer jutri v soboto od 8. do 11. dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. To pot dobe krompir stranke s številkami od 4241 do 4371 in sicer prva polovica dopoldne, druga polovica pa popoldne. Vsaka stranka dobi samo eno vrečo krompirja. Druge stranke pridejo kasneje v poštev.
lj Vojaški konj se je splašil včeraj popoldne na Poljanski cesti in dirjal proti II. državni gimnaziji, kjer je zadel v plinov kandelaber s tako silo, da se je razbila svetilka. Tudi voz se je razbil, konj pa zlomil nogo in na licu mesta toliko časa obležal, da so prišli ponj in ga odpeljali.
lj Mesto venca na grob f g. Leopolda Blumauerja je darovala gosp	Ceni
Urlep 25 K za goriške begunce. Posnemanja vredno!
lj Pri VIII. krušni komisiji se oddajajo krušne karte danes in jutri. Danes dopoldne sta bila na vrsti ljubljanski in vnanji Vodmat z Zeleno jamo, jutri dopoldne prideta na vrsto Selo in Moste.
lj Išče se nujno pri pošteni družini stanovanje za dva moška in dve ženski (ločeni sobi). Vse štiri osebe bi eventuelno imele ondi tudi hrano. Sprejmeta se tudi dve stanovanji, eno za dva moška in eno za dve ženski. Blagohotne ponudbe takoj jutri dopoldne v uredništvu »Slovenca«.
Primorske novice.
Zopet nov list. V Trstu se snuje nov list, ki hoče biti vladi prijazen.
Iz primorske politične službe. Okrajni komisar Viljem T r e o je imenovan za na-mestniškega tajnika.
Na tržaškem magistratu so se izvršile med uradništvom marsikatere in mnoge iz-premembe na škodo kamore. Metla je bila na mestu.
Hud spor je nastal med tržaškim publicistom Mehmedom Hidajet effendi bin Abdulah Pardo in člankarjem Grioni, ki pošilja svoje članke v »II Cittadino di Tri-este«. Dne 7. t. m. je Grioni (vpok, finančni svetnik) objavil v imenovanem listu članek pod naslovom »Dali' Albania a Duino«, pod katerega se je tudi, kakor njegova navada, podpisal. Ta članek pa je vseboval vse polno dobesednih stavkov iz knjige publicista Pardo (L' Albania), ne da bi bil naveden vir. Gospod Pardo, ki je turški podanik in jako ugleden publicist, je pričel z odprto kampanjo proti 1, Grioniju, kateremu očita literarično tatvino. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil Grioni za časa svojega službovanja v Dalmaciji strupen nasprotnik vsega, kar ni trobilo v la-školiberalni rog.
Sneg v Trstu, pomešan z dežjem, je pričel v četrtek naletavati. Ribiči pravijo, da bo »dežja kraj, ko bo maj«.
sprejme tvrdka I. WANEK, izdelovanje čepic, v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Prosta hrana in stanovanje.
Proda se več dobro ohranjenih
331
moških oblek
med tem salonska obleka. Naslov t npravnlštvu tega lista pod it. 331.
eguneo z Goriškega Išče službe
za kletarja
ali za oskrbovanje vinogradov
Naslov pove uprava »SLO-VENCA« pod številko: 324.
globočinaH morja"
Čudovit uspeli kinematografičnlh posnetkov!
Samo danes v
v deželnem gledališču
Poleg tega še:
, Jurkinla NanyaM
Pri včerajšnji predstavi je ta drama dosegla velik vspeh vsled napeto zanimivega dejanja in čarobnih slik.
Veseloigra:
Teodor razueljEui suojo zaroko.
V glavni vlogi slavna igralka Nissen.
za takojšen nastop
w 2 urarska pomočnika
proti dobri plači. 33S ANTON VADNJAL, urar v Ajdovščini.
Naročajte »Slovenca"I
Ugodna prilika za živinorejce, knpce in prodajalce.
Ako žellto kupiti ali prodati: konje, debele vole, plemenske vole, bike, krave breje in s teleti, teleta za klanje, breje svinje, plemenske prasce pitane prašiče, plemenske koze, kozličke, ovce ln belgijske zajce, se oglasite ustmeno ali pismeno (znamka za odgovori) v pisarni Vnovče-valnlce za živino, L|ubl|ana, Dunajska cesta 29. vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6 popoldne, kjer bodete zahtevano žival kupili oziroma prodali.
I^išo kupim
oddaljeno od mesta, tfh kraj, Dolenjsko
ali Štajersko, posestva za 1 kravo. Ponudbe s ceno upravništvu »Slovenca* pod številko 302.

2&
Vam plačam, ako Vaših karjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENV, Kascbau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
želi dobiti službo v kakem manjšem kraju. 47-leten, oženjen z družino. Več se izve pri upravi lista pod: 347
u uEliki izbiri in po jako nizkih cenah priporoča turdka
n. 5
SkabErne, Ljubljana
HlEstni trg šteu. io.
Globoko potrt naznanjam v svojem ter v Imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre/alostno vest, da je moja iskrenoljubljena soproga, oziroma ljubeča mamica, gospa
Josipina Bizjak roj. Mravlje
včerai ob polu 3. uri popoldne, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 30 let, udana v svojo usodo mirno zaspala v Bogu.
Pogreb nepozabne rajnke se vrši jutri v soboto 12. svečana t. I. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta št. 13/9, na pokopališče k sv. Križu. Posmrtne maše se darujejo v cerkvi oo. frančiškanov. Bodi dragi rajnki blag spomin!
V Ljubljani, dne 11. svečana 1916-
Filip Bizjak, soprog. — Vidka, hčerka. — Joško, sinček.
Brez posebnega obvestila.
t
326
Potrti globoke žnlostl, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog, ozi-ronm brat, striček in stari striček, gospod
JOSIP SMREKAH
odgonskl sprevodnik
dne 10. t. m ob 8. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili ar. vere, boguvdano preminul.
Pogreb ntpozabnega pokojnika se vrši v petak, dn« 11. februvarja 1916, ob 1 uri 25 minut popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni oerkvi pri sv. Petru y Ljubljani V LJUBLJANI, dne 10. februvarja 1916.
A'o;zlja Smrekar, roj. Skoilr.	Ivana DImlo, roj. Smreknt
soproga	sestra
Vsi vnuld ln vnoklnje, pravnnkl ln pravnnklnj«.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.	_
Izdaja konzorcil »Slovenca««
Tisk: »Katoliške Tlakam®«,
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.