Stev. II.
Trst, v četrtek II. januvarja 1912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN M 9k ■«del|ah la praznikih ab 5., ah paaaMJUh ab t. zjitraj. FvmhubIčd« lt«T. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) ▼ mnogih tobakarn&h t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdor-i&mi, Dornbergn itd. Zastarele i ter. po 5 nvč. (10 stot.) «;*i_A8t 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 katione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. .vnartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka tt»da]jna vrsta K. 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek aprave ^:&ttao8tiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Platljlvo In toiljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Kdinoat44 za Primorsko*
„V edino&ti je
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo lato 24 K, pol lata n K, 3 mesece 6 K; aa a»-
ročbe brez dopoelane naročnine, se uprava ne odra. ItntalM aa utetjato «m«maj* „EDIIOin" rtu« 1 wm MU M» Ktm HO, u Hl l«t« Krom S-eO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke« vana pisma aa aa aprajeaaja la rakoplal aa aa vračaj«.
Naročnino, oglase ia reklamacije je podivjati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: hI I os Giergle Gatattl 2« (Naredil lea). Izdajatelj in odgovorni uradnik ŠTEFAN GODINA. LutaDi konsoreij lista „Edinost*. - Natisnila Tfakarna .Edtaoel", ▼pisana aadrnga z omejenim poroštvom v Trsta, rHaa
Giorgio Galatti itev. 20. PoStno-h rani t n l(nl raCun Itev. 841-652. TELFF0I1 li. 11-57
BRZOJflUNE UESTI.
Razmere v goriškem deželnem zboru.
Protest italijanske ljudske stranke.
GRADIŠKA 10. Sinoči je imela italijanska ljudska stranka tukaj volilni shod, na katerem se je živahno protestiralo proti deželno-zborski večini. Govoril je poslanec Faidutti in sklenjen je bil protest proti sklicanju deželnega zbora, ki se odpošlje centralni vladi, dalje se je pozvalo vodstvo italijanske ljudske stranke, naj njeni poslanci v parlamentu, toliko v delegaciji, kolikor v zbornici poslancev stopijo v najodločnejo opozicijo. Sklenjeno je biio, da se začne v vsej Furlaniji sklicevati shode, na katerih se bo protestiralo proti postopanju vlade in deželnozbor-ske večine napram italijanski ljudski stranki.
Imenovanje dr. Šusteršiča za kranjskega dež. glavarja.
LJUBLJANA 10. (Izv.) Današnji „ „Slovenec" poroča, da je imenovanje dr. Šusteršiča za deželnega glavarja kranjskega že došlo vladi iz cesarjeve kabinetne pisarne, kedaj pa bo imenovanje razglašeno v uradnem listu, pa „Slovenec" ne poroča.
Sinoči je imel izvrševalni odbor SLS svojo sejo, o kateri je izdal sledeči komunike, ki ga priobčuje „Slovenec" na uvodnem mestu:
»Izvrševalni odbor SLS je v sinočnji seji vzel ^najprej naznanje poročilo načelnika dr. Šusteršiča o njegovem imenovanju za deželnega glavarja in njegovo izjavo, da daje svoj državnozborski mandat na razpolago.
V razpravi se je soglasno povdarjalo, da to imenovanje ne sme ničesar izpreme-t. iti v razmerju, ki ga ima načelnik dr. Šu-steršič do stranke in na Dunaju. — Ravnotako se je soglasno izražalo, da mora ostati slej ko prej težišče delovanja dr. Šušteršiča v vodstvu naše delegacije v drž. zbornici.
Končno se je soglasno sklenilo: Izvr-šetni odbor je prepričan, da bi bil izstop dr. Šusteršiča iz državne zbornice za stranko naravnost škodljiv in zato ga naproša, da naj svoj državnozborski mandat ohrani tudi ?e zanaprej.
Dr. Šusteršič je izjavil, da ustreza te] soglasni želji in da ostane potemtakem glede na državnozborsko delegacijo vse, kakor je bilo".
Ta svoj sklep je dr. Šusteršič še pred sejo izvrševalnega odbora SLS dal razglasiti po listih, torej njegova izjava v izviševal-nem odboru SLS ni v Ljubljani napravila nobenega vtisa. Sklep je le formalnega pomena, ker je bila stvar itak že prej domenjena in sklenjena, predno se je izvršilo imenovanje dr. Šusteršiča za deželnega glavarja kranjskega.
Gališki deželni zbor.
Maloruska obstrukcija.
LVOV 10. (Izv.) Poljski deželni in državni poslanci so imeli danes tu plenarno zborovanje, katerega sta se udeležila tudi poljski minister Dlugosz in pa finančni minister vit. Zaleski. Zborovanju je predsedoval predsednik „Poljskega Kola", vit. Bi-linski, ki je tudi poročal o politični situaciji.
Končno je bila po dolgotrajni razpravi sprejeta resolucija, ki poudarja nujno potrebo narodnostnega sporazuma med Poljaki in Malorusi, da se more v gališkem deželnem zboru razviti mirno in vspešno delovanje. Zbor poslancev je poveril predsedstvo poljskega parlamentarnega kluba, da nadaljuje pogajanja za delazmožnost gališkega deželnega zbora. Resolucija je bila sprejeta z vsemi glasovi proti glasovom vsepoljskih poslancev. V petek se vrši druga plenarna seja poljskih poslancev, v kateri se bo nadaljevala razprava o poljsko-maloruskem sporazumu.
LVOV 10. (Izv.) Danes dopoldne je bila deputacija maloruskih poslancev pri gališkem deželnem maršalu grofa Badeniju in namestniku Bobrzinskem. Deputacija je izjavila, da začno maloruski deželni poslanci v jutrišnji dežeinozborski seji s hrupno obstruk-cijo in da bodo pustili govoriti edino le deželnemu maršalu in cesarskemu namestniku.
Zvečer je imel maloruski klub svoje posvetovanje o nadaljni taktiki. Policija je ukrenila za jutrišnji dan, ko se otvori gališki deželni zbor, najobširnejše varnostne priprave.
Malorusi med seboj.
LVOV 10. (Izv.) V tukajšnji maloruski narodni gostilni se je dogodil jako oduren pretep, ki sta ga povzročila dva maloruska dijaka, brata pri lanskih vseučiliščnih nemirih ustreljenega dijaka Kocka. Napadla sta
namreč maloruskega državnega poslanca Cegelskega in deželnega poslanca Bačin-skega. Pretep je postal krvav. Neki natakar, ki je hotel pomiriti razgrajače, je bil ranjen precej nevarno, lahko ranjeni pa so bili vsi udeležniki pretepa. Dogodek je vzbudil v maloruskih krogih veliko pozornost.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Ogrski državni zbor se jutri zopet snide in bo nadaljeval proračunsko debato.
Zdravstveno stanje ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervaryja je sicer povoljno, a vendar se zatrjuje v vladnih krogih, da bo ministrski predsednik tekom prihodnjega tedna odpotoval na jug, kjer ostane do konca meseca januvarja, da si še bolj utrdi svoje zdravje.
LetoSnji vojaški nabori.
DUNAJ 10. (Izv.) Iz Budimpešte prihajajo vesti, da se bodo letošnji nabori tako na Ogrskem kakor tudi v Avstriji vršili še le jeseni. Današnja „Neue Freie Presse" dementira te vesti, vsaj kolikor zadevajo tostransko državno polovico in pravi, da se bodo letošnji vojaški nabori vršili pri nas v Avstriji še tekom meseca aprila in da je tozadevni ukaz že doposlan političnim oblastim.
Kako se pripravlja črnogorski prestolonaslednik za — vladanje.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Črnogorski prestolonaslednik Danilo se mudi v Monte Carlu in prav pridno pohaja tamošnjo igralnico, kjer ima veliko srečo. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, je kraljevič Danilo priigral že 700.000 frankov in je dvakrat razbil banko. Brez dvojbe je montecarlska igralnica najprimernejša pripravnica za prestolonaslednika, saj se tu navadi, kako je treba igrati z — ljudskim blagrom.
Pasivna resistenca praških hišnikov.
PRAGA 10. (Izv.) Praški hišniki so danes začeli s pasivno resistenco in nočejo več pometati pred hišami, ker jih hišni gospodarji ne plačujejo za ta posel. Danes je bilo v Pragi po ulicah precej ledeno in hišniki bi bili morali potrositi pesek po pločnikih pred hišami, česar pa niso storili, vsled česar je policija ovadila 252 hišnikov državnemu pravdništvu zaradi prestopka proti varnosti življenja.
Ponesrečen cerkveni rop.
PETROGRAD 10. (Izv.) Včeraj zvečer so roparji vlomili v cerkev Globovo in so pri tem napadli cerkvenika, ki jih je zasačil pri njihovem delu. Pri cerkvi se je takoj zbrala večja množica ljudi, ki so hoteli prijeti roparje, a ti so le ušli, toda ni se jim posrečilo ukrasti v cerkvi se nahajajočih dragocenosti.
Krvoskrunstvo In trojni detomor.
LINC 10. (Izv.) Tu so prišli na sled zločinu, ki vzbuja splošno največje ogorče-čenje. Tukajšnji fotograf Oberhuber je imel že dalj časa krvoskrunsko razmerje s svojo hčerjo Marijo, s katero je imel že tri otroke. Oblasti so dognale sedaj, da sta krvoskrunca umorila vse tri otroke takoj po njihovem porodu in jih skrivaj zakopala na vrtu. Danes so zaprli nečloveškega očeta in mater.
Finančni konsoreij za zgradbo dread-noughtov.
DUNAJ 10. (Izv.) Na dunajski borzi so bile danes razširjene vesti, da se namerava vstanoviti finančni konsoreij za zgradbo avstrijskih dreadnoughtov, ki bi jih potem odkupila avstrijska vlada. Uradni korespon-denčni biro sicer dementira te vesti, a vzlic temu se vzdržujejo te vesti z vso trditvijo.
Italijanska vojaška aeroplanska postaja
ob avstrijski meji.
GORICA 10. (Izv.) Italijansko vojno ministrstvo ustanovi v Palmi nuovi, v najbližji bližini avstrijske meje poseben vojaški aeroplanski oddelek.
Najstarejše beneško gledališče zaprto.
BENETKE 10. (Izv.) Najstarejše beneško gledališče Malibran, ki je bilo staro nad 300 let, je oblast zaprla.
Duhovnik obsojen na smrt.
LONDON 10. (Izv.) Pred tukajšnjem sodiščem je bil obsojen na smrt angl. duhovnik Reverend Richeson, ki je umoril svojo nevesto Llnellovo, da bi se mogel poročiti z neko bogato dedinjo.
Avstrijski vojaški begun v Tripolitaniji.
LJUBLJANA 10. (Izv.) V začetku mino-lega meseca decembra je od ljubljanskega 27. domobranskega pešpolka pobegnil neki prostak Feliks Brvar doma iz litijskega o-1 kraja na Kranjskem. Oblasti so izvedele se-'
daj, da je Brvar pobegnil v Trlpolitanijo in da se nahaja na tamošnjem bojišču. Oblasti pa ne poročajo, ali se bije Brvar v Tripolitaniji za našo »zaveznico", ali proti njej. Novo zastrupljenje v Berolinu.
BEROLIN 10. (Iz/.) Tu sta se prigo-dila nanovo dva slučaja zastrupljenja z methjrilnim alkoholom. Eden delavec, ki se je zastrupil, je umrl, drugemu pa se je zdravje nekoliko zboljšalo.
Francosko mlnlsterstvo demisijonlralo.
PARIZ 10. Admiral Germinet ni hotel vsprejeti ponujene mu listnice ministerstva vojne mornarice.
PARIZ 11. Ves kabinet je podal demisijo. Po ministerskem svetu je bila izdana sledeča nota: V očigled težav, ki jih je imel Cailaux pri popolnenju listnice vojne mornarice in z ozirom na potrebo, da se takoj imenuje ministra za vojno mornarico, je Caillaux mnenja, da ne more dalje nositi odgovornosti za vlado.
Španska osnuje v Rifu kolonijalno armado.
PARIZ 9. Iz Madrida poročajo, da je španska vlada sklenila, osnovati v rifskem ozemlju kolonijalno armado 15.000 mož Iz vrojencev, ki jim bodo poveljevali španski častniki. Te čete bodo postavljene ob meji. Posadka v Melili bi pa obstojala iz izključno španskih čet. Razun tega bodo v Malagi in Algecirasu vedno pripravljene čete, da v potrebi odrinejo v Afriko.
O velikem požaru v New-Jorku.
NEW-JORK 10. Glasom zadnjih policijskih vesti so pri požaru poslopja „Equitable Life Insurance CompanyM izgubile življenje tri osebe, dve pogrešajo in sedem jih je bilo ranjenih. Po zadnji ceni je škode okolu 50 milijonov dolarjev. Družba „Equitable" je razglasila, da niso trpeli oboki poslopja. V kleteh shranjeni vrednostni papirji v znesku kakih 200 mil. dolarjev niso bržkone poškodovani.
TURČIJA.
Veliki vezir ne odstopi.
CARIGRAD 9. (Zakasnelo došla). Govorice o odstopu velikega vezirja niso resnične. Govori se, da se je zdravstveno stanje Said paše zboljšalo.
Turška zbornica.
CARIGRAD 9. (Zakasnelo došla). Današnja seja zbornice, na kateri se je nadaljevala debata o premembi člena 35, je tekla precej mirno. V debato sta posegla tudi naučni minister in minister za unanje stvari ter sta branila velikega vezirja. Prvi je povdarjal, da mora zbornica hiteti, da poravna spor. Ker je druga demisija kabineta izključena, sta sedaj edina razsodnika senat in narod. Nato je bila debata odgodena na jutri.
Zamotane razmere na Turškem.
CARIGRAD 10. (izv.) Razmere v Carigradu se slabšajo od dne do dne. Vlada je pozvala v Carigrad 3000 orožnikov, da je pripravljena na vse eventualnosti. Državni zbor bo gotovo razpuščen. Hilmi-paša je izjavil, da je pričakovati jako krvavih novih volitev.	_
Italijansko-turška vojna
Tudi znak — kulture!
BEROLIN 10. „Presszentrale* javlja dne 9. t. m.: V Caserti se je včeraj pri dospetju enega transporta ujetih Arabcev odigral dogodek, ki je vzbudil veliko vzgledovanje. Ko je vlak dospel na postajo, je navzoče občinstvo dvignilo divji krik; začelo je žvižgati ter kričati ter hotelo naskočiti železniške vozove s klici: Doli s Turki! hoteč linčati Arabce I Le prisotnosti duha vlakovodje gre zahvala, da ni prišlo do klanja. Spoznavši položaj, je dal znamenje, da je ta vlak z največjo hitrostjo oddrdral naprej.
Turčija zahteva povrnitev redov.
RIM 9. (Izv.) Turška vlada je zahtevala od kardinala Vanutellija, da naj vrne podeljeni mu turški red, ker je sovražno nastopal proti turčijl Z ozirom na to zahtevo, so vrnili vsi kardinal turške redove.
Italijanski poveljnik — gluh.
MILAN 9. (Izv.) Tukajšnji „Secolo" poroča iz Tripolisa, da sta se sprla italijanski glavni poveljnik general Caneva in divizijo-ner general Pecosi, ker je general Pecosi baje kriv nesrečnega pohoda v Bir Tobras, in to zato, ker je — gluh 1
Bitka pri GargareŠu.
RIM 9. (Izv.) V italijanskih krogih je povzročilo veliko razburjenje poročilo iz Tripolitanije, ki poroča, da se je vršila dne 6. januarja pri Gargarešu krvava bitka med italijanskimi in turškimi četami. Turki so nepričakovano napadli oazo in so pomorili
tamkaj bivajoče Italijanom prijazne Arabce. Ko se je prikazala italijanska posadka, so jo Turki napadli z vso ljutostjo in le skrajnemu naporu Italijanov se je posrečilo odbiti turški napad, pri čemer je bilo na obeh straneh precejšnjih izgub na mrtvih in ranjenih.
Turčija noče miru.
CARIGRAD 9. „Sabah" je priobčil razgovor z vojnim ministrom, ki je izjavil v očigled mirovnim govoricam, vrženim v svet od italijanske strani, da ni porta storila ni-kakih korakov in da je mir nemožen, dokler ne bodo pripoznane suverene pravice sultana nad Tripolisom in Bengazijem. Proglašenje aneksijskega dekreta ne more ovirati Italije, da se pogaja na drugi podlagi. Položaj v Bengaziju se boljša dan za dnem. Italiji bo treba dolgoletnega dela, da si zavaruje postojanke.
Italija najela posojilo 300 milijonov!
Iz Londona javljajo dne 9. t. m.: Iz najboljega vira se čuje, da je italijanska vlada ravnokar v Parizu pri neki bančni skupini, katero vodi „Banque de Pariš et des Pays-Bas s soudeležbo hiše RotŠild, placirala za 300 milijonov frankov zakladnih gakaznic. To bi bil dokaz, da italijanske finance vendar-le niso tako sijajne, kakor bi to hoteli Italijani sami dokazovati.
Italijanska vlada dementuje.
RIM 10. V tukajšnjih finančnih krogih se odločno dementuje vest, ki se je razširila v Londonu, da je italijanska vlada placirala v Parizu za .300 milijonov zakladnih nakaznic.
Akcija italijanske flote v Rdečem morju.
CARIGRAD 10. Glasom vesti iz turškega vira sta dve italijanski vojni ladlji bombardirali trdnjavo Lahie v Rdečem morju. Ena teh ladij je zavozila na pesek, a je bila zopet vzdignjena s proda. Na turški strani je bil en vojak ranjen in dve baraki sta bili razrušeni. Dne 5. t. m. da so Italijani obnovili bombardma, vendar brezvspešno. Italijani da so v Šafiji, na asirskem obrežju Izkrcali štiri topove z municijo.
Italijani bodo prodirali proti Džebel Garianu.
RIM 10. „Giornale d'Italija" poroča, da je vse pripravljeno, da bo začela italijanska armada prodirati proti Džebel Garianu. Prodiralo bo 50.000 mož, ki jim bodo na 80 km. dolgi progi po puščavi dovažali živila in vodo iz Tripolisa.
K otvoritvi deželnega zbora go-
Danes se sestane deželni zbor goriški. Ob tej priliki smatramo za svojo dolžnost, da tu — na podlagi golih dejstev — podamo nekoliko historijata o dogodkih, ki so doveli do akutne krize, v kateri se sedaj nahaja ta deželni zbor.
Na volitvah v letu 1908 je sedanja slovenska manišina zadobila večino slovenskih mandatov (9 od 14). Vzlic temu je bil namestnikom deželnega glavarja imenovan člen sedanje slovenske manjšine, ki je štela le 5 členov. Tedanja slovenska večina je slccr začetkoma protestirala proti temu, a pozneje se je „pro bono pacis* udala, toda zahtevala je zato za-se obe mesti deželnih odbornikov, pripadajoči Slovencem, dočim je istodobno tadi italijanska ljudska stranka zahtevala za-se eno mesto v deželnem odboru. Tedaj pa so zastopniki tedanje itali-janskO'llberatne In slovenske ljudske stranke začeli z obstrukcijo, ki sta jo najizdatneje podpirala deželni giavar vitez Pajer in njegov slovenski namestnik dr. A. Gregorčič.
Vsa posredovanja namestnika princa Hohenlohe pri italijansko-liberalni in slovenski ljudski stranki so ostala brezvspeŠna. Vzlic vsemu temu je tedanja slovenska večina storila še en korak „pro bono pacis", da omogoči delovanje deželnega zbora: izjavila je, da se zadovoljuje z enim deželno-odbornišklm mestom. Slovenska večina (9 poslancev) bi bila imela torej le eno mesto deželnega odbornika, dočim bi bila dobila slovenska manjšina (5 poslancev) tudi en deželno-odborniški mandat In zraven tega mesto namestnika deželnega glavarja.
A ker je italijanska ljudska stranka, ki je štela 6 poslancev, gotovo še z večo pravico, nego slovenska ljudska stranka, zahtevala za-se eno mesto deželnega odbornika, ki naj bi je jej prepustila itali|anska liberalna stranka, in ker je ta poslednja to zahtevo odklonila. nI prišlo do nikakega sporazumi)enja, na čemer pa — kakor razvidno — ni zadevala tedanje slovenske večine prav nlkaka krivda. Posledica temu je bila, da sta italijansko-liberalna In slovenska
Stran II.
»EDINOST« St. 11.
V Trstu, dne 11. jamuvarja 1911.
ljudska stranka nadaljevali z obstrukcijo na tak način, da je bila vlada primorana v razpis novih volitev. Te so imele na itall-Jaaski strani isti vspeh in je razmerje med obema italijanskima strankama ostalo nespremenjeno. Pač pa je nastala na slovenski strani velika sprememba: slovenska ljudska stranka je priborila 9 mandatov in Je postala večina, dočim je bila prejšnja slovenska večina potisnjena v manjšino s 5 mandati. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nezaslišanega, naravnost neverjetnega: sedanja slovenska večina, ki je poprej tako trdovratno zahtevala za-se eno mesto deželnega odbornika (poleg mesta glavarjevega namestnika), ni hotela sedaj nič Čuti o tem, da bi eno deželno-odborniško mesto potom sporazumijenja prepustila slovenski manjšini!!
Šla je celo še dalje v svoji nestrpnosti In gospodstvaželjnosti s tem, da je uničila mandate slovenskih veleposestnikov 1 Še več : italijansko-slovenska večina je takoj na to izvršila volitev deželnega odbora in je s tem zastopnike veleposestva oropala pravice do sodelovanja na tem činu. Vspričo tega nečuvenega nasilstva sta ostala dva člena slovenske manjšine, Andrej Gabršček in dr. Gustav Gregorin v znak protesta položila svoja mandata.
Na dopolnilnih volitvah v letu 1910 je bila petorica členov slovenske manjšine zopet izvoljena. A tu je italijansko-slovenska večina posegla po zadnjem sredstvu, da se reši neljube opozicije: uničila je mandat Andreja GabršČeka (slovenskih trgov), da si ni bilo proti njega izvolitvi nobenega protesta in da-si je poročevalec sam pripoznaval zakonitost te volitve!! A vrhu vsega tega je italijansko-slovenska večina dala razumeti, da misli uničiti tudi mandat dra. Gregorina!! In zakaj ? I Zato, ker da je na nekem shodu večino baje — razžalll!! Isto je nameravala storiti tudi z mandati slovenskega veleposestva, ne meneč se za princip, izrečen od upravnega sodišča, kar je jasno izhajalo iz izvajanj dr.a Gregorčiča, ko je predlagal, da se izroči te volitve verifikacijskemu odseku.
To se je zgodilo v seji dne 5 oktobra 1910. Vsled teh dogodkov je bil deželni zbor zaključen in se je splošno domnevalo, da bo temu koraku sledilo razpusčenje. To domnevanje je bilo opravičeno tem bolj, ker vlada ni razpisala dopolnilnih volitev za mandata, izpraznjena vsled anuliranja izvolitve GabrŠčeka in vsled položitve mandata od strani poslanca Gasserja, Člena italijanske opozicije.
To domnevanje pa se ni uresničilo in k nasilju večine se je pridružila ta krivica.
To so suha, gola dejstva, ki smo jih zabeležili tu ad perpetuam rei memoriam in ki niso puščale tlačeni, na najžaljiveji način briskirani in zlostavljeni opoziciji druge poti, nego da je izvajala konsekvence. To so dejstva. In „Gorica", mesto da razmetava okolo sebe z lažmi v „Edinosti", naj le skuša raje, da veljavno ovrže le eno teh dejstev! ! Vspričo teh dejstev je le prazno besedičenje, ako glasila italijansko-liberalne in slovensko-klerikalne večine skušajo širiti domnevanje, kakor da je ona želela rednega delovanja, a da sta jo obe opozicijonelni skupini ovirali na tem. Korektno in zakonito naj bi bila postopala. Kakor bivša manjšina naj bi ne bila vprizorila tiste frivolne obstrukcije, ki je provzročila razpust deželnega zbora; naj bi ne bila protizakonito razveljavila mandatov opozicije, pa bi bil deželni zbor gotovo deloval in ne bi bil zašel v sedanjo akutno krizo na neizmerno Škodo zlasti slovenskega aeia dežele.
* * *
Vspričo tega historijata nasilja današnje veČine je dnevni red današnje seje res značilen. Ista večina, ki je poprej naravnost biczvestno zavlačevala z verifikacijami vseh opozicijonalnih mandatov, je sedaj vsa poročila o teh volitvah postavila na dnevni re>i že današnje seje in sicer na prvem mestu. Ni teba biti prorokom za trditev, da se je to zgodilo po pritisku vlade ter da bo večina verificirala vse vpraŠavne mandate. To je menda vse zadoščenje, ki sta je ve-č>.u in vlada namenili globoko užaljeni in zlostavljeni manjšini. Kakor izhaja iz dejstev, da je italijanska ljudska stranka odložila mandate in da je slovenska manjšina sklenila abstinenco, se stranki manjšine pač ne mislita zadovoljiti s takim „zadoščenjem" ter prepuščata italijansko-slo venski večini in vladi, naj nosita sami vso odgovornost in vse posledice gori opisanega postopanja.
Italijansko-slovenska večina je hotela biti sama in — ostala je sama!
K imenovanju dr. SusterŠiča deželnim glavarjem Kranjske.
„N. F. Presse* piše o imenovanju dr. SusterŠiča deželnim glavarjem Kranjske:
Znano je bilo, da se je že v zadnjih mesecih ministerstva Bienerth pripravljalo prijazneje razmerje med klerikalnimi Slovenci in vlado, in da so tedaj začete zveze nadaljevale tudi pod Bienerthovimi naslednici. Imenovanje dr. SusterŠiča deželnim glavarjem kranjskim se zato v parlamentariških
krogih razumeva le tako, da se dosedaj z vsemi raznimi taktičnimi izgovori utemelje-vano spremembo v vedenju klerikalnih Slovencev, sedaj javno priznava, ker se smatra za izključeno, da bi bila vlada predložila imenovanje dr. SusterŠiča na mesto, ki je do neke gotove mere zaupno me3to, ako ne bi Imela gotovih garancij za bodoče vedenje stranke v parlamenta. Iz Ljubljane pa objavlja isti list sledeči dopis: Imenovanje dr.a Ivana SusterŠiča za deželnega glavarja je vzbudilo pri vseh strankah v deželi začudenje, ker je bilo vse prepričano, da gredo njegove aspiracije višje in da je imel pred očmi kakor določen cilj svoje imenovanje za ministra. Sodi se, da je imenovanje sprejel z nekim gotovim pridržkom, ker je obdržal svoj državnozborskil mandat, ostane voditelj vseslovenske delegacije In slovenske ljudske stranke In si torej ohranja popolnoma svobodno roko. To je v protislovju s svoječasnim sklepom njegove stranke, da poslanskih mandatov ni smeti kopičiti in mora izvolitev za deželnega odbornika imeti za posledico odložitev državno -zborskega mandata".
Domače vesti.
Iz finančne službe. Kancelljski oficijal Adolf S c h m u t z pri finančni prokuraturi v Trstu je imenovan ravnateljskim adjunktom pomožnih uradov z naslovom „ravnatelj".
Ne pojde! Prejeli smo: Minoli teden je „najresnejše" tukajšnje laško glasilo objavilo članek poln ognja za pomnoženje — porodov med tržaškimi Lahi! Slovenci se množe od dne do dne, a ker se število rojstev v Trstu krči, so Lahi gotovi, da se to dogaja le na škodo njih, Lahov. Prej so ustanovili mladeniŠko društvo za preskrb-Ijanje mladenk iz kraljestva, ki naj bi izpodrinile naše služabništvo! To se jim menda ni posebno posrečilo. Za novo leto je „Tržaška mladina" v „Piccolu" voščila vsem laškim „gospem" in „gospicam", ter jih zahvalila za vse „dobrote", storjene o m. mladini v minolem letu! Sedaj pa „lndipen-dente" ustanavlja društvo za podporo laškim družinam, ki so oblagodarjene z velikim številom otrok!
Mi, ki predobro poznamo to šarlatanstvo, ne gojimo posebnih pričakovanj glede vspe-hov takega društva. Italijani se motijo ako menijo, da se mi množimo le vsled večega števila rojstev in pa „umetnega"* priseljevanja. Ne — naše vrste se množe tudi vsled dejstva ker se naša kri ne izgublja več v prejšnji meri v laško morje ! A v tem je tudi pojasnilo, zakaj število umetnih Lahov pada. Sicer pa — seveda — nimamo, ne moremo imeti nič proti temu, ako Italijani podpirajo revne družine z mnogoštevilnimi otroci.
K imenovanju nadzornika zavarovalnice proti nezgodam za Dalmacijo. Ozirom na včerajšnjo od hrvatske strani došlo nam notico o imenovanju nadzornika zavarovalnice proti nezgodam za Dalmacijo, se nam zatrja od druge, dobro informirane in zanesljive hrvatske strani, da je imeao-vani nadzornik hrvatske narodnosti, da pozna tri jezike, da je tudi sicer najbolje kvalificiran ter da je bil priporočan od mero-dajnih hrvatskih krogov Dalmacije.
Objavljamo to po dolžnosti — lojalnosti, ker nočemo, da bi se komur-sibodi godila krivica.
Novodobni janičarji. Znano je, kako so Turki svoječasno mlade krščanske dečke odvajali v Carigrad in jih tam vzgajali v mohamedanskem duhu. To so bili takozvani janičarji, ki so bili najhujši sovražniki vsega, kar je bilo krščansko. Sedaj imamo prilike, da dan za dnevom opazujemo, kako nam v italijanskih in nemških šolah vzgajajo moderne janičarje — renegate, ki se bore v nasprotnih vrstah kakor naši najhujši nasprotniki.
Zistem po turškem izgledu, ki so se ga primorski Italijani tako uspešno posluževali dosedaj v boju proti nam, bi hoteli Italijani v kraljestvu uporabiti tudi napram Arabcem. V italijanskih listih čitamo namreč, da so privedli v Rim trojico mladih Arabcev, da jih vzgoje v italijanskih šolah. Če smemo verovati italijanskim listom, ne žele ti mladi Arabci nič nujnejega, nego to, da se čimpreje — poitalijančijo. To morda žele ti mladiči danes, a ko dorastejo, se utegneta tudi v njih razviti narodni čut in narodni ponos. Gotovo je, da se italijanski poskusi z modernimi janičarji ne posrečijo, pač pa se jim more dogoditi tako, kakor se je dogodilo njih prednikom Rimljanom, ki so bili premagani od Germanov, katere so vodili v Rimu vzgojeni germanski plemiči. Zgodovina se ponovlja ! Ona je sicer tudi najbolja učiteljica, le škoda, da je narodi nočejo poslušati.
Mestni svet tržaški bo imel jutri ob 7. uri zvečer sejo s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnje seje ; 2.) Naznanila ; 3.) Volitev enega člana v mestni odbor; 4. Predlogi v stvari zgradbe novega šolskega poslopja na Opčinah.
Demisija mestnega svetovalca. — Mestni svetovalec Braidotti je odložil svoj mandat kakor mestni svetovalec in deželni poslanec. Svetovalec Braidotti je
eden najtreznejih članov večine, a odložil je svoj mandat bržkone zato, ker je prišel do uverjenja, da kakor član take večine pač ne more uveljavljati svoje — pameti 1!
Nekorektno postopanje predsednika trgovske in obrtne zbornice. Včerajšnji „Indipendente" poroča, da bo predsednik trgovske in obrtne zbornice Demetrio moral demisijonirati, ker da je v nekem slučaju zlorabil svoj položaj predsednika trgovske in obrtne zbornice, da bi si pridobil nekega odjemalca.
Dogodki v restavrantu „Eden0 na Silvestrov večer. Ozirom na naše poročilo o izgredih, ki jih je uprizorila neka ireden-tistična družba na Silvestrov večer v restavrantu „Eden", nas prosi vodja tega podjetja, naj priobčimo to-le pojasnilo :
Na onih neljubih prizorih ni bilo v lokalu navzoče občinstvo nič udeleženo. Zakrivila jih je le neka, v lokal udrša družba raznih dijakov in druge mladine, ki je res kričala: Eviva S. Giusto, Eviva Zara, Eviva Trieste 1 Drugih vsklikov pa ni bilo čuti. Ker pa je bila ta družba mnogoštevilna — kakih 200 jih je bilo — je bilo njemu absolutno nemožno zaustaviti to razsajanje. Saj ni mogel tudi zabraniti Škode, ki so je provzročili v lokalu. Njega, vodjo, ne zađe vije torej nikaka odgovornost. Kar se pa tiče spopada med jednim oddelkom teh razgrajačev in neko mirno družbo gostov — na katerem so posredovali redarji — ie ugotovljeno, da ni imel nikakega političnega značaja. On le obžaluje take dogodke, ker mu je le ta cilj pred očmi, da podjetje vs-peva. Da bi bilo prišlo do kakih pojavov resnejega političnega znnčaja, njemu ni znano. To se je moglo zgoditi le izven lokala na ulici, za kar seveda on ne nosi ni-kake odgovornosti.
Tombola v korist podpornih zakladov NDO. Dosedaj izžrebane Številke so po vrsti sledeče:
31, 15, 19, 43, 21, 17, 25, 30, 66, 59, 70, 72, 35, 69, 51, 44, 62, 61, 60, 58, 68, 3, 73, 5, 24, 85, 14, 65, 41.
Lastniki srečk, ki so zadele tombolo morajo to prijaviti odseku tombole oziroma njegovemu predsedniku odvetniku dr. Franu BrnČiću v Trstu, ul. Nuova 13 II. vsaj do danes ob 7. in pol uri zvečer, ob kateri uri se snide komisija za overovljenje srečk v prostorih NDO ul. sv. Frančiška 2 II.
Ustanovitev gospodarskega sveta v Trebčah. Ob priliki letnega občnega zbora zavarovalnice goveje živine v Trebčah je priredila naša kmet. družba istotam shod v svrho ustanovitve gospodarskega sveta. Shodu sta prisostvovala tudi g. agr. inž. Rado Lah in novo nastavljeni uradnik družbe, g. Fran V o i s k. Udeležba na shodu in zanimanje, ki so se Trebenjci kazali, nam dokazujeta, da se je začela tudi ta vas vzbujati iz dosedanjega mrtvila v gospodarskih stvareh. G. inž. Lah je govoril o živinoreji, o zboljšanju hlevov in vzgajanju telet. Opozarjal je na mnoge napake pri vzreii in držanju živine po naši okolici, o pomanjkanju snage, svetlobe, zdravega zraka in mnogokrat zdrave, pitne vode. V priprostih, poljudnih besedah je razložil, kako naj preprečamo premnoge bolezni, k čemur so poklicani v prvi vrsti tudi nadzorniki zavarovalnice. Natanko je načrtal vzrejo mlade živine od telitve do dobe, ko popolnoma doraste. Opozarjal je posebno, naj ne odtegnemo prehitro teletu mleka, ako hočemo imeti dobro vzraščeno žival. G. Voisk je v kratkih pesedah razložil pomen kmet. družbe za našo okolico, omenil koristi, ki jih nudi družba svojim članom ter spodbujal k pol-noŠtevilnemu pristopu k tej važni organizaciji. Nato so bili izvoljeni v gospodarski svet sledeči člani: Bratoš Fran, učitelj, Kralj Ivan, pos. št. 83, Kralj Luka, pos. št. 22, Kralj Ivan Marija, pos. št. 130, Kralj Andr., pos. št. 15.
S Prošeka. Z letošnjim letom stopa naš „Hajdrih" v 25. leto svojega delovanja. Z ustanovitvijo „Hajdriha" je bil položen temelj narodnemu prebujevanju na Prošeku Skozi dolgo leta se je tudi vse politično življenje Prošeka vrtelo okrog „Hajdriha*. Mogočno je zaorila po vasi — do tedaj Ie malo cenjena — narodna pesem. Kako bi pa ne! Saj je bila v tem društvu zbrana hrabra četa narodnih bojevnikov; mož je stal zraven mladeniča, njima se je pridružila mladenka, zavedajoč se svoje narodne dolžnosti. Vseh je družila bratska vez. K delovanju jih je spodbujala narodna zavest in ljubezen do lepe narodne pesmi. — Dne 11. februvarja priredi društvo slavnostni jubilejni koncert. Okoličanl-meščani! Narodna dolžnost *as veže, da prihitite tega dne na Prošek.	Ljubitelj petja.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. V sredah in sobotah se vrši v telovadnici tržaškega Sokola telovadba za sokolski naraščaj in sicer od 3 in pol do 4 in pol za dečke in od 4 in pol do 5 in pol za deklice. Telovadba se vrši redno in je pod skrbnim vodstvom. Učinki telovadbe na telo in dušo so tako blagodejni in tako splošno znani, da jih ni treba tukaj obširneje raz-motrivati. Dolgotrajno sedenje in nebroj drugih nedostatkov mori mlado telo. S pra-
vilno in sestavno telovadbo se vzravnaj® t? ovire zelo hitro in lahko. Tu v sokolski telovadnici se nudi mladini najlepša prilika ! Pripeljite slovenski stariši svojo deco sem in skrbite za redno pohajanje taiste v telovadnico.
Ples poštnih uslužbencev. Dne 13.
januvarja t. 1. ob 9. zvečer se bo vrši v dvorani Dreher ples »Tržaške krajne skupine poštnih usiužbencev", na kar opozarjajo naše občinstvo. Vstopnina eno krono.
Drugi dreadnought avstro-ogrske mornarice, ki ga gradijo v ladjedelnici sv. Marka, spustijo v morje, kakor poroča „Fremdenblatt", ne meseca februarja, nego sredi marca.
Prva narodna godba NDO je danes v Trstu edina strogo narodna godba, izšla iz naših narodnih vrst, iz našega vrlega narodnega delavstva, in je kot taka gotovo vredna vsestranske podpore našega občinstva. Godba je pod vodstvom priznanega strokovnjaka g. F. Majcna znatno napredovala in se more kosati z vsako dmgo godbo, kakoršne so v navadi pri nas. Narodna godba, ki je na razpolago našim ma-rodnim društvom ob priliki n|ihovih prireditev, zlasti pa izletov, je v Trstu gotovo nujno potrebna, saj se je dosedaj dogajalo le prevečkrat, da so bila naša narodna društva prisiljena ob takih prilikah naročati godbe, ki so vse prej, kakor pa slovensko-narodne.
Da pa se vzdrži ta edina naša narodia godba, ki so jo ustanovili naši delavci iz svoje lastne moči, s svojimi težko zasluženimi prispevki, je res treba, da spremlja naše občinstao njen razvoj s posebno naklonjenostjo. V soboto, dne 13. t. m. priredi ta naša godba svoj prvi veliki ples v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu, katerega čisti dobiček je namenjen godbe-nemu skladu. Komur je torej na tem, da pokaže svoje simpatije napram tej res «a-rodni instituciji, se gotovo udeleži plesa U ji po svojih močeh pomaga do Čim lepšega razvoja.
Letošnji predpust ni ravno dolg, komaj dobrih šest tednov ga je še, in zato se tudi naša narodna društva podvizujejo, kolikor mogoče, da čimprej dovrše svoj pred-pustni program. Plesov, maskiranih in me-maskiranih, ne bo manjkalo, toda kolikor je dosedaj naznanjenih predpustnih zabav, so tudi sami plesi, ni pa nobene v resnici prav prijateljsko domače zabave, kjer bi bilo poleg plesa tudi petja in drugih takih stvari, razun družinskega večera, ki ga priredi pevsko društvo „Trst* v soboto dne 13. t. m , v prostorih Trgovskega izobr. društva v ulici sv. Frančiška št. 2. Z ozirom na to je pač pričakovati, da bo v soboto vsak prijatelj neprisiljene domače zabave prihitel na družinski večer pevskega društva „Trsta".
Dozorel sad sredi zime. Gosp. Josip Cerkvenik, natakar v »Narodnem domu" v Barkovljah je dobil od nekega svojega znanca iz Vrem pri Divači zrele jagode, kar znači, da imamo letos na Primorskem precej — gorko zimo. Jagode dobi še da«es naše uredništvo.
Samostojna javna telefonska govorilnica v Marčani. Dne 15. januvarija L 1. se otvori samostojna telefonska govorilnica na poštni nabiralnici v Marčani s prlteg-njenjem v medmestni telefonski promet Službene ure govorilnice v Marčani so : Ob delavnikih: od Vili. do XII. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih: od IX. do XII. ia od 3. do 4. Nova telefonska govorilnica v Marčani je pooblaščena posredovati govorilni promet z vsemi telefonskimi uradi tržaškega poŠtnoravnateljskega okrožja, iz-vzemši Lošinj Mali, Lošinj Vel., Buzet, Tolmin in sv. Lucija ter Kobarid in Livek.
Tržaška mala kronika.
Regnikol hotel zadaviti regnikola.
Voznik Anton Goldin, star 35 let, iz Padove, stan. v ul. Dante Alighieri Štev. 9 in težak Anton Muradore. tudi regnikol, star 40 let, stanujoč na Greti, sta uslužbena pri tvrdki Rudolf Exner v ul. Stazione štev. 17. Predvčeraj popoludne sta se regnikola sprla radi dela. Goldin je zagrabil za debelo uzdo in je ž njo večkrat vdaril svojega nasprotnika po glavi ter ga močno ranil. Nato ga je vrgel ob tla, ga zgrabil za vrat in ga ponovno skušal zadaviti. Če ne bi bil prišel na pomoč vratar podjetja, ki je Muradora iztrgal iz rok razjarjenega Goldina, bi se bil prvi gotovo preselil s tega sveta. Nasilnega regnikola so aretirali in izročili sodišču.
Nasilen tat. Gospa Marija Zennaro ima v ul. Nuova št. 26 prodajalnico steMe-nine in drobnarij. V torek popoludne je neki mladič, ki je Šel mimojprodajalnice, zagrabil damižano, ki je bila izložena pri vratih in jo ž njo odkuril urnih krač. Lastnica je tekla za njim in klicala na pomoč redarja. Ko ga je Zennaro že dohitela, je nadebudni mladič vrgel damižano na tla, ki se je seveda razbila in je potem prisolil gospej gorko zaušnico, nakar jo je odkuril naprej. Toda nekemu redarju se je posrečilo, da je lopova dohitel, ga aretiral in odvedel na policijo. Tu je mladič povedal, da se imenuje Gvido Prelz, da je podajač
POZOR!! SMTiTSi tlrižmiinčič & BrežčuR, trst, ulica Nuova 37.
V Tratu, dne 11. januvarja 1911.
»EDINOST« St. 11.
Stran UL
brez dela, in da stanuje v ul. Mclin a va-pore 9.
—	MaSčevanje odpuščenega vajenca
Emil Holzinger, star 17 let, iz Trsta je bil vajenec v tovarni strojev tvrdke Spangher £ Comp. v ul. della Tesa št. 31. Pred včeraj je vodja tovarne Roman Prendit ukazal Holzinger ju in nekemu drugemu vajencu, naj preneseta na drugi kraj tovarne kos stroja. Holzinger se je temu uprl. — Vsled tega je Prendit poročal o tem lastnikom tovarne, ki so fanta odslovili. Le-ta je včeraj zjutraj ob 6 45 čakal na oglu ulic Tesa in Rigutti, ko se je Prendit kakor vsak dan na kolesu vozil v tovarno. Ko ga je zagledal, ga je udaril po glavi z dolgo palico, ki jo je imel v roki. Prendit je padel s kolesa, in se je ob padcu močno ranil na glavi. Po dovršenem maščevalnem činu je Holzinger
zbežal.	.	„ „
Ko je pa zvedel, da ga išče policija,
se je včeraj popoludne sam prijavit komisa-rijatu pri sv. Jakobu, odkoder so ga poslali v ul. Tigor.
Pariški „apaši" (?) aretirani v Trstu.
—	Že več časa se klati po Trstu družba Francozov, došlih iz Paiiza, ki pripadajo baje glasovitim „apašem*. Le-ti so zahajali večinoma po kavarnah niže vrste. Pred dobrim mesecem je eden teh Francozov zjutraj ob 3. uri pred gledališčem „Eden* dvakrat ustrelil z revolverjem na nekega Tržačana ter ga ranil na nogi. — Sinoči so policijski agent je iztaknili Šest Francozov v kavarni „Progresso" na Acquedottu ter jih odvedli na policijo. Ko so jih tu preiskali, so našli, da je imel vsak pri sebi po par revolverjev in nožev. — Pri enem so našli tudi 3000 frankov, večinoma v francoskih in švicarskih bankovcih. Omenjeni Francozi, ki so lepo ob!ečeni, lomijo za silo tudi italijanski jezik. Pridržali so jih seveda v zaporu.
Prigoljufala na igri 13 000 K. Pred-včeraj so pol. funkcijonarji pri sv. Jakobu spravili pod ključ 35-letnega trgovca Josipa Salgherja in 33-letnega mesarja Jakoba De-marchija, oba iz Skednja, ker sta že dolgo časa Igrala hazardno igro „ Makao" in razne osebe oškodovala za 13.000 K.
Loterijske številke. Izžrebane dne 10. januvarja 1912 : Brno	19 73 89 48 14
Inomost	78 47 19 65 82
Koietfar Ih vreme. — Danes: Higin pap. — Jutri: ArkadlJ muČ.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -4- 9°. Cels. — Vreme včeraj: deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno, deloma deževno. Temperatura malo spremenjnena. Vztočni vetrovi z različno silo.
Izpred
Radi cerkvene procesije v Rojanu.
Dne 12. julija je god sv. Mohorja in rortunata, ki sta obenem patrona rojanske župne cerkve; in vsako leto se vrši v Rojanu teoforična procesija prvo nedeljo po godu patronov župne cerkve. To je bilo zadnjič dne 16. julija m. 1.
Policija je seveda razvila vso svojo moč za vzdrževanje reda povodom procesije.
Okolu 9. ure zjutraj pa, ko je bila pro cesija dospela v ulico Miramar, je neki „chaufeur" hotel po isti ulici z avtomobilom. Redarji pa mu niso pustili dalje. V tem, ko se je „chaufeur" pričkal z redarji, je pa prišel 24-letni voznik Dijonizij Rangan, in je velel šoferju, naj nikar ne posluša redarjev, temveč naj gre, ukljub procesiji, dalje svojo pot.
Vsled tega njegovega vmešavanja v njih posel so redarji aretovali Dijonlzija Rangana. Ta je pa redarja, ki ga je vodil na redarstveni inšpektorat v ulfci Bel-vedere, žalil med potjo z raznimi psovkami. Na inšpektoratu je bil policijsko kaznovan na 48 ur zapora, a ko ga je dvojica redarje/ hotela odvesti v zapore, da prestane to kazen, se je Rangan z vsemi svojimi silami vprl: nastopil je s tako silo, da je bilo treba pet redarjev, da so ga vkrotili.
Vsled tega je Dijonizij Rangan prišel včeraj predpoludne pred sodnike, obtožen prestopka po § 314 kaz. zak., ker se je neopravičeno vmešal v poslovanje redarjev, prestopka po § 312 kaz. zak., ker je s psovkami žalil redarja, ki ga je vodil na inšpektorat, in zločina javnega nasilstva, ker je s svojim uporom skušal ovirati vršenje službe javnim organom, ki so pod varstvom § 68 kaz. zak.
Obtoženec, ki ga je branil dr. Laneve, je včeraj na razpravi trdil, da Je bil onega dne popolnoma pijan; pil da je vso noč: vino, žganje, pivo in razne likerje. Vsled loliko povžite pijače ni niti vedel, kaj da počenja. On — tako je trdil — se ne spominja ničesar. Rekel je Še, da če bi bil trezen, bi gotovo ne bil počel, kar se mu očita.
Kakor priči sta bila zaslišana dva redarja, ki sta potrdila obtožbo v vseh njenih podrobnostih. Rekla sta, da je bil obtoženec sicer vinjen, nikakor pa ne toliko pijan, da ne bi vedel, kaj počenja.
Zastopnik državnega pravdništva, drž. pravdnika namestnik dr. Barzal, |e v svojem piedojerju zahteval, da se obtoženca proglasi krivim glasom obtožnice ter se mu odmeri primerno kazen.
Branitelj dr. Laneve je pa dejal, da prepušča sodišču, naj po svojem kriteriju in
po svoji skušnji razsodi, da-Ii je bil obtoženec Rangan potem, ko le pil vso noč res toliko pijan, da ni vedel, kaj da počenja.
V	slučaju, da je sodišče prepričano, da se po toliki zavžiti pijači ne more več ločiti zlo od dobrega, na| obtoženca obsodi Ie radi prestopka po § 523 (ki velja za zločin, izvršen v pijanosti).
Sodišče je pa proglasilo Rangana krivim v smislu obtožbe ter ga obsodilo na tri mesece težke Ječe, primerno poostrene s posti.
Rangan je kazen vsprejel.
Naše gledališče.
V nedeljo popoludne se ponovi Au-dranova opereta
„PUNČKA" ki Je minolo nedeljo provzročila pravcat naval na gledališko blagajno.
Zvečer bo premijera glasovite burke „CHARLESOVA TETKA".
V	glavni vlogi gostuje gospod Danilo De-vetak.	_
Društvene vesti.
Pevke pevskega društva „Adrija* v1 Barkovljah so vabljene, da se v kolikor mogoče obilnem številu vdeleže pevske vaje ; danes zvečer ob 7. uri točno. — Pevovodja. i
Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8. uri zvečer pevska vaja za moški zbor. Z ozirom na družinski večer se prosi polno-številne udeležbe. Jutri bo pevska vaja za mešani zbor.
Pevski zbor Dramatičnega društva bo imel danes vajo za moški zbor.
Izobraževalni večer se vrši danes četrtek ob 8. uri zvečer v Čitalnici pri sv. Ja- j kobu. V soboto ob 8. uri zvečer predavanje. j Vstop brezplačen.
Tržaško podporno in bralno društvo ; vabi gg. odbornike in njih namestnike na j sejo v petek, 12. t. m. zvečer.
Kmetijska družba za Trst in okolico ima svojo redno odborovo sejo v petek, dne 12. t. m. ob 4. uri pop. v društvenem prostoru Galatti 14. Ob enem so vabljeni uljudno vsi gg. predsedniki gospodarskih svetov in zaupniki naše družbe.
Nar. del. organizacija.
—	Danes 11. t. m. se vrši ob 8. uri zvečer v gostilni Rojanskega kons. društva pri cerkvi sestanek bivših članov Konsumne zadruge NDO. Poživlja se vse bivše člane in prosi se tudi tovariše nove člane, ki mislijo pristopiti k novi Konsumni zadrugi, da se polnoštevilno udeleže tega sestanka. Tovariši, stvar Je za vas velikega pomena, zato pridite sami in pripeljite tudi nove člane. — Pripravljavni odbor.
—	Člani so naprošeni tem potem, da se na občnem zboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 14. t. m. izkažejo z društveno knjižico.
—	Vstopnice za prvi veliki ples, ki ga priredi Prva slovenska tržaška narodna godba v soboto dne 13. t. m. so v razprodaji v gostilni g. Viktorja Kosiča ul. S. Marka št. 21, pri g. Hinku Kosič ul. Cara-dori 18 (gostilna članov NDO), pri raznih
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge. - SPREJEMAJO 8S TUDI POPRAVE ——
JOSIP VATOVEC - Trst
ul. Setie Fontane 834 (vogal Donadoni)
priporoča cenj. občinstvu avojo
pekarno in sladčičarno
v kateri prodaja \ea dan §vel kruh in aladčice
vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem.
-o
ro r* (T rj o
<
'j*
o <
OdllKounnn pekarna hi slaščičarna VINKO SKERK -TRST
Poslano*)
Podpisani naznanjam cenj. občinstvu, da se izdelujejo od danes naprej v moji pekarni, nahajajoči se v ulici Sette Fontane (vogel ul. Donadoni)f kruh in sladčice edino
z zdravstvenim električnim strojem
ki je edino sredstvo, da ostane kruh snažen. Priporočajoč se si. občinstvu, se beleži spoštovanjem __JOSIP VATOVEC.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja aredništvo le toliko, kolikor mn zakon veleva.
MALA POSTA.
Gosp. Franc Tomažič, Trst. Blagovolite se prijaviti takoj v pisarni našega inserat-nega oddelka, da nam razjasnite vsebino malega oglasa: „Išče se gostilničar s plačo, ali toliko nagrade pri litru.
Trikrat na dan svet kruh.
Prodaja vsakovrstnih bi® ko tov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokat in vae predmete za prči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. BezplaCna
postrežba na dom. Kruh ln sUUlo« Izdeluje lglealSUm elektrlfiklm strojem.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnil
• TRST -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
: Cvetlični salon:
M. MOSCA, lastnik
Trst - Acquedotto St. 20 - Trst
Izgotavlja dela v svežih cvetlicah, kakor:
poročne šopke, gledališke košarice, branehes, lovorjeve vence, dekoracije
za bankete, večerje in soareje. Velik izbor rastlin za okraševanje
gledališč in plesoy. Izbor mrtvaških vencev iz svežih suhih cvetlic in biserov. — UMETNIŠKI KERAMIK IN PORCELAN.
Nova trgovfna gramofonov
Helvetia
Trst, ul. Barriera vecchia 19 najbogatejša zaloga v provinciji.
Švicarski aparati od K 50 naprej. - EDINA ZALOGA -
slovenskih plošč vsake vrste.
CENE ZELO ZMERNE.
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini St 13
iHpiotl certve v. iitoia loreis
Bogat Izbor ur
vt&ke Tinte, kakor tudi nhunor, prstanov t dija-maatl ln brez dijaman-tor, ieaske *erižlce, zlate *n srebrne za moSke, rne vo konkurenčnih cenah.
DL PEĆNIK CPetschni£tt)
Trst, Via S. Caterlna St. I, Trst
(hiša Greinitz)
ima čast Vam naznaniti, da se je v TRSTU kot zdravnik na novo naseliL Rodom Korošec (Podrožčica) bil je svoj čas zdravnik v več bolnišnicah na Dunaj uter aef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta.
Za notranje bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 zjut, in 2—3 pop.
Kot gprcljallat za kožne bolezni in bolezni na vodi (spolne) strogo le od 11 Vi do 1. ure.
Jfans Schmidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnlk
TRST
ul. della Zonta št. 7. I.
19»
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo

Računajte sami I
lja zlasti za milo. Pri nobenem predmetu ni tako kakor pri tem. Paziti predvsem na kakovost. Najboljše in najfinejše vseh mil je
milo SUNLIGHT.
Obvaruje obenem celo najfinejše tkanine ter najoežnejSs barve.
Generalno zastopstvoA. TedescM,
Corso Št 2, III. nadstr^Trst.
tvrdke A. KRIŽNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV j
vsa v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd.
Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene.
Parketna tvornica aKk«
ftčlce Iz hrast. In bukovesa lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I
StmanK oddelek nidi ne t strngarsto stroko spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vaa dela n solidno In stroko vn j a5ko izvedena. — Obisk strokovnjaka
- interesentom brezplaCcn. ——	»w
ANTON SANCIN, Skedenj 302
(pri lekarni)	priporoča slav. občinstvu svojo	<Pri Iekarnl>
novo trgovino manu-
Stran IV.
»EDINOST« št. 11.
T Trstu, dne 11. januvarja 1912.
zaupnikih v tovarnah in pri tov. predsedniku ui. sv. Frančiška 2 I. (urad NDO odprt od 9. do 12. dop. in od 4. do 8. ure
zvečer).
Tovariši delavci in ostalo slovensko občinstvo posezajte po vstopnicah za ta zanimivi ples. Posebno utegne zanimati vsakterega krasni turški ples „Kolubus" ki ga bo plesala skupina „Turkov", k! pride ravno tega dne iz „Tripolltanfje- v Trst.
TRŽAŠKA. GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes opera „Falene" ob ljudskih cenah.
EDEN. Danes nastopi prvič slavni pes Don. Ta govoreči pes je v zadnjem letu prišel do velike slave. Govori pa nemško, doma je namreč iz Beroiiaa.
Vesti iz Otriike.
Iz Devina. Dne 6. t. m. je priredil oddelek podružnice Ciril - Metodove družbe Devin-Mavhinje „Božićnico" šolskim otrokom mavhinjske šole. Božičnica se je obnesla najlepše in obdarovani so bili vsi otroci. V prvi vrsti gre zasluga na tem naši podružnici in njenemu delavnemu odboru. Prisrčno zahvalo moramo izreči gg.: učitelju Rustju za trud na učenju petja in deklamacija g. Jankotu Urdihu, gospej Avgusti Koren in g. Valentinu Trčonu, učitelju. Zahvaljujemo našo mater družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za glavno podporo, dalje vse dobrotnike, ki so prispevali z večjimi in manjšimi darovi, vse vdeležence, vse darovalce in — nabiralnik pri vhodu, ki je na-cral K 15-70. Tako, dragi I Po tej poti moramo delovati in gojiti našo ljubo mladino. Spominjajmo se ob vsaki priliki prekorištne družbe in delo naše ne bo brez vspeha.
Šolska dvorana je bila nabito polna radovednega občinstva. Prihiteli iz Slivnega, Devina, Vtžolj in Seljanu, da vidijo naš napredek in delovanje naše pooružnice. Dragi rojaki! Vsakdo bi moral biti ud te podružnice in delovati za obrambo naše šolske mladine. Učimo se od Italijanov pri „Legi Nazionale". Tam ne vprašujejo, ali si liberalec, ali klerikalec, ali sccljalist, ali kaj drugega: glavno jim je, da delujejo za svoj narod.
Bralno pevsko društvo „Ladija" v Devinu bo imelo dne 14. t. m. ob 3'30 po-poludne svoj redni občni zbor v prostorih g. M. Plesa v Devinu. Ćiani društva so naprošeni, da se udeleže tega zborovanja v polnem številu. Ako ob določeni uri ne bi bilo zadostno število članov navzočih, se bo vršil drugi občni zbor za pol ure pozneje z istim dnevnim redom. „LadijaŠi" 1 V nedeljo vsi na občni zbor I
Kobarid 9. januvarja 1912. V naših gorah imamo do zdaj prav milo zimo — brez navadnega mraza in snega, ki leži le po visokih hribih, a le toliko, da je pobeljeno.
V	noči od 7—8 januarja ob 2 uri pa je nastal silen vihar, ki je napravil v okolici veliko škode; podirat je dimnike in odnašal opeko s treh. V Staremselu, blizu italijanske meje, je pred 2 leti neki Italijan iz kraljestva sezidal izven vasi, kjer se križa cesta v Italijo z ono v Breglnj RobedlŠče, precej lepo hišo, krito z eternitom. Vihar, oziroma vrtinec mu je odnesel vso streho z lesovjem vred kakih 50 m daleč, tako, da je zdaj hiša brez strehe. Škode je približno 2000 K. Vihar je nastal nenadoma in zjutraj ob svii u je bilo zopet vse mirno, kakor da bi se nič ne zgodilo.
V	tukajšnjih krajih je redko čuti o takih viharjih.
Renče 9. januvarja. JV nedeljo so uprizorili na našem odru J. Stoke: „Moč uniforme" (v drugič). Razen domačih diletan-tov so iz prijaznosti sodelovali: g.ca Amalija Regent s Kontovela (Agata), g ca Milka Su-banova od sv. Ivana (Liza) ter gg. A. Škrk (Majer), J. Danev (Milek), M. Štoka (Cviren) s Kontovela.
Igra je vspela dobro. Občinstvo se je zabavalo in se prisrčno smejalo. Tudi pevske partije so prav ugajale. Zlasti sta se odlikovala g.dč Subanova (sopran) in gosp. Danev (tenor). — Opazilo se je pa v marsikaterem prizoru nedostatke, netočnost igranja.
Pred vsem je treba znati ulogo napamet, potem treba mnogo vaj. .Moč uni-foime" ima tudi poučno tendenco in ima veliko prednost pred navadnimi burkami, ki so namenjene le za smeh in zabavo. Gosp. pisatelj je tu ubral pravo struno. — Želimo, da bi kmalu podaril javnosti kakšno novo igro.
Občinstva je bilo pri predstavi vse polno. Domači moški zbor je zapel dve lepi pesmi, pod vodstvom g. Vižintina. Zahvaljujemo se srčno goriomenjenim gg. sodelo-valcem s tržaškega ozemlja, da so pripomogli k uprizoritvi igre. Upamo, da se bomo Še videli na renškem odru.	R.
Vesti iz Istre.
Iz Doline. Že zopet je zgubila Dolina enega izmed onih starih hrastov slovenskega imena, ponosa naše slovenske občine vsega našega „Brega". — Preminul Je namreč dne 7. t. m. (v dobi 83 let) Jurij Samec, vdovec, čevljar po poklicu, značajen skozi in skozi; in priljubljen mož, ki je služil vojake še pod Radeckim ter bil v treh bitkah, kjer se Je!
hrabro bojeval proti našemu večnemu sovražniku.
Bodi mu lahka slovenska zemlja, ki jo je pokojnik tako toplo ljubil do zadnjega !!
V	nedeljo 14. t. m. v Herpelje I —
Ciril-Metodova podružnica za občini Ocizla-Klanec in Materijo priredi v nedeljo v prostorih gosp. Ivana Baše „plesni venček*, pri katerem bo igrala poinoštevilna „sokolska godba" iz Herpelj. Med plesom svobodna zabava, šaljiva pošta, korijandoli, kotllijoni itd. Vstoonina za moške 1 K, ženske 50 stot. — Pričetek ob 5. uri po-poludne.
Vabimo prav prijazno domačine in okoličane, posebno tudi rodoljube ob Trstu, da se udeleže te naše prve letošnje prireditve v korist naši dični družbi. — Na svidenje I	_
DAROVL
—■ Za „Božićnico* so nadalje darovali: g.a N. N. 20 K, „Podporno in bralno društvo" v Trstu 20 K, g.a Mici Pretner in g. Janko Knaus po 10 K, g.a Duška Mankoč 6 K, Lenassi 1 K 40 stot., N. N. 1 K, Viktorija Bole 60 stot.
V	zahvali ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda radi delovanja in nabiranja letošnje „Božićnice" nam je po pomoti zaostalo ime rodoljubne gospe Terezije Bič-kove, ki nam, kakor vedno in vsako leto, pomaga pri naših zbirkah, in uglednega „Dramatičnega društva", ki nam je brezplačno odstopilo veliko gledališčno dvorano ob priliki naše „Božićnice". Bodi tu rečeni gospej in rečenemu društvu izrečena prisrčna zahvala, kakor tudi vsem blagim darovalcem in darovalkam.
Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu.
— Branko, Svetko Mikeluci, Valerijan Godina, Slavko Mijot in Viljem Hreščak so bili 5. in 6. t. m. zvečer trije kralji in nabrali K 17-—. To svoto smo dodali h „kamenčku", katerega so naredili otroci sami od vinarja do vinarja. Bog živi male, v njih naša nada. Ob enem vsem prisrčna hvala, ker so tako ljubeznjivo povsod sprejemali, male kolednike, in položili mal dar domu na altar. V to svrho je podaril Ivan Marija Godina 1 K. Srčna hvala!
Dr- Josip Wilfan
-	advokat =====
v Trstu, Nova ulica n,
sprejme takoj v službo
izurjenega pisarniškega
= uradnika =
Kdor zna pisati na stroj in zna več jezikov, ima prednost.
Fani Taučer
lastnica modnega salona
y Trsta, nI. Farneto št. 1,
IV. nadstropje
izdeluje vsakovrstne obleke
= za gospe =
Ditnelftu pripraven za vsa*o obrt se odda na
rrusiur Vrdeli—Sv. Ivan fitev. 1063 A. P.
vis-iivia Paatificio Girardelti.	dO
l/nmnoninn trgovsko izobražen, zmožen IVUIII|fCUIJUII9 perfektno nemSkega in italijanskega jezika v pisavi in govoru, se aprejma takoj v večjo na novo apeljano modno trgovino, ki naj bi se v tem »lučaju povečala Trgovina se nahaja v velikem industrijskem uradu v Švici ; kapitala se želi od 0 do 10 tiscč kron. Lepa eksistenca za pridnega in solidnega gospoda je zasigurana. Naalov pove inseratni oddelek Edinosti pod St. 91.	91
rifflfflo Be P° cen* opremljena aoba s hrano za UUUd enega ali dva gospoda. Ulica Acquedotto St 33, vrata 16.
92
DMAftam celo pohištvo z vso opravo. Via della rrUUdlll Guardia 5t 52, II, vr. 18.	94
Žent akobčani I Poslužujte ne edino slo* renske _ brivnice ul. S Marco 4. Pripo-
2585
Pozor
roča se Ljubomir Čehovin.
Lepa
meblovana sobica se odda pri slovenski družini, ul. Belvedere 30, L nad	26
Ppfifl *)i*s||f5) papirne stroke se sprt j me takoj. ■ rilllojCilRd Ponudbe na inseratni odde ek Edinosti p< d „Po&temnt St. 82».	82
fllriHSI 86 v Daiem prodajalnica jestvin v tržaški U Ulici okolici. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	10
ftl/fl HiČi na Pr°daj; prva nova, s štirimi U v C lllol stanovanji na Greti pri Šcrljib, droga v Barkovljah. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti	9
Antnn If rilčip krojaški mojster v Gorici, MIIIUVI IVrUollr, tekališče Frana Josipa št 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naroČila izven Gorice. Pri naročilu zadost jje prsna mera. V zal> gi ima raznovrstno blago ter pcšilja uzorce na ogled Cene zmerne. 13
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. Ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ut Fonderia St. 3. Prodaje
?n debelo.*1 — Postrežba na dom
Dobro in po cepi!!
Priznano dobre klobase in konjskega mesa pošilja po povz6tju v zavojih po 5 kg.
8uhe klobase po 96 vin. kilogram. 8alam . . po I K 20 vin. kilogram.
Anna Fischor
Wolkonsdorf, Adlcrgasse, Nižjeavstrijsko.
Manufakturna (Kovina
in k Pontini [!]
Trst ulica Nuova 39.
Vse zimsko Nago je na prodaj po najugodnejših cenah, j
po dunajskem, francoskem in angležkem kroju.
Pravzemlje tudi dala na deželo
Zaloga pohištva
-- G. KERBLER --
Trst, ulica Mollno a vento štev. 7.
Trpežaost, eleganca in straj 10 Eizfce cene!
Izbor zakonskih sob. — SPECIJALITETA: Zaloga slovitega solkanskega pohištva.
Železno in kuhinjsko pohištvo. Men] u je novo pohištvo za staro.
Sprejme se
AKVIZITER
verziran V bančnih poslih in
poznavajo? tržaški trg in jezike.
Podrobne ponudbe sub „Zmožnost" štev. 93 na inseratni oddelek Edinosti.
Pogrebno podporno druJtoo Sv. Križ
v Sv. Križu pri Trstu
vabi na
redni občni zbor
ki se vr§i
v pondeljek dne 15. januvarja 1912 ob 7. uri zvečer v dvorani gospoda J. Maganja h. št. 271.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Slučajnosti.
3.	Sprejemanje novih udov.
4.	Volitev novega odbora.
Na obilo udeležbo vabi
ODBOR.
Zaloga obuvala
— in lastna delavnica--■
MATIJA PAHOR, Trst
ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po mer; ter tudi popravlja :: po jako llizkill ln zmernih cenah.
Proti kašlj j, grlobolu, kataru, hripa-vosti, kataru, upadanju glasu itd. itd.
zahtevajte vedno
Čudovit učicek pri pevcih, govornikih prepovedni-klh, učitt Ijih itd. — Dobivajo se v Skatljirah ▼ Prendinljevi lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio St 22 in v vseh tukejS^jih boljSih lekarnah kakor tudi po celi Evropi. • Skatljica stane 60 stotmk.
Zaiosa obuvala In lastna delavnica
KKAINER
Trst, ulica Glovaiml Boccacclo 4.
Velika zaloga moških, ženskih in otroških čevljev.
Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah.
Portorose.
Dvorec akoraj nov, tri sobe a pobi&tvom, kuhinja, vrt, sadno drevje, studentica, v bližini kopelji, aolnčno, se preda takoj. Naslov pri inser. oddelku Eiiaoati. 14
Rnrilfa prilika! Proda ae Šivalni in vezilni stru. nUUKd Siuger najmodernejši z mico ra delo. štiri predalčki kron Iti J, drug euoatavnejSi kron il". Via S. Catema 7, dvorišče.
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, Prešernova <J ca 3.
<
Največja slovenska hranilnica.


S
a> o C
o
ČC
QJ
s «
o
CL CO

i
' m 'fllfesi
„_	MM. _	*rE/
I tepfc
ummm
*J * t"J. > A i-i S -	-u- -L.: -t
-pte C/5
ro £T
3 *rD*
=r. rr -t
o JO =3 3
O
crq
^ Rezervni zaklad I milijon 300 tisoč kron. ^
Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. dež. vlada.
Izključena je vsaka spekulacija - in izguba vloženega denarja. -
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj 7a •/• amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domaČe hranilnike, — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
H Sprejema vloge vsak delavnik. ^