GLAS NARODA list slovenskih idelavceV ^Ameriki, II No jr*cji ilmuiki dnemik | v ZdružAih državah i I Ve|ja za v»e leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 i Za New York celo leto - $7.00 ^Za inozemstvo celo leto |Tfcela*ie* SfcraLn Dafly in 1 I tke United States s baoodmryday except Sonday» g I and legal Holidays. 1 75,000 Readers. W^N^BTLATOT 2876 , s> 8000* (to---TttETOH: OOETI^gS —y° 255 ~ ŠTEV- 255 _YORK, MONDAY, OCTOBER 31, 1927. - POMPlgJBK, 31 StOMA 1927, YOLUIO^^', LKTNffi ZXX? Napetost v Coloradi narašča. PREMOGOVNIM BARONOM NI NOBENO SREDSTVO PREUMAZANO DA ZLOMIJO ŠTRAJK V COLORADI Letalca »o mobilizirali proti stavkujočim premcgar-jem. — Deklico, ki je služila kot piket, je po- mandral konj rovskega paznika ter težko ranil. Industrija že čuti učinke stavke. — Izjava predsednika A. F. of L. DENVER, Colo., 30. oktobra. — Oblasti države Colorado so sedaj očividno sklenile zlomiti stavko premogarjev z vsemi nasilnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo, potem ko niso mogle njih hinavske mirovne ponudbe pomiriti premogarjev. Nklemh ko zatreti z vsemi modernimi vojnimi sre&lvi pravica delavcev do stavke, kajti včeraj so na povelje governerja Adamsa odposlali tri aeroplane v stavkar-fcko ozemlje južnega Colorada. kar bodo nastanjeni v Puehln ter bodo patmlirali nad stavkarskim ozemljem. Kljub temu. da je narodna gar-da v Xe\v Mexico že uveljavila svoje gospodstvo nad stavkarskim ozemljem ter je narodna milica Colorada pripravljena, se niso dali ustrahovati Industrial Workers of tlie World ter so zbrali na stotine piketov. da še nadalje razširijo stavko ter ohrome one premogovnike, ki š? obratujejo. Xa porodilo, da namerava I. W. W. organizacija napotiti delavce v Colfax "kraju k stavki, je poslal governer Dillon takoj 14 članov državne garde v okraj. Takoj po objavljenju te odredbe je objavil tudi generalni pribočnik Colorada izjavo, da je državna mili-ea mobilizirana in da lahko odide v par urah v stavkarsko ozemlje. Potom te ustrahoval ne odredbe pa Be niso dali stavkarji ugnati v kozji rog, pač pa se jih je zbralo več sto v Walsenburgu. da ohrome še zadnje premogovnike. Obratovanje v poljih rjavega ali mehkega preiuog.t v severnem Coloradu V bilo popolnoma prekinjeno. Ed00 delavcev, in. uradniki družbe so objavili, da bodo morale biti naprave v kratkem popolnoma zaprte. Amalia Sablick, ena najbolj pogumnih voditeljic stavke, je bila v petek +?žko ranjena, ko jo je pomandral konj nekega rovskega stražnika. Devetnajsti etna deklica je bila voditeljica 250 stavkar-jev. ki so se napotili v Ideal rov. Medtem ko so bili stavkarji zadržani od oboroženih rovskih stražnikov na konjih, je skušala deklica, kateri so nadeli stavkarji značilen naslov "male Amazonke', sama prodreti naprej. Eden stražnikov jo je *ku5al prijeti, a že v na-( slednjem *renutku jo je poman-dralo kopito konja nekega druge-j ga stražnika. Odvesti so jo morali opasno ranjeno v^bflluico. kjer ro zdraov mjjjjslomljeno ] roko in notranje poškodbe. Ostali stavkarji niso vprizorili nobene* • ga na dalj nega poskusa, da prodre > v premogovnik, a so se več kot i eno uro energično ustavljali naskokom stražnikov, ■j William Green, predsednik Ame-I riške Delavske Federacije, je iz-I dal včeraj v Seattle, Wash, izjavo. v kateri je napravil Colorado Fuel & Iron Co. odgevorno za izbruh stavke. Rek^-1 je. da je drnž-!ba pred v?č leti izgnala U. M. W. jiz Cblorada ter uvedla kompanij-j.sk^ unije. Takrat je premogarska j organizacija posvarila dnižbo. da j bo prišlo vsled lega do prepirov dela vej. iJreen je dostavil, da ni iT. W. W. organizacija priznana od (U. M. W. in Ameriške Delavske Federacije, da da pa on ne govori v njenem imenu, pač pa izraža le svoje privatno mnenje. PRVO LJUDSKO ŠTETJE NA TURŠKEM Carigrad je bil sličen mestu mrtvih, ko so morali ostati vsi ljudje v svo jih hišah in stanovanjih ob prvem ljudskem štel ju v Turčiji. CARIGRAD. Turčija, 30. okt. Turčija se je v petek podvrgla novemu in večini prebivalcev skrajno nepriljubljenemu eksperimentu, namreč prvemu splošnemu ljudskemu štetju. Pri sprejemu zapadno ideje štet- ; ja in tabuliranja piebi\alstva se je morala nova turška republika • poslužiti ":zvanrednih odredb, da ] premaga odpor svojih državlja- J nov. Vlada je porabila skoro dve J leti" ko je pripravljala ta dogo- ' dek. , ! Kakih 50.000 uradnikov je bilo : določenih, da izvedejo splošno : štetje. Prav posebne težkoče je ( bilo treba premagati v Carigradu ter v drugih velikih mestih, kjer ^ so ceste bodisi brez imena in ali 1 ima na ducate, cest ista imeua. Za štetje so določili petek, ki pomenja mohamedanko nedeljo. 2 Od prvega znaka jutranje zore s je izgledal Carigrad kot mesto mrtvih. Via lal je splošen in globok U molk. Prodajalne s£> bile zaprte ^ in cestni tlak zapuščen. Niti enega 1 avtomobila, poulične kare ali ka- * kega d rug.'ga vozila na bilo na ce- r stali. Železnice in celo parniki in s čolni v Bosporu so prekinili svoje * obratovanje. Vsakemu je bilo stro- 1 go prepovedano zapustiti svoj ^ dom, dokler ni bilo ljudsko štetje končano. z Podatki, katere so zbrali, eo z vključevali imena moških, žensk g in otrok z njih starostjo veto, je-J s KMETSKI UPOR NA ROMUNSKEM -_ i Kmetje na Romunskem so se pričeli upirati proti vladi. — Zahtevajo ljudsko glasovanje, če se sme' Karel vrniti kot kralj. — Spopadi med orožniki in člani kmečke stranke. — Vila oropana. DUNAJ, Avstrija, 30. oktobra. — Odkar s^ je končala svetovna vojna, ni bil položaj na Romunskem tako napet kot je v sedanjem času. Poročila, ki so dospela semkaj, pravijo, da je' dežela pred odprto vstajo nezadovoljnega kmečkega stanu, kojega razburjenje je še bolj narasio vsled aretacije Karolovega odposlanca, prejšnjega finančnega podtajnika Manoilesca. Razburjeni vsled poročil, da se nahaja princ Karo! v deželi in da se pripravlja na odločilni boj z ministrskim predsednikom Bratianom, namerava-' jo baje kmetje vprizoriti demonstracije za 'cesarja Karola", in poslanec Maniu, načelnik njih parlamentarnega zastopstva, je zahteval v imenu naroda od Bratiana splošno ljudsko glasovanje, če na i se dc voli Karolu povratek na Romunsko ali ne. V šte\ilnih krajih je prišlo baje še do spopadov med člani kmečke stranke ter orožniki. | PARiZ, Francija, 30. oktobra. — Prejšnji romunski prestolonaslednik Karol je bil včeraj v svoji vili T Orne obveščen, da je bila pred enim ted-j nom oropana njegova vila v Neuilly. Z izjemo pi sem pa ni vzel vlomilec ničesar. I Iz#i:ega razloga se domneva, da tiče za tem di- i plomatični krogi. i TAJINSTVEN UMOR V New Yorku je bil u-morjen v svojem uradu zobozdravnik dr. Jakob Gross lin dc sedaj je bilo ugotovljene, da ni bil rop motiv dejanja. — Se nobenega sledu o morilcu. Se vedno manjka policiji vsaka' sled morilca, ki je ustrelil v petek' zobozdravnika, dr. Jakoba Grossa' v njegovi* a uradu na št. 29 Am-' sterdam Avenue v New Yorku.' Zločin je tembolj skrivnosten, ker ni bil rop motiv dejanja, kajti zobozdravnik je imel. ko so našli' njegovo tiuplo, na svoji roki dragocen demnntni prstan ter v svojem žepu večjo svoto denarja. Med domnevanji p-lede motiva dejanja je i udi to, da je zobozdravnik vrtal zob nekemu pacijentu' in se dotaknil pri tem občutljivega živca, ki je povzročil tako bo-J lest, da ;ie pacijent kot blazen skočil kvišku ter ustrelil zobozdravnika. »Storilec je očividno zbežal v največji zmedi in nagli-' ei. kajti na licu mesta je pustil si-J vo čepico, o kateri so pozneje ugo-j tovili, da je bila kupljena v neki, prodajalni na Delaneey St. V veži *o našli detektivi robec, zikom. profesijo, zdravstvenim stanjem in vzgojo. Policija in vojaštvo ste pomagala uradnikom pri Izvedenju regulacij. Policisti m vojaki so stali na cestnih vogalih te.* ustavili vsakega na cesti, ki ni imel oficijel-nih izkaz;l. Ljudje sc sprejeli prisilno det?ncijo 3 pravim orientalskim fatalizmom in številni so našli razvedrila, ko so se pomenkovali in šalili s sosedi. Eden najbolj presenetljivih pri-lirov je bila zapuščena in mirna zunanjost Bospora ir Zlatega roga, ki je peravadi net Učeno poln a tisoči laiiJ vsake vide katerega j<> morilec vrgel tam na tla in ki je nosil znake sveže od-' prašnega Ramena na zobeh. Ničesar v konzultacij ;ki sobi ni kazalo. da bi -e vršil tam kak boj in očividno if bil oddan le en strel. Bilježnica dr. Grossa ni dajala .nikakih pojasnil glede zadnjega paeijenta. Prvi zapisek je bil gle-Ide nekega sestanka in ob eni popoldne. Xi stojalu pulcg operacijskega stola je ležala karta s sliko zobovj.i, na katerem sta bila !označena dva kočnika, katera je j treba plombirati. j Dr. Grossa je videi zadnji petnajstletni Ruben Levy, sel v trgovini Aron Peinsteina. ki je sporo-ročil detektivom, da je bil krog polenajste ure zjutraj tamkaj. Ko j«e stopil v atelje j. je bil pri dr. Grossu neki moški. i ! T. W. Healv. lastnik prodajalne za električne priprave na nasprotni strani veže. je popoldne stopil v a'eljej zobozdravnika ter napravili tam strašno razkritje. 1 Sporočil je detektivom, da je puščal dr. Gross svoja vrata ved-j I no odprt i. J j Inšpketor Cougblin je rekel, da so našli v žepu umorjenega $213 vsled česar je izključeno, da bi bil rop moti* dejanja .Tudi omamlji-va sred it "a niso bila dotaknjena. Dr. Gro^s je bil star 40 let, ože-njen ter je stanoval na iztočni 160. cesti v Bronxu. Ko je izvedela njegova žena. kaj se jr zgodilo, je postala histerična. Kazen žene je zapustil dr. Gross še tri otroke. Bil je zavarovan za $25,000. Mrs. Grayson (»pustila upanje. OLD ORCHARD, Me., 30. okt. Mrs: Frances Grayson je včeraj zvečer objavila, da se bo do danes* vrnil v Now York njen aeroplan "Dawn". Vsled tega bo preložen njen nameravani polet preko .Atlantika in v Kodanj do prihodnje spomladi, po Številnih poskusih ki pa so se vii izjalovili. RAZKRITJE SLOVITEGA , RAZISKOVALCA j Ruski raziskovalec profesor Kozlov je sgcrgyl, ' da straži jo budfetovski duhovni grob Džinki* kana. — Krsta počiva na kronah monarhov, katere je premagal. I LOXD<)\\ Anglija. .10. oktobra, i V mestu Karo Koto. skoro zasutem od p tka Gobi puščave, kakih šest sto milj zp. pa rt no od Pe-kinao. j«* našel proft-so«- Peter Kozlov. rusd raziskovalec }jrob Džinp-s Kana, največjega zavoje-valeji na >vetn. Grob je še vedno nedotaknjen iz zastražen od molči čili budističnih duhovnikov. 1 Čudesa slede zadnjega počivališča monarha, ki je zavojeval celo Azijo in večji dei Evrope, zvene kot najbolj di»*Ja romanca, ko pripoveduje profesor Kozlov o srebrni krsti velikesa Kana. ki po-eiva na osem in sedemdesetih kronah. kater? je iztrgal premaganim monarhom. j Rn^ki raziskovalec* je završil /e dosti dela po centralni Aziji, in njegovo poročilo je prišlo semkaj v taki oblnci kot qja je poslal ruski scvje+ski vladi. { Edinole duhovniki, ki so skozi sedem stoletij čuvali grob ter o-j hranili njene skrivnosti nedotaknjene. -o ostali v mestu. Vsakih |sedem ur je eden sedmih duhovnikov neprestano v službi. J Profesor Kozlov je baje prvi Evropejce, ki je videl te posvečene prostore, je pripovedoval naslednje : I — Postat« sem moral prijatelj mongolskih duhovnikov in njih načelnikov in se naučiti njih jezika. Konečno mi je eden povedal. da je grob velikega Kana skrbno ohranjen in da se nahaja v provinci Ordos. | — Eukr '.1 vsako leto. na 21. dan tretjega meseca se napote gotovi priviligirani Mongo'i in potomci Kana semkaj, da molijo in dopri-| naša jo žrtve v njegov spomin, a še ko sem se seznanil z osemnajstim direktnim potomcem Kana. Alaša-nom Dinžsris Kanom, h kateremu me je poslal njegov izobražen rn-?ki brat. -em mogel razkriti najbolj skrb.to čuvano tajnost Mongolov. — Alašan je nastopil* kot moj tovariš in vodnik pri podjetju. Kitajski zgolovinarji dinastije nam pripovedujejo, da je umrl Džingis Kan ^ Kara Koto leta 1227. da pa so njegovi smrt prikrili iz državnih razlogov. — Moj- preiskave in moje življenje v Mongoliji me je dovedlo do domneve, da so Mongoli pokopavali svoje vladarje v skrivnih PETA OBLETNICA FAŠIZMA Mussolini je pedal pregled ob peti obletnici svoje vlade. — Rekel je, da bodo železnice, akvedukti in druge naprave pričale o fašizmu. — Od svojih pristašev je zahteval disciplino. RIM, Italija, 30. otkobra. — V proklamaciji, na-slovljeni na narod ob priliki pete obletnice pohoda proti Rimu je podčrtal Mussolini prav posebno veli ko delo, katero je završil za Italijo fašistovski režim tekom zadnjega leta. Nove železnice, ceste, akvedukti, javna poslopja, reklamiranje zemlje in drugi načrti, ki so bili * izvedeni tekom zadnjih dvanajstih mesecev, pričajo po njegovem mnenju bolj zgovorno kot vsi govori. Na finančnem in političnem polju, — je rekel, --so bili dogodki petega leta fašistovskega režima povečana vrednost lire, najemninske postave in tako-zvani delavski carter. Obračal se je v svoji proklamaciji v glavnem na fašiste ter jih pozval, naj gledajo nato, da bo vse izvršeno tekom prihodnjega leta. Rekel je, da jih čakajo nove naloge, da pa jih mora fašistovski režim, ki ne pozna umikanja, rešiti. Njegova proklamacija je polna običajnih baharij in pretiravanj, naslovljenih na majhno kliko fašistov, ki dobro vedo zakaj so njegovi pristaši. RIM, Italija, 30. oktobra. — Predstavitev atleti-čne gibčnosti mlade Italije je bila edini zunanji znak pete obletnice fašistovskega pohoda proti Rimu, ki je strmoglavil vlado ter stavil Benita Mussolinija na čelo novega režima. Nikak narodni praznik ni bil proglašen, in telo-vadskim vajam je prisostvovalo običajno število gledalcev, dočim sta Rim in Italija delala kot ponavadi. Oficijelno praznovanje se bo vršilo v nedeljo. Nova storija o Valentinu PARIZ, Francija, .10. oktobra. Xeka ameriška kino-igralska, gnana od osebne ljubosumnosti, in neki filmski magna t, gnan od sovraštva. je najel zastrupljevalce. ki "»o usmrtili Rudolfa Valentina s tem. da so pomešali zmlet de-mant v nj »govo pijačo. Tako poroča list '.Midi". Soglasno s tem poročilom, je v___.1 budističnih samostanih. Povedli so nas v grobnico velikega Kana. ki leži pod labirintom hodnikov, iz-J rezanih v gorsko stran. To je prostorna (lv>rana, ki ima kakih 40 kvadratnih čevljev. Sarkofag je' napravljen iz rmeneg* lesa. Krsta počiva na eseminseden.desetih kro-j nah princcv in kanov, katere je premagal. V ozadju dvorane je skrinja, ki vsebuje vse njegovo orožje, vloženo z zlatom. Njegov meč je posut z rubini, smaragdi in safirji. V bližini se nahaja njegov slonokoščeni prestol, katerega je dobil v Indiii. J Valentino dotično igralko zavrnil (v neki vlogi, in istotako je čutila ta igralka, da jo njen profesionalni slows zatemnjen od njega, i V nekem nočnem klubu na Broad-wayu ni baje niti skušala prikriti svoje strasti in ljubosumnosti, ko ga je videla z neko drugo žensko. j Nato pa se je sklenila osvetiti j ter je "najela" filmskega magna-[ta.ki je imel trgovske razloge, da i sovraži Valentina, k?r baje sledenji ni hot-*1 delati za njegovo kom-panijo. Soglasno 7 "Midi'" sta dva privatna detektiva, mož in žena. sle-jdila ljubosumni ženski t»re^eii<.__houia Bcncdik, treasurer Place of buaiaeas of the corporation and addresses of abovt officer*. 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" __(Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holiday*. _ V,a celo leto velja list ea Ameriko Za Neto York si celo leto—$7.00 in Kanado __________________Za pol leta-------- ...........j Za pol leta______________....$3.06 Za inožtnutvo ta celo lito -$7.00 /•i četrt leta ............................$1.00 Za vol leta rfs.y] Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement, "(ilo s Soroda" izhaja vsaki dan ieveemii nedelj in pratnikot. Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj »6 blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnjo bivaJiiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.____ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.' Telephone i Cortlandt 2876. ' ŠTRAJK V COLORADO - . ^^ i Borka. ki so jo že ve? tednov zajedala v bistvene organe delavskega gibanja v Coloradi- jo tako značilna za ameriško delavsko gibanje v splošnem in za njegove prob-( lom«', da zasluži natančno pozornost slehernega proučevala problemov delavskega razreda v tej deželi. Zgodovina premogarjev v Coloradu je zgodovina sil nega boja. . j Pred dvajsetimi leti je Western Federation of Min < i<. niogoena in odločna organizacija, stoječa izven Ameriško Delavske Federacije, vojovala težak boj, da izpo-slnje ( prošoenje Mayer Haywooda in Pettibona iz krempljev Roekofellerjevih rovskih interesov po stavki, kateia ie bila izvojevana z brezprimerno trpkostjo na obeh straneh. l.eta 15)1:» jo imel nov konflikt med organiziranimi' dolavei ter Colorado Fuel & Iron Company za posledieo' državljansko vojno, ki so je končala z zloglasnim inasa-i kroni v Ludlowu. j Zgodba toga konflikta, ki je dosegel svoj višek z na I padoni miliee na šotorišče v Ludlowu, kjer so bivali iz- j vnaui premolar ji. jo šo vodno sveža v spoifiinu razredno1 zavedenega delavstva. Milica je sklonila po brezuspešnem guerilla rojevanju Ivi je trajalo tekom vso zime, uravnati zadevo takoj in enkrat za vselej z odprtim napadom na obupane delavce. Zavzela jo svoje pozicije na griču nad šotoriščem. odkoder lni jo lahko obvladala z orožjem. Kitka j« trajala ves dan ter se končala, ko §o miličar-ji zasedli taborišče in zažgali šotore, v katerih so zgorele žensko in otroci, ki so si poiskali pribežaliča v duplinah, katero so izkopali premogarji pod šotori. Vihar ogorčenja je razplamtri boreče se stavkarje do viška. Unija je izdala poziv na orožje, in sledila je serija bitka, v katerih so bila premogarska taborišča zavzeta z naskokom. j Nato pa jo dospela armada Združenih držav, in konec je bilo dobe nasilja. Ko so bili končno pomožni šerifi in premogarji po klicani pred sodišče, jo porota, katero je izbral šerif, vključevala dva pomožna šerifa, očeta nekega pomožnega šeri-1 fa, tajnika premogarskih delodajalcev, dva prejšnjega uslužbenca Colorado Fuel & Iron Company in pomožnega kasirja Trinidad National Bank. „ ! Ni treba omenjati, da pomožni šerifi niso bili obtožb ni, d očim je bilo 3G3 stavkarjev in njih pristašev obtoženih. Večina obtožb se je tikala umora. Izza tragedije v Ludlowu je bil položaj v Coloradi; v splošnem miren. Za premogarje v tej državi pa je bil to mir smrti. ! Roekefellerjevi Fuel & Iron /Company se je posrečilo popolnoma zdrobiti duha dotedaj agresivnih premolar jo v. Western Federation of Miners je stopila pod okrilje \. F. of Labor, in soglasno z zahtevami slednje, je izročila svoje pVemogarje U. M. W. organizaciji, a ohranila zase kopačo železne rudo, ki so bile hrbtišče prejšnje organizacije. Izginila je skupna akcija, ki je predstavljala silo W. F. of M. v tej državi, v kateri so sta bili produkcija premoga in železa pod nadvlado iste skupine delodajalcev. T. M. W . so izgubili ugled in Članstvu v državi, dokler ni bilo to, kar je ostalo, le še prazna luščina nekoč mogočne organizacije. Ni treba še posebej omenjati, da so Roekefellerjevi interesi do skrajnosti izkoriščali ta ugodni položaj. Koinpanijski unijonizem se je kombiniral s špijon-skim in banditskim sistemom, sličnim sistemu v West Virginiji, da se prepreči imijsko organizacijo ali kakoj drugo sredstvo uspešnega delavskega protesta. j GLAS NARODA, 31 OKT. 1927 S tem, da so zagotovili sprejem neke obvezne arbi-tracijske postave- so praktično izločili stavke po vsej dr-žavi. Delavci morajo vsak štrajk šest tednov naprej napo vedati. Ce v tem času ni mogoče vsiMfi delavskemu tajnika nikakih pogajanj, je stavka proglašena. Dejstvo, da imajo delodajalci šest tednov časa, tekom katerih lahko zberejo svoje sile, importirajo stavkokaze, določijo zadeve z oblastmi, si preskrbe pomožne šerife in vse druge postavne stvari, s katerimi jo mogoče zlomili Stavko, daje delodajalcu vse prilike v njegov prilog. I. W. AV. organizacija se jm ni brigala za te preclpi.sc ter je na svojo pest proglasila štrajk. Novice iz Slovenije. Zaadi nogometne žoge utonil v lavi. I JO. Oktobra je namenilo več k»a«jakih fantov, med njimi tudi lG-letni Milan Jakšc, stanujoč- v Rožni ulici št. G2. prebiti z nogometno igro. Za igralni prostor so i si izbrali 4 ravnik, ki leži ob seku Kokre in Save tik pred tovarniškimi objekti usnjarne Jean Pollak za Go/jaeevo pristavo. | -Med igr.i pa je eden izmed igralcev brcnil žogo, da je zletela čez grmovje v vodo. .laksetu se je zdelo žoge škoda in je st- kel proti reki, medtem ko so o>tali tovariši j čakali na travniku, da se vrne z žogo. Ker je obrežje precej zaraščeno z grmovjem in drevjem, niso mogli videti, kaj se je medtem »Takšetu zgodilo. Žoga je padla v vodo v snwri. kjer se .-tekata strogi Kokre in Save. Fant, ki je bil plavanja nevešč, je s.ekel suknjo in šel v vodo. Zabredel pa je v «lc-bočino, zaradi česar se je vrnil nazaj. Valovi so žogo medtem nosili naprej. Sodaj je Jakse hitro sle-kel še hlače in stekel nižje po bregu. da počaka žogo. Šel je zoj»et j v vodo in se bližal žogi. Ker je bil iz roko že prav blizu /ojre. ga je [to premotilo in niti ni zapazil, da |stopa v vedno večjo globino, dokler ni nenadoma izgubil tal. Nenadoma je izginil pod valovi ter ga ni bilo več videti na površju. Verjetno je tudi. da je fanta, ki je vroč in spelian od igre skočil v mrzle valove Save. prijel tudi l^rč. Tovarišem se je zdela Jakšeto-va odsotnost sumljiva ter so hiteli gledat na obrežje. Toda njega niso opazili več, pač pa so našli na obrežju njegovo obleko. .Takše s« je učil krojaštvo pri krojaču Ivanu Engelmanu in jc ravno pred kratkim prestal vajeniško dobo. Trupla kljub intenzivnemu iskanju niso našli. Požar v okolici Slovcnjgradca. V Vrheh pri Sluvenigradeu je Ite dni do tal pogorelo veliko hlevsko poslopje posestnika Tobačni-ka. Požar je izbruhni! okolo desetih ponoči irt kej je poslopje bilo zgrajeno na hribčku, je trajalo dalj časa, predno so prispele požarne brambe iz okolice. Škoda znaša približno 100.000 dinarjev. Kakor v je ugotovilo, je po ne- i previdnosti povzročil požar neki postopač, ki je prenočeval v hlevu. — Za mrtve so proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je n-vedlo postopanje, da se proglase za mrtve Janez Sedovšek. dninar (v Radegundi, Martin Volovšek. Žagar v Ročni in Anten Klun v Se- novem. Vsi so šli med svetovno vojno na noj no polje :u se niso vrnili. Slikar Ivan Franke umrl. V visoki starosti je l.i. oktobra umrl v Ljubljani slikar Ivan Franke, »-ojen l(i. maja 1841 v Dohju pri Poljanah na Gorenj-j skem. Pokojnik, ki je bil do zadnjega svež in dflavrn. je pričel slikati že na gimnaziji v Ljubljani. kjer sta ga posebej poučevala portretist Jožef K^govšek in de-korater Kurz von Goldenstein. Po maturi je bil najprej v .semenišču, potem pa je po neuspelem prvem poskusu prestal sprejemni izpit na dunajski akademiji ter se spo-polnjeval do leta 1873 v Benetkah. Bil je učenec profesorja Mol-mentija. ki ga je navajal k študiju renesančnih mojstrov. Že tu je pričel s svojimi tehničnimi slikarskimi poskusi, katerih do svoje smrti ni opustil, k Benetk je potoval na Kitajsko po nalogu neke ruske kneginje, kar je v literarni forui popis;;! pod psevdonimom Savec v romanu Postilion d'amour ("Ljubljanski Zvon" 1887). Po vrnitvi v domovino je Franke vstopil v profesorsko službo in je mnogo sliki*l za cerkve: bil je port ret ;st in krajinar. Mnogo let je bil konsenator umetnostnih spomenik >v in je popisal več starejših slovenskih zgradb. Mnogo rtj.'govih del se nahaja v Ljubljani v zasebni lasti, pa tudi po cerkvah v Škof j i Ijoki. Cerkljah. Rodmah, Ribn.ie" in drugje. Narodna galerija posed j je njegov lastni potret in nekaj njegovih najboljših krajin s Kitajskega. Pokojnega Franketa je v izvajanju slikarskega poklica močno ovirala profesorska služba, deloma pa tudi pečanjr z ribištvom. Ko je stopil 1. 1H08 v pokoj, se je pričel ponovno intei.Jvno baviti s slikarsko tehnik i in je naslikal mnogo podob. Udeleževal se je razstav v Jakopičevem paviljonu in še na letošnji sejmski razstavi je bil TTstopan s kolekeijo svojih del. i < Smrtna kosa — Po dolgotrajni bolezni je umrl v T-harjih r.ri Celju Ivan SušteriČ. ugleden posestnik in gostilničar. ki je bil zlasti znan celjskim Slovencem kot vrl narodnjak »e iz pred-ojne dobe in h kateremu si radi zahajali na izlete. — V eeljski javni bolnici sta nmrla Ivan Klanšek. delavec iz Roštanja ob Savi. v 25 letu starosti, in 24-btna Terezija Šešelj. posestnikov.! žena iz Straž pri Novi cerkvi. NAJDRAŽJI KONJ V AMERIKI je "Letan". žrebec arabske pasme, ki je bil svoječasno last Buffalo Billa. Vreden je $50,000. Na njem je fotografiran* kinematografska Igralka Ann Bork: . . LETALKA RUTH ELDER ki je po ovojem neuspešnem poskusu, da nr.deti Atlantic, pristala j na morju v btižiir Azorov. Iz !>ortugaNke je v acvem zrako-. plovu poletela v Pariz, kje»- je bila navduš i!<: pozdravljena. Jahalec zbclel na poti. ! MEXICO CITY. Mehika, 30. oktobra. — A. II. Schiffe'v. argentinski učitelj, ki je jahal iz liuenos Aires v New York, leži bolan v Puebli. Trpi na posledicah podnebja v tropičnin krajih na dolgi ježi iz argentinskega glavnega mes+-i. i I Jahajoč konja ' Maneha" ter spremljan od -svojega indijanskega vodnika. ;e dospel Stdiiffelv včeraj v Pu°blo in velika ljudska množica mu je sledila v občinsko J hišo ter mu priredila ovacije. Sehiffelv se je oglasU pri županu ter odšei r.».*o takoj v hotel. Nato je poklica zi.ravnika, ki ga je ta-: ko j posla! v posteljo. Kakorlntro bo okreval, bo Sehiffelv nadaljeval svojo pot ">" mehiško glavno c.'sto. ! Turška vlada je baje naročila v It::iiji dve boj-|iii ladji. ALI VESTE i da je m or J; skutna last in da nima nihče pravice do njega. Vsaka država i'im pa pravico nad mor-jerii v oddaljenosti treh milj od obali. Ta površina je znana kot o-brežna črta. toda države ponavadi kontrolirajo morje v oddaljenosti več milj od obali. Ali veste, da čas ne more uničiti in navada jzatreti neprekodjiv- kakovosti (Helmar, k-aljice izrednih cigaret? 'Seznanite «e s Helmar danes. I iNačrt novega nemšk:^a šolskega j zakona jt» nemški » r/avni •>*«! odklonil in sicer s :J7 i .. ti 31 glasovom. Nemška vlada >edaj predložila načrt ]>arlamentu. in ni izključeno, da tudi tu ne dobi večine. V tem slučaju t)i» parlament razpušeen in razpisane nove v< ':ve. i BBjBHBHjj^SBSS li rJ^^^H i ■■■■ODHB1I uKBCimreaB * irnotdwooo, m. v. predsednik Calles. I-- ŽELIM IZVEDETI naslov svoje-! ga brat i GAŠPERA FROL, večkrat se / laja '.a FRANKA, doma iz Jelšali. Istra. Prosim ee-• njene Vojake, če kdo kaj ve o ' njem. da mi poroča, ali naj se ! sam oglasi svojemu bratu. — John Frol, 1512 Pacific Ave., Taccma, Wash. | (2x 31 &1) _IZ UPRAVNISTVA: Dobili smo prvo pošiljate v — Velikih Blaznikovik Pratik. Cena s poštnino vrecl je 25 centov. Onim, ki so jih naročili, jih bomo te dni raz^ poslali. KAMPANJA za pridobivanje novih naročnikov je končana. Vsak naročnik, ki nam je poslal celoletno naročnino za novega nar~čnika, je bil upravičen do knjig, ko so predstavljale vrednost $3. Naročniki so šli z vso vnemo na delo ter se jim iskreno zahvaljujemo za njihov trud in požrtvovalnost. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1928 - IZIDE TE DNI-- Cena s poštnino vred 50 centov. Najprej ga bomo razposlali tistim, ki so ga že naročili. . , _ - - * _- / 9 "lini«' i.' p i j Peter Zgaga| , Današn ij i'asi so č olni časi. Ce bi prišel •"lovek, ki je pred dvaj-: setiiui l«-ti umrl. zopet mi >v«-t, hi ; ne Vedel ve,', pri rt-iu in na eem I ji'. In dariAanja mladina! Še nik-jdar ni bili tako neprisiljeno od-kritrsrčna, še nikdar lako imgtim-lia ill polna kapric. Ko zadnjič vpidiali Edisona. kakšen nasvet b\ <1 I današnji mladini, ie odkimat >. »lavo re-|j,-o,-: — Nobenega nasveta. Kajti ee bi dal "e tako dober nasvet, bi sp mliftliiir, ne ramah po njem. v K precej strogemu rčetu je pri-šla sedemnajstletna bel ter «ja zaupno vprašala: — Ali mi hoeeš pomagati, oče? Stvar s.e tiče neke ljubavne zadeve. Saj spominjaš tistega fanta, ki je bil pred par mesce i dvakrat pri nas? Ore je zakasljal in se pripravil na dolifo pridigo, lir tel je reči svo ji hčerki, da je se desti premlada ?.a ženitev. da mora najmanj par let počakati. Toda naenkrat je le vprašal: — No, k:> i je /. nji .11? — Pom."-raj mi. oe., — sa je za-prosila sr t/nili oči. — Ne moreni IJ.M več prenašati. Nič več mi ne ugaja. • r • (Vetu >e je razjasni! obraz. — Tor'j si se vseno i spametovala. dratja moja * .*>aj si res še premlada za ženitev. Kar piMi nič vmešavale". j Ta izja je poštena in zlata vredna. S.eer pa, če človek natančno pr°misR so volitve v Ni earagvi povsem privatna zadeva Nikaražanov. } Mi v Ameriki bi presneto čudno pogledali Nikaražane, če bi nam začeli svetovati, katerega predsednika naj izvolimo. ' ^ * ' Neki ameriški inženir je iznašel aeroplan, ki se dvigne z zemlje 'navpično v zrak. To je Izredno važna iznajdba. Treba je pa še iznajti tak aero-jt lan. ki v slučajn ka!*e nesreče, ne bo. padel iz zraka navpično na ze-'mljo. j " ' * * " j Ker se ne govori drugega kot o j vinu. prešanjn. pretakanju in pitju. sem se nehote spomnil karakteristične oznake nekega rojaka, ki je takole označil dobro vino: "Vinček je pa tak. da bi ga človek na šnaco privezi! ter gori in doli po prh* vlačit, da bi ga fie bilo nikdar konec". i'.' g* Bf-*'!_*■'" _ j _"> 1 ■ ■•■ WTafWB-gf GLAS NARODA, 31 OKT. 1027, "73T- KRATKA DNEVNA ZGODBA POGLED NA GLAVNO ULICO V MEXICO ČITY /\ margveritte: POMAGAJTE! v.v »t rani — delavec so ni mogel več premagovati. Sko.'il je za u-topljeneem v valove, da ga v zad- I nj"m hipu reši. — Jean, vrni se.... Vrni se!.... Jean.... je kričala na bregu obupa-I na žena. Kaj ti mar utopljence! Toda »Jean je plaval dalje in lioril t. valovi. Naenkrat se je za- 1 zdelo, da se drži na valovili le z največjo težavo. Izginil je ]>nd vodo in .se znova pokazal.... Kar je obupno zakričal: Pomagajte! Pomagajte!.... Potem je pomolil roke iz vode in zastokal: Jezus Kristus.... ter izginil po:l vodo. — Dajti drog. hitro drog! — je zaklical Nourv in prebledel ko zid. I)*beluhasta dama .s solnčnikam je naenkrat utihnila. Nepremično, kakor'iz kamna izklesana je opazovala grozen prizor na nasprotnem bregu. Videla je, kako je izginil nesrečni delavec v valovih, čula j» obupne klic«' njegove žene, stoječe sredi množice vašeanov: Jean. vrni se! Vrni S"! Valovi ("nIi gla.N ljubečega srca, toda njega, ki ga je uboga žena klicala, niso hoteli pustiti iz svoje-pa hladnega objema. Delavec se ni več pokazal i/, vode. Evgen in Xoury sta zaman preiskala z drogom tolmun, kjer je 11-tonil neisrečni mož. Pridružili so se jima še drugi čolni. Na enem je sklepala roke nesrečna žena in tar-nala vsa iz sebe: — Saj sem ga svarila, pa me ni hotel ubogati. Saj ni mogoče, saj ni res, da je moj dragi utonil! Ljudje božji, recite vendar, da ni re.s!.... Nourav je pognal čoln proti dami s solnčnikom, kijejstak nepremično na drugem bregu. Nihče je ni poznal. Hila je iz tujih krajev. Ko je Xoury ustavil čoln pred »jo, se je .spoštljivo odkril iu za-mrmral ve.s gin jen : — Ah, kolika nesreča, dve žrtvi namah. In ta nesrečni rodbin- ski oče. ki se je žrtvoval, da reši vašega.... Debeluhasta dama je v zadregi odgovorila: — Ah, saj ni utonil moj mož. niti moj .sorodnik, Bil je moj pes! In hitro je odšla, ne da bi poslušala, kako je nesr -čna žena pla-kala in kričala: — Njen pes! A moj nepozabni mož je žrtvoval svoje življenje za njenega psa! Iz vseh čolnov so s? začuli ogorčeni kliei. Vsi so preklinjali damo 7 utopljenim j>som in obžalovali smrt požrtvovalnega delavca. Beatrice Thyne, prijateljica angleške princese Mary, se je pred kratkim poročila z lordom Xunburnholme. Pri poroki so bili navzoči člani angleške kraljeve družine. r Skok blazneža iz drvečega vlaka. Z osebnim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 14. popoldne, se je vozil tudi transport duševno bolnih. Avstrijske obhsti sa namreč pozvale jtig. upravo, naj pošljejo spremstvo po duševno bolne, ki se nahajajo v velikem zdravilišču Feldhofu pri Gradcu, pa so jug. državljani. Odšln je "fkaj paznikov in pa^r.ie. ki so v posebnem oddelku č i val i več moških in ženskih bolnikov. Med umobolnimi je bil tudi 35-letni Fran Štahel, ki je bil že prej v zavodu na Studencu, pa se mu je posrečilo, da je ob ugodni priliki ušel; ujeli so ga šele avstrijski obmejni stražniki ob prestopu meje. Oddan je bil na*o v Feldhof. Stražniku, ki je med vožnjo čuval stalila, je bilo naročeno posebno strogo nadzorovanje. Kmalu, ko je vlak zapustil litijsko postajo, je želel Š*ahel na stranišče. Paznik ga je povedel do vrat, a naenkrat je onasni bllaznik s silo za-klopil vra4a ki o zeta >11 se zaklenil. V trenotku nato se je že spenjal skozi straniščno okno. Bilo je to na ovinku, preden zapelje vlak na most čez Savo, pri gradu Ponovi-1 če. Stražnik je sicer skušal skozi bližnje okno zadržati umobolneža. a ga ni mogel ustaviti; sunek, ki ga je povzročil ovinek, je iztrgal Stalila iz rok čuvaja in nesrečnika je vrglo z vlaka. Čuvaj in v bližini stoječi potniki so videli, kako se je fitehel prevesil, r.idaljni prizor pa jim je zakril ovinek. Mesto da bi čuvaj takoj potegnil zasilno zavoro, je javil dogodek službujočemu želez-neškemu uradniku v Kresnicah. Ostale bolnike so odvedli v zavod na Studenca; p izginulem Štalu, ki je opasen in nasilen tip blazneža, pa so obvestili žandar-merijo. Chamberlain, angleški, zunanji minister je bil te dni star 64 let. tekom revolucije, katero je nasil no zatrl snlanji pr? !:>: ^nik Calles. Kako so fašisti požgali Narodni dom v Trstu. nila kakor ne bi vedela za t;i po-kolj. toda tržaški f;i.šij j.- sklenil, (hi se maščuje za le žrtve; meščanstvo m- j<* pozvalo, da zapre («1 naslednjega dne \x> trgovine in prid- na trg Fnita Vel ki tnr v -vrbo spominske svfčanrM i. Ca-i bili se nekoliko m-varni za nas. — Nasprotnikom je sicer nedo.<.:aja!o poguma, toda ker bili močnejši po številu in >rd>tvih. na> I»i l»i-'i mogli 7. u>p«*honi ovirati. Ven lar pa j<* bilo naslednjega dne niello / nami. Veliki trg. odprt na morje, se j - dobe.M'ino napolnil in množica je poslušala naše besede * pobožno zbranostjo. Tedaj >e j«- do-i go lilo, ko sem govoril jaz. tla ni" J je nekdo opozoril, da je v razdalji! nekoliko korakov, p d oboki mestne palače neki Slovan zab «del en ira' naših. ( Xnjne.-ramnejsa laž. k;:k<»:-je dokazala preiskava: poroTO —^ Stvar se mi je /dela tako goro-ta>-na. da s m govoril dalje, ne da bi bila množiva kaj izvedela o stvari.' Ivo pa mi je takoj nato krik za mojim hrbtom (govoril je z ved j lijaka pred motjio palačo; prip. j poroč.) potrdil, da je bil oni zlo-čin v re>niei storjen, sem iztrgal iz rok nek'ga mladega fašista na | rodno zastavo, ki jo je držal nad '. vodnjakom, in s ni planil naprej,' za men >j pa kakih sto oboroženih ' čet ase v. Cilj? Nagon na- je v teku ® gnal proti hotelu "Balkan", liilo je to masivno zajetno poslopje. J strahovitega oku>a. bolj vojašnične kot hotelske vnanjosti. V primeri z nizkimi vojašničnimi poslopji na ^ Oberdankovem trgu je izgledalo kakor Velikan poln izdajstva in groženj. Ko prva skupina fašistov š* ni prišla pod hotel, jih je pozdravila salva iz pušk in bombe ter je padel poročnik CVciana (tisti. ki je bil ranjen na Velikem trgu! prip. poroč.) in so bili prvi ranjenci (V Narodnem domu so bile v zas'bnih stanovanjih same nske. v hotelu pa tujci, ki so prišli isti dan iz Amerike in jih je potem bogve koliko zgorelo. Razpo-čila se j- ena sama petarda, v znamenju na>koka vržena i/, tretjega nadstropja ravnateljstva državnih železnic, in streljala je "guardia regia*. policija, toda n» iz Narodnega doma. temveč proti Xarodnem domu ter je bilo par ljudi ranjen h od njenih krogel, ki so odletavale od kamnitega zidovja Xarodnega doma. Poročnika Casciana pa so že Velikeg trga odpeljali v bolnico — Poroč.) Morali smo pričeti s pravim obleganjem, dočim so nekateri naši skušali z improviziranimi ovni razbiti dobro utrjena vrata in okna. (Vsi spodnji prostori Xarodnega doma so bili že vse popoldne prazni. Trata so bila zaklenjena in roloji pri kavarni in restavraciji so bili spuščeni in zaklenjeni. Tako jc bilo vse "utrjeno" — Poroč.) Po približno eni uri so za plapolali plameni in v kratkem je bilo mrko poslopje goreča grmada, kj^r se jc uničila zaseda in grožnja. In mesto je pohajalo mimo pogorišča z lahkim sreem in se j<» oddahnilo, kakor da bi mu bila odstranjena mora." Res, brezmejne nesramnosti je treba, da se more nuditi javnosti nekaj takega. In tako podlo, tako protestnem boju proti narinjenju' množica je poslušala naše besede s krivične meje deset k i lom t rov o I p J>ožn o zbranostjo. Tedaj >e je d o- kreta in sem sklenil, tla preidemo k direkfni oboroženi poulični akciji. In pričel je naskok. Vuii,j "Balkana". Tržaški fašji je dotlej d lova! v okviru zakonov, je podpiral reški ake jo in načeloval vsem julijskemu prebivalstvu v njegovem protestnem boju proti narinjenju krivične meje deset kilom trov o I mest a. 24. maja leta 1!)2() je izpreme-nil taktiko iu sklenil praznovati obletnico vojne a še tem bolj ker j bi komunsti, to se pravi Slovani, ne bi pripustili t "ga praznovanja Ob tej priliki smo ustanovili prv > tajno akcijsko četo"pod poveljstvom kapitana Benvenutija. Vstopi'i smo v gledališče "Poli-teama Ros-. nistov. Spominjanje vojne je izzvalo staro navdušenje, pojavil* so se trobojnice, zapele so se zojiet patri jotične pesmi, ginjenost se j<' polastila duhov in ob zaključku zborovanja se je sklenil pohod po mestu v sprevodu. Ob obokli Clii-czze kjer se pričanja široka ulica Cesare Battisti, so komunisti in republikanci zaprli sprevodu pot. prišlo je do prvih strelov, akcijska četa si je prekrčila pot. sprevod se je spet sestavil na Verdijevemu trgu in je povečan po drug"m ljudstvu krenil na Korzo in odto.l na Veliki trg, kjer se je razšel ob str-menju in navdušenju množice. Od tistega časa je bilo zakletje zlomljeno in mesto je spoznalo, da je vstala neka nova sila v odpor pro ti sovražnikom Italije. Največja ne-varnost, ki je vstala pred voditelji tržaškega fašizma, je bilo zadržanje Slovanov. Izkoriščajoč splošni razpad, ki ga je vpovzročila soei-jalkomunistična propaganda, ) in popolne pomanjkanje vsakega tir; javnega ugleda in oblasti so _dru- I gorodci, v polnem skladu s smerni-, cami in navodili iz Ljubljane delo-j vali popolnoma odkrito na to da vrnejo Ttalijan«. v morje (!?. Fašij je z izredno hitrico in srečno drznostjo, ki jo je podžigala vnema pričetega velikega plemenitega boja. odredil stražno .službo na meji. uporabljajoč nekoliko maloštevilnih železničarjev in junaških častnikov tihih naših somišljenikov* Tako so prišli v našo posest dragoceni podatki o delovanju in pripravljanju slovanskega vstanka v vsej Krajini (sama laž in izmišljotine!): treba je bilo takojšnjega protiudarea. Zvečer 12. julija nam je v nai brlog v ulici Pozzo Bianco, sredi starega mesta, prispela vest da so na nabrežju v Splitu Jugosloveni razmesarili poveljnika Gullija in motorista Ros&ija. Vlada se ni zga- V Trstu, 10. okt. Išla je te dni revija "La Cerar-cliia" v posebni izdaji, ki se v celoti ha vi z vj>rašanji našega l'ri-morja. Ker je ravnatelj te revije >am ministrski ]>re.lsevo osebno odgovornostjo in je tako kar največjega pomena ne samo /a i-italijansko. temvee tudi za vso inozemsko javnost. Po osebno odgovornostjo gospoda Mussolinija je v tej izredni številki njegrve )>olitičiie revije izšel tudi spis "Fišizem v Julijski Krajini" (II fascimo nella Venezia Ghflia")* i/>]io,l peresa bivšega voditelja tržaškega fašizma, sedanjega podpredsednika rimske poslanske zbornice in tajnika fašističnega "velikega sveta", Francesea Giunte. Giunta pripoveduje v tem spis.t kako se je v Trstu v letu 11*20. porodil fašizem v času. Jp je komunizem kar najnevarneje začel izpod kopavati avtoriteto držav in je "slovanski živelj tako .dvigal glavo da se je moglo misliti, da je bi la zaman vojna za odrešenje.... X° sme se pozabiti politika mirovnih pogodb, pohlep plut okra tskih obla sti in težnje za Reko in celo po Trstu. Zmanjšanje italijanske moči na Jadranu ni bil samo namen novega jugoslovanskega nacijonalizma. temveč tudi interes drugih narodov : vzhodna meja bi šla preko Senožeč in že se je fantaziralo o Trstu kot svobodn"m mestu a ob popolnem pomanjkanju vsakega načela državne avtoritete se ni bilo čuditi, da so Slovani, ki so imeli premoč v tržaškem soeijalističnem delavskem domu (?!) peli znano pc sem "naša domovina sega od Soče do Vardarja" (?!■) O tem položaju sem se takoj poučil žč prve dni. ko sem prevzel vodstvo fašističnega po- takoj potegnil zasilno zavoro, je,temveč tudi interes drugih naro- javil dogodek službujočemu želez-jdov. y?hodna meja bi šla preko Se- neškemu uradniku v Kresnieah. uožeč in že se je fantaziralo o Trstu Ostale bolnike so odvedli v za- kot svobodnem mestu a ob poprd- <»»ri I •% • i »i angleški,zunanji minister je bil'sem se takoj poučil žč prve dni. ko te dni star 64 let. j sem prevzel vodstvo fašističnega po- ne bi pripustili tega praznovanja Ob tej priliki smo ustanovili prv .|Stvar se mi tajno akcijsko četo1 pod poveljstvom ,la- c,a s"ni -ovoril ,!i,li kapitana Benvenutija. ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KEEN CENA • poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za ucence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt 8tr*et New York, N. T. Poslovno posredovanje. Naša banka si je zadala nalogo, da pomaga rojakom vzdrževati poslovne zveze z domovino. Kdor ima v starem kraja sorodnike, pride včasih ne-pričakovano v položaj, da jim mora nujno denar poslati. Drugi zopet je napravil kupčijo, morda zaaral kako posestve, ali prevzel domačijo, nakar mora izplačati denar v najkrajšem času. Hiter prenos denarja je pa ▼ slučajih potreben tudi onim, ki imajo vlogo v starokrajskih zavodih ali onim, ki hočejo vnovčiti zapuščine in posojila. Denarna nakazila tja so za razne potrebe, prenosi od tam izvirajo iz raznih poslov. V vsakem slučaju mora izvršiti banka nalog tako kot je potrebno in za stranko naj. bolj koristno. To pa zamore storiti le banka, ki ima tako razširjene zveze, toliko denarnega prometa in tako dolgo izkušnjo kot ima vse to FRANK 8AKSEB STATE BANK. Ako ste qaša stranka, ste ae o tem že prepričali, sicer nam pa dajte ob prvi priliki priložnost,'da Vam v Vašo lastno korist dokažemo vrednost našega bančnega poslovanja. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. T. previjanju slovanskega vstanka v ]>oslfipje ?ore<-.a grmada, kj.r se jc Zadnjih dvajsetih let se je brez števila vrst cigaret pojavilo in izginilo. Toda naklonjenost n a pram HELMAR j e v e cl n a. —-HELMAR je zvesta svojim prijateljem, oni so pa zvesti HELMAR. Tisočeri moški začno kaditi HELMAR vsak dan. Enkrat boste tudi vi začeii kaditi HELMAR. — Danes r r. bo ta dan. Francoska letalca Costes in Le Brix sta kot prva letalca preletela južni Atlantik in sicer 3200 km v 21 iu pol urah. peklen-ko laie — jiodpredsedni!; Italijanske poslanske zbornice! Toda eno resnico pa je le zopet in zopet povedal: da je bil on tisti, ki je požgral naš Narodni dom! In ni ik konec vseh dni! " ' ''' _§_______ 7> drugega brega reke sem z ičul obupne kliee. Neka debelnhaMa dama v lahko rjavi obl -ki in z oclini sohičnikom je begala oij vodi sem in tja in kričala na v;j moč. — Utonil bo.... Na pomoč.... utonil bo.... pomagajte! Na bregu ob tem časti ni bih nikogar. Prebivalci bližnjih hij .vi bas obedovali. Slednjič so se za»"v!a odpirati okna, pokazali so se rad j-vedni obrazi, neki delavec je hitel na v.so moč k reki, za njim pa njegova žena. Vrtnar Nonrv je hitro skočil v čoln in si zasenčil oči z roko, da hi bolje videl. Debeluhasta dama s solnčnikom je se bolj tulila : — 1'tonil bo.... No pomoč.... utonil bo.... pomagajte! — Bog se ga usmili.... je vzdih-nil vrtnar, ne da hi se ganil v svojem č-jlnn. Dva koraka o:l nj<'ga je opazoval dramo delavec, ki je na ves glas kričal: — Ali, vidim njegovo glovo. njegove črne la.se. Drži rte! Le pogum ! In ne da bi se zmenil za svojo ženo, ki se ga je krčevito oklfpala, je slekel suknjič in telovnik ter ponavljal vrtnarjeve besede: — Tako! Bog se ga usmili! Krik debeluhaste dame na drugem bregu je bil pretresljiv. Iz njenega glasu je odmeval nepopisen obup. Oi) strmem bregu j« va lila reka peneče »e valove. Nourvjeva rodbina je vstala od mize, otroci so prihiteli k reki in ^ 7-i>odbnjali vrtnarja .s kliei: Hitro! Evgen! Hitro! Delavec j<» .skoril v svoj čoln in zagodrnjal: — Umakni se Evgen! Hitro! > Toda delavčeva žena je vsa obupana kričala: — Držite mojega moža. Saj se mn lahko pripeti■ nesreča! Kdor sili v ogenj, .se opeče. Kaj nam mar ona kričeča baba! Saj je niti ne poznamo! Xoury je slednjič od vezal čoln,. skočil vanj, pograbil vesla in veslal na vso moč k dami s solnčnikom. ki je od kričanja že ohripla in .stala v tragični pozi na bregu. Delavec je stal spredaj na čolnu in se pripravljal skočiti v votlo. Na j roki je imel tetovirano sidro. — Ah, nesrečnež! — je zakričal vrtnar. — Črna glava utopljenca j je pravkar izginila jkxI vodo. Veslajte bolj v levo, tja, kjer je vrti-n»c! Strbunk.... Voda je brizgnila na RAD BI IZVEDEL kje se nahaja JOHN BRANZEL. Pred 7. leti sva se videla pri njegovem bratu Jacobu v Braddock, Pa. Slišal sem, da se nahaja nekje v Wisconsin ali West Virginia, tudi sem dišal da je umrl. Prosim torej cenjene čitatclje tega lista, ali pa če čita ta oglas, da se mi ,iavi, kajti poročati mu imam več važnih zadev iz Amerike. John Knafelc, 103 Beaver Road, Ambridge, Pa. (2s 31&1) GLAS NARODA, 31. ORT. 1927 r>1 'Nadaljevanje.) Grof Liebenau je položil svojo roko na ramo Lotarja. Bil je vi-sk, suh gospod, velikansko plešo ter polno brado, ki je iztekala v ('ve ostrini. Govoril je z Lot ar jem na živijalno-zaupen na«"in, doeim je njegova žena, rojena prineesinja X. sedela nedaleč od Jij«ga na stolu '.er sprejemala komplimente. Tudi Lotar je moral iti k njej ter ji reči par laskavosti. Bila je tako popustljiva, da mu je podala roko v poljub ter ga oblikovala s par prijaznimi besedami. Lotar pa ni bil niti vreden tega odlikovanja, kajti skušal se je tako kmalu kot le mogoče umakniti, pod to*nl« ono pretvezo. Posrečilo se mu je. Toda takoj ga je zopet zalotila njegova mati. — Lotar. prosim te. pečaj se toliko, kot le mogoče s konteso Liebenau. Skušaj jo najprej podrobnejše spoznati. Ona je zelo odlična. s;mpatična mlada dama. Lotar se je nasmehnil. — Mama, — o okusili se ni mogoče prepirati. — Razventega so njeni stariši zelo vplivni na dvoru. Lahko ii mnogo koristijo. On se je ponosno vzravnal. — .laz ne potrebujem nikake protekeije. — Ti moraš le spoznati, da je kontesa Liebenau najbolj odlična mlada dama v našem krogu. Njegove o f- i so se za iskrile. — Ce bi bila le nekoliko lepša, bi ji prav ne ne škodovalo. — Odlične čednosti odvagajo popolnoma zunanjo lepoto. On se je nasmejal. — Tega ne morem reči s svojega stališča. Ti pa nr proslavljaš mlado damo kot da me hočeš poročiti ž njo. — To bi billa moje iskrena želja, Lotar. Ves zmeden se je ozrl vanjo. On naj bi se noročil s te prekljo brez1 duše? — Ne, — hvala, — ni po mojem okusu. — je rekel hitro in robato. | — Lotar, — ne pozabi ime, katero nosiš, obvezuje ... Njegovo čelo se je pordečilo. — Moje ime me nikakor ne obvezuje, da bi vzel to skrajno ne-simpatieno konteso. Zaenkrat nočemo niti misliti o tem, mama, — se ti ni treba truditi. — Ti imaš že sedemidvajset let. Lotar. — Kljub temu pa se mi prav nič ne mudi. Na vsak način pa ni tukaj niti prostor, niti čas, da bi razpravljala o tem. — Ti se mi izogibaš. Na srečo je pristopil baron Iiazelvert. — Grofica. — ta valček je moj. Odvedel jo je v vrste plesalcev. Lotar ie zrl nekaj časa. zatopljen v misli, za svojo materjo. Nato pa se vzdramil. Dolžnost ga .;» klicala k mladim damam, ki niso imele še nikakeodične Soltenau ga je predramil iz misli. — Gospod grof, — ravno ste mi dali skrajno primeren odgovor, — mu je nagajala plesalka. Ozrl se je presenčen vanjo. — Ali ste me napačno razumeli, gospiea? — je -vprašal, v zadregi. — Ne, vi me sploh niste poslušali. — Prosim iz česa sklepate to? Ona se je še vedno smejala. — Vprašala sem vas. če greste radi v Rim in nato ste mi odgovorili: — Popolnoma sem vašega mnenja, gospodična. Tla so preveč gladka. Temu se je moral smejati tudi Lotar. — Ne preostaja mi torej ničesar drugega kot ponižno prositi vas odpuščanja, ker nisem bil dovolj pozoren. Podvržen sem brezpogojno vsaki kazni. Mlada dama je zrla smeje v njegov smešno skesani obraz. — Kazen vam je odpuščena. Hočem se poslužiti milosti mesto pravice. — Gospodična. — vaša dobrota me dela za večno vašim dolžnikom. .laz sam si ne morem odpustiti, da sem mogel svoje ®isli le /a trenutek odvrniti v družbi tako ljubeznjive mlade dame. Prešerno se je ozrla vanj. — Hočem se poslužhi ugodne prilike ter si izprosil od vas odpuščanja za neki star greh. s Presenečen se je ozrl vanjo. ' — Star greh? " ' Prikimala je. — V resnici je že zastaran. Ali se morete še spomniti, da ste predf leti, ko ste tekom počitnic obiskali mojega brata ter stdeli ž njimi v naši lopi. dobili precej obilo mrzlo kopel? — Seveda, bil sem do kože premočen ter sem se moral odpeljati domo/ v obleki vašega brata. Nikdo ni mogel pojasniti, kdo naju jo polil tako obilno z vodo. Napravila je tragičen obraz. — To sem bila jaz. 1 " " > On se je zasmejal. — Vi, gospodična? Kako je bilo to mogoče? — Naša nova vrtna brizgalka je bila cilj mojih želja. V neopaznem trenutku sem se je polastila. Uspeli je bil naravnost presenetljiv. Hitro sem zbežala, ko sem čula vas in Hansa ogorčeno zabičati. Ta krik me je se dolgo zasledoval v sanjah. Zaprla pa sem j svoje črno dejanje v svoje srce ter ga nisem razodela. Hans mi je dal zaušnico. Tako, sedaj sva se pobotala. Lotar se je smejal. — Res in v polni meri. Ce hočete v prihodnjem letu poskusiti! novo vrtno brizgalko, sem vam na razpolago. Napravila je dostojanstven obraz. — Gospod grof, — vzvišena sem nad take mladostne neumnost L odkar sem se v tem poletju zaročila. — Za^čažo zaroko sem pred par tedni izvedel v Berlinu, kjer sem se sestal s Hansom. \ (Dalja prihodnji*.) KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York, N.Y. Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .............. Kako te postane državljan Z. D. JSS Kako se postaae ameriški državljan .13 Knjiga o dostojnem vedenja .... JO Ljabavna in anobilna pisma......50 Nemsko-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik Ijobavnih pisen J0 Nauk • čebelarstvu .............73 Najboljša slov. Kuharica, 668 str. 5.— Nafie gobe. s slikami. Navodila za si»oznavanje užitnih in strupenih Sob ...........................L40 Nasveti za bišo in dom; trdo vez. L— broSirano ....................«5 Nemščina brez učite!* — 1. del ......................M 2. del ......................J30 Ojačen beton ...................56 Perut uinarstvo ................. 1*3 Prva čitanka, vez..............75 Pravila za oliko ................J5 Psihične motnje na alkahitlsfcl podlagi ......................75 Praktični računar ................75 Parni kotel, pouk za rabo par« ....1.00 Ročni spisornik trgovskih, voščil- nih in tjubavnih pisem..........63 Računar v kronski in dinarski veljavi .......................75 Spolna nevarnost .............. .35 Srbska začetnica...............40 Sadno vino .....................30 Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina, obsega. 432 strani ..........1.50 Slov. italijanski in itaTJansfco slov. slovar .....................JI Spretna kuharica; trdo rezana ..1.45 broširana ...................L2t Sveto Pismo stare In nove zaveze, lepo trdo vezana ............3.00 Veliki vsevedei ..................80 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S., Mellk 1. zvezek.....................45 2. zvezek. 1. in 2. snopIC .....70 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez.......... 1.80 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .....................35 Angelj sužnjev, braziljska povest JS5 Andersonove pripovedke, trdo vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez. ....1.— Agitator (Kersnik) broš........80 Anorej Boter ...................50 Beneška vedeževalka .............35 Retgrajski biser ................JS Beli mecesen ................... .40 Brez zarje, trdo ves. JO Belo noči (Dostojevski) trdo ves. .75 Balkansko-Turika vojska ........M Balkanska vojska, s slikami ____JS5 Božja pot na Šmarno goro....... JS0 Božja pot na Bledu ............JSt Barska vojaka ...................40 Bilke (Marija Kmetova) ........J25 Beatin dnevnik.................60 Božja kazen .....................35 Boj in »aga, povest............ .30 Can«r—zbornik, trdo vezan.. .1.20 Cankarjti zbornik, broš.......1.00 Cvetke ...........................25 Ciganova osveta .................35 j Čas je zlato .................... .30 Cvetina Borograjska ............J50 Četrtek, t. v.....................JO Čebelice, 4 zv. skupaj ..........JH) Črtice iz iivljenja na kmetih.....33 Drobiž, slabi car in razne povesti — spisal Mllčinski ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .....................60 Doli z orožjem ...................50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) .......................60 Devica Orleanska ...............50 Dnevni boj .................... JO, Dedek je pravil; Marinka in ilkra- teljčki .......................40 Elizabeta.........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .451 Fran Baron Trenk ...............35 j Filozofska zgodba ................60; P " Diavelo .....................50 Gostilna v stari Ljubljani ..... 75 Gfr-Jovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............15 Gruda umira, trda vez...........1.20 Gusarji ..........................90 Grška Mjlologija................1.00 Hči papeža ................... 100 Hektorjev meč .................75 Bed vika .........................35 Helena (Kmetova) ........* .40 Humoreske, Groteske in Satiro, vezano ......................JO broširano ................... .00 Iz tajnosti prirode ............ .50 h dobe punta in bojev ........JO x modernega sveta, trt1 o vez.......1.40 Igračke, trdo ves. ..............1J0 broSirano ...................J0 Jagaje ......................... JO lernač Zmagovat, Med plazovi.... J0 lutri (Strug) trd. v..............75 InrčUevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 sveskov. lepo vezanih .................10,.— ri^ broš. i4§ L zvezek: Dr. Zober — Tuj—i1 trdo vernic ................LSI broSirano ...................75 loam Mlaerja. povesti iz Španskega življenja ................... J0 teko sem ar jaz likal. (AleSovec) I. zvezek ........ .00 Kako mm se jaz likal (AlenoveiM II. zveaek ........ JO beat a. povest Is mlaljo- aov v Koreji ..............JO im Wo m, ..............M broSirano .................. J0 Iriiev pol, trdo «mi ..........L— Krvna osveta ..................Ji »^um^hoot sAcaafl spfri .......... JO i- sv. POsmi__Odo In rfrgijn — Sonet je — Romance, balade In legende — Tolmač t Levstik) ...10 2. zv. Otročje igro v pesencab — Različne iwezije — ZabavlJIco in puSice — Jeza na Parnas — t Ljudski Glaa — KraljedvorsU i rokopis — Tolmač (JLevstik).. .70 15. zv. Slika Levstika in njegovo kritike in polemike.............70 LjuMjanske dike. —Hišni lastnik. Trgovec, Kupcijski stražnik, U-ratlnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarca. Duhovnik. itd.....................00 j Mali ljudje. Vsebuje d. povesti — Trdo vezano ...............1.00 j Klalo življenje ...................05 ; Marijna otroka, povest la Kavkai- kib rura .......................35 Maron .krščanski deček is Libanona.............................55 Mlada mornarja .............. .30 Mimo življenja, trda vez. ......1.00 broširano .................. JO Mladih zanikerneiov lastni iivo- topiš .........................75 Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25 Mrtvi Gostot ..................J5 Materina irtev ..................60 Musolino .........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ...........................30 .Malenkosti (Ivan Albrecht) .......35 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovensko mladino .............25 Notarjev nos, humoreska ........35 Narod ki izmira..................40 Naša vas, 1. del. 14 povesti......JO Nato vas, II. del 9 povesti......JO Nova Erotika, trd. vez............70 Naša leta. trd. vez................80 broširano ....................00 Na Indijskih otokih..............JO Napoleon prvi ....................75 Nekaj iz rusko zgodovine.........35 1 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino.. .40 Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih. (Alešovec) ............ .00 Na Preriji ......................JO Naseljenci ......................JO Na krvavih poljanah. Trpljenje In straliote z bojnih pohodov bivSe- ca slovenskega polka ........1J0 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Prva ljubezen .65 Pater Kajetan ..................1.00 Pravica kladiva ................ .10 !Pabirki iz Roža (Albrecht) ......J5 iParHkj zlatar ...................35 I Pegam Lambergar, sreča v nesreči j in druge povesti ................70 ; Prihajat, povest .................00 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- I kovnjačev na Kranjskem ......JO j Poslednji Mehikanec ............JO ■ Povest o sedmih obešenih .......70 Pravljice IL Majar ...............30 Povesti, Berač s stopnjlc pri it. Boku ........................J5 I Po strani klobuk, trdo ves.......JO | Požiralce ........................25 j Praprečanove zgodbe .............25 • atria, povesti iz irske junaftke dobe JO Predtržani. Prešern in drugi svetniki v gramofonu .............JS3 Pri godbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 Ptlee selivke, trda vez ...........Ti Pikova dama (Puškin) ..........JO , Pred nevihto ....................J5 I Pravljice in pripovedke (KoSutnlk) L zvezek ....................00 2. svesek ...................40 Podobe iz sanj. (Cankar) broi. ..L— Poznava Boga...................JO Pirhi ...........................JO Povodenj ........................JO Prafiki judek .................... .25 Prisega Huronakega glavarja .... JO Prvič med Indijanei ............JO Preganjanje indijanskih oUsjonar- jev ........................... JO Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— Rabiji, trda vez .................75 Roman treh sre ................ 1J0 | Rdeča megla ...................75 • Robinzon........................ ,60 ; Revolucija na Portugalskem .....J0 Rinaldo Rinaldini .............. JO j Romantične duie (Cankar) ......JO j Razkrinkani Habsburiani.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- iana .........................1J0 Rdeča Iti bela vrtnica, povest .... JO Skrivnost najdenke ............ JO Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneiki invalid ................J5 Skozi širno Indijo ..............JO Sanjska knjiga, mala............JO Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska.........1J0 Spake, humoreske, trda ves. ......J0 Strahote vojne ..................J0 Strup iz Judeje..................J75 Spomin znanega potovalen........U0 Stritarjeva Anthologija, trda vez .. J0 Stritarjeva Anthologija, broS. .. JO Sista Šesto, povest is Abrncev____JO Sil medvedjega lovca. Potopisni roman ............................ Sv. Genovefa....................J5 Sveta Notbnrga.................. JS Sredoaiawi, trd. ves. ............JO broi. .......................J0 Spisje, male povseti ............J5 Sveti večer J0 SHAKESPEARE?A OftUl: Maihbet, trde vol .............. J0 broSirano.....................70 Sen fifMot ooti >91 SPLOŠNA KN1ŽNCA: ŠL L (Ivan Albrecht) RnajCMI grada, izvirna povest, 104 str^ brofitrtao .....................JS št. 3. ( Ivan Boamaa) Tmhmsnt, ljudska drama ▼ 4 dej, broi, 10G strani ....................JS St. 4. (Cvetko GoUr) Poletao klasje, labraae posml, 184 str, broSirano ......................J0 St. s. (Kraa MHWwbi) Oagpod MMs iofcm In sbfm *s-ftaa, veeelomodre trtice L. 72 strani, Mkno ..............M i. ' ' . !'• ' * 4 t'vtanie.parniko* Shipping Nf t. novembra: Cont»- Hcmmo, NaiK>U, Genoa 2. novembri; Brensuria Cherbours 3. novembra : fTeaident Harding. Cherbourg, Bremen. Colombo, I'aJmero, Napoli. Urnna Veendam, H'julogii« »ur .Mrr, Rotterdam I 5. novembra: Muench?n. Chrrltourr. | Volendam. Be Grass«-. Mj\r«- < • norazr. dni par-) nlk) 10. novembra: I Albert, Ballin, Cherbourg. Ham [ burg * Roma. Napoli, Hen .a 13 novembra: i Kerlin, Cherbourg. Er. men I-eviathan, I'lierlKiurg f Homeric. Cherbourg 16. novembra: ' Aquitania Cherbourg ) 17. novembra: New York. Cherbourg. Tlamburi; Stuttgart, Cherbourg. Bremen llremen. Cherbourg, Kremen Bremen, Che: bourg, Bri-mfn > 19. novembra: ; lie d^ France, Ha\-re • Rotterdam. Bovtbigne sur Mer. Rot-' terdam ' President Roosevelt, Cherbourg, I Bremen } Olympic Cherbourg j 23. novembra: Monte Biacamono .Napoli, Henna Columbux. r-herhourg. l!r«m«*n » Berengaria, Cherbourg ' Št. T. Andersonove pripovedke. ' Za 6K.vensko mladtno prlreillla 1 Ctva. 111 str., broš. ...........35 J St. 8. Akt St. 113 ...............70 » St. 9. (Univ. i>rof. dr. Franc " Web^r.) Problemi sodobne filozo- 1 fije, .147 strani, bros.............70 i St. 1U. (Ivan Albreht). Andrej * Ternoue. relijefna karikatur« ls • minulosti, 55 str., bro*. ........ J5 1 St. 11. (Pavel Golia) Peterikove poslednje sanje, božična i«vi'«t 1 v 4. Slikati. 84 str., broS. ...... J5 1 St. 12. (Fran Jillfinskl) Mogočni '1 prstan, naro duše v virab, povest, prerel Mir- I ko Pretnar, 80 str.............JO j Št. 10. (Gerbart Hauptmani Po- ) topljeni zvon, dram. bajka v pe- II tih dejanjih, posloreDil Anton I l untek, 124 str., broš.........J»0 > Št. 20. (Jul. Z*>jer> Gompari in | Komurasaki, japonski roman, iz > češiue prevel dr. Fran Bra- 1 i ^ dae, 154 str., broš. .............45 i Št. 23. (Sophokles)Antigone, žalna i l igra. poslov C. Golar, 60 str., ) I broširano...................... J0 \ Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji i: dnevi Pompejev, I. del, 355 str.. I broft. ..........................80 i Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,.... II IL del .......................80 i j Št 20. (L. Andrejev) Črne ma - i ske, poslov. Josip Vidmar. 82 et„ 11 broš............................35 i Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-sienost in problemi skrbstva za I brezposelne, 80 str., bro8. ......35 I Št. 29. Tarzan sin opiee ...».....90 I Št 31. Roka roko ..............35 I Št 32. Živeti ...................25 I Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Voj- > na z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš. ..........JO 1 .--:»!. < K saver Meiko) Listki, 144 strani ...................«5 ! St. 37. Domalo iivaU ..........JO Št. 38. Tarzan in svet ..........1—I ; Št 39. La Boheme ............1— 1 Št. 40. Magda ..... ...........40 j 1 Št 47. Misterlj 4n*e ............1— Št 48. Tarzanovo živali .........90 1 St 49. Tarzanov sin ............901 1 Št. 50. Slika De Graje ........1.301 Št. 51. Slov. balade In romance .80 St. 52. Sanin ..................1.50 1 Št Rt V meteta ..............1 — 1 Št. 56. To in onkraj Sot le ...... M St 57. Tarzanova mladost .....90 Št 58. Glad (Hamsun) ........ .90 1 Št. fit. (Golar) Bratje In «*tre.. .7J 1 Št 62. Idijot, I. del. (Dostojevski >.90 St. 63. Idijot, n. del ...i.......90 Št. 04. Idijot, III. del ..........JO Štev. 65. Idijot, IV. del ........901 Vsi 4 deli rinnmJ............3.35 Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra______ .45 i Tiso* in ena no*, trdo vez........90 Tik sa fronto ...................70 TatW. Bevk. trd. ves:.............75 Tri povesti grofa Tolstoja........JH) Turki pred Dunajem .............00 Tri tadUatulM povesti...........JO Trenutki odflka .................40 Treskova lirika .................35 Velika pratika Vodnikove družbe za leto 1927 ..................40 V gorskem zakotja ...............35 V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... JO 2. del ......................JO Veliki inkvlsitor ................L— Vera (Waldova), broS. ..........J35 Višnjeva repatlea (Levstik), vez. L— Vrtnar, (Babindratb Ta gore), " trdo vezano ..................75 broSirano ...................JO Vojska m Balboa«, s sUkaaii .... X Volk spelt or* ik In drvse povesti. 1-— Valetin VoMka isbrani spisi .... JO Vodnik svojem naroda..........JS5 Cnusel nnti .....................CO Cadnje dnevi nesrečnega kralja .. M Za biub—, povest ..............J3Z fifcb kase&a vojska ...........75 laAds paido, trdo ves. ........JBS Tadaji pravda, broi. ............39 tmmi fs Bmb9 »79 Za am«l ^.^Y/^'.'.'.'.Y.Y M o SEST DNI PREKO OCEANA najbolj ugodna pot za nih Barnikih: - 16. dec. KaJlcraJSa pot po ž-U-nlrl. Vsakdo le r po^bnl knblnl z vsemi modernimi udobnost! - Pijana .n »lavna fran-| coska kuhinja. Izr-dno nizke cen« 1 Zajamdlte ai prostor za vožnlo novega velikana lie de France, — 19. novembra Vprašajte kater^fak :i ;*...Maž, tri dejanla.......70 Me rta. Semenj v RIchmondu. A • dejanja ...................... Starinarica. Veseloigra v 1. dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .bO Tončkove sanje na Miklavžev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .....................60 K. L". R. drama v 3 dejanjih 9 predigro. (Capek t, vez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ljetnik earevine, veseloigra v 2 dejanjih .......................30 Veronika Deseniška. trda vez ....1.50 Za križ In svobodo. Igrokaz v 5. dejanjih ...................... .33 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......60 5. zv. Po 12 Iriih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Ne- ia. Sanje.......................60 9. snopič. Na Betlehemskem polja, nah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, fasica kave............ .30 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni t« ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York Amerika, povsod dobro, doma najbolje .....................35 Angelj sužnjev, braziljska povest JZ5, . D . .... Andersonove pripovedke, trdo vez. .75(Albrecht) Agitator (Kersnik) trdo ves. ..., Jtš Božj« pot na Bledu ............j Borska vojska .................. .401 SUSil'. 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.1 Knbičnm račnnica, — po meteraki , „„. ,„ _„ „ meri ?5 ; Bilke (Marija Kmetova) Katekizem, vezan .................50 JS51 Elizabeta.........................35 ^Z ^lZlT^^ Fabijola ali eerkev v KaUkombah .45 -' " V Fran Baron Trenk ...............tt; Ro«nant.«ie duS* (C*nkmr) atria. povesti iz irske junaSke dobe 38 | broSirano .33 .35 .35 .33 .65 .50 .30 .ro .30 ro Predtržani. Prešern In drugi svet- i št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji M niki v gramofonu .............; dnevi Pompejev, I. del, 355 str.. Pri godbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 broS. ..........................80 r««l .-i- Ti.nn.sir ... - KM Pt,e< trda vex ...........75 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,.... Caul^rjvv zbornik, bros.......1.00 pfko^ dama (PuSkin) ..........J30 ^ .80 IGRE St. 29. Tarzan sin opiee M J!ati- (Meško), tri dejania.......70 tana .........................LH •25 r, Slav. balade In romance .80 Lj u d s k i oder: Sanin ..................1.50 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj ...... V rnatdUi ..............1.— 5. zv. Po 12 leiih, 4 dejanja...... man ..........................JO ^ povesti grofa Tolstoja........JH) Sv. Genovefa....................JS Torki pred Donita .............00 Sveta Notbnrfa.................. II SredMimd, trd. vez. ............M broi. .......................40 Spis je, male povseti ............JI Sveti veter Jf PRAV VSAKDO — ] kdor kaj išče; kdor j kaj ponuja; kdor kaj i kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo j priznava, da imajo I čudovit uspeh — MALI OGLASI l v "G I a « N a r o d a ' j -_ ,kj ..j. >. <___ I UKRADENI NAKIT ■ BOMAN IZ ŽIVLJEHJA. V " 'i Za Olao Naroda priredi] O. P. ' MOLITVENIM: P®^® ptp^hs ....*......••.....L" Marija Varhiaja: v platno vezaao .............JO v flno platno ..............L00 v celolojd vezano............L20 v usnje vezano..............L50 v fino usnje vezano ........L70 Rajski glasovi: v platno vezano ............1.00 v fino platno vezano ........1.10 v usnje vezano ............1J0 v flno usnje vezano ........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano ............JO v uenje vezano ..............1.65 . v fino nsnje vezano ........1J0 Sveta Ura (i debelimi črkami): , r v platno vezano ............JO v fino platno vezano.....t. .1.50 v fino usnje vez.............1.00 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............L50 v fino usnje vezano ..........1.80 Kvišku srca mala: v fino usnje vez. ............1.20 Oče naš, slonokost bela ..........1.30 Oče naš, slonokost rjava.........1.20 PRi Jezusn: v celolojd vez.......1.30 pozlačeno ...................1.50 fino usnje vez. ..............1.00 Angleški molitvenikl: (Za mladino) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano ...,J0 Child's Prayerbook: v bfclo kost vezano..........Lil Key of Heaven: I v usnje vezano...............70 Key of Heaven: i v najfinejše usnje vezano 1.20 i (Za odrasle.) I Key of Heaven: I v fino usnje vezano .........1.50 Catbolie Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano .........1,40 POUČNE KNJIGE: Angleško slovenska berilo ......3.00 (Dr. Kern) Amerika in Amerikanel (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši .........10 Angleško-slov. in slov. angl. slovar .M Abecednik .......................30 Boj nalezljivim boleznim .........75 Dva sestavljena plesa: četvorkd in beseda spisano in narisano .......................35 j Cerkniško jezero ................1.40 j Domači živinozdravnik ..........L25 i Domači zdravnik po Knaipa broširano ...................1.25 I Gospodinjstvo ...................L—1 Jugoslavija, Melik 1. zrezek.....1J0 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 ! Knbičnm račnnica, — po meteraki meri .......................75 | Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika ........ .30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano ................1.00 i -i Kako se potuje v stari kraj in nanj v Ameriko. Kdor jO namenjen potovati v \ •fail kraj, Je potrebno, da Jo poa- I •en o potnih liatlfa, prtljagi in dr«- ^ glh stvareh. Vsled nate dolgoletno ' laknSnJe Vam ml aamoremo dati najbolJSa pojasnila In priporočamo vodao le prvovrstne braopamlka. Tudi nedržavijanl aamerejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti ai morajo dovolfenjt all permit la Waahlngtona. bodisi aa eno leto ali 0 meaecer in n mora delati pro-Snjo vsaj en meeee pred odpotova. ' nJem ta to naravnoat v Waahtaf ' kep komisarja. blatom odredbo, ki je stopila f veljavo SL julija. UM aa nikemr k rtč m poBJo permit po poitl, a» f pake; mora iti Iskati vsak poaOoo -osebno, bodisi v aajblitnjl nsttlal MU urad ali pa ca dobi v New Yo-. Jti pred od potovanjem, kakor ksda r prošnji zaprosi. Kdor potaje vsa brca dovoljenja, potnjs as svoja Kako dobiti troje* h itiregi Kčrtjt. Kdor AMI dsMtl socodalkS al . avojoe la itaKfB kraja, naj mm prsi (die aa pojasnila. Is JvgoOta-vije bo prlpoMfefrih v tem leta Wf0 fctseljOMev. toda polovlea to kva-to Js določena sa aaaerl&s drtav-ljane, kt Me dobiti sem la otroka odlS. doSLMatapasa , AmertOM diavtjaal pa Mmuf 1 4oMtJ mi lene ia otroka do ML te- u bfoa da M Mil Itatl v kvoto. pa. 1 trsoao pa }• ddatl ptsiajs v WaSk- ^ IMiul^fmmmU ^ I FRANK SAKSEK 1 jvjvkč**L - — w 2*. novembri: 1 'fUbchUnJ. Cherbourg. Hamburg 2t. novembra. ran*. Havre Duillio, N:<|K>li. (i.nna M.ijf.Mti., Cherbourg lt>ud*tr lIoul»;:ie »ur Mrr, Rot- t eni j m 30. novembra: Mauritania. Chrrbo'urg l"r» »ident 1 laril::!«-. Cherbourg, Bre-mfN '6. decembr.: I'.iru«. Havre — BOŽT^.VI IZLET. Parni k i '^IjiIm j^jo p.nr.ft; potniki «e vkr< a jo