PRIMORSKI DNEVNIK iPjtaina plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 129 (8222) TRST, četrtek, 1. junija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik partizanski DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. LEONE JE VČERAJ NADALJEVAL POSVETOVANJA 0 VLADI CK KPI o nujnosti naporov za demokratični preokret Demokristjanski parlamentarci so predlagali Andreottija za kandidata za sestavo vlade - Možnost obnovitve levega centra? val 31. — Predsednik republike Leone je danes nadalje-Jt Posvetovanja za sestavo nove vlade in je dopoldne spre-r bivša predsednika vlad Rumorja in Colomba, zvečer pa J:01*, ko se je vrnil iz Bonna Nobeden od njih ni hotel no-^arjeni ničesar izjaviti. u izvršna odbora parlamentarnih skupin KD, poslanske zbor-J* in senata, sta danes sklenila, da bodo njih predstavniki "Salagali predsedniku republike za kandidata za sestavo nove J®*® sedanjega predsednika Andreottija. Sklep je bil _ forma!■ soglasen, vendar se je nekaj časa govorilo, da levica zah-Predhodno sklicanje izvršnega odbora stranke. ? °oitno je torej, da bo Leone . Ponedeljek poveril mandat ^čreottiju. Ostaja pa odprto S^nje, če bo to samo poiz [5lovalni ali če bo že pravi jp^dat. V tej zvezi se govori o težnosti obnovitve levega cen-■ ha osnovi včerajšnje izjave predsednika republike ki je govoril o nujno-,*®vega centra, češ da ne vidi Jjfnega drugega izhoda iz aane krize. V tej zvezi je da-č?. član direkcije PSI Vitto-izjavil da, predstavlja vče-isaje stališče Saragata odgo-in pomemben prispevek. ^ ^ hitro in konstruktivno re-, vladna kriza. Vittorelli je na- da je po tej poti mož-j? ječanje s PSI, izven nje pa “0 kriza zaostrila. J^hes popoldne je predsednik S*blike Leone priredil ob oblet-Ustanovitve republike sprejem v ‘u3e predstavnike, katerega se Udeležilo 77 veleposlanikov in 24 pooblaščenih predstavnikov. Leone je danes podpisal dekret, s katerim je sprejel ostavko ministra za državne udeležbe Piccoli-ja, ki je bil izvoljen v poslan-demokristjanske skupine v poslanski zbornici. Z istim dekretom Leone pooblašča predsednika vlade Andreottija, da bo začasno vodil tudi to ministrstvo Centralni komite KPI je končal z deli in so po sestanku objavili resolucijo, ki se nanaša na uvodno poročilo Vatte. Resolucija v prvem poglavju obravnava proces mednarodnega pomirjanja v zvezi z zadnjimi moskovskimi sporazumi. V resoluciji je rečeno, da se s temi sporazumi hodi po poti mirnega sožitja, za katero so se italijanski komunisti borili dolga leta. Italija mora izkoristiti nove možnosti tega procesa, nadoknaditi zamujeno in avtonomno ter aktivno prispevati k mednarodnemu pomirje-nju tudi v korist svojega gospodarstva in v obrambo lastnih nacio- ""■"l... ATENTAT Nfl CESTI MED SOVOPNJflMI IN ZAGRAJEM Trije karabinjerji mrtvi pri eksploziji fiata ^ftanec je obvestil orožnike, naj nemudoma prihitijo do Njenega fiata 500 goriške registracije • Dva civilista ranjena [||L zaVfflila predlog „ GORICA, 31. šču, naj nemudoma prihitijo v Pe- Q fedCrdCiji SilNHkatOV livadi eksplozije avtomobila so t,,lw kier 86 le neka’ nr,Det °’ bije karabinjerji mrtvi in en Soh ranien' T° * nalnih interesov. Zaradi tega se je treba truditi za čimprejšnje sklicanje evropske konference o varnosti in je treba priznati Nemško demokratično republiko. Italija mora prispevati, da se konča barbarski pokol vietnamskega ljudstva, da se prenehajo ameriška bombardiranja in obnovijo pariška pogajanja. CK KPI je mnenja, da je treba rešiti številna resna vprašanja italijanskega in socialnega razvoja. Zaradi tega bi bil izredno škodljiv vsak poskus, da bi se reševala sedanja vladna kriza s prehodnimi začasnimi, alf dentrističnimi rešitvami, ki bi bile politično nemogoče in ki bi še zaostrile vse težave in ki bi bile nevarne za italijansko demokracijo. Tudi ponavljanje že propadlih vlad ne more rešiti odprtih vprašanj. Italija takoj potrebuje novo usmeritev zunanje, gospodarske in notranje politike. V na novo izvoljenem parlamentu obstajajo sile za to novo pot, saj je edina učinkovita perspektiva v demokratičnem preobkretu, ki naj temelji na treh velikih zgodovinskih ljudskih gibanjih: komunističnem, socialističnem in katoliškem. Zato se je treba boriti, da bi KD spremenila svojo politiko in zato bodo komunisti izvedli vse pobude v smeri enotnega boja. Poročilo na to govori o sklepnih centralnega komiteja PSIUP, da skliče izredni kongres, ki naj sklene vključitev članov v KPI. CK KPI pravi, da gre za pomembno odločitev važne politične sile, ki je v zadnjih letih vodila pogumno avtonomno bitko ter da gre za prispevek, ki utrjuje in razvija enotnost delavskega gibanja. Centralni komite je danes tudi razpravljal na osnovi poročila tajnika Berlinguerja o notranji strukturi direkcije političnega urada in tajništva in izvolil odgovorne za razne sekcije in za tisk. MAŠČEVANJE ZA IZRAELSKI NAPAD NA PREUSMERJENO LETALO DRUŽBE »SABENA* Trije japonski teroristi ubili 25 ljudi na mednarodnem letališča v Tel Aviva Atentatorji so bili člani Ljudske fronte za osvoboditev Palestine Na letalo za Tel Aviv so se vkrcali v Rimu - Tragična veriga atentatov Pogled na čakalnico telavivskega letališča po pokolu, ki so ga napravili trije japonski teroristi TEL AVIV, 31. — Včeraj pozno zvečer je na mednarodnem letališču v Tel Avivu prišlo do krvavega atentata, ki je zahteval 22 smrtnih žrtev in 72 ranjenih. Protagonisti atentata so bili trije japonski državljani, ki so se vključili v palestinsko revolucionarno gibanje »Ljudska fronta za osvoboditev Palestine*. Po dokaj zmedenih pričevanjih očividcev in izjavah uslužbencev letališča, je bilo mogoče obnoviti dogodke na letališču. Japonci so prispeli na letališče v Lod ob 22.30 (po izraelskem času) z letalom družbe »Air-France*. ki je letelo na progi Pariz -Rim - Tel Aviv - Tokio. Izstopili so z ostalimi potniki in so mimo počakali dokler niso dobili kovčkov. Ko je prispela prtljaga, so bliskovito odprli kovčke, sestavili zložljive brzostrelke vrste alasnikov sovjetske izdelave in začeli streljati proti prisotnim. Prve žrtve so bili potniki francoskega letala, ki so prileteli v Izrael skupaj s tremi teroristi. Nato so se mladeniči pognali iz čakalnice in začeli streljati proti množici, ki je čakala na potnike. Eden izmed treh je celo stekel na pristajalno stezo in je izpraznil svoj saržer proti letalu izraelske družbe »El-Al*, ki je ravnokar pristalo in letalu švedske družbe, ki se je pripravljalo za odlet. Ko ni imel več nabojev, je terorist odvrgel orožje in skušal zbežati. Eden izmed uslužbencev letališča je stekel za njim in ga ujel. obračun ^''•■(Knega kriminalnega dejanja, uj*0 ga neznanci Izvedli snoči, 23.30 pri vasi Petulje, med in Zagrajeni. Zaradi Hj#e Ure ne razpolagamo s točni-w Podatki. Nekaj pred omenjeno K. neznanec telefoniral karanjem za hitre posege v Gradi- >ANES L ? JL~J K+S šču, naj nemudoma prihitijo v Petulje, kjer se je nekaj pripetilo. Dodal je še, da bodo videli na cesti ustavljen fiat 500 goriške registracije in naglo položil slušalko telefona na vilice. Avtomobilska karabinjerska patrulja se je v nekaj minutah pripeljala z giulio do označenega kraja. Trije karabinjerji so izstopili iz avtomobila in sc peš podali proti ustavljenemu fiatu. Tragedija se je pripetila v trenutku, ko je eden od karabinjerjev prijel za ročico na vratih in jih odprl. Avto je tedaj eksplodiral, vsi trije karabinjerji, ki so stali ob njem, pa so bili pri priči mrtvi. Pri tem je bil težje ranjen tudi en oficir. tuj--« japonski teroristi so vče-lL>adll množico potnikov na pivskem letališču z brzostrel-ta ročnimi bombami. Aten-^ ta Zaktaval 25 smrtnih žrtev in Wni?*enccv- Atentatorji, ki so priti^ 1 Palestinski organizaciji Ljud-Ue ‘r°nta za osvoboditev Palcsti-se vkrcali na letalo fran-ijJlj družbe Air France v Rimu. iit^, sPopadom sta dva atentatorja VčT’ trettega Pa 80 uje1'-tf, raj je komisar dr. D’Alessau-Vo ^adno sporočil, da bodo pr-%)«■ Ve v pokrajinsko kmečko i{| i^so blagajno 29. junija. Voll-%j «s.a v Trstu in na Opčinah, h vni ta so seznami, v katerih ^»Mauih 629 volilnih upravičencev. tC°nov obisk v Teheranu je po-41),1 v znamenju številnih bomb-'lij a,entatov. Teroristi so posta-Hm “tatatni naboj pri mavzoleju fltj taega šaha Reze, pol ure nrc-4* Je Nixon imel položiti venec tov Mavzolej. Pri enem od atenla-•ijj* bil ranjen tudi general Ha-. Ptice, ameriški svetovalec 4t*i>( nskcm letalstvu. Pri tem dekli 't sta bili ena ženska In p‘lca ubiti. ►aj °olsku v Iranu je Nixon vče-Mtf ^Ptadne prispel v Varšuvo, (v8® ga zelo toplo sprejeli. 4» k Kf*I je zaključil zasedanje, \ iJtafem je podčrtal nujnost no-tt^talljanske politike na osnovi na desno, ki pomeni so-lijL ®nJe treh tradicionalnih ila-^Ini! LMsklh sil: komunistov, k, Joštov in katoličanov. Obširno "C^unlsti razpravljali o med-Položaju in o procesu tth-^tanja ter o vlogi Italije v bJJ^oju. rls‘.innski parlamentarci so DfpJI sklenili, da bodo ponovno jbjjtagoli Andreottija za mamlu-sestavo vlade, katere zna-Pa w vedno meglene, Prihaja do zanimivega po-4(jj*®Ja med socialisti in sociaJ-4L taati na osnovi zahteve |M> '{(ta,* levega centra. Leone te 4». nadalieval posvetovanja. l4k||Svin jutri jih bo prekinil ter ricil v soboto In nedeljo. : .....................................................iminiiiiiiimiiuniii... AMERIŠKI PREDSEDNIK PRISPEL NA POLJSKO Včerajšnji Nixonov obisk v Teheranu v znamenju številnih bombnih atentatov Poljaki so izredno prijazno sprejeli Nixona ■ Prvi pogovor ameriškega predsednika z glavnim tajnikom poljske KP - Podpisana konzularna konvencija med ZDA in Poljsko TRST, 31. — Vsedržavni tajnik UIL Ravecca, predstavnik socialdemokratske struje, je danes govoril na zasedanju generalnega sveta Delavske zbornice — UIL tržaške pokrajine. Ravecca je zavrnil predlog generalnega sveta CISL in izvršnega odbora CGIL o federaciji vseh treh sindikalnih organizacij. Dejal je, da so takšne predloge zavrnili že v preteklosti ter da bi federacija omejila organizacijsko neodvisnost UIL ter da je v nasprotju s sklepi zadnjega zasedanja centralnega komiteja UIL. Ravecca je ponovil predlog o stalnih posvetovanjih, kjer naj pridejo do izraza različna stališča. TEHERAN, 31. — Nixonov obisk v Teheranu se je odvijal v znamenju terorističnih atentatov. Pol ure preden je Nixon položil venec na mavzulej pok. šaha Reze, očeta sedanjega šaha, je 30 metrov od spomenika ekspodiral dinamitni naboj. K sreči ni povzročil človeških žrtev. Med preteklo nočjo in danes so bili v Teheranu in okolici izvedeni še številni drugi atentati. Peklenski stroj je eksplodiral na ulici, potem ko je nanj zavozil avtomobil ameriškega generala Ha-rolda Priča, vojaškega svetnika pri iranskem letalstvu. General in njegov šofer sta bila ranjena. Eksplo- zija je ubila eno žensko in ranila čeno, da se tako Nixon kot iran-deklico, ki je bila za njo, katera ski šah strinjata, da je mir v Perje nato urada v bolnišnici. V Tehe- zijskem zalivu velike važnosti za ranu je bil izveden atentat tudi na ameriški informacijski center. Bomba je močno poškodovala prostore. Vsega skupaj je bilo med Nixono-vim obiskob v Teheranu devet atentatov. Zaradi atentata je Nixon položil venec na mavzolej pokojnega šaha s tričetrt urno zamudo, potem ko je policija preiskala vso okolico, da bi ne bila postavljena še kaka bomba. Po pogovorih med Nixonom in iranskim šahom je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem je re- ....................................................................................................... SKLEP PETNAJSTIH ZUNANJIH MINISTROV Danski časnikar o Titovi osebnosti Vtisi iz razgovora s Titom objavljeni v danskem časniku «Politiken» (Od našega dopisnika) I odgovoril, da v to ne verjame. BEOGRAD, 31. — Danski Ust | »Vietnamci so trdni ljudje,* je dodal »Politiken* je objavil vtise iz razgovora, ki ga je znani danski publicist Gonnar Nissen imel s predsednikom Titom. Nissen je dober poznavalec Jugoslavije, avtor knjige z naslovom »Tito — proletar, partizan, predsednik*, ki je izšla v Kopen-hagnu 24. maja letos. Iz razgovora, v katerem so prikazani Titovi biografski podatki, spomini na revolucionarno pot na jugoslovansko notranjo politiko, avtor navaja nekatere značilnosti. Tito, pravi Nissen, nima slabe besede za človeka, a na svoje prijatelje in sodelavce, ki niso več živi, se spominja z največjo nostalgijo. Med njimi posebno omenja Borisa Kidriča in Ivo - Lola Ribarja. Nissen pravi, da je Tito glavni ustvarjalec notranje in zunanje politike, da dela vse kar more, da bi ta politika dobila čim širšo podporo in da se bi oblikovala po željah ljudstva. Na vprašanje Nissena, ali pi jugoslovanska zunanja politika prav tako pragmatična kakor je idealistična, je Tito odgovoru, da je p-edvsem načelna in navedel kot primer, da je Jugoslavija svoj čas priznala Nemško demokratično republiko, čeprav je zaradi tega občutila posledice Halsteinove doktrine. «Komaj občutimo, da nekaj ni v redu, mi takoj popravimo,* navaja Nissen Titove besede. »Naša zunanja politika je revolucionarna*, je poudaril Tito. Na vprašanje, ali je možno, da se bodo velike sile sporazumele o Vietnamu, je Tito predsednik Tito. «Poglejte samo kako se Američani trudijo z vsemi silami, a ne morejo zmagati.* Ko je govoril o perspektivah balkanskega sodelovanja, je Tito dejal, da niso slabe in da bo Jugoslavija s svoje strani dala dober primer. Ko omenja notranji razvoj Jugoslavije, danski publicist pravi, da je Tito zavzet z ustvarjanjem družbenega mehanizma, ki bi zagotovil odločilni delež delavcev v oblasti. Po Titovi oceni ima tehnokracija velike apetite, ki pa bodo preprečeni, hkrati pa obstaja tudi vprašanje bogatitve na tuj račun. Zveza komunistov je dolžna, da te stvari prepreči, a delavski razred ima, po besedah Tita, zadosti moči za to. Nissen omenja tudi Titovo vlogo pri razbijanju nacionalističnih sU in pripominja, da se je v delu svetovnega tiska mnogo govorilo o tem, da je Tito baje izgubU na popularnosti. Izgubil je, pripominja Nissen, toda samo med nacionalisti, katerih število ni veliko Na Nissena so napravile globok vtis lastnosti jugoslovanskega predsednika Tita, posebno njegov neverjeten spomin, energija, kakršne nimajo mnogi mlajši ljudje. V potrdilo tega navaja, da se je Tito z bivšimi hrvaškimi voditelji razgo-varjal celih dvajset ur. Nissen pravi, da je največje delo jugoslovanskega predsednika to, da je zagotovil nacionalno enotnost Jugoslavije B. It. NATO ZA SKLICANJE EVROPSKE KONFERENCE Ločili so konferenco o varnosti in pogajanja o razorožitvi v Evropi BONN, 31. — Danes se je zaključil ministrski svet NATO, ki je sklenil, da bo pripravljalna konferenca na ravni veleposlanikov za sklicanje evropske konference o varnosti še letos v Helsinkih. Niso določili točnega datuma, vendar pa je kasneje generalni tajnik NATO Luns povedal, da bo verjetno septembra ali oktobra. Pred tem, ali istočasno, pa je treba pričeti s poizvedovalnimi sestanki na več stranski osnovi o pogajanjih za dvostransko uravnovešeno zmanjševanje oboroženih sil obeh blokov v Evropi. Iz uradnega poročila je razvidno, da je prevladalo ameriško mnenje, da na konferenci o evropski varnosti ne bodo razpravljali tudi o razorožitvi, vendar pa so v zaključnem uradnem poročilu podčrtali tesno povezavo med obema vprašanjema. NATO sedaj pričakuje odgovor varšavskega pakta, ki bo po vsej verjetnosti pozitiven. Na seji prezidiuma vrhovnega sovjeta Ratificirana pogodba z Zahodno Nemčijo MOSKVA, 31. — Prezidium vrhovnega sovjeta je včeraj soglasno odobril pogodbo, ki jo je Sovjetska zveza podpisala 12. avgusta leta 1970 z Zahodno Nemčijo. Kot je znano, je zahodnonemški parla- ment to pogodbo nedavno odobril in je povzročila precejšnjo politično polemiko v Bonnu. Vsi govorniki na zasedanju prezidiuma so izrazili zadovoljstvo, da je prišlo končno do ratifikacije pogodbe. Kot poroča časopisna agencija «TASS» je predsednik prezidiuma Podgorni pred glasovanjem poudaril, da vstop v veljavo te pogodbe, kakor tudi pogodbe med Zahodno Nemčijo in Poljsko, bo odprl vrata še drugim političnim in diplomatskim pobudam. Omenil je, da je sedaj na vrsti vprašanje sprejema v OZN Vzhodne in Zahodne Nemčije, da so Jane po bude za normalizacijo odnosov med obema nemškima državama na osnovi načel mednarodnega prava in da se pripravljajo za dosego podobnega sporazuma med Češkoslovaško in Zahodno Nemčijo. Predsednik Podgorni je nadalje dejal, da bo ratifikacija sporazuma še pospešila odnose med Zahodno Nemčijo in socialističnimi državami ter ustvarila pogoje za še večje medsebojno zaupanje. V svojem govoru je Podgorni podčrtal zlasti tisti del pogodbe, ki govori o sedanji in bodoči nedotakljivosti meja vseh evropskih držav, vključno meje na Odri — Nisi s Poljsko in meje med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Predsednik vrhovnega sovjeta je poudaril, da od sedaj naprej ne bo v Evropi v.eč nobene države, ki bi postavila v dvom nedotakljivost meja v Evropi. vse obrežne države. Obe državi menita, da so za mir in varnost v Perzijskem zalivu odgovorne vse države, Perzija pa poudarja, da si bo za to prevzela vso odgovornost. Poleg tega, pojasnjuje poročilo, sta šah in ameriški predsednik govorila o položaju na Bliž njem vzhodu, na Indijski podcelini po spopadu med Indijo in Pakistanom, o iranskem gospodarstvu, o mednarodnem tihotapstvu z mamili in o ameriški vojaški pomoči Iranu. V dveh pogovorih, ki sta jih imela Nixon in šah, so obravnavali tudi ostala mednarodna vprašanja, hkrati pa je Nixon obvestil šaha o svojih obiskih na Kitajskem in v Sovjetski zvezi. Po končanem obisku v Teheranji je Nixon prispel popoldne v Varšavo na enodnevni uradni obisk. Na letališču ga je sprejel poljski predsednik Jablonski s predsednikom vlade Jaroszevviczem in drugimi vladnimi funkcionarji. Poljaki so izredno prisrčno sprejeli a-meriškega predsednika. Še pred prihodom Nixona se je zbrala na letališču in vzdolž ulic, po katerih se je Nixon pozneje peljal, velika množica ljudi. Poljska televizija je neposredno prenašala slovesen sprejem ameriškega predsednika na letališču. Mnogo ljudi se je zbralo tudi na Trgu Zwycdestwa, kjer je Nbcon položil venec na grob neznanega vojaka. Ob sprejemu ameriškega predsednika na letališču .je poljski predsednik med drugim dejal, da upa, da se bosta obe strani med tem obiskom iskreno in stvarno pogovorili o mednarodnih vprašanjih in o zadevah, ki se tičejo ibeh držav. V odgovoru je Nixon poudaril, da je prihod na Poljsko zanj »izredno važen dogodek*. Spomnil se je na svoj obisk na Poljskem leta 1959, ko je bil podpredsednik ZDA in pripomnil, da je to prvikrat v zgodovini obeh držav, da ameriški predsednik obišče Poljsko. Z letališča je ameriški gost v spremstvu poljskih voditeljev obiskal z avtomobilom nekatere varšavske predele, nakar je imel prvi pogovor na sedežu parlamenta z glavnim tajnikom komunistične partije Edvardom Gierekom. Hkrati sta se na zunanjem ministrstvu sestala ameriški zunanji minister Rogers, ki je prispel iz Bonna, kjer se je udeležil sestanka NATO in poljski minister Olszovvski, ki sta podpisala državama. Na osnovi te kon bema državama. Na osnovi te konvencije bodo v New Yorku odprli poljski konzulat v Krakovu pa ameriški konzulat. Pogajanja za to konvencijo so trajala deset let. Konvencija predvideva, da bodo Poljaki priznali za ameriške državljane vse osebe poljskega rodu, ki imajo ameriški potni list. V kratkem zasedanje varšavskega pakta MOSKVA, 31. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov se bodo čez nekaj dni sestali v Moskvi predstavniki držav varšavskega pakta, ki bodo preučili zaključke obiska Nixona v Moskvi. Na zasedanju bodo prisotni tajniki strank, predsedniki vlad in obrambni ministri. Tragedija na izraelskem letališču se je odigrala bliskovito in v minutah je bilo vsega konec. iA^atdki so si sledili tako hitro drug drugemu, da nekateri policaji, ki so bili ■ oboroženi z brzostrelkami in ki so bili prisotni v dvorani, niso utegnili reagirati. Reševalne ekipe, ki so takoj prihitele na letališče, so bile v čakalnici letališča priče grozovitemu prizoru. Vsepovsod so ležala trupla ranjenih in mrtvih oseb, madeži krvi so pordečili stene in pod dvorane. Ranjenci so ječali, prestrašeni ljudje so kričali. Po podatkih izraelske policije je v atentatu zgubilo življenje 22 oseb rai-nih narodnosti, 72 pa je bilo ranjenih. Kirurgi bolnišnice Tel Hashomer so malone vso noč delali in so operirati skupno 43 ranjencev. Nekateri so še vedno v življenjski nevarnosti. Zdravniki bolnišnice so izjavili, da od 6-dnevne vojne junija 1967 niso še nikoli videli toliko ranjenih in mrtvih. Izraelski radio je sporočil, da je terorist, ki so ga aretirali na letališču takoj po atentatu priznal, da je šlo za samomorilno akcijo. Dodal je tudi, da nihče izmed treh ni upal, da bi preživel atentata. Kaže, da so trije Japonci dopotovali v Evropo pred f.erlimi meseci in da so se v tem času večtrat sestali z voditelji Ljudske fionte za osvoboditev Palestine. Japonci so se na francosko letalo vkrcali v Rimu. Po preiskavi je italijanska policija ugotovila, da so nekaj dni prenočevali v angloamci iškem hotelu, nato pa so se iz neznanih razlogov preselili v penzion Scaligera. Po izjavah uslužbencev teh dveh ho telov so se trije mladeniči vedli normalno. Vsakega opravka so se lotili s tradicionalno japonsko preciznostjo. Kaže, da bi se morali teroristi vkrcati na letalo za Tel Aviv že včeraj zjutraj, nato pa so ne nrem srn' in so odpotovali zvečer Kot vsi o-stali potniki so morah tudi trije Japonci pod napravo »metaldetectc.r*. Ta ni odkrila nobenega kovinskega predmeta, zato preiskovalni organi menijo, da so mladeniči skrili orožje v prtljago, ki so jo natovorili v skladišče letala. Rimski pretor je s svojo razsodbo lani določil, da carina na letališču lahko pregleda le ročno prtljago odhajajočih potnikov, skladišče letala pa lahko preišče le v izrednih primerih, ko je sum, da je med kovčki skrit peklenski stroj, utemeljen in tudi v tem primeru na izrecno zahtevo predstavnikov družbe, kateri letalo pripada. Včeraj zjutraj so uslužbenci varnostne službe podjetja Alitalia s pomočjo policistov temeljito pregledali in preiskali letalo italijanske družbe, ki je bilo namenjeno v Izrael. Zato so se verjetno trije atentatorji premislili. Malo pred odhodom je namreč otopilo v njihovo sobo japonsko dekle, katerega vratar penziona ni prej nikoli opazil v družbi treh teroristov. Med žrtvami atentata na telaviv-skem letališču je tudi svetovno znan izraelski znanstvenik Aharon Katzir, (Nadaljevanje na 6. strani) Teroristični atentat v Tel Avivn: na sliki prenos ranjenca po streljanju na množico v letališki čakalnici PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 1. Junija 1972 S ČARA VELLE» DO BEOGRADA V PIČLI URI Odprta nova letalska proga Milan - Trst (Ronke) - Beograd Močna deželna delegacija na včerajšnji uradni otvoritvi proge Z letalsko progo Milan — Trst — Beograd sta naše mesto in dežela od včeraj direktno povezani z Beogradom. Progo je uvedla italijanska družba A-litalia, medtem ko progo Trst — Zagreb upravlja letalska družba Pan-Adria iz Zagreba. Ker ni vmesnih postaj, traja vožnja iz Ronk do Beograda le eno uro. Na tej progi bodo uporabljali letalo vrste «caravelle SE 210» z dvema reaktivnima motorjema. Poleti na tej progi bodo dvakrat na teden, in sicer ob sredah in petkih: odhod iz Ronk ob 14.35, prihod v Beograd ob 14.55, odhod iz Beograda ob 15.35, prihod v Ronke ob 17.55. Pri nas velja zdaj poletna ura, v Jugoslaviji pa sončna, zato je očitna razlika. V letalu je sedežev za 91 potnikov. Uvedba direktne letalske proge Trst — Beograd ima velik pomen za Trst in deželo Furlanijo - Julijsko krajino, Id se tako vključuje v mednarodni promet, obenem pa bo zelo koristna tudi za hitrejšo zvezo med Milanom in Beogradom, saj je bilo treba se daj iz Milana v Beograd, m obratno, preko Rima. Uradne otvoritve proge so se med drugim udeležili deželni odbornik za promet Varisco, deželni odbornik za javna dela Masutto, deželni odbornik za kmetijstvo Comelli, deželni odbornik za krajevne uprave Vicario, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž in konzul Drago Žvab. podpredsednik goriške pokrajine Wak ritsch, tržaški občinski odbornik Moc-chi, predsednik ronskega letališča dr. Ferrari, gospodarski in turistični ope raterji ter časnikarji. Poleg gostov se je v Beograd peljalo tudi 22 potnikov, iz Beograda pa 33. Za to progo je določen zračni koridor Ronke — U-mag. Ilirska Bistrica, Metlika. Zagreb, Sremska Mitroviča, Beograd. Na beograjskem letališču so deželno delegacijo in goste pričakali italijanski veleposlanik dr. Walter G. V. Maccot-ta, trgovinski ataše dr. Dante Ne-gretti, letalski ataše Giacomo Rovina, z jugoslovanske strani pa podpredsednik beograjske trgovinske zbornice tiiuuiiHJiimuimiiiiiiimiimimiimumimimuuiHHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiift KONČNO URADNO SPOROČILO VOLITVE V KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO BODO 29. JUNIJA Volišči v Trstu in na Opčinah - Objavljeni seznami volilnih upravičencev Komisar pokrajinske kmečke bolniške blagajne dr. D’Alessandro je včeraj uradno sporočil, da bodo 29. junija volitve upravnih in nadzornih organov omenjene blagajne. Volitve bodo na sedežu bolniške blagajne v Trstu (Korzo Italija 31) in na sedežu občinske delegacije na Opčinah. Seznami volilnih upravičencev so objavljeni na oglasni desni pokrajinske kmečke bolniške blagajne in na oglasnih deskah podeželskih občin. Vsak volilni upravičenec bo pravočasno prejel posebno obvestilo. Po dolgoletnem zavlačevanju in diskriminacij na škodo naših kmetovalcev ter vztrajnem boju proti tej krivici je končno le prišel uradni razpis volitev. Kmetie naj nastopijo čim bolj enotno, da bo njihova bolniška blagajna zares v njihovih rokah. Izvedeli smo. da je na volilnih seznamih vpisanih skupno 629 volilnih upravičencev z vsega tržaškega področja. Volilni upravičenci morajo prejeti pismeno obvestilo najkasneje 3 dni pred volitvami. Zasedanja in sklepi deželnih komisij V preteklih dneh sta zasedali druga in peta stalna deželna komisija. Druga komisija, kateri je predsedoval svetovalec Dal Mas, je odobrila z večino glasov zakonski predlog za finansiranje postavk člena 16 državnega zakona št. 910 iz leta 1966, bolje znanega pod nazivom «2. zeleni načrt*. Za zakonski predlog so glasovale vse skupine, ob samem nasprotnem glasu svetovalcev KPI in PSIUP. Peta komisija pa je pod predsedstvom svetovalca Rigutta odobrila zakonski predlog o prevozništvu, ki vsebuje deželne posege za delavce, ki se morajo voziti na delo. Svetovalec KPI Bergomas je še pred samim začetkom razprave predlagal, naj se prekine zasedanje, kot so predlagala deželna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL. Ker ostali svetovalci niso sprejeli predloga, so svetovalci KPI in PSIUP zapustili sejno dvorano. Svetovalci drugih političnih skupin so soglasno odobrili zakonski predlog. PO PRIHODU V SKOPJE Predsednik SZDL Makedonije sprejel delegacijo naših čitateljev Predsednik republiške konference socialistične zveze Makedonije Boško Stankovski, je predvčerajšnjim sprejel delegacijo čitateljev Primorskega dnevnika, ki so v ponedeljek zjutraj prispeli z »vlakom prijateljstva* na obisk v Makedonijo. V razgovorih s Stankovskim in s člani izvršnega odbor« republiške konference SZDL so se gostje iz Trsta seznanili z vprašanji razvoja Makedonije in izmenjali misli o nadaljnji krepitvi stikov in sodelovanja organizacije slovenske manjšine v Italiji s socialistično zvezo in drugimi družbenimi organizacijami Makedonije. • Po zaključku seje Zveze demokratičnih žena so udeleženke poslale predsedniku ministrskega sveta brzojavko, v kateri obsojajo provo-katorsko politiko Nixona v Vietna mu ter pozivajo italijansko vlado, naj se loči od imperialistične politike ZDA. Vzamemo na znanje Naš članek «Nekaj vp. ~ kve-storju* je vendar rodil svo e sadove. Že pozno dopoldne nam je telefoniral podkvestor dr. Ubertis in se oprostil zaradi neljubega dogodka. «Razumem vašo pritožbo in soglašam z njo» je še dejal visoki funkcionar kvesture, ki je pojasnil, da gre za «zasebno pobudo funkcionarja». Rade volje sprejmemo opravičilo dr. Ubertisa na znanje, vendar bi želeli pripomniti, da je teh »zasebnih pobud javnih funkcionarjev» zadnje čase, in to vedno v korist enega in istega dnevnika, preveč. Velizar Maslač, glavni tajnik jugo-slovansko-italijanske trgovinske zbornice Marič, direktor letališča Milan Djordjevič in drugi. Gostje so se zadržali na beograjskem letališču dobro uro, nato pa so se vrnili z istim letalom. Na beograjskem letališču j* imel kratek nagovor odbornik Varisco, ki je dejal, da naša dežela postavlja med instrumente svoje politike razvoja in napredka na prvo mesto odnose s sosednimi narodi, zlasti na podonavskem področju. Tako se dežela Furlanija - Julijska krajina tudi vključuje v širši proces zbliževanja in sodelovanja med evropskimi narodi. Take zveze olajšajo dialog med našimi narodi na področju kulture, turizma in gospodarskega sodelovanja. Zato se je dežela zavzemala, je pripomnil Varisco, za vzpostavitev te letalske proge in se zahvaljuje vsem, ki so to omogočili. Avtobusi SAP: stavka še za nedoločen čas Uslužbenci zasebne koncesijske družbe SAP bodo stavkali nepretrgoma do 10. junija in še dalje, dokler ne bodo prejeli stvarnih predlogov za rešitev hudega spora, ki je izbruhnil te dni, a traja že več mesecev, če že ne let. Tako so sklenili uslužbenci družbe SAP ob prisotnosti prebivalcev prizadetih rajonov na skupščini, ki so jo sindikati organizirali v dvorani sindikalne organizacije v Ul. San Spi-ridione. Delavci sp izjavili, da bodo stavko prekinili tedaj, ko bodo prejeli stvarna zagotovila, da bodo odprta vprašanja rešena. To pa zato, ker so priča izigravanjem in meglenim obljubam, ki so jih že siti. Prebivalci prizadetih rajonov so, kljub nevšečnostim, ki jim jih je prizadejala stavka, solidarni s stavkajočimi m zahtevajo takojšen poseg oblasti, ki naj Sergasu odvzamejo koncesijo za avtobusne proge in izročijo avtobusne povezave med Trstom in okolico v režijo občinski družbi ACEGAT. Svojo solidarnost in predlog, naj bi vsi sindikati na pokrajinski ravni organizirali skupno manifestacijo za odvzem koncesij zasebnikom, so izrazili tudi delavci mil.iske občinske prevozne službe A.CNA. Med včerajšnjim ogledom nove dvorane deželnega sveta niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiu V TOREK OB 9.30 PO OSMIH LETIH OD PRVEGA ZASEDANJA Prvo zasedanje deželnega sveta v novem sedežu na Trgu Oberdan Včeraj dopoldne sta ga razkazala tržaškim novinarjem predsednik sveta Ribezzi in podpredsednik Pit toni - Verjetno konec meseca uradno odprtje Prihodnja seja deželnega sveta, ki bo v torek, 6. junija ob 9.30, bo v novem sedežu na Trgu Ober dan. Poslopje je isto, v katerem je bil pred leti urad za delo, nato pa sedež mednarodne agencije za jedrsko fiziko. Poslopje je ostalo sicer na zunaj enako, deželna uprava pa ga je popolnoma preuredila v notranjosti, tako da bo imel sedaj svet res funkcionalen in lep, ponekod celo razkošen sedež. Onstran vsake estetske ocene pa je zelo pomembno, da ima končno deželni svet svoj lastni sedež, vse dello na Trgu Unita, je bil) treba čakati polnih ose mlet, da se je to uresničilo. Včeraj dopoldne sta tržaškim novinarjem razkazala novi sedež predsednik deželnega sveta Ribezzi in podpredsednik Pittoni. Predsednik Ribezzi je imel tudi krajši govor, v katerem je naglasil, da ima časopisje zelo vazno vlogo pri zagotavljanju splošne svobode v demokratični družbi. Zato je potrebno — je nadaljeval predsednik — da se utrdijo vezi in sodelovanje med deželnimi organi in predvsem deželnim svetom ter od prvega zasedanja 10. maja 1964 , predstavniki tiska. Svoj govor je se je namreč shajal v dvorani ob- j zaključil z voščilom, da bi deželni črnskega sveta in čeprav se je že j svet uspešno deloval v novem se-pred samim prvim zasedanjem go-1 dežu in da bi še naprej zagotav-vorilo o novem sedežu, ki naj bi j Ija] prebivalcem naše dežele na- ga zelo hitro uredili palači Mo- IMIIIIIIIIimiUllllllllHItllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllMIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIinillflllllllllllllllllllllllllHIIIII NAJBOLJŠA KAPLJICA NA RAZPOLAGO ŠE DANES IN JUTRI V Zgoniku odprta razstava in pokušnja domačih vin Bogat družabni, kulturni in športni program pri založenih kioskih - V fotografska razstava o Enajst razstavljavcev belega vina ni devet razstavljavcev terana: zgo-niško VIII. razstavo in pokušnjo domačih vin hi lahko predstavili na tako preprost način. In težko bi se razpisali o samem vinu, razen ugotovitve, da ie dobro, pristno in da se kozarček rujne kapljice zlahka zvrne v poletnem večeru na Krasu, na odprtem prostoru pred zgoniško občinsko hišo. kjer so športna društva organizirala svoje stojnice s prigrizkom Razstavo so odprli brez posebnih formalnosti sinoči v sedežu občinske uprave in ob prisotnosti občinskih svetovalcev, razstavljavcev in oblasti. Med temi naj vsekakor o-menimo župana Josipa Guština, predstavnika prefekture Camerlen-ga. pokrajinskega živinozdravnika Tome tisa, nadzornika ministrstva za zdravstvo Scherlija, med gosti pa poslanca Albina škerka. deželne osnovni šoli zanimiva kraškem vinogradništvu svetovalce Dušana Lovriho, dr. Draga Štoko. dr. Jana Godniča, predstavnike sosednih občin, prea- Na Goldonijevem trgu se je včeraj zjutraj zbrala množica tržaških upokojencev, ki zahtevajo, naj vla da nemudoma predloži parlamentu v odobritev niz izboljševalnih predlogov za resno pokojninsko reformo. To pomeni, v bistvu, zvišanje socialnih in drugih pokojnin vsaj na dostojno raven. O tem sta spregovorila tržaškem upokojencem vsedržavni tajnik sindikata upokojencev CGIL Rino Bonazzi in krajevni tajnik CISL Paolo llossetti. Po zborovanju je podžupan Lonza sprejel predstavnike tržaških upokojencev Cattonarja, Sbogarja in Cuperla, ki so orisali zahteve po poenotenju in znatnem zvišanju pokojnin. Lonza je obljubil, da bo občinski odbor posegel v imenu tržaških upokojegpsv pri vladi. predek. Ureditev novega sedeža je dokaj zanimiva z estetskega in arhitektonskega vidika: najvažnejša je seveda velika dvorana za zasedanja sveta, ki je klasičnega tipa, s klopmi za svetovalce, ki so razpo-i rejene na visokih stopnicah, kot v »pravem* parlamentu. Ob glavni dvorani je več sob za svetovalce, razni uradi in dvorane za zasedanja svetovalskih komisij. Tudi za novinarje je poskrbljeno z udobno tribuno in lastno sobo. Občinstvo bo imelo dostop neposredno nad dvorano v svoji tribuni. V torek se bo začelo zased --‘e sveta, ne bo pa še uradnega odprtja novega sedeža, ki bo verjetno komaj konec meseca. Kaže, vsem pa predsednika Kmečke zve- da odprtju bodo prisostvovale o-ze Alfonza Guština Svečanosti sta sebnosti italijanskega političnega se udeležila tudi generalni konzul življenja: govori se o predsedniku SFRJ Boris Trampuž h. konzul j senata ah poslanske zbornice. Drago Žvab Po prvem srečanju z žlahtno kra-ško kapljico nas ie župan popeljal po razstavišču, kier se ie že začelo nabirati ljudi. Parkirnega prostora bi kmalu zmanjkalo že v prvih Zora Koren - Skerkova v galeriji Kraške hiše _______________ _ _ __ Če se do lani z deli Zore Koren- urah, druge meščane pa. ki ne raz- Škerkove nismo srečali kar vrsto polagajo z lastnim prevoznim sred- ! let. smo sinoči prisostvovali otvo-stvom. je v Zgonik pri peljal izredni ritvi nove. že tretje, njene razsta-avtobus. ne. Tokrat v galeriji Kraške hiše Ugotovili smo, da so kraški vi- t v Repnu. kjer je umetnica razo-nogradniki spet uveljavili pristni besda na stene v pretežni večini naziv terana, ki je vsekakor tudi svojo najnove šo umetniško «bero» ned PD »SLOVENEC* - BORŠT priredi 2. PRAZNIK VINA Spored Danes, 1. junija 1972 ob 17. uri koncert godbe na pihala «Breg», nastop domačega pevskega zbora, nastop gojencev domače glasbene šole. koncert pevskega zbora »V. Vodnik* iz Doline. Petek, 2. junija ob 18. uri nastop domačega pevskega zbora, koncert mladinskega zbora šole «S. Gregorčič* iz Doline, od 19. ure dalje ples z godbo na pihala s Proseka. Nedelja, 4. junija ob 16.30 koncert godbe na pihala »BREG*, nastop folklorne skupine »SAVA* iz Kranja. Danes, v soboto In nedeljo ples ob zvokih ansambla «Kras». Vse štiri dni bomo točili pristna domača vina in delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! ste*, kjer ie pokazala v glavnem naš Kras. ie tudi za to razstavo ostala zvesta predvsem Krasu, sa je dala na ogled kar pet velikih slik s kraškimi motivi, sicer pa je na razstavi še nekaj cvetja v različnih tehnikah. Sinočnje otvoritve razstave, ki jo je uradno odprl dr. Gantar v imenu odbora «Kraške hišen se je udeležilo zelo veliko ljudi med katerimi smo videli tudi tržaškega občinskega odbornika dr. Rafka Dolhar a, škofo^^aa vikarja dr. A-lojzija Škerlja, repentabrskega župana Guština in druge. Razstava del Zore Koren-Škerko-ve. ki je tretja letošnja razstava v kraški galeriji, bo trajala do konca junija in bo dostopna občinstvu ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 14. do 18. ure iiuiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiaiiumiiiiiiiiitiiiiiiiiiimtiiiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiMimii NA PODLAGI DEŽELNEGA ZAKONA ŠTEV. 11 Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 1. junija TELOVO Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 0.12 in zatone ob 8.51 Jutri, PETEK, 2. junija Proglasitev Republike Vreme včeraj: naj višja temperatura 23,3, najnižja 17,1, ob 19. uri 21 stopinj, zračni tlak 1013,2, rahlo pada, veter 4 km na uro, zahodni-severo-zahodni, vlaga 70-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, morje mimo. temperatura morja 19,7 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. maja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 12 dni stara Elena Marussi, 75-letni Giuseppe Grabar, 79-letni Giuseppe Bartoli, 71-letni Lui-gi Lorenzini, 68-letni Albino Graho-nja, 49-letni Bruno Zubin, 71-letna Ca-terina Tamaro vd. Torre, 75-letna Te-resa Muellner vd. Zar. 74-letna Angela Zeriau por. Calcina, 68-letni Bruno Pardubini. 1 mesec stara Stefania Nicoletti, 73-letni Giulio Pollak, 86-letna Maria Trevisan por. Delton, 73-letni Rodolfo Serbo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; 1NAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35; Chiari Crotti, Ul. Tor San Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. Revoltella 41: Pizzul-Cignola, Korzo Italija 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. Oh nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne izmene. Deželne podpore za valorizacijo kulturnega in umetniškega bogastva Tudi drugi del zakona bo zapadel letos - S prihodnjim letom dva zakona ? tod doma. Ne gre tu za konkuren sorodnemu vinu iz drugih področij, velja pa. da je teran tod predvsem pristen in se lahko kosa z vsakim drugim teranom. V osnovni šoli. nedaleč od razstavišča. so uredili razstavo fotoamaterja. domačina Gabrijela Kralja, ki je v svojo fotokamero ujel najvažnejše trenutke težkega dela kraških vinogradnikov. Okopavanje, obrezovanje, žvepia-n.je. trgatev, prešnja. polni sodi... Glavne etape nastajanja kraške kapljice, ki bo gotovo osrečila mestne ljubitelje domačega, prekinjajo posnetki razigranosti: naistarejšega in najmlajšega vaščana, dekleta v vinogradu, brezskrbno zobanje... Še nekaj besed o kulturnem programu na razstavi, ki bo še danes in jutri. Poskrbljeno je za družabnost (turnir v briškoli). za rekreacijo (turnir v bližanju). glasbo. Danes bo nastopil tržaški narodni ansambel, jutri pa godba na pihala iz Turjaka. Vsak večer pa bo do pozne ure mladina vrtela pete ob zvokih orkestra «The Lords*. Starejši se bodo jutri zvečer poskusili v tomboli za sto tisoč lir dobitkov. Še imena razstavljavcev. Belo vino razstavljajo: Ivan Kocman (Zgonik 19), Ivan Grilanc (Salež 2), Milka Peric (Salež 27). Just Škrlj (Salež 44). Miro Ždbon (Zgonik 36). Franc Škrk (Salež 57), Karel Štolfa (Salež 46), Marcel Doljak (Sa-matarca 22), Jože Škrk (Salež 61), Josip Doljak (Samatorca 12). Ivan Milič (Zgonik 4). Črno vino razstavljajo: Albert Milič - Ladi (Salež 68). Marcel Doljak (Samatorca 22), Milka Peric (Salež 27), Franc Škrk (Salež 57). Mariia Doljak (Zgonik Jožef Perčič (Salež 43), Ivan Rebula (Salež 30), Ivan Knez (Koludrovca 2) in Stanko Milič (Zgonik 34). in sicer v glavnem olja ter nekaj grafike. Zora Koren - škerkova. ki se je zadnjič predstavila javnosti s samo-stojno razstavo v galeriji *Terge-' metnosti in knjižnica iz Tolmeča, ..............."|"|||"|»|...................................................... Včeraj smo poročali o zakonu štev. 11 iz leta 1969 za finansiranje kulturnih dejavnosti in ustanov dežele Furlanije - Julijske krajine. Omenjeni zakon pa se ne o-mejuje na te podpore: ima namreč še drugi, dodatni del, na podlagi katerega deželna uprava dodeljuje finančna sredstva muzejem, knjižnicam in arhivom. Za te podpore odgovarja v prvi vrsti od-borništvo za šolstvo in kulturne dejavnosti, ki ga vodi odbornik Giust. Deželna uprava je do sedaj dodelila 140 mi.ijonov lir za ohranjevanje in razvoj zbirk knjig, dokumentov, filmov, zgodovinskih tekstov, umetnin, arheoloških izsledkov in etnografskega materiala. Teh podpor so bili deležni v pretežni meri tržaški, goriški, videmski in pordenonski občinski muzeji in knjižnice, muzej ljudske u- VCERAJ URADNA OTVORITEV NOV TURISTIČNI OBJEKT NAD DOLINO GLINŠČICE Motel «Valrosandra» ima 80 po večini dvoposteljnih sob Včeraj popoldne so uradno odprli nov turistični objekt na cesti, ki pelje proti obmejnemu prehodu pri Pesku. Gre 2a motel »Valrosandra*. k! ga je za podjetje ICA načrtal arhitekt Clescovich. Ob otvoritvi je imel kratek pozdravni govor predsednik deželnega sveta Berzanti, ki je poudaril vlogo, ki jo je imela dežela Furlanija - Julijska krajina pri uresničitvi te nove turistične pridobitve, saj je bistveno prispevala s finančnim posojilom. Ravnatelj dr. Passalacqua se mu je toplo zahvalil za prijazne besede, nakar je zbranim gostom, med katerimi sta bila tudi župana iz Doline Lovriha in pa z Repentabra Guštin ter dolinski podžupan Bandi, razkazal novi motel. Ob prihodu v motel so dekleta v narodnih nošah z Repentabra in iz Gro-čane dočakala goste z rdečimi vrtnicami. Objekt sestoji iz dveh ločenih delov: v prvem so velika jedilnica, dnevna soba, konferenčna dvorana, ki zmore približno 60 do 70 prostorov, »ameri-can bar*, dva pokrita bazena, od katerih je večji namenjen odraslim, manjši pa otrokom, prhe, ki sodijo k bazenoma ter manjše število sob. Ne koliko nižje je druga stavba, v kateri so samo sobe. Vseh spalnih sob je približno 80, od katerih so štin enoposteljne, druge pa dvoposteljne. Vse imajo kopalnico, na tleh in na stenah pa je «moquette», ki dokaj dobro izolira sobe drugo od druge, v vsaki sobi je sprejemnik za filodifuzijo, telefon, v nekaterih tudi hladilnik s pijačo, s katero si gostje lahko sami postrežejo. Gostom je na voljo tudi velik parkirni prostor. Cene so za objekt druge kategorije nekoliko visoke, saj velja popoln penzion na osebo v enoposteljni sobi 7.300 lir. v dvoposteljni pa 300 lir manj, samo prenočišče pa stane v dvoposteljni sobi od 6.500 do 7.000 lir. Izleti Prosvetno društvo »France Prešeren* v Boljuncu priredi v soboto in nedeljo, 10. in 11. junija izlet na Koroško s koncertom društvenega pevskega zbora in s tamburaši. Nastop bo v vasi Bilčovs. Prenočevanje v Celovcu. Ogled knežjega kamna na Gosposvetskem polju in Vrbskega je zera. Zadostuje osebna izkaznica Vpi sevanje pri Lauri v mlekarni. knjižnica iz San Daniela in drugi, manjši občinski muzeji dežele. V tem okviru so tudi uredili pokrajinsko službo knjižnic na Goriškem in v pordenonski pokrajini. Nadaljnjih 90 milijonov lir je de želna uprava potrošila za valorizacijo in obnovo umetnin. Posebne omembe so vredni prispevek goriški občini za skorajšnja dela za popravila grajskih zidov, prispevek občinski upravi iz Palmanove za popravila palače Trevisan, v kateri bodo namestili občinski muzej in knjižnico, podpora občini San Daniele za popravila cerkve sv. Antona, v kateri so velike freske o romanju sv. Danijela. Deželna u-prava ima tudi namen popraviti znamenite orgle iz 16. stoletja v katedrali kraja Valvasone. Končno je dežela namenila še 10 milijonov lir za nakup umetnin in nagrajevanje umetnikov. Več nakupljenih umetnin je dežela nato predala muzejem. Tako so na primer darovali goriškemu pokrajinskemu muzeju sliko goriškega slikarja Antona Mušiča. Kot pri prvem delu zakona, nastaja tudi pri tem vprašanje, kako bo prihodnje leto, ker zakon štev. 11 bo zapadel decembra letos. Kaže, da bo deželna uprava pripravila dva ločena zakona: enega za kulturne dejavnosti in ustanove, drugega pa za podpore muzejem, knjižnicam itd. Ostajajo pa odprta vprašanja če bo pravočasno pripravljen novi zakon in koliko bo upošteval potrebe Slovencev. Predvsem na področju etnografije menimo, da je naša narodna skupina po eni strani zelo bogata, po drugi pa ji grozi velika nevarnost, predvsem, ker ji manjkajo prav specializirane ustanove velikega obsega, ki naj bi skrbele za zbiranje dokumentov, pričevanj in drugega gradiva. Za take ustanove je seveda potrebno veliko denarja. Gledališča POLITEAMA ROSSETT1 Ponovitve Brechtove drame Korajža* se bodo nadaljevale do junija. Današnja in jutrišnja preds«; va se bosta začeli ob 16.30. Za predstavi bosta v soboto ob 21. in v nedeljo ob 16.30. Koncerti VERDI Prihodnjo soboto bo za red B sP^ mladanske simfonične sezone nas znani madžarski pianist Cziffra. gledališki blagajni so na razp° vstopnice za še preostale sede Kino Nazionale 16.00—22.10: «Siamo — ^ liberta provvisoria. Barvni fnnJ' g Cucciolla. V. De Sica, M. Meni tutti iP Cucciolla, V. De Sica, Tolo. Ban® Fenice 16.00 «Le pistolere*. -tte film. Claudia Cardinale in Bardot. , Eden 15.00 «AU'ombra del deu Barvni film. Stephane Audran . Jean Pier Cassel. Prepovedano dini pod 18. letom. nj™c. Grattacielo 15.00 »Allonorevole P ciono le donne*. Lando ““"T-jji, Lionel Stander, Laura An1.0 Barvni film. Prepovedano P88 pod 18. letom. . cer- Excelsior 16.00 «R diavolo na vello*. Stefania Sandreul- ^ film. Prepovedano mladini P°° letom. . gjg. Ritz 15.00 «1975 occhi bianchi sri v neta Terra*. Barvni film. 0 Heston, Rosalind Cash. Prepove08" mladini pod 14. letom. . Aurora 15.00 «Forza G*. Ban® , R. Salvino in Barbara BouM Impero 15.00 «Questa specie da Barvni film. j j Cristallo 15.30 «Don Camillo ^ giovani doggi*. Barvni fu01' stone Moschin. . cjin Capitol 15.30 «Peter Pan*. Barvni ■ Moderno 15.00 «Viva la muerte-- ^ Barvni film. Franco Nero VVallach. vero Vittorio Venelo 15.00 «La Betia. o ^ in amore per ogni gaudenza c ^ le sofferenza*. Barvni film. N' ,a00 fredi in R. Schiaffino. Prepove mladini pod 14. letom. joCe Ideale 15.00 «Testa t'ammazzo. sei morto, mi chiamano ^, jn,ia Barvni film. Giorgio Hilton m Sini. Distola Abbazia 15.00 «Concerto Pe!_K. ju solista*. Barvni film. Anna M° Gastone Moschin. , $e- Astra 14.30 «Giu la testa*. Bar ^ stem film Sergia Leoneja. R°° ger in James Cobum. fUg- Kino Opčine 15.00 «Io non scapP0, go*. Noschese in Montesano- KINO «|R1S» Danes ob 16.: «LA BATTAGLIA DEL DESERT0’ Barvni film. Igrajo: sen, George Hilton, Frank ™ Razna obvestila Narodna in študijska knjižnif® vešča, da bo v soboto, 3. junU3, prta. ,. 25- Slovenski klub priredi v nedelj- g junija izlet v Pulj. Prijave sP jn gospa Kufersin od 18. do 20. $ SPZ na telefon 31-119. Rok P«Ja 10. junija. Razstave V palači Costanzi do 6. j trospektivna razstava del itavlja sV°^ slikarja Piera Marussiga. V galeriji Cartesius razstav*j“ tf# dela Mario Todor. Razstava 0 jala do 2. junija. w v V soboto, 3. junija, ob 1®-®® svo galeriji »Tergeste* odprl razsta 8 jih del slikar Marino Aita. 1(3. bo trajala vse do 16. junija J- od nim umikom od 10.30 do 12-3“ 17. do 20. ure. fgJ V soboto, 3. junija, bo ocl.pI IfaJcr’’1 stavo svojih del v občinski k cCo. tržaška slikarka Graziella jo Njena razstava bo odprta d0 nija z običajnim urnikom orne galerij. Prispevki Namesto cvetja na grob P°k' goritz Boneta daruje družina Žerjal i* gio-55 2.000 lir za prosvetno dru* venec. jjflišf Namesto cvetja na grob P08, jgfiije la Zaharja in Karla tonete Niko Kosmač 2.000 lir za “ društvo Slovenec. nnfl l)r ** Podjetje PETRA daruje 2®-^%u. spomenik padlim v NOB na ”r Ob 27. obletnici smrti dra8e® a d>' svaka in strica Danila Pre® pjjD#1' rujejo Pregarčevi 4.000 lir 28 sko društvo. nkoJne^ Namesto cvetja na grob P p^ro* Karla Boneta. daruje Danilo 9V«tn° iz Boršta št. 60, 3.000 Ur za Pr društvo »Slovenec*. SOŽALJE sr ŠD Breg izraža svojem« '^jjiil ^ Janu Grabonji in njegovi ,®kreDo )*?> Vincenti opozoril zbra-vilnik • vaisiVo ter zastopnike ei-t2‘h *n vojaških oblasti, da mo-- budno čuvati pridobitve od-.pihanja, da je treba ge ffi !.Y nčne in zgodovinske knji-dlfe* ■ in jasneje dogodke in flban' partizanskega osvobodilnega (bvida. ®amo tako bodo novi rotiva .ranili trajen spomin na in Vl davek rodoljubov za boljšo Pravičnejšo bodočnost človeka, til n “finikoni 4NPI je spregovo Kjj^dsednik deželnega sveta prof. Se,- j’ .ki je pred spomenikom čil' fdvajsetih mladih žrtev oznake bTirt'Yansko osvobodilno giba-ilj., Italijanov in Stovencev kot Hn .? dejanje, katerega ne sme ljs| n,kdar pozab'ti>. Poudaril je vaij’ da je treba ljubosumno ču-HqjV( bumane in demokratične pr:-^tVe za katere je tisoče in ti-v t0., adih ljudi prelilo svojo kri. Ptn boju za oravičneišo bo-Dr.°stL nas in naših potomcev. Sebno tople besede je pred- nanašata na podelitev poverjenih mest in suplenc v državnih otroških vrtcih ter na sprejem v službo pomožnega osebja izven staleža v istih šolah. Prošnje je treba predstaviti do 31. maja, ko bo termin nepreklicno zapadel. menili o nadaljnjem konkretnem sodelovanju r a raznih področjih, medtem ko prijateljski stiki med obema mestoma obstajajo že več let. Predvsem naj bi se intenzivno razvijalo sodelovanje med koprsko Luko in ferrarskim pristaniščem Porto Garibaldi, obe občinski skupščini pa bosta v kratkem pripravili načrt sodelovanja, ki bo zajel kulturo, šolstvo, šport in druga področja. Zelo pomemben je tudi dogovor za sodelovanje na urbanističnem področju. Ferrara je glede tega eno izmed najzanimivejših mest v Evropi, hkrati pa živi tam vrsta uglednih strokovnjakov za področje urbanističnega načrtovanja ter za spomeniško varstvo, že letos poleti bo obiskala Ferraro skupina obalnih strokovnjakov, da bi se pogovorila o konkretnih oblikah sodelovanja L. O. liiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiilliiiiiiiiillilliIiii„,llll(III||III|||||||II|||||||m||||il||||m||||||||||||||||||| NEDELJSKI MNOŽIČNI IZLET ČLANOV «LIPE» IN «ZARJE» VPRAŠANJE'r KI ZANIMA LASTNIKE ZEMLJE Usoda štandreške zemlje je bila določena pred zadnjimi volitvami? Industrijce ne bi motilo, če bi jim zemljo za obrate preskrbeli pri Gradišču - Toda oblast se je odločila za slovensko VESTI Z ONSTRAN MEJE Župan mesta Ferrara na obisku v Kopru V Kopru se mucu na prijateljskem obisku delegacija italijanskega mesta Ferrare pod vodstvom župana Radamessa Coste. Gre za vrnitev obiska delegacij koprske občinske skupščine, ki je pod vodstvom predsednika Mira Kocjana obiskala B'er-raro pred poldrugim mesecem Med razgovori v Kopru so se do IZ BAZOVICE MI MO REKE NA OTOK KRK IN ROMOV Prisrčno srečanje s predstavniki reškega prosvetnega društva «Bazovica» - ''"k Ribezzi posvetil navzočim Oim, , -------- — —....... k in očetom žrtev, katerim jj^aležno prebivalstvo postavilo pj. frga trajen spomenik. tioJ: komemoraciji je sodelovala kj . godba na pihala iz Orzana, ktjip P°d. vodstvom svojega dolgo-ia dirigenta Pontonija izvaja-j^artizanske, delavske in borbene ivT' Kot že več let zaporedoma, tajj^di 29. junija letos ta godba na občinskem prazniku v ij Orl Slovenov. Pihalni ansambel ialef ana že dolga leta znan naokrog, tako da bo leta ^ . Ponesel svojo ubrano zvočnost .‘Urnejo po Ameriki. Pred komemoracijo samo in Giov b° njej je v nedeljo v San panniju močno odmevalo petje ff^anskih pesmi, tako da je le- Na zadnji letni skupščini Zveze industrijcev je predsednik Casel-grandi obsežno govoril o industrijski coni v Gorici, ki se nikakor ne more razširiti in tudi ne dobiti pravne oblike. Zaradi počasnosti v urejevanju tega vprašanja so se znašla v težavah podjetja, ki hi v tej coni rada zgradila svoje obrate. Predsednik je navedel dva primera podjetij Adani in Zulli, ki sta uspeli kupiti gradbeno zemljišče, medtem ko ostalim to ni mogoče. Adani je med drugim plačal zemljo trikrat dražje, kot bi ;o sicer. S tem v zvezi je predstavnik Zveze industrijcev zahteval ustanovitev konzorcija in sprejem zakona, ki naj razlasti zemljo. «V nasprotnem primeru naj se področje za potrebe industrijske cone razširi proti Gradišču in Knminu, vendar bi to pomenilo zaseči visoko specializirana kmetijska področja, ki bi stala ve liko več.* Operaterji torej zahtevajo od občine zemljo in jih pri tem prav malo briga, če je ta zemlja za gradnjo obratov v neposredni bližini mesta, ali pa tudi v bližini Gradišča in Krmina, kjer jo je še veliko na razpolago. Občinska u-prarva in nekatere druge pristojne goriške ustanove so se že pred leti odločile za izgradnjo industrijske cone med Štandrežem in So-vodnjami, kjer je — oziroma je bilo — izključno samo slovensko polje. Postopoma so s pogajanji uspeli zgraditi en del industrijske cone, toda lastniki zemlje (ki so pretežno kmetje) so kmalu spoznali, da jih lja krajevna sekcija ANPI in katerega izkupiček bo šel za gradnjo spomenika padlim partizanom v Pod-gori. Na programu je nogometna tekma med poročenimi iz južnega in severnega dela Podgore jutri bo pa tekmovanje v briškoli. Za zmagovalce so na razpolago bogate nagrade. Danes in jutri zvečer bo ples z ansamblom Galeb iz Nove Gorice. Iz življenja strank V teh dneh se je sestalo vodstvo mestnega odbora krščanske demokracije, ki je ~bžalovalo neizvolitev svojega kandidata v senat zaradi pomanjkanja minimalnega števila glasov. Zadovoljstvo pa je izrazilo s ponovno izvolitvijo poslanca Ma- rocca. Njegova izvolitev je bila možna zaradi spoštovanja snreietah do govorov med pokrajinskimi vodstvi stranke v Gorici, Vidmu in Porde nonu in dogovorjene oddaje preferenčnih glasov, s katerimi so bili izvoljeni Marocco v Gorici. Fioret v Pordenonu in Bressani v Vidmu. Sestalo se je tudi pokrajinsko vod-svo PSIUP. ki je poslušalo poročilo pokrajinskega tajnika Rizzija o zasedanju centralnega komiteja. Pogovorih so se o pripravah na vsedržavni kongres, ki bo razpravljal o razpustu stranke in vključitvi članov v ostali delavski stranki, zlasti v KPI. Goriška občinska uprava sporoča, da je še do 14. junija čas za vložitev prošenj za natečaj za eno mesto poljskega čuvaja in eno mesto mestnega stražnika. POD OKRILJEM OBČINE NOVA GORICA Priprave na razstavo del slikarja Lojzeta Spacala Sedaj urejajo grajske prostore v Kromberku Prosvetno društvo »Lipa* in šport- | gobci «Mir in dobro*, ki je tudi no društvo «Zarja» iz Bazovice sta j moto frančiškanskega reda. Odšli preteklo nedeljo priredila skupni | smo v veliko cerkev, ki je iz XIV. množični pomladanski izlet na otok stol. Denarno je red frančiškanov _ Krk. Ker je že lanski izlet lepo I podpirala Katarina Frankopanska, j zemlja lahko preživi, denar za pro-uspel in je še vsem udeležencem j ki je umrla v Benetkah. Pozneje so I dano zemljo pa jim bo hitro pošel živo v spominu smo imeli tudi le-1 jo pokopali v tej cerkvi. Na oltarju j in bodo ostali praznih rok. tos velik odziv od strani vaščanov, j je velik lesen pozlačen triptih. V Okoli prodaje novih parcel se že Za izlet se je oglasilo 160 lipašev j stranskih prostorih je nastanjen bo-in zarjašev in celo nekaj najmlaj- 1 gat muzej. Sprejel nas je kustos sih - šolarjev. Zato smo najeb tri avtobuse za prevoz, ki so bih polni izletnikov. Od doma smo šli z ne- pater Dominik Mavrovič, ki nam je razkazal in pojasnil posamezne eksponate tako na pr. kopijo baščan- proslava izpadla kot mno-s^“a manifestacija antifašistov, ki . (rišejo odpovedati pridobitvam iškega odporniškega giba- Anton Birtič nl^ki skrbnik sporoča, da so. Dominik Sulina domačin iz vrtmiKa. ^jali ministrska odloka, ki se [ Nad glavnim vhodom je napis v gla- j^D DNEVI V SOLKANSKEM HOTELU SABOTIN Učiteljiščniki so proslavili šestdesetletnico svoje mature ^ grobu so se poklonili spominu pesnika Franceta Bevka prijetnim vremenom, burjo in dež- ske plošče v naravni velikosti, ilir-' ' ' ~ " ske in rimske kopitele, amfore in mnogo glagolskih rokopisov in celo pripomnil, da se je tukaj maševalo v glagolici do leta 1922, a šele mlajša generacija je glagolsko mašo opustila in jo polatinila, ker so v šolah opustili učenje glagolice. Na samostanskem hodniku pod arkadami je lep lapidarij, ki je v okras manjšemu dvorišču z vodnjakom, ki je ves v rožah. Pozdravih smo se s prijaznimi frančiškani, ki pojasnjujejo tujcem zgodovino v šestih jezikih, občudovali smo lepo okolje in kristalno čisto morje in se vrnili na otok in v mesto Krk v novi hotel »Bur*, kjer je po obilnem kosilu mešani zbor »Lipa* zapel nekaj priložnostnih pesem. Sonce se je prehitro nagnilo na zapad, ko smo vozili proti Reki. Med potjo smo si še ogledali nove letoviške stavbe v Mahnski, ki mogočno vplivajo na tujca. V mestu smo bih tudi počastili spomin tukaj umrlega Bazovca Svetka Metlike, ki je tu pokopan (umrl leta 1922). Hiteli smo še na Reko, kjer smo obljubili' obisk prosvetnemu društvu «Bazovica», s katerim ima naša «Lipa» tesne in prijateljske odnose. Z nekaj pozdravnimi besedami in lepim šopkom smo se poslovili od gostoljubnih reških »bazovcev*. Izlet je vsem ostal v živem in prijetnem spominu. M. P. jem. šli smo pa le! Po p~u proti Kozini, se je nebo popouioma zjasnilo, tako da smo imeh na Reki že lep sončen dan. Ob 8. zjutraj (po jugosl. času) smo že slikah na reški obali vesele bazovske izletnike. Po kratkem prestanku na Reki smo nadaljevali po 7 km. dolgi in močno kameniti okolici, a drugače po, silno zanimivem pejsažu v členovitd obali smo dosegli zaliv, kjer čakajo trajekti, kamor smo zapeljali vse tri avtobuse, ki so nas prenesli v desetih minutah na otok Krk. Zapeljali smo se v letoviško mestece Panut, kjer smo opažih že precej tujih gostov. Motorni čolni v zalivu so nas že čakali, da nas peljejo na otočič Kušljan, ki je bil cilj našega potovanja! Otoček nas je močno spominjal na naš Bled. Majhen je, zelen s cerkvico in samostanom. Frančiškani so tu že od leta 1447, ko jim je papež Nikolaj V. z bulo podaril otok. Prej so bih tu benediktinci. Samostan vodi pater Dominik Sulina domačin iz Vrbnika. t nekaj dnevi smo se zbrali l-% kanu v hotelu Sabotinu uči-ki maturanti izpred 60 let 1$ " '912). Prišlo nas je 18, med tcjškimi so bile tudi tri kole-W. kujali smo spomine o ta-#rwai dobi, govorili smo o šoli, ^ s°r.iih in maturi Tov. Hubert i» je iz svojih arhivov povzel Vp l°ve maturitetnih nalog iz J^eirie jn pedagogike, pa tudi kiaj 10' red v razredu IV. letnika je Sodi Oevedati in marsikatero do-n° ravnatelja Bežeka, ka-^obala, ki ie bil strah in na zavodu. Tu !i o prof. bvJjEHi, tj je učil nemščino, smo ki je vrgel ene<*i zelo mar-tlH^Ka učenca, pred kratkim u-Za to priliko je tovariš ^.Alojzij Vuga zložil in zdekla-»riložnostno pesem $e , j, *rce nam v prsih bije, je v žilah kroži kri, iiQj nam sonce sije, J nam še mnoae dni! ^Pktrtiasfce hčerke Soče tu,- ?eIeni val šumi, im oi val šumljal v bodoče, še mnoge, mnoge dni! h J** vrtu čez poletje dji e cvetje in dehti i, *a nas bi zalo cvetje, letelo mnogo dni! S, HiaJn ptičica vesela, Hg, °dnem gaju žvrgoli, mL”' Pela žvrgolela nam še mnogo dni! briških gričev vila Uh .oinca sok rodi. k i trtica rodila *a nas še mnoge dni l dJ0l,arši skupno zbrani ”idimo se spet, %. tu se v tej dvorani, al’ že mnogo let. Starši skupaj zbrani Udj s vidimo se spet le n°nt zdravje Boa ohrani *a mnogo mnoga let. Natočili smo domačo kapljico, ki jo je poklonil prisoten jubilant in napih na zdravje. Nismo pa pozabili se pokloniti našemu priljubljenemu književniku Francetu Bevku, ki leži tu na pokopališču tik nad Sočo, bistro hči planin, ki privre prav tu izpod solkanskega mosta iz ljubljenih planin in se proti Gorici široko razlije. Lep doprsni kip krasi njegov preprosti grob. Tiho, molče in zbrano smo položili dva šopka rož na njegov grob in zopet .je poet Alojzij Vuga, nekdanji njegov sošolec recitiral njemu posvečeno pesem, ki bi tudi danes z nami praznoval 60. letnico mature: Tam nekje, kjer bistra Soča. prej deroča, umiri se, kjer ravnim val izroča, tam stojijo tri gori. Ko prisveti dneva zora in se jutro prebudi. Soči prva Sveta Gora vroč pozdrav svoj izroči. Ko je svetli žar v višavi, kakor biser zažarel. Sočo spet srčno pozdravi druga gora - Gabrijel. Kadar sonce iz višave boža Sočo, hčer planin svoje vdanostne pozdrave ji pošilja Sabotin Tam. kjer vsak dan tri gori. čudijo se Soči pod seboj, tam počiva ti srce, tam zdaj zadnji dom je tvoj. Obiskali smo še grobove učiteljev Hvale in Križmana, ki počivata na solkanskem pokopališču. Bilo je že pozno popoldne ko smo sl segli v roke in si še za nadalje zeleh zdravja In še dolgo življenje. M. P. dalj časa razpravlja in storjeni so bili tudi mnogi koraki, vendar po vesteh, ki jib imamo na razpolago, predlogov kmetovalcev niso upoštevali. Usoda štandreške zemlje je bila v bistvu zapečatena že pred volitvami, vendar so zaradi azum-ljivih razlogov počakali z objavo. Ko smo se prejšnji dan pogovarjali s štandreškimi kmeti, če vedo. kako potekajo pogovori z oblastmi in kaj bodo prejeli za zemljo, ki jim jo bodo pobrali za potrebe avtoparta, ki je v neposredni bližini industrijske cone, so nam odgovorili, da ne vedo nič. Ne zdi se nam povsem na mestu, da so zemljo za nekatere infrastrukturne objekte že zakoličili in da bodo menda začeli kmalu tudi z deli, kmetje pa še vedno ne vedo za usodo svoje zemlje, ne vedo, po koliko jim bodo plačali in kdaj jim bodo plačali. Danes se prične praznovanje v Podgori V Podgori se danes prične petdnevno praznovanje, ki £>a priprav- V teku so še zadnja dela v kromberškem gradu, kjer bodo v prihodnjih dneh odprli razstavo slik Lojzeta Spacala. Pod strokovnim vodstvom arhitekta Janeza Suhadolca urejujejo sobane v drugem grajskem nadstropju. Kakor v prvem bodo tudi v drugem po-dovt prekriti z opeko, med katero vlagajo črno prepleskane deske. Z lesenimi oblogami na belih stenah zadobivc celoten prostor starinski nadih, ki pričara staro slavo te nekdaj rezidenčne vile grofov Ko-ronini in ki sedaj služi eminentnim kulturnim ustanovam. V pritličju ima svoje prostore Goriški muzej, ki skuša grad opremiti s starinami. V prvem nadstropju je okusno urejen poročni urad, sestavljen iz treh sob, ki jih odlikuje starinsko pohištvo in večje število slik starejšega datuma, delo Tominca in drugih priznanih avtorjev. V sosednjih sobah je kustos Goriškega muzeja Peter Krečič s STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE Ob začetku leta na Goriškem 143.418 stalnih prebivalcev Porast beležimo le v Tržiču in okolici - Urejevanje kmetijskih posestev v vzhodni Furlaniji - Nad 100 milijard naloženih v goriških bankah Konec prejšnjega leta je bilo na, lir vrednosti v februarju na 294 I Stopper. S to razstavo so naši obrt-Goriškem 143.418 prebivalcev, od’ teh 43.941 v Gorici. Ta podatek smo povzeli po mesečnem biltenu goriške trgovinske zbornice, iz katerega ugotavljamo tudi, da se je prebivalstvo na Goriškem povečalo v lanskem decembru za 78 oseb. Prebivalstvo se rahlo dviga, predvsem zaradi priseljevanja v Tržič in njegovo okolico, kjer potrebujejo nastajajoče tovarne novo delovno silo. Na drugi strani pa je število prebivalstva v goriški občini že dolgo vrsto let kronično na isti višini. Po istem biltenu povzemamo, da so v marcu ribiči iz Gradeža in Tržiča ulovili 1.466 stotov rib skupni vrednosti 57 milijonov lir, Nič novega na kmetijskem področju. Omeniti je vredno le to, da so, na pobudo in s pomočjo deželne uprave, pričeli na področju naše pokrajine urejevati vodovodne namakalne napeljave ter zaokroževati kmetijska posestva, tam kjer so preveč razdrobljena. V to področje spadajo občine Medeja, Krmin, Kopriva, dlovrenc in Moša. Statistik ugotavlja tudi, da se j'e promet med Italijo in Jugoslavijo zelo zmanjšal zaradi epidemije črnih koz in zdravstvenih ukrepov, ki so jih s tem v zvezi sprejeli. Na drugi strani pa je bilanca trgovske menjave pozitivna, saj se je uvoz povečal od 272 milijonov pomočjo avtorja že razporedil večje število litografij in grafik novejšega datuma Lojzeta Spacala. V ostalih prostorih, kjer delavci še polagajo pod, bodo našle svoje mesto ostale Spacalove slike, ki jih bodo prinesli v naslednjih dneh, Le te bodo starejšega datuma in bodo skupno s temi, ki so že nameščene, sklenile celotno Spacalo-vc umetniško pot Razstava bo pod pokroviteljstvom občinske skupščine Nova Gorica in jo bodo odprli 17. junija. V organizacijskem odboru so tudi predstavniki zamejskih Slovencev. Razstava bo odprta tri mesece,potem pa jo bodo po vsej verjetnosti prenesli v rihemberškI grad, kjer naj bi dobila svoje stalno mesto Za razstavo vlada tako v Sloveniji kakor tudi v naši deželi veliko zanimanje, saj gre za avtorja, ki je prek svojih del uspel prikazati kraško pokrajino in njegovega človeka kot malokdo. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Nalezljive bolezni Občinski zdravstveni urad je od 22. maja do 28. maja zabeležil naslednje število nalezljivih bolezni: 8 primerov škrlatinke, 1 primer nalezljivega meningitisa, 3 primere o-troškega vnetja črevesja, po 4 primere ošpic in noric, 1 primer oslovskega kašlja, 11 primerov nalezljivega vnetja trebušne mrene, 4 primere rdečic, 2 primera garij (oba izven občine), 1 primer akutnega revmatizma ter 16 primerov nalezljivega vnetja jeter (od vseh primerov so se štirje pojavih v otroškem zavodu «Gesu Bambino*). Nov urnik pokopališča Tržaška občina sporoča, da bo mesece junija, julija in avgusta pokopališče pri Sv. Ani odprto do 20. ure, samo ob delavnikih pa ga bodo zaprli od 12. do 14. ure. Nov poletni umik pokopališča je potemtakem naslednji: ob delavnikih od 7. do 12. ure in od 14. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo pokopališče odprto neprekinjeno od 7. do 20. ure. Priletne ah bolne osebe, ki razpolagajo s posebnim dovoljenjem uprave pokopališča, se lahko pripeljejo z avtomobili na parkirni prostor, ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih pa od 12. ure do zaprtja pokopališča. Zidar iz Trebč padel z žerjava Zaradi zloma desnega zapestja, pretresa možganov ter ran po glavi se bo 50-letni zidar Domenico Kokorovec iz Trebč št. 93 moral na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice zdraviti približno 40 dni. Kokorovec je včeraj, okrog 15. ure, delal v gradbišču podjetja »Malalan - Bencina* v Ul. Bianco-spino, na Opčinah. Z delovnimi tovariši je postavljal žerjav, ko mu je spodrsnilo in je padel z višine kakih treh metrov. Pri tem je udaril z glavo ob cestni tlak. OB OSTAVKI TRŽIŠKEGA ŽUPANA Do seda j v Tržiču KD-PSI: kaj pa v bodoče? KD lahko izbira partnerje ■ Za sodelovanje na prejšnji podlagi se bodo socialisti težko odločili Kriza v tržaški občini je vzkipela. V soboto bodo štirje odborniki KD in župan Veirsace, ki pripada isti politični skupini, podali goča pa tudi koalicija KD-PSDI Trenja v tržiški KD so precejšnja, vendarle pa ie znano da je ta stranka enotna, ko je treba ohra- ostavko. Ta sledi ostavki, ki sta niti oblast, pa naj sklene koalicijo jo pred dvema tednoma dala pod- s komerkoli. župan in odbornik iz vrst PSI. Odločitev o pstavki demokristjan-skih odbornikov so sprejeli na sestanku tržiškega vodstva KD prejšnji večer. Debata na tem sestanku je bila zelo živahna, mestoma tudi polemična, saj je znano, da obstojajo v tržiški KD precejšnje razlike med levičarsko skupino in tisto, ki se prišteva nekdanjemu županu Roroaniju. Ta je kamen spotike med socialisti in demokristjani zaradi njegovega načina predsedovanja v konzorciju za industrijsko cono. Demokristjani v Tržiču se zavzemajo za obnovitev koalicije s so-dalisti, so pa za ostro zaprtje °a levo. Nočejo torej podpore in sodelovanja komunistične opozicije, za katero so se zavzeli letos februarja, ob priliki debate o občinskem proračunu, zastopniki socialistične stranke. V poročilu trži-ške KD je tudi rečeno, da hoče ta stranka obnovitev koalicije v okviru leve sredine. To skriva prikrito grožpjo. da bo koalicija možna tudi s socialdemokrati. Socialistom :Cveda to ni no godu. V Tržiču jim je pred dvema letoma uspelo skleniti dvostrankarski sporazum z demokristjani, socialdemokrate so takrat pustili pred vrati. Sedaj so za pustih dvobarvni odbor, v volilni kampanji so vodih politiko sodelovanja z levico, pridobili so tudi glasove. Sedaj si pri-zadevajo, da bi se precejšnji del tržiških socialproletarcev vrnil v PSI in zaradi tega ni misliti, da bi sprejeli tristransko sodelovanje KD-PSI-PSDI. Kaj torej? Bo KD sestavila enobarvni odbor z upanjem na zunanjo podporo dveh socialdemokratov in enega liberalca? če bi do tega prišlo bi ta odbor vzdržal vsaj do prihodnjega lete, ko bo treba spet glasovati c proračunu Mogoča ie tudi sredinska varianta, mo Gotovo je da bo tržiški primer osredotočil zanimanje politikov v naslednjih mesecih in da bo to imelo nosledice na jesenske občinske volitve v Ronkah. Romansu in Vilešu. Obvestilo šolskega patronata v Doberdobu Šolski patronat v Doberdobu javlja, da bodo od ponedeljka. 5. ju-n'ja do sobote. 10. junija spre jemali podpise staršev za izplačilo stroškov za prevoz šoloobveznih otrok. Starši se lahko javijo vsak dan od 10.30 do 11. ure poleg tega pa še v ponedeljek od 8.30 do 9.30 in v sredo od 9.30 do 10.30 20 milijonov lir na 39 milijonov lir. Tako izvoženo kot uvoženo blago je bilo običajno, saj opravlja jo te posle bolj ali manj ena ista podjetja in trgovci. Še nekaj podatkov o bančnih po slih. Konec februarja je bilo na poštni hranilnici naloženih 14 milijard 523 milijonov lir. Konec leta pa je bilo na goriških bankah naloženih nad 97 milijard lir. V marcu je zapadlo skupno 2.475 menic in čekov v skupni vrednosti 325.816.000 lir miiijpnov lir v marcu, izvoz pa od | niki prodrli ne le na avstrijski trg, .i i._ — o« marveč tudi v prodajno mrežo ve- likih trgovskih hiš. Težave pri reševanju prošenj za invalidsko upokojevanje Zaradi stavke zdravnikov INPS od 13. aprila dalje m bilo mogoče u-spešno rešiti nekaj stotin prošenj za invalidsko pokojnino in prizivov. Ker se razmere zaradi trajanja stavke samo poslabšujejo, je pokrajinski odbor INPS pooblastil predsednika in direktorja, nai poiščeta način, kako bi premagali nastale težave. O vprašanju bodo razpravljati na bližnji odborovi seji. Nesreča otroka v Doberdobu V tržiško bolnišnico so pripeljati 4-letnega Damjana Jarca iz Doberdoba, Ul. Lago 1. Desno stegno si je prerezal z zarjavelim koničastim kosom železa. Rar*i so mu razkužili, zdravil pa se bo sedem dni. Priznanje živinorejcev profesorju Marsanu Združenje živinorejcev iz goriške pokrajine je pred kratkim pot««, lilo profesorju . Mgtteu Marsanu, ki je bil pred kratkim imenovan za častnega predsednika združenja, zlato kolajno in priznanje za dolgo letno delo. ki ga je profesor s tako vnemo opravljal v korist živinorejcev iz goriške pokrajine. On sam je bil. med drugim, tudi pobudnik za ustanovitev tega združenja. ki pomaga in skrbi za razvoj živinoreje. Sedanji predsednik združenja živinorejcev Blason je orisal prisot nim pomen požrtvovalnega dela. ki ga je v dolgih letih opravljal Mar-sano. Zlato kolajno je častnemu predsedniku izročil dr. Marši. Fotografski natečaj ob prazniku «Unlta» Ob priliki praznika tiska »UnitA*. ki bo od 28. junija do 3. julija Podgori pri »Madanini*. bodo prijatelji UnitA pripraviti fotografski natečaj, ki bo imel za temo »Gorica na delu*. Natečaja se lahko udeležijo amaterji, Id bodo morali oddati 4 stike določenega formata. Posebna komi* ia bo nagradila prve tri najboljše slikarje, ki bodo 2. julija prejeti priznanje in nagrade. Kdor ^ se želi udeležiti natečaja, naj pošlje slike v čmo-belem do 27. junija v gostilno »Gabro* v Štandrež. Za pojasnila telefonirati na številko 24-36. Razstava obrti v Gradcu V Gradcu imajo te dni »italijanski teden* Na tej razstavi sodelujejo tudi obrtniki iz naše dežele, pod okriljem deželne obrtniške ustanove Posebno razstavo izdelkov so priredili znani trgovski hiši »Kast-ner & Ohler*. Otvoritvi je pri sostvoval tudi predsednik ESA Diego De Natale, nato si je raz- stavo ogledal tudi deželni odbornik VESTI IZ TRŽIŠKEGA OBMOČJA Podaljšana prisilna uprava avtobusne službe šestih občin V septembru bi prevoz moral preiti v javno upravo - V ponedeljek bo v cPalazzetto Veneto» predavanje o goriških izkušnjah Medobčinska avtobusna služba šestih občin tržiškega območja, ki je pod nadzorovano upravo kura torja odv. Manufa, bo delovala še tri mesece in sicer do 12. septembra. Sodna oblast, ki je tako odločila, je od vsake občinske u-prave zahtevala dodatni jamstveni fond v višini 75.000 tir mesečno. Doslej so uprave že vplačale 3,9 milijona lir. Po prvem mesecu nadzorstvene uprave je znašal primanjkljaj prevozne službe 1.600.000 lir, v drugem pa nekaj tisočakov manj. V ponedeljek, 5. junija bo v »Palazzetto Venete* predavanje predsednika upravnega svete občinskih podjetij v Gorici dr. Marina in direktorja Rigonata. Govorila boste o izkušnjah goriške u-prave mestnega avtobusnega prevoza ,ki je prav tako, kot se bo to zgodilo v Tržiču, prešel iz zasebne v javno upravo. Pogovorili se bodo tudi o finansiranju prevozne službe. Sredstva bo prispevalo vseh šest občinskih uprav, pričakujejo pa tudi deželno podporo. Šolska prireditev v soboto v Štandrežu V soboto. 3. junija bo v župnijski dvorani v Štandrežu ob 21 uri zaključna šolska prireditev s pestrim in veselim programom. Učitelji. ki so program pripravili in učenci, ki oa bodo izvajali vabi o k udeležbi starše in prijatelje mladine. Šolska prireditev v nedeljo v Doberdobu V Doberdobu bodo imeli v nede-lj°. 4." junija popoldne vsakoletno zaključno prireditev osnovnošolskih otrok. Nastopili bodo učenci vseh razredov s petiem recitacijami in .•kupinsicimi točkami Prireditev bo ob 1C.3C v šolskih prostorih Istočasno bo tudi razstavo šolskih °lilc in ročnih del. Dramska družina »O. Župančič* štandrež v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13 HEINRICH VON KLEIST RAZBITI VRČ (Veseloigra v dveh delih) Danes, v četrtek, 1. junija ob 17. uri. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 35-38. Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan m ponoči ie odprta lekarna Centrale dr. Fitz in Enneri. Trg republike 26, tel. 72341 ■"""“""""""O .......................„„„„„. PLODNO PROSVETNO DELO Uspešen nastop Štandrežcev vrhu z recitalom narodnih pesmi Društvo Danica je ob tej priliki povabilo otroke in starše na družabno popoldne na Vrh Mladinska dramska družina »O-ton Župančič* je imela spet uspešen nastop. Tokrat je obiskala Vrh, kjer je bila v gosteh tamkajšnjega prosvetnega društva »Danica*. Na Vrhu so Štandrežci nastopih z recitalom pesmi in popevk, ki si ga je omislila domača učiteljica Angela Nanutova (s tem recitalom so z uspehom že marsikje nastopih), istočasno pa so vrteti tudi film o letošnjih proslavah 25. maja, ki so bile v več krajih na Goriškem, ter o letošnjem 1. maju v števerjanu, kjer so štandreški mladinci in mladinke nastopili prav s tem recitalom. Na Vrhu je k predstavi prišlo veliko domačinov. Pozdravna govora sta imela predsednik domačega društva prof. Leopold Devetak in predsednik štandreškega društva Danilo Nanut, štandreški igralci in pevci so nato z uspehom nastopih pred vrhovskim občinstvom, ki jih je z zanimanjem poslušalo. Recitatorje in pevce je s kitaro spremljal Jožko Leban. Odborniki prosvetnega društva Danica z Vrha so sklenili, da bodo vse male Štandrežce in njihove starše povabiti na srečanje na Vrh. Predvidoma naj bi bilo to srečanje po prazniku špargljev, ki bo v štandrežu v prvi polovici junija. Prosvetarji z Vrha so to odločiti, da bi še bolj navezah medsebojne stike, ki so že teko zelo dobri, štandrežci so namreč že večkrat gostovali na Vrhu in Vrhovca se jim hočejo s tem povabilom oddolžiti. Za to srečanje predvidevajo sprehod po kraških gmajnah ter majhno družabno popoldne z otroki iz obeh vasi in njihovimi starši. tico, Dimitri Nicolosi, Andrea Mar-cuzzi. SMRTI: gospodinja 88 letna Maria Makuz vd. Vuga, gospodinja 92-letna Domenica Mania vd. Batti-stella, upokojenec 68-letni Ermene-gildo Serato, upokojenec 84-letni Stefano Gasparin, gospodinja 63-let-na Natatia Musulin vd. Humar. Kino z goriškega matičnega urada Na goriški občini je bilo v dneh 29. in 30. maja vpisanih 14 rojstev in 5 smrti. ROJSTVA: Paolo Franco, Barbara Franco, Elisabetta Cumar, Mau-ro Lacoppola, Federico Ticozzi, Marco Peterin, Paola Tirel, Luca Stabile, Mauriiio Dadrio, Susanna Guolo, Devan Donda, Mariina Mon- (iorica VERDI ob 15.15—22.00: »Don Camillo e i giovani d’oggi», G. Moschin in L. Stander; barvni film. CORSO ob 14., 16.40, 19.20 in 22.: »Ni-cola e Alessandra*, M. Jayston In J. Suzman; barvni film. MODERNISSIMO ob 15.15-22.00: d quattro deU Ave Maria*, T. Hill in E. Wallach; barvni film. CENTRALE ob 15.15—21.30: »Bernardo, cane ladro e bugiardo*. M. Fichman in M. Mobley; sledi Di-sneyeva slikanica »Bongo*. VITTORIA ob 15.30-22.00: »Boccao-cio*. S. Koscina in E. Montesano: barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 18.00 »Nella stretta mor-sa della paura*. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: »Uominl sel-vaggi*. W. Holden in K. Maldenj barvni film. PRINCIPE ob 18.00: »Silvester’* sto-ry». Barvna slikanica. S. MICHELE ob 15.00: »Arriva Char-he Bravvn*. barvna slikanica. Nova Gorica SOČA (N. Gorica): »Vstopnica za pekel*, francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: »Mož, katerega je težko ubiti*, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE: »štirje na počitnicah*, francoski barvni film — ob 20. RENČE: »Klofuta za morilca*, francoski barvni film — ob 20. ŠEMPAS: »Catch — 22», ameriiU barvni film - ob 20. KANAL: »Bojišče*, ameriški film — ob 20. PRVAČLNA: Danes zaprto. PRIMORSKI DNEVNIK 1. junija 1972 PII PROF. TONE PENKO: Tržaški dnevnik dveh botanikov iz 1.1816 Na škripajoči ladji proti Benetkam ■ Voznina, odkupnina, napitnina 8. Ko je bilo to mimo, smo odšli v gostilno na zajtrk in kosilo. V gostilni se je trlo tujcev - potnikov, ki so, kot midva, čakali na odhod. Lilo je. Ni, da bi hodila po mestu, še manj, da bi odšla iz mesta in se razgledala po rastlinah. Hočeš nočeš sva morala čepeti v gostilni v družbi ljudi vseh mogočih narodnosti, ki jih je razgTelo vino in so neumorno, brez prestanka prepevali svoje domače pesmi. Seveda da nama vse to ni bilo ravno prijetno in v veliko zabavo. Vsa srečna sva bila, ko naju je naš čoln spet odpeljal na našo ljubo ladjo. Ko sva se zjutraj zbudila, sva na žalost ugotovila, da smo še prav tam pred Piranom, kjer smo bili včeraj. Poveljnik ladje nama je sporočil, da tudi danes zaradi slabega vremena ne bomo odpluli dalje in nas zato s čolnom odpelje v mesto. Kaj sva hotela? Ozirala sva se po rastlinah, po čem pa naj bi se sicer. Kar ob morju je cvetelo nekaj cvetlic. Po posušenem steblovju pa sva sklepala, da mora poleti biti tam kar bujno poraščeno in zaraščeno z lepo množico različnega rastlinja. Po vsej strmi obali pa so rastle oljke. Nekatere pa so bile že tako visoke in imele tako mogočna debla, kot pri nas najbolj orjaški hrasti. Tu stiskajo odlično oljčno olje, ki je neki za 20 odstotkov boljše kot kje drugje v okolici. Po zajtrku sva šla malo iz mesta. Ob nekem bližnjem potočku naju je čakalo pravo rastlinsko presenečenje. Mnogo cvetja in med tem tudi tako, ki ga nisva poznala. Gledal naju je neki Italijan, nama kazal neko bujno in košato rumeno cvetje in pravil: Buona salata! Gotovo je menil, da naju muči skorbut in da iščeva zdravila za nadlogo. Kje pa skorbut, niti morska bolezen naju ni povohala. Šla sva dalje. Daleč naokoli sami vinogradi in oljčni gaji, skoro vsi pa ograjeni z visokimi zidovi. Bilo je poldne, ni se nama dalo plaziti po zidovih, pa sva šla na kosilo. Tu čudno jedo, prav proti pravilom zdrave prehrane. Pečenko brez solate, govedino brez sočivja, celo brez soli. Po treh mizah je ležala razvezana že kar suha govedina in ljudje so jo jedli kar samo, brez kake prikuhe. Prosila sva za ščepec soli. Prinesli so je nama na velikem krožniku, kot dokaz, da solnic ne poznajo. Pri nas na Bavarskem pa stoje take posode s soljo noč in dan na mizi, pa tudi v najbolj zanikrni vaški krčmi. , , ., Piran je bilo za naju prvo laško mesto. Nekoč je bilo last beneške države, torej pod varstvom svetega Marka in bene- Mesto šteje menda 6000 prebivalcev, ki so vsa nekam po samostansko oblečeni. Moški so odeti v neke mornarske ogri-njače, ki po barvi, tkanini in kroju spominjajo na kapucinar-ske kute. Žene in dekleta so vse v črnem in imajo krilo ali suknje nekam preko glave preveznjene. Ali so pa to le velike rute, v katere je odeto vse telo. Kako je s to stvarjo, se na javni cesti nisva mogla prepričati, na samem pa ni bilo priložnosti. Ceste so od sile ozke, tako da po njih ne more peljati noben voz. Sicer pa tu voza ne poznajo. Ulice so tlakovane s štirioglatimi ploščicami in nad vse čiste. Na njih si niti poleti, niti pozimi ne moreš umazati čevljev. Po kosilu sva hotela zopet v okolico. Poveljnik ladje pa nama, je dejal, da borno kar odpluli, ker se menjuje veter. Sli smo na ladjo. Iz sidrišča smo odpluli na odprto morje. Nič drugače niso ravnale druge ladje, ki so nam v večji ali manjši razdalji sledile. Kar naenkrat smo se znašli na odprtem morju. Polagoma so se v daljavi izgubljali Trst, Piran, istrska obala in zasneženi Julijci. Se nadalje nas je spremljal Nanos. Nebo je bilo jasno, zrak topel. Zahod sonca je bil prelesten. Zasijal je mesec v vsej krasoti. Več kot 30 bark nas je spremljalo. Iz vseh bark je odmevalo veselo petje. Tudi midva sva pela. Zatem smo večerjali, seveda mrzlo večerjo. Zalivali smo Jo pa s čudovito istrsko črnino, ki je baje najboljše zdravilo proti morski bolezni. 12. marec. Le nekaj ur sva prebila na najinih zibajočih se ležiščih. Eden od naju se je predramil — morje je šumelo, ladja škripala in stokala, jadro ropotalo. Sel je na krov. Komaj so ga zagledali mornarji, že so mu veselo vzklikali: «Buono vento, buono vento!». Bili smo sredi morja, jasna mesečina, topel veter, okoli nas samo morje, nad nami nebo. Ladja je brzela kot isker konjiček. Tu pa tam smo v daljavi zagledali barko. Pa le za hip. šla sva zopet v podkrovje ležat, toda nisva vzdržala, zopet sva se vrnila na krov, da še in še doživljava nama tako novo in čudovito lepoto. Ob peti uri je mesec zašel, vse nebo je zažarelo, polagoma se je začelo daniti. Ob sedmi uri smo v daljavi kakih 30 milj zagledali la bella Venetia —, kot so pravili mornarji. Poveljnik nama je zagotovil, da bomo čez dobri dve uri že tam. In res ob devetih smo pristali na otoku Al Lido, ki je nekako pol ure oddaljen od Benetk. Poveljnik je odšel na otok in tam opravil potrebna uradna opravila. Cez eno uro smo morali tja tudi mi z vso svojo prtljago. Prepeljala nas je gondola, za pot na Lado in nato še v Benetke je čolnar zahteval od vsakega po 3 goldinarje, toda nazadnje smo se le zmenili za poldrugi goldinar na osebo. Na Ladu so nam pregledali potne liste, nato natančno prerešetali prtljago, celo rastline, ki sva jih nabrala v Piranu, so nama premetali. Ko smo plačali več napitnin, so nas v spremstvu vojaka odpravili na policijo v Benetke. Seveda si zato nisva utegnila ogledati rastlinja na Lidu. Ko smo se vozili z Lada proti Benetkam kakih deset minut nas je ustavil čoln, v katerem je sedel civilist in štirje pomorski vojaki. Niso nas pustili dalje. Sele ko smo se odkupili z napitnino, smo smeli dalje, čez dobrih pet minut nas je ujel podoben čoln. Možje v čolnu so kar z dolgimi kavlji potegnili našo gondolo k svojemu čolnu in nas niso pustili prej naprej, dokler nismo zopet odšteli napitnine - odkupnine. Ko je nekdo od naju vprašal, kdo so pravzaprav ti ljudje, je oni, ki nas je vozil, odgovoril, da so to morski razbojniki. Končno smo se le približali velikemu mestu, ki naredi s svojimi stolpi in stavbami, na človeka res izreden vtis. Peljali so nas na policijo kjer so nam vzeli potne liste in dali posebna potrdila. No, končno smo bili v Benetkah in prosti, svobodni. _ , Gospod Brandenburg je bil očetovski z nama. Dal nama je naslove svojih znancev in prijateljev, na katere naj se o-brneva Z nama je potoval iz Trsta pomorski vojak, domačin Benečan. Ta nama je šel izredno na roko in nama po naslovih ki sva jih prinesla iz Trsta, pomagal iskati znance. Kaj bi brez njega. Z njegovo pomočjo sva tudi prišla do prenočišča pri Regine d’Hongrie. Seznanila sva se z gospodom Ki-Ua.nc.rn, ki Je bil v službi pri podjetju RISCH et COMP. Za popoldne ob 5. uri smo si z gospodom Kilianom dali zmenek v kavami al Londres. Po kosilu ni naju več strpelo, pa sva kar vstala in šla na Trg sv. Marka. Pogled na ta trg pa Je presegel vse naše pričakovanje. Res čudo, prečudo kaj vse premore človeško delo človeška obrt. Kaj kmalu je neki Italijan opazil da sva tujca Ponudil se je, da naju popelje v doževo palačo. Koj sva bila za to, kar sva želela videti umetnine in mojstrovine, ki jih je tam na pretek, človeku, ki se na take stvari spozna in se s tem peča, je za ogled vsega tega tudi cele tedne premalo. Saj sva videla nekaj tujcev, ki so tam motrili, gledali in tudi risali. Midva sva šla pa le bežno skozi in se raje podala na potep po obali, ki sva jo že davi iz gondole gledala in se je nama zdela kaj zanimiva in prilična. Prišla sva do neke manjše vzpetine, ki Je bila zasajena z raznovrstnimi drevesi. (Nadaljevanje eledtj RAZSTAVA V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU V LJUBLJANI Ob mednarodnem letu knjige «Dvesto let šolske knjige» Tržaška šolska založba jo bila ustanovljena že v davnem letu 1846 Številni primeri samozaložbe učnib knjig, celo za srednje šole ABECEDNIK i' šole po mestih. mnmt m**/ >** 1V/tti X A kr. m 4prim*- ■ % rr.R*tTi «#««* Naslovna stran »ABECEDNIKA ZA ŠOLE v Trstu 1846 PO MESTIH*, kt je izšel Letošnje leto 1972 je proglašeno za mednarodno leto knjige. Tej svetovni kulturni manifestaciji se je priključil tudi Slovenski šolski muzej v Ljubljani s svojstveno prireditvijo. Pretekli, petek so v muzejskih prostorih odprli razstavo Ob dvestoletnici slovenske šolske knjige. Prav te dni bo poteklo točno dvesto let, ko je izšel 13. junija 1772 cesarski dekret, s katerim je bila ustanovljena na Dunaju založba šolskih knjig. Komaj nastajajoče šolstvo, ki je bilo ustanovljeno s splošno šolsko naredbo po cesarici Mariji Tereziji, je bilo seveda nemško in je imelo tudi služiti germanizaciji nemških avstrijskih narodov, vendar brez pomoči domačega, učencem razumljivega materinega jezika nikakor ni šlo. Zato so bili prvi učbeniki dvojezični. Šele kasneje, ko se je postopno uveljavljala materinščina kot prvi učni jezik, so nastale tudi samosloven-ske učne knjige. Vendar ne smemo pozabiti, da sta prvi slovenski učni knjigi izšli nekaj stoletij prej: to sta Trubarjev abecednik in njegov katekizem. Protireformacija pa je v kali zadušila nastajajoče šolstvo in seveda za skoro tri stoletja odložila izhajanje slovenskih šolskih knjig. Pač pa je v Prekmurju, kjer se je ohranilo nekaj protestantskih šol, leta 1725 izšla slovenska šolska knjiga lAbecedarium Szlouzenszko za Drobno Detzo». Jubilejna razstava ob dvestoletnici šolskih knjig je zelo zanimiva in poučna in bo pritegnila ne le pedagoške delavce, temveč utegne kateremukoli Slovencu, ki ga zanima naša kulturna zgodovina, odkriti marsikaj novega. Šolski muzej je istočasno izdal 50 strani obsežno brošuro z bogato ilustriranima in dokumentirano napisanima razpravama. Prvo, »Ob 200-letnici slovenskih šolskih tiskov*, je napisal ravnatelj šolskega muzeja France Ostanek, drugo, Slovenska šolska knjiga ob 200-letnici uradnih šolskih tiskov» pa kustos muzeja Tatjana Hoja-nova. Na razstavi je pritegnil našo pozornost oddelek posvečen Tržaški šolski založbi. Ta je bila u-stanovljena že leta 1846 in je delovala pod upravo tržaškega magistrata. Na razstavi čitamo star letak, datiran «V Terstu 28. janu- arja 1852», ki nosi naslov «Popis vezanih šolskih bukev, ki so na prodaji pri ces. kr. Magistratu mesta Tersta v slovenskem jeziku». Sledi popis vseh izdaj z navedbo letnice, ko je knjiga izšla in z navedbo cene. V tem razdelku je razstavljenih tudi več knjig, ki so tedaj izšle pri tržaški založbi, ki je bila ukinjena po desetletnem delovanju leta 1856. Gotovo je zanimivo, da je prav pri tej založbi izšel IZ UMETNOSTNIH GALER IJ i Sartoretto v Tergeste Ogled oseminštiridesete razstave v galeriji »Tergeste* izpričuje, da stepa, kar tako, brez predhodnega najavljanja, v tržaško slikarstvo nov nadarjen slikar. Je to še mlad Dino Sartoretto, ki ga pesnik Guido Tamaro predstavlja v katalogu, katerega naslovna stran označuje njegovo razstavo z geslom «Navada in mi», s čimer Dino Sartoretto jasno izpoveduje svojo likovnost. Muzikus s humanistično izobrazbo se v svojih oljih odkriva z izredno občutljivostjo svoje mladosti do vsečloveške problematike. Vendar pa jo rešuje in podaja posredno z nadstvarno obogatenim simbolizmom strokovno dovršenih platen. Odličen risar, ki ume zadrževati barvno opojnost v pridušeno hladni skladnosti vedno v ravnovesju z vanjo vpetimi sko-roda fantastičnimi situacijami o-seb in predmetov, je Dino Sartoretto vsekakor, čeprav v drugačnih izmerah, za nas pravo odkritje, kot je to bil prav v isti galeriji Livij Možina. Razlika je pa v tem, da Dino ne skuša ugajati s presenetljivo spretnostjo slikanja, čeprav je tudi znatna. Bolj kot očem namenjene nas navai_ so njegove slike branosti duha, ki naj !»■ - pe-k trpkemu premišljevanju ® e. dovršenosti in minljivosti c ških dejanj v luči modros pravljičnega dojemanja -^ Ločne simbolike, kar posebno ^ no izstopa v slikah «HipoteZ tožbe* in «Portret*. Utrip vznemirjenosti in :ata ra si » Dinovih slikah Ljti roko, ko prekipevata v J-3. jati nenavadne stvarnosti. Obv z pa jo more pravilno le, bujno domišljijo obdarjeni -kot Dino, ki jo pa povsod usmerja, da v gledalcu SP 0j). kaj več kot pa golo estetsk "tfe MUKO n"®'1 PREJELI SM<» n no. TONIK SVETINA 400. PHANA Ulili 11111 1111111111111111111111 i 11111111111 TRETJA KNJIGA Saj Je prebolel pet ran! In trpel kakor Kristus! Kako naj se jim potem ne bi maščeval? V Nemcih je videl manjše zlo kot pa v svojih smrtnih sovražnikih komunistih, ki so hoteli odpraviti monarhijo. Že zgodaj je spoznal, kakšni so skriti cilji partije, če bo uspešno izvedla narodnoosvobodilni boj. Pa ne samo to. Bal se je za boga. V svojo sveto dolžnost si je štel, da se z vsemi sredstvi bori proti temu, da bi se partija polastila oblasti v Sloveniji. Zasllševalcem je vrgel v obraz, da so prvi partizani peli pesem «Mi nosimo kape na tri roga, jer se borimo protiv boga». Glede vstaje je bil prepričan, da je nesmiselna, ker bo okupator zaradi nje iztrebil prebivalstvo na tem ozemlju. Cehi in Danci pa so ostali mirni, je menil, zato so se izognili žrtev. Nihče ne more in ne sme zahtevati od najmanjšega naroda v Evropi, da napravi harakiri, pa naj svoje pozive obleče v še tako blesteče fraze. Sveta dolžnost Angležev je bila, da nas osvobode, ker so nas zapletli v vojno v svojem Interesu. V čast sl Je štel, da Je bil proti Osvobodilni fronti, ker Je vsakdo, ki je podpiral Osvobodilno fronto, podpiral partijo ln s tem vedč ali nevedč pomagal uresničevati njene cilje. Zato je tudi on neizprosno vodil boj proti vsem sovražnikom. V obrambi se je skušal iz obtoženca spremeniti v tožnika. Obtožil je partijo, da je pričela z nasiljem in da je kriva vseh neprijetnih posledic, ki so zadele njene privržence. Navajal je grozodejstva, ki Jih je sam sestavil za Črne bukve slovenskega naroda ter se skušal braniti s članki iz Slovenskega doma in Slovenca. Trdil je celo, da je samo sodelovanje z okupatorjem rešilo Ljubljano neizmernega zla, zakaj če bi bili vsi Slovenci odšli v gozdove, bi bili Nemci naselili mesto s svojimi ljudmi, Angleži pa bi ga bili zato zravnali z zemljo... Na vse obtožbe, ki so ga bremenile kot vojnega zločinca, je odgovarjal: Ni res, ni res, ni res, ...da je stopil v okupatorjevo policijsko službo ln Izvajal po naročilu in po lastnem nagibu nasilje vseh vrst. ...da je bil gestapovski agent že v stari državi, ...da je pošiljal pripornike v nemška koncentracijska taborišča, ... da so borci odpora izginjali v gozdovih okoli Svetega Urha in da jih je naplavljala Sava, ...da je sodeloval s Črno roko, ...da so bili njegovi zapori mučilnica in klavnica hkrati, ...da je bil hlapec vsakemu režimu in ...da je bil klerofašdst, ... da je bil klerofašist, povezan s škofom In generalom SS. Ni res... Ko mu je obtožnica veliko večino njegovih spozab nad slovenskim ljudstvom le dokazala, se je trmasto branil, da je poveljujoči ameriški general na Dunaju javno izjavil, da vojna ne pozna zakonov, da so to izjavo priobčili vsi avstrijski časopisi in da je tudi on ravnal tako, kot je po svoji vesti odločnega borca proti komunizmu moral ravnati. Sodnikom Je dejal, da mimo čaka na sodbo, ki naj bo po želji javnega tožilca neusmiljena ln dosledna. Dvomi pa, da bi moglo sodišče povsem objektivno in pravično soditi, ker da so člani sodišča istočasno partija in sodniki. S svojo obrambo Je bil zadovoljen sam pred seboj. Drugega kot smrt od svojih sovražnikov, ki so ga zasledovali in življenjsko ogrožali pet let, ni mogel pričakovati. Sam pred seboj si je stokrat izpovedal vse grehe. Toda ret® nikogar ni bilo, ki bi mu dal odvezo in ga obhajal. ju leta je s sveto hostijo spiral s svojih rok umazanijo solza ter se tolažil, da je vse storjeno žrtev za Krl* r f? kak0 kraljestvo. Spoved in obhajilo sta mu bila potrebna dilcu tobak, pijancu žganje in narkomanu mamilo 1° ndku ženske. Zdaj, ko se je bližal konec, se Je naveličal vsega nega. Najbolj je bil užaljen, kadar so mu očitali, JA ® V cerkvijo in duhovščino vred pomagal uničevati Slovence ^ todamd temnega srednjega veka. Saj so ljudje v tako jji ated*}' vanem srednjem veku stoletja gradili veličastne kau- . p, druge čudovite zgradbe po vsej srednji, zahodni in •'uA0ieit]'J ropi — toda ne z namenom, da bi jih v dvajsetem ^ v nekaj sekundah porušili visoko kulturni Američani, kot tisnš Ipt.ih s« riii tr-likn no rušilo kot so norušdli ^ predaleč. Zdelo se mu je, da se mu pomilovalno pa je najtežje prenesel... . so Vrv mu Je padla za vrat. Zaprl je oči in ljudje, JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik - leto 1971/72. št. 7-8V Slavistično društvo Slovenc Ljubljani. pj. VIAGGI IN AEREO l972-V3-_ T • pedin, Boninsegna, Mazzola, ^fepi. 5kirve: ^ieri, Fabbian, Bcrtini, Pellizzaro. J®* je v tej tekmi zmagal povoji? zasluženo. Prikazal je mnogo J dinamično in dopadljivo igro . Italijanov, ki so brez uspeha vsiliti domačinom zaprt noji®*' Nizozemci so tako že dru-. zaporedoma posegli po najviš-™ tropskem klubskem naslovu v.1® s tem v glavnem izpolnili Kovanja. y‘avni junak tekme pa je bil C3® igralec Cruyff, ki je bil /( Proglašen za najboljšega no-jjjpaša Evrope. V tej tekmi je rt sloves povsem upravičil. Ni ^l^too igral, ampak je tudi aba gola za svojo ekipo, prve-min. drugega polčasa, na--!rt*ga pa 29 minut kasneje (z ,0, Po strelu iz kota), i Italijane lahko rečemo, da ■;jVes čas igrali več ali manj Jeleno vlogo. Imeli so sicer ne-ij ^ velikih priložnosti za dose-a so vse (nekatere prav zapravili, saj niso znali !^ti žoge v mrežo iz žoge v mrežo iz nepolne niti tedaj, ko v na- domači šport I DANES ^DTRTEK, 1. JUNIJA 1972 NOGOMET Memorial s. krasne ?5> v Nabrežini ""sina _ Vesna 1i * * * »/0° v Dolini *® — Primorje * * #' MLADINCI jD'D0 v Trstu, Ul. Flavia *r» — Primorje * * * NARAŠČAJNIKI (j’'.30 v Padričah '* — Giarizzole A v Trstu, Sv. Sergij ^■•lunga — Breg * * * KOŠARKA Mlajši mladinci l“ou na Opčinah, Prosvetni dom '— Italsider * * * ODBOJKA T ŽENSKA DIVIZIJA C.3? v St. Petru ob Soči **onl _ Sokol * * * sprotnih Vratih nj bilo vratarja. Sodnik je opravil svojo nalogo dobro, spregledal pa je v začetku drugega polčasa očitno enajstmetrovko v korist Ajaxa. AVTOMOBILIZEM MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA «GIRO DITAUA» Zilioli izkoristil spust pred ciljem Eddy Merckx še vedno v vodstvu Tudi današnja etapa bo povsem ravninska PORTO SANTO STEFANO, 31. -Današnja etapa se je v celoti odločila v zaključnem delu. Proga desete etape je bila namreč preveč ravninska, da bi si lahko ta ali oni tekmovalec privoščil pomembnejši podvig. Proti koncu je med drugimi sicer poskušal srečo tudi Gimondi, toda Merckx se je takoj pognal za njim in je tako preprečil tudi ta podvig. Pet kilometrov pred ciljem pa se proga dokaj strni o spušča proti cilju. Zilioli, ki je znan kot specialist za spuste, je to svojo sposobnost izkoristil do skrajnih mej. Tako mu je uspelo ostale pustiti nekaj sto metrov za seboj in je nato neovirano prispel na cilj s prednostjo petnajstih sekund pred skupino, katero je sestavljala več kot polovica vseh udeležencev «Gi- MODENA. 31. — Mario Andretti v nedeljo ne bo nastopil na mednarodni avtomobilski dirki za veliko nagrado Belgije, ki bo veljala za svetovno prvenstvo vozil formule 1. Zadržan ie namreč v ZDA zaradi avtomobilskega prvenstva te države. * * * MODENA, 31. — Italijanska avtomobilska hiša Ferrari se ne bo udeležila 24-urne dirke v Le Mansu. iiiiiimiiiitiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiEiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiimiiiiiuiiim NA TURNIRJU EKIP IZ TREH DEŽEL Šahisti iz Trsta najboljši v Gorici V nedeljo bo podobno tekmovanje v Gradezu že tradicionalnih med-1 Igrali bodo najboljši šahisti z obeh čani šahistov iz Juli iške I strani meje na 30 deskah. Lani je podobno tekmovanje organizirala primorska šahovska podzveza v Postojni. To bo tako dejansko povratno srečanje. Franc Bizjak d!ga0n.V.Z9°niku 8an'*ira ŠK Kras * * * Ali E UK A v Trstu, stadion »Grezar* "°Pa tudi Bor BLIŽANJE TURNIR SANREMO, 31. — Jose Hernan-dez, evropski prvak superlahke boksarske kategorije bo svoj naslov izpostavil 5. julija v Sanremu v srečanju z Italijanom Carlom Du-ranom. Po vzorcu narodnih srečanj šahistov iz Julijske I strani meje na 30 deskah. Lani je krajine. Primorske in Koroške, so se pred kratkim srečali v Gorici številni šahisti z obeh strani meje. Tokrat se je prijavilo kar 21 moštev s štirimi igralci, tako da je bilo treba turnir razdeliti na jutranji in popoldanski del. Šahovsko društvo Gorica, ki je srečanje priredilo, se je ponovno potrudilo (saj je že šestič organiziralo mednarodno tekmovanje). Za najboljše je bilo na razpolago kar 8 lepih pokalov, za prvih deset moštev pa tudi kolajne. Ob opoldanskem odmoru pa je gostitelj vsem pripravil še pogostitev. Tudi letos se je izkazalo, da so v brzopoteznem turnirju razred zase šahisti iz Trsta in Pulja. Njihove ekipe so zasedle vsa štiri prva mesta. Uljanik je bil prvi, druga je bila ekipa Trsta, tretja ponovno ekipa Uljanika, četrto pa drugo moštvo Trsta. Zelo lep uspeh je dosegla Sežana s petim mestom. Sledijo Postojna. Idrija, Čedad in Nova Gorica. Kot zanimivost naj omenim, da je bilo med 21 moštvi kar 13 ekip iz Primorske in iz Istre. Tudi ta lepo pripravljena šahovska prireditev je ponovno dokazala, da je tudi šah sredstvo za zbližanje ljudi ob meji. V nedeljo, 11. junija pripravlja šahovska federacija Julijske krajine v Gradežu prvo mednarodno pokrajinsko srečanje šahistov Primorske in Benečije - Julijske krajine. ra*. V tej skupini je bil seveda tudi Merckx. Zasledovalce je privedel na cilj De Vlaeminck. Na skupni lestvici tako ni prišlo do nobene bistvenejše spremembe, če ne omenjamo, seveda, Ziliolije-vega napredovanja na šesto mesto. Današnja etapa je dala tak rezultat: 1. Italo Zilioli (It.), ki je prevozil 166 km dolgo progo v 3.58’31”, s p. h. 41,757 km na uro 2. je bil De Vlamenick (Bel.), 15 sekund zaostanka, nakar so sledili v njegovem času še: 3. Motta (It.) 4. Bitossi (It.) 5. Dancelli (It.) 6. Poggiali (It.) 7. Merckx (Bel.) 8. Pfeiminger (Švi.) 9. Gimondi (It.) 10. De Geest (Bel.) 11. Rub (Švi.) 12. Schneider (Švi.) 13. Lasa (Šp.) 14. Cavalcanti (It.) 15. Bergamo (It.) itd. Skupna lestvica: 1. Merckx 51.55’10” 2. Pettersson G. zaostanek 10” 3. Fuente 1’37” 4. Lasa 3T2" 5. Motta 413’' 6. Zilioli 4’25” 7. Galdos 4’30” 8. Lopez Carril 4’45” 9. Schiavon 5’03” 10. Lazcano 5’04” 11. Bergamo 5’20” 12. De Vlaeminck 5’29' 13. Gimondi 5'36” 14. Boifava 7'28” 15. Panizza 7'59” Jutrišnja enajsta etapa bo povsem ravninska. Proga do Forte dei Mar- mi bo merila 242 km. slalo 4744 italijanskih občin, ki so tako presegle število iz lanskega leta. Le deset občin z več kot petdeset tisoč prebivalci še ni poslalo svoje prijave za nastop na letošnjih igrah. ZAGREB, 31. - Najboljši jugoslovanski odbojkar in stalni član državne reprezentance Mladen Kos je izstopil iz svojega dosedanjega društva Mladost. Odslej bo nastopal za Metalac iz Siska, katerega bo o-benem tudi treniral RIM, 31. — Lazio je premagal Fiorentino z 1:0 (0:0) v okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal. Edini gol je dal Nanni dve minuti pred koncem tekme. ŠPORT NA DRUGI STRANI MEJE Pred kratkim so v Novi Gorici astanoviii teniški klub «Gorica» AK Gorica se razvija v močan atletski kolektiv Salonit tudi prihodnjo sezono v 2. ligi? Verjetno je malo ljubiteljev špor- prej v izgradnjo vsaj enega tern ta na Goriškem ki bi vedPlo da je 1 ■ - - u; -- ui L",~ ” "M“- bil v Novi Gorici pred nedavnim ustanovljen Teniški klub Gorica. Entuziast profesor Branko Jelen, ki je bil pobudnik ustanovitve kluba. je že pred ustanovnim občnim zborom pripravil vse potrebne dokumente, tako da ie lahko klub takoj začel z delom. Kljub temu. Ja še nima svojega lastnega igrišča, si trenutno pomaga z bivšim kotalkališčem. kjer so si pripravili vse potrebno za nemoteno treniranje. Upravni odbor športnega parka v Novi Gorici, pa ie na eni svojih zadnjih sej sklenil, da pristopi čim- iiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiuiuunumuiiimiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiuniiiiiuiiiii KOŠARKA MLAJŠI MLADINCI Poletovci bodo danes zaključili prvenstvo Openci bodo tokrat nastopili s popolno postavo OLIMPIJSKE IGRE LAUSANNE, 31. - Avery Erun-dage je izjavil, da bo po končanih olimpijskih igrah v Miinchnu zapustil mesto predsednika Mednarodnega olimpijskega odbora. <1 loto-, AVTOMOBILIZEM LE CASTELLi&fc. ' VAR, 31. -Dve italijanski vozili sta osvojili prvo mesto v Franciji na tekmovanju «Mobil Economy Run», na katerem zmaga vozilo, ki ob določeni poprečni hitrosti porabi čim manj goriva. Zmagoviti vozili sta fiat 127, s porabo 7,8 litra bencina pri p.h. 99 km na uro, jn fiat 128 šport coupe, ki je pri p.h. 110,800 km na uro porabilo le 11,2 litra goriva. Polet bo danes ob 11. uri na novem igrišču na Opčinah igral zadnjo prvenstveno tekmo proti ekipi Italsider, ki je trenutno na tretjem mesitu lestvice. Za naše košarkarje bo to poslednja priložnost, da osvojijo dve točki in popravijo svoj položaj na lestvici. Openski košarkarji bodo končno zaigrali s celotno postavo. V ekipi bo torej tudi Adri-jan Sosič, ki je okreval. MODENA, 31. — Sov.ietinja Faina «Je možnost za zmago?* smo Melnik je postavila nov svetovni vprašali trenerja Tavčarja, rekord v metu diska z značko 65,42 ... .. . .. , ,. . m. S tem je popravila svoj lastni ^ <*VDjili ^u' dosedanji svetovni rekord za 54 cm. J °^>e ^oc^!: P^^vsem zato, ker ---------------------- bomo zaigrali s celotno postavo in MIAniUCIfC trot ne k01™ imeI' težav z menjavami. MLAUINJIIC lUnt že v prvem srečanju proti Italsi- RIM, 31. — Prijavo za udeležbo dru smo zgubili le za nekaj točk na mladinskih igrah je doslej po- razlike, potem ko smo bili v vod- ■iiiiiiHuuniiiiiiiiiiitiiiuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii V PRIJATELJSKI ODBOJKARSKI TEKMI Dom odpravil Sudest Naši odbojkarji bodo v torek igrali proti Meblu Dom — Sudest (Gorica) 3:1 (16:14, 10:15, 15:10, 15:7) DOM: Sossou, Simoneta, Pavšič, Klanjšček, Mužič, Morel, Komel. V torek zvečer je bilo v Gorici' prijateljsko srečanje med šesterka-ma Doma in Sudesta. Ekipa Sudest Nogometni turnir za memorial S. Krasne je zbudil med našimi ljubitelji tega športa mnogo zanimanja, sliki vidimo občinstvo med tekmo Vesna — Primorje v Križu je nepričakovano zmagala v prvenstvu 2. divizije, pred Veloxom iz štandreža. Tekma je obema ekipama koristila kot priprava za bodoče tekme. Sudest bo nastopil, kot zmagovalec 8. divizije na Goriškem, na pokrajinskih finalnih tekmah za vstop v 1. divizijo; domov-ci pa bodo nastopili 9. in 10. junija na turnirju «Pokal Mario Marti-nuzzi», ki ga priredi športno društvo Libertas v Turjaku. Tekma med Domom in Sudestomj ni bila preveč lepa in borbena.; Dom je nastopil z okrnjeno ekipo,1 saj je manjkala polovica igralcev] toda nasprotnik jim ni bil kos. Domovci so v začetku takoj por kazali, da so za stopnjo loljši od nasprotnika in so po začetnem vodstvu popustili ter dovolili nasprotniku, da si je nabral kar 14 pik. Pri koncu pa so domovci pritisnili in osvojili set. V drugem setu pa so domovci popustili in Sudest je zasluženo zmagal. V tretjem :n četrtem setu so domovci priti sn: li in brez velikih težav osvojili se;; popustili so samo v nekaterih del h igre, v katerih je Sudest nabral j nekaj točk. Prihodnjo tekmo v okviru priprav na turnir «Martinuzzi» bodo dompv-ci odigrali v torek, 6. junija bb 20. uri v telovadnioi m v Gorici, proti ekipi Meblo iz Nove Gorice. K stvu. Če bomo tokrat zaigrali požrtvovalno v obrambi in odločno v napadu bi lahko tudi zmagali.* Polet bo nastopil z naslednjo postavo: Adrijan Sosič, Daneu, Jugovič, Edi Sosič, Dolenc, Gantar, Kraus, Guštin, Marko Sosič, Starc. PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Rojan 81:50 BOR: Oblak 10, Ota 4, Žerjal 12, Ražem 19, Sancin 16, Kalc, Siega 8, Pečenko 10, Kravos 2. ROJAN: Ipavec 4, Košuta 4, Krečič 8, Sardi 14, Cijan 10, Starc, Udovič 10. SODNIKA: Vatovec in Ervin Žerjal. Včeraj sta se na igrišču «1 maj* spoprijeli peterki' naraščajnikov druge ekipe Bora in Rojana. Tekma je bila na splošno zanimiva in je pokazala, da so košarkarji Rojana napravili velik napredek. Z vestnim treningom bi lahko dosegli večji uspeh. Za borovce pa je bilo srečanje dobra priložnost, da preizkusijo formo pred, začetkom novega prvenstva naraščajnikov. Boljši so bili v vrstah Rojana Sardi, Udovič in Cijan, med borovci pa so se izkazali Ražem, Peter Žerjal in Sancin. MINIBASKET Nadaljuje se turnir v minibaske-tu, ki ga je priredila SABA. V te; skupini nastopata tudi obe sloven ski peterki Poleta in Bora. Tako Polet kot Bor sta bila v prvem kolu poražena. IZIDA: Vasari — Bor 23:19 in Ferroviario — Polet 21:10. b. 1. škega igrišča, ki eaj bi bilo v sklopu samega športnega parka, kar daje možnost, da se bo ta lepi šport še bolj razmahnil med mladino. Cilj kluba je. da bi vzgajal mlade tekmovalce in prirejal razna tekmovanja, skratka, da bi čimbolj uspešno vodil razvijanja tenisa v občini. Profesor Jelen pa je na nedavni seji poudaril, da bi moral občinski odbor za telesno kulturo v bodoče posvetiti več možnosti in podpore novoustanovljenemu klubu, ki je edini te vrste na Goriškem. Vsi ljubitelji te igre so prepričani da je prvi. odločilni koral: z ustanovitvijo že napravljen in bo bodočnost kluba v veliki meri odvisna od njih samih, torej od članov. ki jih je iz dneva v dan več. SALONIT TRETJI V DRUGI ZVEZNI LIGI V 15. kolu 2. zvezne odbojkarske lige — zahod so odbojkarji Salonita iz Kanala gostovali v Bosni proti Brezi in so srečanje dobili z rezul tatom 3:0 ter s tem dve dragoceni točki. Obenem so osvojili tudi trenutno tretje mesto, kar predstavlja izreden uspeh tega kanalskega športnega kolektiva. V nadaljevanju prvenstva v 16. kolu sprejme Salonit v goste vodečo ekipo Modriča iz Bosne, ki se nahaja na prvem mestu z veliko točkovno prednostjo. V kolikor bi uspelo domačinom v nedeljo pred svojim občinstvom premagati odlične goste, bi brez dvoma dosegli, kot ekipa, največji uspeh med primor skimi športniki sploh S tem bi si zagoto.ili tudi nastop v prihodnji sezoni v elitni družbi. ODLIČNI ATLETI V CELJU Novogoriški atleti in atletinje so v soboto in nedeljo nastopili na članskem pokalnem prvenstvu v atletiki v Celju in nekateri med njimi so dosegli zelo dobre rezultate. Pri članih so osvojili peto mesto, medtem ko so bile članice sedme. Pri posameznikih so bili dobri predvsem tile atleti: na 119 m z ovirami je zmagal Bizjak, ki je bil tudi tret.fi V skoku v daljino. Makarovič je bil drugi'jv skoku v daljino in tretji v skoku v višino. iiiiiiuuMimiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBVESTILO ŠD Olimpija organizira ob priliki vinske razstave v Zgoniku, dne 2. junija t. i. turnir v briškoll. Vpisovanje v Društveni gostilni v Gabrovcu vsak dan od 19. do 21. ure. Vpisnina znaša 1.500 Ur na dvojico (in ne na osebo, kot smo pomotoma poročaU v nedeljski številki PD). TENIS PARIZ, 31. — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Parizu sta Comejo in Fillol (čile) premagala Pietrangelija in Pa-natto (Italija) s 3:6, 6:3, 6:3. Med moškimi posamezniki je Sovjet Metreveli odpravil domačina Barthesa z 8:6, 6:2, 10:12, 6:3 in se bo v četrtfinalu pomeril z Italijanom Panatto. BEOGRAD, 31. — Letos poleti se bosta v Ohridu srečali v prijateljski tekmi šahovski reprezentanci Sovjetske zveze in Jugoslavije. Med jugoslovanskimi šahisti bosta nastopila tudi slovenska igralca Parma in Planinc. Pri članicah pa je bila Peljhanova tretja v teku na 100, tretja pa je bila tudi v štafetnem teku 4x100 m. Vsekakor kaže, da ima AK Gorica v svoith vrstah nekaj odličnih posameznikov in v kolikor bi ta kolektiv v bodoče posvetil več skrbi svojim mlajšim atletom, bi čez čas prav gotovo zrasel v močan atletski kolektiv. Rajmund Kolenc MOGOMET ŠK Kras priredi ob priliki razstave vin v Zgoniku tekmovanj'e v bližanju ki bo danes, 1. junija ob 9. uri Vpisovanje pri vaških poverjenikih in pol ure pred začetkom tekmovanja. Vpisnina 1.000 lir na osebo. Velja pravilnik SŠI. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST priredi dne 11. junija 1972 ob 10. uri v Bazovici ČETRTO MLADINSKO ŠPORTNO SREČANJE za otroke osnovnih šol iz Doline, Boljunca, Mačkovelj, Prebenega, Domja, Boršta, Ricmanj, Katina-re in Bazovice V 1. jugoslovanski zvezni nogometni ligi so dosegli včeraj v 31. kolu take rezultate: Olimpija - Željeaničar 1:1 Sarajevo - Hajduk 1:0 Velež - Partizan 1:1 Crvena zvezda-Radnički (N) 2:0 Vojvodina - Borac 1:0 Sutjeska - Radnički (K) 0:0 Beograd - Maribor danes iiiiiiiiiiimiHiiinetimmiiiiiiiiiNiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii Z nedeljskega turnirja v namiznem tenisu za «Pokal Julijskih AIp» Tajnik FITeT Marinone izroča poka! za 1. mesto predstavnika ljubljanske Olimpije Najboljšemu igralen turnirja, Kastelica, je izročil pokal generalnega konzulata SFRJ v Trstu podkonzul Tepavae Pokal za 3. mesto je prevzel Edi Bole Sokol Je osvojil 4. mesto, nagrado pa je prevzel Boris Košata ^žali, so izginili. Nenadoma je zagledal sredi prašne rjave ^Ve sprevod, ki se pne kot na Kalvarijo, pred njim pa gre , sprevod, ki se pne —-------------- - . „~ ,Us s križem na ramah in za njim neskončna množica mučencev Naj bo eden izmed njih tudi on... NaJ Živi Kristus kralj!» je izdavil in pod nogami mu je ‘ikalo tal. -. —■ral je stopil zadnji pod vislice. Vrv se mu je zazdela jca*i) fcj je Adamu v raju ponudila jabolkc z drevesa ija. Njegov duh je bdi ta trenutek že onkraj zlega in Njegov čas se je zavrtel nazaj, v bista leta, ko je f”ugačen in je bil drugačen tudi svet. Duh mu je že blo-. daljavah večnosti, po sivih, s prahom posutih pokrajinah, ^rih so ljudje izgnali boga, ker so hoteli biti sami bo-' 1Nanje je padal veliki somrak in izginjal v praznoto. Se-)e v razločnih obrisih zagledal tisto, kar mnogi niso videli a®daj, ko je bilo za vse prepozno. Toda bolje je videti trenutek kot pa nikoli. Stal je pred obličjem minljivega /^esana školjka, ki so jo valovi morja treščili ob čeri. 3 brez vere ln upanja, z eno samo skrbjo... Za njim 11>utoel veliki brodolom, semenj ruševin in pred njimi ti-I v katero je zadonel glas in davnine, od takrat, ko je Prečen in prepoln upanja In želja po življenju. ■■Vzemi torej moje roke In me vodi do blažene smrti... 51n osamljenosti se je pred njegovimi očmi pojavil obraz ' ^Puščajoč ln žalosten, in ob njej obrazi njegovih otrok. rf° Plaho zrli mimo njega v vijoličasto rumeno valovanje v” bodočnosti. Zdelo se mu je, da sliši daljni šum penečih udarjanje jekla ob jeklo... ali ni to glas kaosa nad ('Riami sveta? Iz rumenih daljav se je dvigal privid... v®1 Je groza .. besede, ki jih je slišal, so šle mimo nje-^ zablodele krogle mimo glave. Zanj Je bilo pomembno .umovanje, ki se Je bližalo... ^rblt* za moje otroke...,« je šepnil in valovanje ga Je Kapetan Blisk je prisostvoval obešanju. Dosti časa je bil izgubil pri iskanju gradiva za obtožnico in pri zasliševanju obdolžencev. Zato je mislil, da obsojence dobro pozna. Ko so se trupla umirila, je eden od njegovih kolegov dejal: «No, pravici je zadoščeno. Zdaj pa je čas, da gremo...» Na poti domov je Blisk razmišljal o obsojencih. Vse je razumel v njihovi včasih tudi zmedeni logiki, samo generala ne. O njem so se mnenja delila. Mnogi so menili, da je bil slabič, drugi spet, da se je dobro držal do konca; zanj pa je bil to človek, glede katerega si ni mogel priti na jasno. O njem bo moral še razmišljati. Doma ga je pri vratih z radostnimi očmi sprejela Melita in ga objela. Odkar je pričakovala otroka, je bila še bolj navezana nanj, zate sta izrabila vsako prosto uro, da sta bila skupaj. Skoraj sleherni dan se je pri njej oglasila tudi mati. Srečno se je bila vrnila iz taborišča in se zaposlila v banki. Prihajala je gledat Andrejčka in mu skušala nadomestiti Ano Posvetila mu Je skoraj ves prosti čas, vozila ga je na sprehode in mu govorila o mamici. Nemško taborišče jo je spremenilo. Očitala si je, da je kriva Anine smrti. Zaman sta jo Melita in Blisk prepričevala, naj si ne teži srca, ker človek svoji usodi ne uide. Ko je Andrejček zaslišal Bliskov glas, je veselo zavrisnil ln pritekel k njemu. Zgrabil ga je za škorenj, se zaupljivo zazrl vanj in čakal. Blisk se je sklonil k otroku, potlej pa ga je nekajkrat dvignil pod strop. To je bil njun vsakdanji pozdrav ob snidenju. Deček se je veselo smejal in kričal: «Še še, tic!» Potem ga je zahajal «štuporamo» in moral ga je odnesti k oknu. Pod njima je bučala ulica. Ljudje so hiteli sem in tja, njima pa je pogled zdrsnil prek streh proti zahodnim goram. «Kaj neki dela Piimož?» je pomislil Blisk in vprašal Andrejčka : «Kje je ati?» Velike, svetle otrokove oči so zažarele in z debelušno ročico je pokazal proti goram na zahodu. Primož in Vojko sta po kozji stezi sestopala iz ostenja Rdečega roba. Gosti oblaki so drveli prek neba, zrak je bil nasičen s soparico in šibale so ju redke, debele kaplje. Bližala se je nevihta. Mrak je ždel v drevju, ko ju je dež prignal k starcu. Skozi priprta vrata se je rahlo svetlikal ogenj. Naznanil ju je pes, že ko sta zavila s steze. Starec se je dvignil od ognja. Med podboji sta zagledala njegovo tenko, koščeno postavo. «Pridita no vedrit!« ju je povabil, vesel, da sta se spet oglasila. Vstopila sta. Vojko je vrgdl na tla mokro plezalno vrv, Primož pa sveženj klinov in kladivo. «No, kako Je bilo?« je vprašal Stari. «V skrbeh sem bil za vaju.« «Dobro, Stari. Preplezala sva taste tvoje zlovešče prepade in odkrila sva marsikaj. Ves dan sva bila tam,» je odvrnil Primož. «Ali sta prišla do poročnika?« «Seveda sva.« «Sedita no k ognju in povejta mi, kako je bilo.« Povedala sta mu, da sta našla še tri okostja partizanov. Druge so bili sorodniki padlih s pomočjo vojakov že odnesli iz skalovja, da jih pokopljejo doma. «Sbari, tu imam zapuščino poročnika gorskih lovcev,« Je rekel Vojko. Sklonil se je in odvezal nahrbtnik. Izvlekel je zarjavelo pištolo, železni križec, ranjenlško značko in oguljeno torbo. Iz nje je vzel šop fotografij, nekaj obledelih pisem in dobro ohranjen dnevnik. ((Velika živina je bil,« je dejal starec, ko si je ogledoval odlikovanja. «Vsaka živina strohni, če Je še tako velika,« je rekel Vojko. «Kaj sta napravila z njim?« je zanimalo starca. «Kaj naj napraviva? Mrtev človek ni več sovražnik. Čelado je Primož zalučal v prepad, kosti pa sva zakopala kar v ste- ni, pod previs, na prvo peščino. Lahko td bom pokazal ronato s sedla na Mrzlem vrhu. Nad njimi je rumena zajeda. Če boš kdaj hodil tam okoli, lahko pogledaš.« «Prav sta napravila...» Stari se je dvignil, poiskal na polici očala in si jih nataknil na orlovski nos. Vzel je fotografije v roke in si jih ogledal. Na eni je bil poročnik s stotnikom Knieokejem. S prstom je pokazal nanj in dejal: «Vidita, tale ml je rešil življenje, če jih ne bi ustavil, bi me bili prerešetali, kot so ta vrata...« Na njih so bili še vedno sledovi krogel. Rad bd jima povedal še drugo o njem, pa se je raje ugriznil v jezik. «To so moji računi,« si je rekel, «in ni, da bi z njimi obremenjeval druge. Težko bi razumela.« Brskali so po slikah. ((Poglej ga,» je retkel Primož. «Bil je čeden človek. Moorda pa ni bil tako slab...» «Kaj pa tale, Stari?« je Vojko pokazal starcu fotografijo prikupne svetlolase ženske. Starec je vzel v roke sliko, se sklonil in si jo pozorno ogledal. Obrnil jo je in prebral: «Mlsla name, tvoja Traudi.« Starec je nekaj časa nepremično zrl predse in njegov poraščeni obraz se je zmračil. Začudeno sta ga opazovala. Kaj naj bi pomenila starcu ženska, ki je najbrž nikdar ni in je tudi gotovo ne bo videl? Vojko je že odprl usta, da bi vprašal, pa ga je Primož ustavil. Potem je starec počasi dvignil glavo. Njegove oči so bile še vedno odsotne. Misli so se mu vrnile iz daljav. V zavesti se mu je odgrnilo nekaj, kar je bil že davno pokopal gtobrvfr' v pozabo. «Ti je všeč, Stari?« je vprašal Vojko. «Da, všeč mi je. Spominja me na nekaj, o mm mislil, da sem že pozabil,« je počasi odvrnil. Nista hotela drezati vanj. Vojko mu je dal še dnevnik to ga vprašali (Nadaljevanje slediJ Uredništvo Podružnica Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 leKOCi račun pri ivaroani Dama v ujuuijam , r, ««7 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon UM Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mall og 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Stran 6 1. junija 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trd LETNO POROČILO GUVERNERJA RANCA DTTALIA CARLI JA ITALIJANSKI GOSPODARSKI SISTEM ŠE VEDNO V RESNIH TEŽAVAH Izredna koncentracija kapitala in nizka raven investicij Odkrita kritika ameriškega inllacionisticnega pritiska RIM, 31. — Guverner Banca dTtalia dr. Guido Carli je na redni letni skupščini podrobno analiziral italijanski gospodarski položaj. Uvodoma Je ugotovil, da se je v zadnjem šti-rimesečju lanskega leta konjunktura izboljševala, saj je prišlo do naraščanja industrijske proizvodnje in do krepitve produktivnosti. Okrepil se je uvoz in izvoz ter investicije so že dosegle ponovno zadovoljivo raven. Statistični podatki ob prvih mesecih letošnjega leta pa niso več optimistični in govore o rahlem znižanju zaposlitve. Carli je nadaljeval, da pre- življa italijanski gospodarski sistem razdobje pričakovanja. Zasebno povpraševanje staeionira in notranje ravnovesje v ood-jetjih se je ustavilo na nizkem izkoriščanju naprav, zaradi česar ni investicij. Investicije naraščajo samo v javnih in državnih podetiih, vendar pa ni mogoče Pričakovati, da bi ohranili visok odstotek razvoja, ki ,ie bil ustvarjen v zadnjih dveh letih. Carli je zelo obširno raroravljal o investicijah in je ugotovi), da so se investicije v podjetjih z državno udeležbo larvi povečale za 34.5 odstotka, istočasno pa da se investicije v zasebni industriji znižale za 7,9 odstotka. Podrobno ie obravnaval tudi naraščanj stroškov za delo in delež stroškov za delo v enoti proizvoda. V drugem poglavju .je Carli proučil mednarodni monetarni ooložaj in je kritiziral sedanji sistem u-radne paritete dolarja, češ da je nesmiselno, če se istočasno ne obnovi ustrezne oblike konvertibilnosti dolarja. Treba je zmanišati možnost gibanja evropskih .-nonet in Evropa mora okreniti proces unifikacije gosDodarskih d-”-vnosi/ Predvsem pa .ie Carli mne^a, da je treba ustvariti enotno pcliriko v odnosih do drugih gospo-’irsk’h pod-ročij, tako da se Evropa zavaruje pred inflaeionističnimi i-noulzi od zunaj in pri čemer je Carli očitno menil, da gre za ponoven inflacio-nističen pritisk ZDA. Italijanske monetarne rezerve so do konca leta 1970 do 31. marca letošnjega leta narasle od 5.270 na 6.250 milijonov dolarjev. Odstotek razpoložljivih rezerv v zlatu se je znižal od 52 na 44, kvota v dolarjin pa znaša približno eno tretjino. Carli je tudi govoril o spremembi italijanskega gospodarskega sistema, ko je v zadnjih desetih letih prišlo do občutnega procesa koncentracije kapitala ter do povečanja obsega velikih družb. Istočasno so se tudi zelo naglo krepila podjetja z državno udeležbo. Carli je mnenja, da so se plače v razdobju 61-70 v industriji povečale v višjem odstotku, kot je naraščala produktivnost ter da se plače zvišujejo ne glede na učinkovitost pod jetij. Navedel je podatek, da so se dohodki od dela zviševali za 10,3 odst., medtem ko so ostali dohodki narasli za 8,9 odst. na leto. To po njegovem povzroča resne težave za podjetja, ki so morala izkoristiti del kapitala za kritje proračunov. Poslanec Peggio, tajnik študijskega centra za gospodarsko politiko KPI, je takoj komentiral Cariijevo izjavo in dejal, da za razliko od preteklih poročil tokrat ni ničesar povedal o prihodnji politiki Banca dTtalia in da zaradi tega ostajajo številna odprta vprašanja. Peggio je je mnenja, da je zelo točna oceno svetovnega monetarnega sistema kot tudi nekatera priznanja, da so delavci morali plačati razvoj produktivnosti in da je prišlo do koncentracije kapitala. Po tej plati predstavlja poročilo guvernerja Banca dTtalia resno obtožbo političnih sil, ki vodijo italijansko gospodarsko politiko. Po drugi stran« pa Peggio kritizira tisti del poročila, ki se nanaša na odnose z delavci, češ da je treba preprečiti, da bi bila Banca dTtalia ponovno edini učinkoviti gospodarski center v raizdobju delikatnih sindikalnih sporov. V takem primeru lahko Carli ponovno prične z deflacionističnim manevrom, ki bo še zaostril gospodarsko krizo in povečal brezposelnost. Panagulisova mati poziva državnike naj ji rešijo sina RIM, 31. — Mati Aleksandra Pa-nagulisa Athena je poslala papežu Pavlu VI. predsedniku ZDA, predsedniku SZ, generalnemu tajniku Atlantske zveze ter generalnemu tajniku OZN poziv v katerem jih prosi, naj rešijo življenje njenemu sinu. Aleksander Panagulis je bil aretiran in priprt leta 1968 ter potem obsojen od grškega vojaškega režima na smrt. Poziv Athene Panagulis je objavil tiskovni urad socialistične stranke Italije. Panagulisova mati trdi, da je poglavar grške vojaške vladie Papadopulos ukazal, naj ubijejo njenega sina v teku tega leta. Kje se lahko razobeša ameriška zastava NEW YORK, 31. — Okrajni sodnik v Bostonu Levin Campbell je razsodil, da nošnja ameriške zastave prišite zadaj na hlačkah ni kaznivo dejanje. Razpirava je zadevala 22-letno dekle Valerie Goguenovo, ki so jo aretirali leta 1970, ker so jo našli z ameriško državno zastavo prisilo na hlačkah. Sodnik je menit, da ta oblika razobešanja ameriške državne zastave ni protizakonita, če Grški veleposlanik poškodovan v prometni nesreči BEOGRAD, 31. — V prometni cestni nesreči blizu Niša so se lažje poškodovali grški veleposlanik v Beogradu Spiros Tetenes, grški konzul v Beogradu Arigirijadis in dva duhovnika grške pravoslavne cerkve iz spremstva patriarha grške pravoslavne cerkve. Tetenes je danes skupno s patriarhom grške pravoslavne cerkve obiskal pokopališče grških vojakov v Pirotu. Po prvih vesteh je za nesrečo kriv šofer tovornega hladilnika iranske registracije, ki ni spoštoval prometnih predpisov o prednosti vozil v koloni. B. B. Nova letalska proga Milan - Trst - Beograd mm; s T jfžK ' ' 1 - ' Teroristi ubili 25 ljudi na letališču v Tel Avivu (Nadaljevanje s 1. strani) Ob prihodu na beograjsko letališče: spredaj v sredi deželni odbornik Varisco, ki se pogovarja z italijanskim veleposlanikom v Beogradu ki je vodil oddelek za raziskovanje pojava polimerizacije na zavodu Weiz-man. Profesor Katzir je dobil priznanja vseh svetovnih znanstvenih u-stanov za svoje delo na področju kemije. Včeraj se je vračal z Moskve, kjer se je udeležil nekega kongresa. Znanstvenik je že pomahal sorodnikom, ki so ga čakali na letališču, ko so trije teroristi začeli nenadoma streljati. Katzir se je med prvimi zgrudil v mlaki krvi. V zvezi z atentatom je vodstvo Ljudske fronte za osvoboditev Palestine izdalo dokument, v katerem prevzema vso odgovornost za napad. Palestinski voditelji trdijo, da je ta napad odgovor za pokol partizanov, ki so 8. maja preusmerili letalo belgijske družbe «Sabena». V zvezi s pokolom voditelji omenjene organizacije dodajajo, da bodo verjetno izraelski voditelji skušali izrabiti smrt 22 oseb, kar pa je le drobec v primeru s pokoli izraelskih vojakov med palestin-1 skim prebivalstvom. Dodajajo tudi, da ! so turisti, ki hodijo v Izrael sovražniki palestinskega revolucionarnega boja in trdijo, da je Ljudska fronta pred časom že opomnila turiste, naj ne hodijo v Izrael. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiniiiiiiiiiiiniiiiiiiinumiriiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuui KLJUB POBUDI ZA PREMIRJE SKUPINE «0FICIALS» Gverila v Ulstru: Ubita dva vojaka Včeraj pojiovni bombni atentati ■ Pre-iskavi o eksploziji v belfaški vojašnici BELFAST, 31. — Dva angleška: človek, ki ga je policija hotela . . 1 • TTl i_ •__AbrAifn ol; mrfvorfQ iz evnip vojaka sta davi v Ulstru izgubilo življenje. Eden je bil ranjen sinoči pri atentatu na neko vojašnico vojske in policije v Belfastu. Že v trenutku, ko so ga prepeljali v bolnišnico, je bilo njegovo stanje brezupno. Drugega vojaka pa je v zgodnjih jutranjih urah ustrelil, tudi v Belfastu, neki gverilski o-strostrelec. Umrl je takoj po prevozu v bolnišnico. "Vojaške in policijske oblasti so uvedle preiskavo o eksploziji v vojašnici v Belfastu. Po prvih vesteh, naj bi bomba eksplodirala pred vojašnico, toda pozneje so ugotovili, da je peklenski stroj odložil neznanec v notranjosti vojašnice, in sicer v neki sobi, ki je bila polna omar. Kako je mogoče, da je neznani terorist prišel v notranjost te vojašnice, ki je znana kot ena najbolj zavarovanih in zastraženih? Na to vprašanje bo morala odgovoriti prav komisija, ki so jo ustanovili v ta namen. Vest, da je bomba eksplodirala v neki sobi vojašnice v Sprigfield Roadu, je prvi sporočil angleški časopis »Dai-ly Mail* v popoldanskih urah. Nj prvič, da so se gverilci ponorčevali s policijskimi in vojaškimi silami. iVvič se je to zgodilo, se upošteva njena najrazličnejša — --------------- ------ _ uporaba: na odbijačih avtomobilov, ko je eden od navplivnejših vodi-oblekah itd. Iteljev organizacije IRA v Ulstru, ČETRTEK, 1. JUNIJA 1972 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 9.00 Maša; 10.20 Ansambli; 10.35 Radijska priredba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Pesmi z vsega sveta; 15.15 Glasba iz filmov; 16.00 Jakončičeva glasba; 15.25 Jazz; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Plošče; 19.10 Zgodovina it. pol. strank; 19.25 Pisarni balončki; 20.30 Radijska priredba; 22.30 Zabavna glasba. TRST 15.45 Operni odlomki; 16.10 Glasba po željah. KOPER 7.30, 8.00, 10.00,12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila. 7.40 Jutranja glasba; 10.10 Lahka glasba; 11.45 Glasba in popevke; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasba iz Romagne; 14.15 Orkestri; 15.00 Glasbena oddaja; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primor- ski dnevnik; 17.20 Poje M. Ferrari; 17.30 Mladinski klub; 18.10 Radijska priredba; 19.00 Ciper ni odlomki; 20.30 Prenos RL; 23.15 Motivi za vse; 23.35 Jazz; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.30 Maša; 10.15 Vi in jaz; 12.00 Plošče; 13.20 Glasbe- na oddaja; 14.00 Veselo popoldne; 15.45 Kolesarska dirka po Italiji; 16.15 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Francoske popevke; 20.20 Bis; 21.00 Kitajska Literatura; 21.30 Glasba 7; 22.20 Odhod in prihod. II. PROGRAM 7.30, 9.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19 30. 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Oriet-ta Berti in The Byrs; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.30 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Orkestri; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 19.55 Kolesarska dirka po Italiji; 20.20 Odhod in prihod; 21.00 Plošče; 21.45 Neposreden prenos anglo-it. nog. turnirja; 23.05 Radijska priredba; 23.35 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.45 It. sodobna glasba; 12.20 Pianist M. Pollini; 13.00 Medigra; 14.00 Basista E. Pinza in N. G ja arov; 14.30 Plošče; 15.30 Glasba 20. stoletja; 16.30 Komorne skladbe; 18.00 Simf. koncert; 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.00 Orlandi-nijev intermezzo. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Polifon-ske skladbe; 10.20 Avantgarda; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Franckove komorne skladbe; 13.15 Madema: Don Per-linplin; 14.05 It. sodobna glasba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12 00, 13.00 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30., 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Z orkestrom Gard-ner; 10.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Ramovž: Sedem skladb za godalni orkester; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igrajo pihalne godbe; 14.50 Zabavna glasba; 15.10 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 15.45 Med šolo druži- no in delom; 16.40 Sopranistka G. Bumbry; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Edelhagen; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Zabavni zvoki; 19.45 Naš podlistek; 20.00 Lahko noč. otroci!; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Od popevke do popevke; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Nočna serenada. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Skupnost Tai-zč; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Čas sonca; 13.30 Dnevnik; 15.30 Kolesarska dirka po Italiji; 17.00 TV za najmlajše: Zgodbe v slikah; 17.15 čudežna žogica; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: TV film: Peklenski meteorit: 18.45 Sindikalna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja: Perzija v predislamski dobi; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba: Zgodbe zdomcev; 22.00 Prijateljica flavta; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.20 TV igra «1 maneggi per maritare una ragazza*; 19.30 Simf. koncert; 23.30 Pavel VI. na te-lovo; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbena oddaja; 22.30 Slavne ženske: Carla Fracci: JUG. TELEVIZIJA 10.35 TV v šoli; 18.45 Veseli To bogan; 19.15 Obzornik; 19.30 TV film: Boj za obstanek; 20.00 U metniki; 21.00 Dnevnik; 21.35 Slovenska popevka; 23.00 Bos skozi pekel; 23.50 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Celovečerni film: Anketa s prve strani; 23.00 Tečaj francoščine. dobiti, živega ali mrtvega v svoje roke, govoril na tiskovni konferenci sredi Belfasta ob belem dnevu. Po konferenci je Cathal Goulding mirno odšel iz poslopja ter zginil brez sledu. Prav v tistem trenutku je poveljnik angleških vojaških sil gen. Harry Tuzo izjavljal, da angleške oborožene sile popolnoma kontrolirajo položaj v Ulstru. Drugič so gverilci ukanili angleške sile. ko je z ladj,e — kaznilnice »Maidstone*. ki je bila zasidrana v belfaškem pristanišču zbežala velika skuoina internirancev organizacije IRA. Begunci, ki so imeli na sebi le spodnje hlače, so se polastili nekega avtobusa, se peljali po mestu ter prišli v neki kraj. kjer so jih somišljeniki oblekli. Takoj nato so izginili brez sledu. Beg z ladje »Maidstone* je bil zelo tvegan zaradi stroge kontrole. V političnih krogih si razlagajo oba atentata na angleške vojaške sile kot odgovor pristašev skupine »provisionals* na sklep skupine «ofieials», da se poteguie za premirje. S tem skrajneži hočejo do kazati, da v Ulstru ne more priti do premirja, če se akciji ne pridružijo «provisionals». Na drugi strani pa v nekaterih krogih prevladuje mišljenje, da je bila poteza skupine «oficials» vendarle pozitivna, ker spada v okvir rastočih teženj po miru ter po sporazumevanju med nasprotnima strankama. Danes je v Londonderryju, in sicer v tretjem nadstropju neke banke, eksplodirala bomba z ve-iiko rušilno močjo. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Pol ure pozneje pa je eksplodiral peklenski stroi v nekem trgovskem podjetju. Tudi tu ni bilo človeških žrtev. Skupina mladeničev pa je ranila nekega policista. Skupina «oficials» v Londonderry-ju je kljub premirju prepovedala vstop v katoliške četrti vsem pripadnikom vojske in ulstrskih pomožnih policijskih sil. Protestanti so sprejeli podoben ukrep glede svojih področij. V Londonderryju je 70 odst. prebivalstva katoliške veroizpovedi, ostalj pa so protestanti. Trije argentinski gverilci ubiti pri spopadu s policijo BUENOS AIRES, 31. - Uradno sporočajo, da so policijski agenti ubili tri Peronove skrajneže v spopadu, do katerega je prišlo v mestu Androgue, kakih 25 km od Buenos Airesa. Po nekaterih vesteh so bili trije ubiti gverilci pripadniki revolucionarnih oboroženih sil (FAR), ki naj bi bila marksistična frakcija Peronovega gibanja. Ko so jih agenti obkolili, so se gverilci zatekli v neki furgon, od koder so začeli streljati na agente, ki pa so jih po kratkem boju ubili. Pri spopadu je bilo ranjenih tudi nekaj drugih ljudi. Agenti so našli v furgonu propagandni material »prevratniškega značaja* ter orožje. Med tem je bila tudi brzostrelka, ki so jo gve rilci aretirali v aprilu 1970 pri napadu na neki vojaški transport. Tedaj so si gverilci prisvojili okoli 600 kosov raznega orožja. Oblasti so ugotovile Istovetnost dveh gverilcev: eden je 37 letni Gerard Burgos, drugi pa 26-letni Jorge Juan Esoribano. ZDA VZTRAJAJO Z NAPADALNO POLITIKO Ponovno odložen sestanek mirovne konference v Parizu Nezmanjšan pritisk osvobodilnih sil ■ Kitajska pripravila brodovje diunk PARIZ, 31. — Delegacije na mirovni konferenci za Vietnam se tudi jutri ne bodo sestale. Ameriški predstavnik je zavrnil predlog predstavnikov ljudske revolucionarne vlade in Hanoja, naj se vrne na pogajanja. Vest .ie sporočil časnikarjem predstavnik južnoviet-namske revolucionarne vlade. Kot je znano je ameriški predstavnik prekinil pogajanja 4. maja, ko je ofenziva partizanov žela največje uspehe na bojnem polju. Predstavnik ljudske revolucionarne vlade Li van Sau je dejal, da to jasno dokazuje, da Američani govorijo o miru, obenem po nadaljujejo s svojo napadalno politiko. Van Sau je nato dal časnikarjem podatke o rezultatih ofenzive partizanskih sii. Navedel je pokrajine, ki so popolnoma ali delno osvobojene in v katerih je revolucionarna vlada uvedla svojo upravo. Na 17 milijonov prebivalcev v Južnem Vietnamu je 12 milijonov državljanov pod upravo revolucionarne vlade. Ta je prosila funkcionarje saj-gonske vlade, naj ne zapustijo svojega mesta in naj pomagajo pri reševanju vseh upravnih problemov. Revolucionarna vlada se je tudi zavzela za vse tujce, ki živijo na osvobojenem ozemlju, tudi za poštene Američane. Van Sau je nato dejal, da so sajgonski plačanci utrpeli velike izgube v sedanjih spopadih. Dodal pa je, da bo boi še dole in krvav, ker bodo ZDA še dolgo časa vztrajale v svoji napadalni politiki. Predstavnik osvobodilnih sil je nato ponovil program svoje vlade. Dejal je, da partizani nikakor no-. stvo je ostalo nasplošno mimo, če-čejo uvesti kf,nunizma v Južnem [ prav so mnogi, ki so se spominjali Vietnamu, pač pa bo njihova vlada ščitila pravico do razvoja zasebne trgovine in do lastništva zemlje. Končno je Van Sau komentiral moskovske pogovore o položaju v Vietnamu in je v tej zvezi izjavil: «Predsednik Nixon je tudi tokrat potrdil svojo zavojevalno politiko, Sovjetska zveza pa je zagotovila vso svojo podporo revolucionarnemu boju vietnamskega ljudstva do končne zmage*. Položaj na vietnamskih bojiščih je še vedno nespremenjen. Osvobodilne sile so nadaljevale tudi danes z ofenzivo in niso zmanjšale svojega pritiska. Ameriško letalstvo pa ie po treh letih in pol premora ponovno bombardiralo železniško postajo Uongbi. ki leži kakih petnajst kilometrov severno od pristanišča v Hajfongu Iz Hongkonga poročajo, da je Ljudska republika Kitajska zbrala na tisoče džunk, ki lahko prepelje vsaka 400 ton materiala v Severni Vietnam. Kaže. da bodo ribiške ladje povezovale Kitajsko z rnajh nimi pristanišči severno od Hajfon-ga, ki jih Američani niso minirali. Te ladje so tudi lesene in so jim zato magnetne mine manj nevarne. Potres v Anconi ANCONA, 31. — Prejšnjo noč so zabeležili v Anconi potresni sunek med šesto in sedmo stopnjo Mercallijeve lestvice. Potres ni povzročil škode ljudem in hišam. Prebival- hudih dni v prejšnjem februarju ko je mesto preživljalo neprestane potresne sunke, zapustili svoje hiše ter prenočili na ulicah in na trgih. Okoli 6 .ure zjutraj je prišlo do drugega potresnega sunka, to pot z jakostjo nekaj manj kot treh stopenj Mercallijeve lestvice. Drugi potresni sunek ni povzročil nobene panike. Attilio Marzollo bo ostal v zaporu BENETKE, 31. - Preiskovalni sodnik beneškega sodišča Segre je odbil zahtevo branilcev bančnega agenta Attilia Marzolla, da bi izpustili njunega varovanca na začasno svobodo. Kot je znano, sta odvetnika Devoto in Stochino zahtevala, naj bi njunega varovanca izpustili na začasno svobodo, ker je bil že potekel rok trajanja preventivnega zapora v zvezi s prekrškom goljufije ter pomanjkanjem indicij v zvezi s prekrškom namernega stečaja. Odvetnika sta menila, da bi bilo treba začeti šteti dneve preventivnega zapora od dne, ko je bil Marzollo aretiran na Danskem, to je od 4. novembra 1971. Ker pa je preteklo že šest mesecev od tedaj, bi morali Marzolla izpustiti na svobodo. Preiskovalni sodnik pa ni bil tega mnenja. Menil je, da ie treba šteti preventivni zapor od 25. januarja to je od dne, ko so Marzolla izročili italijanskim oblastem. Atentat na telavivskem letališču J zadnji člen verige atentatov, ki J1 je palestinsko odporniško gibanje sp«’ žilo po šestdnevni vojni leta 198L je Izrael zasedel velik del ga ozemlja- Izraelski krogi so na°7 17 atentatov proti sedežem lei*“* družbe El-Al in preusmeritev letal. . so bila namenjena v Izrael. Najv žrtev je doslej zahtevala sabori" švicarskega letala, ki je odletel ZUricha 21. februarja 1970 namaOJ® Lyddo. Letalo je eksplodiralo m poletom in 45 potnikov ter vsi čl*01 posadke so zgubili življenje. , Izraelska ministrska predsednica da Meir je prekinila počitnice, je zvedela za krvav atentat na 1 lišču in se je vrnila v presri1^"; kjer je predsedovala seji vlade, da Meir je ostro napadla mednar letalske družbe in jih je obtožna, ne izvajajo dovolj strogega stva nad potniki in njihovo pr0’Ltro Ministrska predsednica je nato napadla Libanon, ker, po njenem nju, daje zavetišče palestinskim * ( rilcem. Zaključila je svoj 2°f°r(jr. grožnjo, da bodo morale arabske zave prevzeti vso odgovornost ® vav atentat. . ^ Napad treh japonskih terorista, neoboroženo množico je izzval bo francoske in japonske vlade. ^ riz je ostro napadel teroristično ^ javnost obenem pa je zavrnil Izraela. Japonski ministrski nik pa je izrazil svoje obža® M izraelski vladi. Sporočil je tudi. je skupina japonskih policistov k® ^ nnfnvnln v Tp-1 Aviv. da bi . ..A potovala v Tel Aviv, da u* "-tj vala z izraelsko policijo v Prel Japonska policija je pozneje ^ čila, da so dokumenti treh ter0. „cije ki so bili člani japonske organi ^ «Enotna rdeča armada*, ki 'm ..^o dobre in pogoste stike s Pale*. jreb fronto, ponarejeni. Rojstni datum* ^ mladeničev namreč sovpadajo turni pomembnih dogodkov ** ^f, sko kot je napad na Pearl u ^ ime enega izmed treh terons ^ je vzdevek znanega japonskee volucionarja Nambe Daiske. Radio Kairo je v svojem k° ^ ^ ju, ki ga je posvetil dogoc jjn-letališču ugotovil, da si Je Kr’ padsko osvobodilno gibanje pribor ^ poro vsega sveta. Kot dokaz ^ vedel dejstvo, da so trije J^ni državljani izvedli atentat »o palestinskega gibanja. . vetoV-»Boj zasužnjenih narodov je . ^ no gibanje*, je dejal egipc^Lje ie mentator*, in palestinsko ,jjnost vključeno v ta boj. Zato je .j^ijo vseh narodov sveta, da se ^ v boj proti zatiralcem*. Kot P ft. ibodo J‘ j,, mednarodnih borcev za svot-dio Kairo navedel Che Guev maršala Tita. letali^ Nekaj ur po atentatu so na jje-ponovno proglasili izredno sta '^-e-znanec je namreč telefonsK ^ p stil policijo, da je na leta |Cer ravno pristajalo, peklenski d',e Raketna protiletalska postojanka v Severnem Vietnamu. S takimi raketami so Vietnamci sestrelili že številna letala ameriških napadalcev iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiininniimiininiuuiiiiiiiiiiMa11 sta v tistem trenutku pristaJ pj. lofnli cn nhlocti riHrPflllfi. fl3J df" letali, so oblasti odredile, ““*i st® lota parkirata na dveh °°T0Z zah. Policija je temeljito P v> letali in prtljago, vendar o ^ je bilo sledu. Zelo verjetno J > šlo za neslano šalo. Strmoglavil na Lun0 satelit «apoIIa 16* HOUSTON, 31. - Mali sa^ V ga je 24. aprila letos lZjfa «ar' krožno pot okoli Lune posad‘S.vjl la 16», je baje sinoči strmoe nevidni del Lunine površini ko je obkrožil 435-krat nas eofollf Ipfll' Znanstveniki so 2aup&li bi ^ majhnemu satelitu nalogo, ° ^1/ mesecev preučeval magn®. j„ tri na Luni, sončne eksplozij« (elr ioniziranih delcev. Satelit, k1 tal 40 kg, so postavili n®, prri pot, ki pa je bila nižja pr®' videne v načrtu «apolla 1 Jjja, " ta razlika pa je baje P°vz.r.flcno ie satelit strmoglavil PTe°.\ bm’ j satelit strmoglavil Pre. bm’ D0 včeraj je satelit delo2’ ibno sinoči Da ie bila okoli r~ rf hibno, sinoči pa je bila okour po-(po evropskem času) Pre .Jm d^j vezava z Zemljo. Strokovni . jetri nevajo, da je satelit^ K v* na višini 8 km, strmoŽ* aVjeP nevidnem delu našega ndLstavl| satelita. Amerikanci so Py pjeri majhen satelit v krožni Lune že z vesoljsko pobudo 15». di AMAN, 31. - Pakistan^ ^ sednik Ali Buto je prisP^ iz Bejruta v Aman na ,urti uradni obisk v Jordanip- Arab>c’ uraom odisk v uorauii*j“- , Buto odpotoval v Saudsko jpV* nakar bo nadaljeval sV°^el« ° nje v druge arabske Bližnjem vzhodu in v At" V NEKEM ZASEBNEM ZAKLONIŠČU V N0RTH CAR0LINI Eksplozija jeklenke z butanom ubila 5 dečko1 Bunker je bil zgrajen med korejsko vojno - Rešena deklica in deček VALDESE (North Carolina-ZDA), 31. — Vsaj pet dečkov je izgubilo življenje, ko so se igrali v nekem zasebnem zaklonišču pred letalskimi napadi. Strokovnjaki so povedali, da je v zaklonišču eksplodirala jeklenka napolnjena z butanom. Neka deklica, ki je bila v trenutku eksplozije pri vhodnih vratih bunkerja, se je rešila, toda bila je baje precej hudo ranjena. Rešil se je menda tudi neki deček. Eksplozija jeklenke je bila silovita ter je dobesedno porušila in uničila celotno zaklonišče. Na kraj nesreče so prišli gasilci in reševalci iz bližnje okolice, na pomoč pa so morali poklicati tudj vojaške specialiste in čete iz bližnje vojašnice v Fort Braggu. Pri odstranjevanju ruševin (šlo je za težke bloke armiranega betona) krampi in lopate niso bili učinkoviti ter so morali poseči po buldožerjih in žerjavih. Koliko otrok je bilo v trenutku eksplozije v notranjosti zaklonišča, se še ne ve. Morda jih je bilo deset, ali še več. Mnogi so se morda po naključju rešili ter ušli na plan. Bunker, kjer je prišlo do eksplozije, je bil zgrajen 1. 1953 (za časa korejske vojne) na pobočju hriba v bližini neke stanovanjske hiše. Morda si je lastnik poslopja domišljal v tistih letih, da bo v kratkem prišlo do svetovnega spo- pada ter je zato zgradi zaklonišče Pr0^ vOJ11. napadom. Leta so K, pa ni bilo. Nazadnje je °^P^. stal lastništvo okoliških - f . deklic, ki so ga spremenil* ^ njavo*. »jamo zakladov*' iW' Oblasti raziskujejo, za vri uma ii razisKujcjVf - < nišče ni bilo zaprto in . zakaj je bila v njem 3 butanom. A ir****&**s. , -^,7 s ?S-SLs s S s~§gSS ^ s& s?s g-gg-ggs „ 3. s s g s.3-_ s s g-s?g s x>g fr ” 'srs-s s?b. s-