I .ein l XT1 V Ljubljani, v nedeljo 29. julija 1934 Štev. 170 & ( ena 2 Din Niročninn mesečno 2> Din, za možem* 6i v<» 40 Din — ne-del|*ka izdaja celoletno ar besed o pokojniku kardinal dr. Innitzer. nizacij. Godba je zaigrala Chopinovo mrtvaško ko- j ki je slavil kanclerja zlasti kot dobrega katoličana in ' služabnika cerkve. Stavljal ga je za vzgled celi Av- racnico. Prvi je stopili na govorniško tribuno ob krsti predsednik Miklas in govoril med drugim takole: »Nikdar nisem bil v tako težkem položaju kot sedaj, ko moram govoriti ob krsti kanclerja Dollfussa. Kancler Dollfuss je bil tisti, ki je to Avstrijo osnoval iu sedaj kot prvi mučenik za svoje ideale padel. Zanjo sc je boril in zanjo jo umrl. Zmeraj je bil Avstrijec po duhu in po rasi. Pošten in dober nemški Avstrijec. Največ srca je imel za kmeta, toda tudi drugih stanov ni pozabljal. Ni bil enostranski, ampak je delal zmeraj tako, da je koristil celokupnim interesom avstrijskega naroda. Bil je zmeraj vsem pravičen in nepristranski. Ni pa se dal voditi nikdar samo od hladnega razuma. Globoko je veroval v Boga in je bil tudi pravi in prepričali član katoliške Cerkve. Umrl je, ko je branil čast. neodvisnost in svobodo svoje domovine. Rešil jc Avstrijo in s tem tudi Kvropo. V tej borbi je padel kot mučenik.« Predsednik Miklas je govoril zelo glasno, tako da se je slišalo po vsem trgu. '•■'ato je govoril podkanCler knez Starhemberg, ki je izjavil, da je kancler sicer mrtev, toda njegovo delo se bo nadaljevalo. V svojem govoru ga je večkrat nazval kot svojega prijatelja in tovariša. Obljubil je zvestobo njegovemu delu. Naj da Bog Avstriji moč, da izvrši do konca delo, ki ga je započel kancler Dollfuss. Za njim je govoril župan Sehmitz. Zadnji je govoril deželni glavar Spodnje Avstrije. Pred stolnico sv. Štefana Nato se je razvil veličasten sprevod po dunajskih ulicah. Na ulicah je bil gost špaliir prebivalstva, ki je z nemo žalostjo spremljalo žrtev avstrijske neodvisnosti na njeni zadnji poti. Nikjer ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. Ko je krsta striji in svetu kot državnika, ki je tudi v praktičnem življenju vedno uveljavljal katoliška načela. Od doma sv. Štefana se je pomikal sprevod dalje proti Hitzingu, Tu so ob odprtem grobu govorili: dr. Schuschnigg, Schaefer in dr. Stepan. Dr. Schuschnigg se je spomnil zlasti trpeče rodbine ter slavil zasluge pokojnika zlasti, ker se je boril proti nasilstvu praznega besedičenja v javnem in zasebnem življenju. Bil je najneustrašenejši branilec domovine in za vzgled mladini. Dr. Dollfuss je bil sveča, ki je zgorela kot žrtev za domovino. Zastopnik mladinskih organizacij Schaeffer je nato govoril o delu Dollfussa za mladino, katero je vedno z vsemi sredstvi skušal pridobiti zase. Dr. Dollfuss je danes mrtev, vendar lahko pomaga še vedno s svojo priprošnjo mladini v njenem življenjskem boju. Končal je z besedami: »Tvoje srce bo nadalje bik) v prsih mladine.« V imenu Domovinske fronte je govoril poveljnik Adam. Prisegel je zvestobo mrtvemu voditelju. Domovinska fronta bo stala vedno na istih načelih, kot jih je propagiral pokojni kancler. Dr. Doll> fuss bo še vedno voditelj, katerega ne bo nikdo izdal in ne bo sam kot je bil v svojih zadnjih urah. Tedaj so začeli metati prst na zemeljske ostanke mučenika za Avstrijo in svoja načela. Godba je zaigrala zvezno himno, nad pokopališčem pa so brnela letala in metala na grob vence. Zastopnik za zastopnikom se je vrstil k grobu in zvečerilo se je že, ko so začeli pogrebci odhajati s pokopališča. Venec Jugoslavije Dunaj, 28. jul. AA. Danes ob 11 je prišel v občinsko palačo jugoslovanski poslanik na Dunaju Djordje Nastasijevič in položil v imenu jugoslovanske vlade venec nn oder tragično umrlemu kanclerju dr. Dollfussu. Sv. maša zadušnica v Ljubljani Avstrijski konzulat v Ljubljani nam sporoča, da se bo ob priliki smrti avstrijskega zveznega kanclerja dr. Engelberta Dollfussa brala sv. maša zadušnica v torek, dne 31. julija 1934 ob 8 zjutraj v stolnici v Ljubljani. Državni namestnik Nemčije v Avstriji Strah pred Papenom Francija in Italija ostro obsojata to imenovanje Dunaj, 28. julija. Nemški odpravnik poslov je snoči izročil prošnjo za izdajo dovoljenja za izrednega poslanika v. Papna. Avstrijska vlada je dovoljenje dala. Pariz, 28 .jul. V imenovanju v. Papna za poslanika na Dunaju ne vidijo listi nikake temeljne izpremembe nemške politike, temveč samo formalno izpremembo. Berlin je začutil, da si je izbral krivo pot, ko si je odločil za nasilje, in se je zdaj vrgel na politiko prožnosti; Papen je mož te politike. »Echo de Pariš« piše: Papen ima uglajene manire in nastop salonskega človeka, zraven je pa sposoben intrigant in mojster v dvoličnih vlogah. — »Excelsior« pravi: Namesto direktnega nasilja nastopi zdaj diplomatsko delovanje, ki ima pa isto, čeprav prikrito namero: »Anschluss«. Za to mesto ni bil nihče bolj poklican kakor on, da izpolni svoje kočljivo poslanstvo. — »L'Oeuvre« piše: Papnovo intrigantstvo, ki je današnji Nemčiji napoti, ji utegne biti zelo koristno na Dunaju, kjer ima jeguljasta politika dobra tla. Res je sicer, da se patriotski Avstrijci ne bodo dali dosti begati z njim, saj jim je pač Se v spominu, da se Papnu nobena njegova namera še ni posrečila. Naj že bo kakor hoče, njegov odhod iz resora za Posaarje pač ne bo zmernim krogom posaarskega prebivalstva nevšečen. London, 28. julija. Reuter poroča iz Rima, da italijanski politični krogi niso ugodno sprejeli namere nemške vlade, da postavi Franca v. Papna za poslanika na Dunaju. V italijanskih krogih pravijo, da zbuja to imenovanje vtis, kakor da bi hotel Berlin imeti na Dunaju nekakšnega vrhovnega komisarja ali državnega namestnika in napraviti iz svojega poslaništva na Dunaju nekakSno podružnico berlinske vlade. Madjari seveda veseli Budimpešta, 28. jul. b. Tukaj je bilo zelo po-voljno sprejeto imenovanje von Papenu za nemškega poslanika na Dunaju. Istočasno pa so se razširili glasovi, da bo sedanji madjarski zunanji minister imenovan za madjarskega poslanika na Dunaju, vodstvo madjarske zunanje politike pa bc prevzel dosedanji podtajnik Marschal. Zares prava dobrota! Zaradi svoje obilne pene, svojega prijetnega vonja, svoje blagosti in čistosti neogibno potrebno za nego tudi aajobčutljivejše kože. Poleg tega je še tako poceni. STELLA TOALETNO MILO na verskem področju moglo uveljaviti načelo: cuius regio, eius religio! Vse to je že danes marsikaj drugače. Sleherni iz naroda hoče dokazov, hoče biti prepričan z besedami in dejanji, kar ima v političnem življenju to dobro posledico, da so neiskreni politiki in lažnjivi demagogi kljub pretkanosti in zvitosti prej ali slej le znajdejo pred vrati, ali kakor pravi ljudstvo: vse lisice pridejo nazadnje h stroju r ju. Edino iskreno delo za ljudstvo, za njegovo kulturo in |)rosveto ter gospodarski podvig je mimo ine-ujajočih se režimov trajne vrednosti. drin. Italija pripravljena Rim, 28. julija, b. Včeraj je predsednik vlade Mussolini sprejel oba državna podtajnika v italijanskem vojnem ministrstvu, generala Bai-strocchia in Vaia, ki sta mu poročala, da jima je general Gracioli sporočil, da je že v sredo popoldne odredil, da takoj odpotujejo na mejo divizije iz Padove, Trevisa, Verone, Vizenze, Mantue, Fcrrare in Modene. Transport čet se je vršil na'mejo po železnici in s kamijoni. Vse te vojaške operacije v tirolskem predelu okoli Brennerja in na koroški meji vodi armadni poveljnik general Gracioli iz Vidma. Ker so pa prispele iz Avstrije pomirljivejše vesti, ki pravijo, da se avstrijski notranji položaj normalno razvija na bolje, je italijansko armadno poveljstvo sklenilo, da bodo čete, ki so zbrane v tirolskih in koroških gorah, na meji izvršile običajne letne manevre. Vse vojaštvo šteje 40.000 mož, ostali del pa, ki še ni prišel nn Tirolsko, bo ostal v Lombardiji, kjer bo tudi opravil svoje običajne letne manevre. Milan, 28. jul. p. Po obvestilu poluradnih krogov, ki jih razširja tudi uradna Agencija Štefani, Italija nc bo sodelovala pri demarši velikih sil. če bi se izvršila v Berlinu. Enostaven diplomatični protest , bi samo oslabil silen vtis avstrijskih dogodkov na celem svetu. Ne verbalne demarše, ampak druge priprave bodo pokazale, kaj razume Italija jkkI pogajanji, o katerih govorijo, da sc bodo začela sedaj med Nemčijo in Avstrijo. Berlin, 28. jul. AA. Organ nacionalne delovne fronte »Der Deutsche« piše, da je italijanski tisk podlejši, kot je kdo mogel pričakovati. »Germania« pa pravi, da hoče Italija izrabiti umor dr. Dollfussa za napade proti hitlerjevski Nemčiji, prav tako, kakor jim je nekoč služil Matteotijev umor za napade proti Mussoliniju. »Germania« pravi dalje, da je italijanski tisk najbolj histeričen na svetu ter skuša nedostojno zadržanje Italije pojasniti takole: Ali naj bo ta krik in vik spremljajoča godba za kakšno novo podjetje, ali je pa vse to le zakulisna igra, ki naj Mussoliniju omogoči njegovo zunanjo politiko. Pariz, 28. jul. AA. Iz Budimpešte poročajo, da vlada uradno zanika vest. da bi se zbirale čete na avstrijski meji in dn bi bila vlada pro-glsila mobilizacijo. Pariz, 28. julija. AA. 1/, Rima |x>ročajo: V poučenih krogih uradno zanikajo, (In bi bile italijanske čete prekoračile meje. Novi goriški nadškof Rim, 28. julija P. Italijanski uradni po-ročevalni urad razglaša vest, da je sv. oče imenoval za novega nadškofa goriške nad-škofije Msgr. Carlo Margotti-ja, titularnega nadškofa Mcssembrije. Msgr. Carlo Margotti se jc rodil 22. aprila 18!)1 v Alfonsine v škofiji Faenza iii je kot duhovnik pripadal nad-škofiji v ltologni. Za titularnega škofa v Mcsscmbriji je bil imenovan in uosvečen 8. marca 19.10 ter je bil do svojega imenova^ nja na nadškofijski sedež v Gorici apostolski delegat (odposlanec) za Turčijo in Grčijo f sedežem v Carigradu. Imenovanje je bilo objavljeno tudi v »Osservatore Romano«. Dunajska vremenska napoved. Alf>sko predgorje: izpremenijivo, vetrovno. Notranje in lužue Alpe: oblačno in toplo, 7.aion kljukastega kriza 99 Slovenec" na koroških bojiščih i Zadnja pot generala Maistra Izvirna poročila našega poročevalca o hiilerjevskem puču Maribor, 29. jul. /e s nor i okoli 10 so jc /vedelo, da je na poti \ smeri i/ Celovca proti Dobrli vasi redna vojska, /c samo ta vest je zadostovala, da so se vrste hitlcrjaiicev, ki so imeli zasedeno črto Železna Kaplja Grebinje, začele majati in so takoj popustile, ko je prišel šele danes zjutraj nek tovorni avto redne vojske, sploh ni bilo vei" nobenega odpora. Ilitlerjanoi so se že po-aoči razkropili nu vse strani. Deloma so zbežali ua mejo, deloma so sc razkropili |>o drugih krajih in ua ta način je redna vojska brez odpora /usedla vse ozemlje do meje. Le na neki višini blizu Vclikovca, kjer so se hitlerjanci koncentrirali, je nek oddelek pučistov vztrajal. Tu je prišlo do spopada med obema skupinama. Redna vojska ni utrpela nobenih izgub. Ali so bile v vrstah hitlerjancev kakšne izgubo, ni znano. Pliberk se je podal Pliberk sc je podal nu ta način, da so hitlerjanci tekom noči /.opustili svoja mesta, nakar so se orožniki osvobodili ter so po/aprli hi-t le rja lice, ki niso utegnili pobegniti čez mejo. l očno ob ') sta pridirjala v Pliberk dva tovorna avtomobila redne vojske, oborožene s strojnicami in bombami. Poveljnik tc redne vojske je izjavil, da so hitlerjanci laki strahopetci, da takoj pobegnejo, čim se prikaže redna vojska, ter zaradi tega redna vojska sploh ni prišla na boj, temveč samo /ato, da pobere orožje upornikov, /ustruži mejo in tako prepreči nadaljnji beg vstašev v Jugoslavijo. Oklopna avtomobila sta se postavila pred poslopja, o katerih so mislili, da se nahaja orožje. Namerila sta strojne puške v ta poslopja, ki jih jc vojaštvo preiskalo, b tO so našli 2 strojni puški, zelo mnogo pušk in obilico lnunicijc. Eden od avtomobilov jc na-fo odbrzel na mejo, da u jame še zadnjo skupiti.) hitlerjancev. ki jo je pa Vaš dopisnik ie pol ure pozneje videl v Jugoslaviji, obkoljeno in razoroženo od graniearjev. Popoldne pa so jo žc videli v Dravogradu« v skupnem taborišču. Boji v Labudski dolini Drugi del koroških bojev se je prestavil v La-6udsko dolino. Tekom noči je udrla redna vojska na Grebinje. kjer je bil glavni tabor hitlerjancev, ki so nameravali napasti Velikovec. Vladne čete so potisnile hitlerjance v Labudsko dolino, kjer so se koncentrirali vsi uporniki. Tekom jutra so pa vladne čete zavzele tudi Lnbud ter ujele 13 hitlerjevcev. ZAKADI KNK<«A STRELA POBEGNILO 17» HITLERJEVCEV V JUGOSLAVIJO Vsi počisti so bili potisnjeni na mejo med nami tn Labudom. Meja, lo je ozka dolinica, ki jo na južni strani obmejuje ob cesti železniški lir, na se- verni strani pa na vsej črti strmi grebeni. Z jugoslovanske strani se je opazila med pučisti velika nervoznes). Kjer se dolina nekoliko razširi, loče majhen potočič, čez katerega vodi most. Okrog 1 opoldne je sredi mostu padla nekemu prav mlademu pučistu iz rok puška, ki se je sprožila. Na muh so se začuli glasovi: »Das Bundeslieer isl hier. ln v naslednjem trenutku je že tidrlo 130 pučistov čez most, oziroma čez potok. S seboj so prinesli vse orožje, ki so ga nagrojnadile pred vojašnico obmejne straže. Vse begunce so odvedli, v Dravograd, kjer so jim v šoli pripravili nekakšen tabor. Ostali hitlerjevci so spoznali zmoto ter so oslali na svojih mestih. Uredili so se in udrli nazaj proti Labudu, ki so ga začeli obstreljevati s strojnicami. Onih 15 hitlerjevcev, ki jih je zjutraj ujela .redna vojska, je izrabilo splošno zmedo, ki je nastala v Labudu zaradi lega streljanja, jc pobegnilo in nato zopet zavzelo pozicije nekako en kilometer od Laboda proti meji. V hiilerjevskem taborišču Vaš dopisnik se je podal v tabor hitlerjevcev ter prosil poveljnika za pojasnila. Ta je poklical predse urednika tiskovnega urada ter ga je vprašal, če je »Slovenec« tako zanesljiv, da se njegoveniu dopisniku lahko dajo pojasnila. Zastopnik tiskovnega urada jc zjavil, da je »Slovenec« vreden vsestranskega zaupanja in da se njegovemu dopisniku prav lahko dajo potrebna pojasnila, in dovoljenje za svobodno gibanje v taboril. Poveljnik taborišča je vašemu dopisniku dal tozadevno dovoljenje trr mu jo celo dovolil, da sme prinesti s seboj fotoaparat in da sm« fotografirati njihove postojanke, kar jc vaš dopisnik ludi storil. Poveljnik mu jc izjavil, da je na tem mestu zbranih okoli 800 puristov. ki so pripravljeni hraniti svobodo do smrti, da imajo 21 strojnih pušk in 44.000 nabojev. Vašemu dopisniku je tudi izjavil, da je prišel dopoldne v njihovo poveljstvo odposlanec redne vojske, ki .je zahteval od pučistov, naj položn orožje in so lidajo, ker ho sicer rodna vojska brezobzirno postopala. Poveljnik pučistov jc to zahtevo odklonil, nakar je odposlanec vojske, nek major, obljubil, da pride šc enkrat posredovat. Poveljnik pučistov jc pa izjavil, da odposlanca, če se bo zopet prikazni, no ho več pustil nazaj, temveč ga bo obdržal kit talca. Vladne čete se baje že bližajo, o čemer so pučisti obveščeni. Pučistom je tudi naročeno, da oh severni meji ne smejo otvoriti ognja, ker bi to moglo povzročiti incidente v Jugoslaviji. Vladne čete so že v neposredni bližini. Ovire za hitrejše približevanje jim napravlja hribovito ozemlje. Trenutno je v Dravogradu tri slo upornikov, dva omni-busa in 19 motornih koles. Na avstrijski strani pa stoji še nekaj tovornih avtomobilov. Dejstvo, da so vsi tovorni avtomobili obrnjeni v smeri proti Jugoslaviji, dokazuje, da uporniki svojega zatrjevanja, braniti sc do smrti, ue jemljejo preveč resno. Za nedeljske bravce *<*<> «mri dqw„ss Preteklo sredo, 2,"). julija, so avstrijski m rodu i socialisti v Avstriji skušali s polnočjo državnega udara priti na oblast. Potek dogodkov je približno sledeči: Ob eni uri popoldne so narodni socialisti (hitlerjevci) — samo 300 jih je bilo — pre. oblečeni v uniforme državne policije iti redne državne vojske v dveh ločenih oddelkih po 150 mož napadli dunajsko radioposta.io in palačo zveznega kanclerja, kjer je zasedla ravno vlada. Ker'so bili preoblečeni v državne uniforme, jih ni nikdo oviral in so so •/ lahkoto polastili radiopostaje kakor tudi k a tiele rje ve palače. Ko so zavzeli radioposta.io, so. kot je liilo dogovorjeno med njimi in med hitlerjevci v podeželju, takoj razglasili, da je ^Dollfuss odstopil in da je novi kancler dr. Rintelen«. kar naj bi bil dogovorjen znak, da naj hitlerjevci v podeželju zasedejo javna poslopja. Kar se je tudi ponekod, kot na Štajerskem in na Koroškem zgodilo. Istočasno .je vdrl drugi oddelek v vladno palačo z namenom, da vjame vse člaue vlade. da prisili kanclerja Dollfussa do deini-si.je in se polasti državne oblasti. Toda, čeravno je bilo vse dobro preračunano, se ne-kn.j le n i ujemalo. Vladna seja je bila namreč prekinjena in oli času vloma hitlerjevcev se je nahaja) v palači samo kancler Dollfuss s tremi ministri, med njimi tudi minister Fev. Ker je dr. Dollfuss odklonil zahtevo, na j odstopi, sta gn dva hitlerjevea pobila na tla 7, re vol verskim i streli, ostali trije ministri pa so bili aretirani. Toda — na kar uporniki niso računali — med tem so drugi ministri. ki so po pre ranem sklepu vladne se .je že odšli iz palače, zvedeli za to, kaj se dogaja Tu -o se nemudoma zbrali v vojnem ministrstvu ter z generali redne vojske začeli Izdajati ukrepe, da se radiopostaja hitlerjevcem odvzame in dn se tudi iz/ženejo iz knnclerskc palnče. . Vojska in policija sta prikorakali v bojni opremi pred radioposta.io in kancler-;mo jmhičo. Radiopostajn .ie bila takoj za-v-f»!n in hitlerjevci polovljeni. a za kancler-*l.-n nVtčo so trajale borbe čisto do večera, vik do zunaj nalače še ni vedel, tla je bil t-'-in* dr. Dollfuss že mrtev in je za to voj-' ■ i obljubila hitlerjevcem svoboden odhod v j i vvetu je bil silen in silno ogorčenje vsega kulturnega sveta proti morilcem, še bolj pa proti onim, ki so na tihe in podpirali avstrijske hitlerjevce. Neke velesile so že grozile, da bodo nastopile proti krivcem. Toda v najbolj nevarnem trenutku jc nemški državni kancler Hitler, Jiotcč zabrisati vse očitke, ponudil spravo Avstriji, ko .je imenoval von Papena za nemškega poslanika nn Dunaju. Von Papenova prisotnost na Dunaju je sicer odstranila nevarnost, ki je visela nad Evropo, toda sedaj moramo hiti pripravljeni, dn bo avstrijski Heimwelir, osvobojen svojega krotiteljn Dollfiissa. rad poslušni fdndkunjc nemškejra • poslnnikn. ln kar z nasiljem ni bilo mogoče Maribor, 28. julija. Sinoči se je zopet povrnil general Rudolf Maister v svoj Maribor, Njegov povratek je spremljalo slovensko ljudstvo z globoko žalostjo in spoštovanjem. Povsod, v vseli krajih ob dolgi poti z, Rakega skozi Ljubljano in Celje do obmejnega Maribora so zvonili zvonovi svojo mrtvaško pesem, so sprejemale tisočglave množice slovenskega junaka ter se poslavljale od njega. Kakor do Ljubljane in Celja, tako je tudi do Maribora v vsakem večjem kraju sledil sprejem in slovo ob navzočnosti predstavnikov oblasti in vsega prebivalstva. Krsto so ljudje zasipali z venci in cvetjem, da v obsežnem avtomobilu skoro ni bilo več prostora. Gasilci so delali v večini krajev špalir s prižganimi baklja-mi. Najlepši sprejem na poti od Celja do Maribora so priredili mrtvemu slovenskemu junaku Vojničani, Konjičani in Slovenje-blstričam. V Maribor je privozil voz s krsto oh 10. uri zvečer. Zavil je takoj na pobreško , mestno pokopališče, kjer so pričakovali mrtvega generala njegovi borci in množica ljudi. V kapeli je bii že pripravljen oder, obdan od žareči h sveč in zelenja, na katerega so po" ožil i krsto. Čuvali so jo do jutra Maistrovi borci s številno častno stražo in čet-niki NO, Obdravska prestolica, je jemala danes slovo od svojega osvoboditelja. Na najlepšem prostoru mesta, pod mogočnim obokom mestnega mugistrata je počival pokojni general na veličastnem odru, med zelenjem in cvetjem, med svečami in zastražen od svojih najzvestej^ih t o v ai' i še v-sobo r ce v za svobodo Maribora in slovenske severne meje. Ob 9 dopoldne so prepeljali krsto ter jo položili na oder. Ko so položili težko bronasto krsto na oder so se zgrnile množice ter stopale tiho in spoštljivo v notranjost v črnino 7,a; vite Veže in kropile med molitvijo za pokoj duše rajnega generala. Ves dopoldan so prinašali predstavniki društev in zasebniki venca in cvetje ter sa polagali ob krsti in po veži, ker jih je bilo preveč. Proti poldnevu je zrastla okoli krste gora samega svežega cvetja. Na Glavnem trgu Do 2 popoldne so se vrstile na Glavnem trgu nepregledne množice ljudstva, ki so hodile kropit pokojnika. Potem so se začele zbirati na Glavnem trgu množice ljudstva, ki so prihajale od vseh strani, da spremijo na zadnji poti generala Maistra, Množice so prihajale z vozovi, avtobusi, kolesi in drugimi vozili. Prihajali so člani najrazličnejših organizacij z zastavami, venci, ter so se zbirale pred rotovžem. Istotako so prišli zastopniki vseh lokalnih oblasti, celokupni občinski svet, častniški zbor, Maistrovi borci, Narodna Odbrana, Jadranska straža, mariborski trgovci in obrtniki, samoupravni in državni uslužbenci,. Korošci in Primorci v svojih društvih, delavske .organizacije v krojih, športna društva, akademiki, vojaštvo vseh vrst orožja in množica mariborskega meščanstva in okolice. Glavni trg je bil napolnjen kot v redkih časih. Po 4 je prispel kraljevi zastopnik general Hadžič, ban v spremstvu podbana in prevzv. knezoškof dr. Tomažič v spremstvu celokupnega stolnega kapitlja in ob asistenci mariborske duhovščine. Krsto s pokojnikovim truplom so prinesli s katafalka pred magistrat, nakar je izvršil prevzv, knezoškof mrtvaške obrede. Pevci Ipavčeve župe so zapeli »Vigred se povrne«. Nato je spregovoril mestni načelnik dr. Lipold, ki se je poslovil od častnega meščana mariborskega, generala Maistra. . . . proti Pobrežju Tako slovesnega sprevoda, kot se je razvil z Glavnega trga proti Pobrežju, Maribor - še ni doživel. Ko so dvignili častniki bivšega Maistrovega štaba krsto, ki jo je krasila pokojnikova generalska kapa in gola sablja, na topovsko lafeto, jc krenil sprevod proti mostu med neštevilnim špalirjem občinstva. Po cestah, po katerih je šel sprevod, so gorele električne svetilke, zastrte s črnim liorom. Čelo sprevoda je tvorila konjenica. Za križem, ki so ga nosili podčastniki, je šla najprej godba »Drava«, nato vse mariborske organizacije v krojih in civilnih oblekah, Klub Koroških Slovencev, organizacije Primorcev, delavska društva, lovsko društvo, športne organizacije, godba »Danica«, stotere vrste gasilcev z gasilsko godbo iz Bistrice pri Limbušu. Uniformirani državni uslužbenci, vojaška godba z vojaško četo, dva častnika z odlikovanji pokojnika, za njimi člani nekdanjega mariborskega narodnega sveta, ki je odločal v usode-polnih dnevih o usodi Maribora, in sicer dr. Ler skovar, minister Vesenjak, dr. Poljanec, Franjo Zebot, Gabrijel Majcen, ravnatelj Franc Pišek in industrijalec Zadrave^ iz Središča, Za člani bivšega narodnega sveta so korakali pevci Ipavčeve župe, za temi je sledil cvetlični voz z venci, potem duhovščina, nato pa na topovski lafeti krsta s pokojnikovim truplom, za katero je šla rodbina pokojnikova. Za njo je šel kraljevi zastopnik za njim zastopnik ministra vojske in mornarice, potem zastopnik civilnih oblasti, občinski svet, častniški zbor, državni in samoupravni, nameščenci, slovensko žensko društvo, poštarska godba, trgovci in obrtniki ter mariborsko meščanstvo. Zaključek je tvorila baterija poljskih topov. Ob g robu Okoli 6 so se približale božjim njivam v Pobrežju prve vrste sprevoda. Množice so napolnile veliko mestno pokopališče ter se stisnile proti vzhodnemu delu, kjer so pripravili pokojnemu ge-I neralu Maistru ob zidu v vrsti grobnic zadnje po-j čivališče. Po blagoslovu je prevzv knezoškof po-! vzel besedo ter rekel med drugim: Globoko žalujoči! Polagamo k poslednjemu počitku truplo generala Rudolfa Maistra, junaka, pisatelja, pesnika, rodo- in domoljuba. Polagamo moža, ki je zaslužil in užival spoštovanje in vse-obče občudovanje. V imenu Cerkve izrekam iskreno sožalje in sočutje njegovi soprogi, njegovima sinovoma in vsem žalujočim sorodnikom. Čitamo in slišimo, da se ljubezen preiskuša in potrjuje v trpljenju. Resničnost teh besed je dokazala blaga gospa, ki mu je kot sodrugu stala ob strani v dnevih njegovih slavnib činov in lepih del, pa mu je potem tudi požrtvovalno stregla v tihi boguvda-nosti. Ljubljena domovina in država sta izgubili moža, ki se je v odločilnih bojih uspešno boril za njun obstoj in njune meje. General Maister sc je v junaških dnevih boril za pravice Jugoslavije, v miru je pa zastavil vse svoje duševne in telesne moči, da krepi narodno idejo in misel močne Jugoslavije. Visoka odlikovanja mu je pripel na prsa naš junaški vladar. Naj ga Kralj kraljev Vsemogočni Bog pri sebi odlikuje z večno srečnim življenjem. Tako bodi in tako naj se zgodil V ta namen molimo po lepi krščanski navadi Očenai! Podpolkovnik Gjorgje Glišič je V imenu častniškega zbora in ipjaštva proslavljal slavne čine pokojnikove. V imenu Ma'strovih soborcev in sodelavcev je govoril podpolkovnik v pok. -Franc Cvirn. V. imenu Maistrovih borcev je govoril, predsednik Jože Malenšek, Kot zastopnik' centralnega odbora Narodne Odbrane se je poslovil od pokojnika generalni tajnik, iz Belgrada dr, Bfjelič, v imenu okrožnega odbora Narodne Odbrane dr. Ivan Jančič, v imenu izgubljene Koroške dr. Ferdo Miler in ob zaključku zastopnik kluba literator glavni urednik Radivoj Rehar. Združeni pevski zbori so zapeli žalostinko, vojaška godba je zaigrala žalno koračnico in za-grmela je salva topovskih strelov kot zadnji pozdrav jugoslovanske vojske generalu-junaku. V večernem mraku so se pričele razhajati množice, zapuščajoč s cvetjem pokrit grob v mariborski zemlji počivajočega osvoboditelja slovenske severne meje. Boji na Koroškem Pisatelj Meško doživlja punt Kako je naš priljubljeni pesnik moral prekiniti duhovne vaje Št, Andraž v Lavantinski dolini, 28, julija, Duhovne vaje delamo pri oo. jezuitih v St. Andražu. V sredo zvečer smo zvedeli, da so nacio-I nalci dr. Dollfussa in dunajsko vlado ujeli, V če-I trtek zjutraj, da je dr. Dollfuss mrtev. Mislil sem ! takoj: Ne bi li bilo pametno, peljati se domov? | Ne ve se, kakšne bodo posledice. Pa se nam je reklo: »Vse mirno. Policija, železnice in vse drugo deluje brezhibno.« Zvečer se je pa šušljalo, da so se v Wolfsbergu uprli. A ni bilo mogoče zvedeti nič natančnejšega. Ponoči od četrtka na petek ob četrt na 12, nas zbudi strašno streljanje. Strojnice so regljale kakor v najhujši bitki. Vso noč. Vsta-nem, se oblečem, grem na hodnik. Tam hodi mlad gosp. pater. Ima sobo p .roti ulici in je moral iz nje zbežali, ker so krogle letele skozi okno v njegovo sobo. Na ulici nekdo navdušeno govori. Potem glasno vzklikanje: »Heil! Heil!« Vprašam g,, patra, kaj je? Pravi: »Nacionalisti so mesto napadli in zasedli.« Nehote se mi izvije: »Jojl« A pater v svoji jezuitski umerjenosti mirno: »Treba se je v vse vdati,« Okoli polnoči pri portl odločno zvoni. Straže zasedejo vhode, češ, da se je iz samostana streljalo. Isto so obdolžili g. dekana, štirje so mu nastavili bajonet na prsi. Prav kakor nekoč v svetovni vojni! čez dan smo jetniki. Ni prijetno. Vendar malo bolje ko ponoči, ko so spodaj na vrtu, kamor gleda moja celica, krogle kar žvižgale in pele, Jugoslovani smo trije. Ker se nama dvema — tretji, gosp. kaplan iz Ptuja se smeji, češ: Imam dlje počitnice, ako nas nikamor ne puste« — zelo mudi, so sc gg. pmtri s komando pogajali, če bi nam dovolili, da se popeljemo s avtom do meje. So nam obljubili. Ob pol 2 bi se smeli odpeljati. A ko smo prišli iz samostana, je bila vsa • ulica polna oboroženih — 17-letni fantje in stari kmetje. Pa nihče ni maral sprejeti odgovornosti za nas. »Ako £elite biti ustreljeni, pa se peljite,« prav! boljši gospod. Fantiči resno gladijo, stiskajo puKkc, in zdi se, da bi jim bila malenkost, nas ustreliti. doseči, bodo poskušali sedaj uresničili na lep način s prigovarjanjem iti z dobroto. Tihi >Anschluss« (združitev) med Avslrijo in Nemčijo se bo sedaj pripravljal. Mi moramo ostati pozorni, ker /a nas velja, da mora Avstrija oslati neodvisna, neodvisna od vseli, tako od Nemčije kakor od Italije. Starejši možje molče. Vrnemo se v samostan slabe, slabe volje. Kmalu odhiti iz mesta vrsta težkih avtov. Redna vojska prihaja iz Grebinja. Zvečer že zvemo, da so se nacionalci morali umakniti. A redna vojska ravna z njimi zelo usmiljeno: »do polnoči naj izginejo« — vodje menda, ti otroci pač ne. V Jugoslavijo bodo šli, se govori. Mrtvi so tukaj od prejšnje noči menda trije, v Wolfsbergr enajst, tudi g. major Smole iz Velikovca. lnozemec nimam pravice kake kritike. A se vendar vprašam: Ali ima pomen to. prelivanje krvi med brati? In te otroke pošiljati v ogenj! Duhovne vaje bodo pa letošnje za dvojne! Drugo leto akc Bog življenje da, jih ne bo treba delati! Nove aretacije Dunaj, 28. jul. b. Na Dunaju in v vsej Avstriji so bile izvršene številne tajne aretacije ljudi, ki so do/daj veljale za popolnoma sigurne. Aretiranih jo bilo mnogo višjih polfcijskih uradnikov, mnogo uradnikov in višjih častnikov avstrijske armade. Vse le aretacije so bile izvršene v zvezi z Rinte-leuovo afero, ki obeta še mnoga presenečenja. Izgleda, da je pokojni Itiiitelen silno spretno organiziral močan tajni pokret, ki bi naj njega spravil na površje. Aretirane so osebnosti, o katerih ne bi mogel niikdo misliti, da so rovarile proti Dollfussu. Včeraj popoldne s« aretirali generalnega ravnatelju družbe »Alpina-Montane« Appoldm univerzitetnega profesorja in bivšega poslanca Hiigelmaua in predsednika avstro-madjarskega »Volksbunda« Nen-barherja. Dunaj, 2«. jul. b. Danes zjutraj je v Isclilu zletela v zrak znana Trinkhalle. Atentat je delo narodnih socialistov. Priprave na upor Dunaj, X. jul. p. Uradna i\V'ienrr Zeitung« poroča i/ /.mi Ijivepi vira, da sla bilu llahieht in J'raiieufelil v sredo dopoldne ob 9 pripravljena odleteli / letalom na Dunaj, kjer bi sodelovala pri si,slavi vlade po uspešno zaključenem puču. Fruuoftdd je hotel imeti v četrtek zvečr« /opet propaganden govor v monakovskem radiju, Ioiin jm dolgem telefonskem pogovoru z tiu-mcstriikoin llilleri« llessom se ie jej nameri odpovedal. Nehaj spominov V letih strahote... Črna vojska na fronti - Vojna v zaledju - Grozote razdejanja Z nastopom pasjih dni leta 1914 je dozorela vojna med Avstrijo in Srbijo, ki se je kaj hitro razpasla v svetovno. Avstrijski ultimat je že bil tak, da je vsak še tak omejenec moral sf>oznati, da bo posledica ultimala vsaj vojna med Avstrijo in Srbijo. Ko smo izvedeli, da imajo jx>štni uradi permanentno službo, smo prisluškovali vsak hip na uradna poročila. Saj veste, kako je na kmetih ob času, ko zori pšenica, ko sejejo ajdo in orjejo za repo. Človek in vol se že komaj držita |x>konci in si želita nedelje, ko se bosta odpočila, ln prišla je nedelja po sv. Jakobu, šli sino k prvi inaši, kakor je bilo navadno in ko smo prišli do pošte, smo videli, da je že vse odprto, da je razobešen razglas. »Črna vojska je zaukazana!« fe bilo na oglasu in še nekaj besedi, ki se jih pa ne spominjam več, a prve so se mi zdele tako grozne in nerodne, da sem le vstopil na pošto in vprašal gospodično, kaj vendar to pomeni. Povedala je, da je dobila brzojavko s slovenskimi besedami iz Kočevja in da je jxxlpisan na njej dr. Foregger. Torej vojna! Po Balkanu še niso bili pospravili pogorišč velike vojne, pa naj zopet zadivja vojna vihra tam doli. In naši ljudje naj poneso tja doli smrt... Takrat smo pač v cerkvi molili, a naše misli so bile daleč proč. Pred očmi so nam bili le oni, ki se morajo odzvati ukazu. Mislili smo na može in fante, na sorodnike, na prijatelje in znance, ki pojdejo... Vojna! Ljudje po maši kar niso mogli narazen. Tedaj smo pa že več vedeli. Med mašo so se bili pripeljali na vozeh do nas iz Kočevja raznašalci vojne napovedi, ki so jo lepili na hiše po vaseh in poleg razglas o mobilizaciji. Ob prvi mobilizaciji je bilo pozvane polovico armade in tudi naš domači 3. vojni zbor je bil r>ozvan. Tiste nedelje ni |x>čival nihče. Vse je bilo vznemirjeno, saj je bila prizadeta skoraj sleherna družina. Ljudje so se zbirali pred razglasi, jih čitali in tolmačili. Vojna! »Kdo mora itf?« Kmalu smo imeli vse, ki pojdejo iz vasi, iz soseščine. Žene in matere so zajokale... »Takoj morajo iti!« Grozota vojne je začela prikazovati pravi obraz. Vojna! Kdor se ne odzove v določenem roku, je ubežnik. In kaj pomeni ta ugotovitev v vojnem času, je pa vsak bivši vojak vedel. Res so se najvestnejši že z večernim vlakom od|jeljali. v jionedeljek zjutraj pa so prišli vsi na postajo. Spremljale so jih objokane žene in otroci, sorodniki in prijatelji, radovedneži. Fantje so jjač krožili »Adijo, pa zdrava ostani!«... a možje so se resno zgovarjali s svojimi in jih tolažili. Ko je privozil dolg vlak na postajo, so se dvignili še ti: iz Dobrejx>lj, iz Strug, od Roba in iz krajev, ki so potovali z dobrepoljske postaje. Ločitev so pospešili in omogočili orožniki. Stroj je puhnil, kolesa so se zamajala, vlak se je premaknil. Tedaj je postal jok silnejši. Vse mogoči poslovilni vzkliki so planili na vse strani, robci in klobuki so zamigljali v zraku. Hrup se je polegel šele, ko vlaka že zdavnaj ni bilo več na postaji. »Na vojno gredo! Kdaj se vrnejo? Ali jih bomo še videli?« Oni. ki so vse vedeli, so pač tolažili: »V 14 dneh bodo doma! Najboljše moderno orožje bo hitro odpravilo. Kje se pa Srbi morejo upirali Avstriji! Taka peščica!...« Na videz je bilo vse lahko in taka tolažba je bila olje na pfvo razburjenje... In potem smo čakali ua časnikarska poročila... Vsa oblast je prešla tisti hip na orožništvo. Poročila le-teh so bila odločilna pri okr. glavarstvih. Vojna v zaledju! Namesto poročil o zmagovitem pohodu v Srbijo so pa prihajale nove vojne napovedi in komaj so se začeli ljudje prav zavedati, kaj je vojna, je bila Avstrija v spioru z najmočnejšimi velesilami Evrope. Dokler smo še smeli, smo se shajali vsako nedeljo in praznik po krščanskem nauku v dvorani izobraževalnega društva. Tam so bili po stenah razobešeni zemljevidi. Velika dvorana je bila vselej natlačena. Kateri niso dobili*proslora, so stali pod okni ter so jx>slušali, kaj se je razpravljalo v dvorani. Zanimala so jih predvsem |x>ročila z bojišča. Tu so se tolmačile razne odredbe vlade, zakaj vojna je rezala čimdalje bolj na globoko in široko. Prihajali so vedno novi vojni vjx)klici. Posegli so po starejših letnikih, klicali so devetnajstletnike in se mlajše. Praznile so se vasi, v cerkvi so sedali na moško stran le še starčki in /»troci. Na postaji so se ponavljali prizori f>oslavljanja, ki so bili vedno bridkejši. Železniška uprava je teden dni po prvi mobilizaciji uvedla vojni vozni red. Vlak je vozil iz Dobrepolj v Ljubljano 5 ur in ravno toliko v Kočevje. Časopise, ki smo jih sicer dobivali ob 9 zjutraj, smo jih dobili sedaj zvečer okoli 9. Vojno stanje v zaledju je jx>stajalo čimdalje bolj zoprno. Začel se je boj za podpore družinam vpoklicanih. Oorje je bilo, ker je bil razlagalec zakona trdo-srčen. Podatke o družinskih razmerah so polagali župani, a vsa ta poročila so bila potem pregledana in popravljena od orožnikov. Ob nedeljah in praznikih smo ženam in materam priporočali, naj se oglasijo za pod|x>ro, jim delali prošnje in naročali, da naj se oglasijo pri županu. Spočetka so bile skoraj vse prošnje zavrnjene. Zakon je bil pač dober, a njegovi izvrševalci niso bili tako široko-grudni, kakor zakonodajalci. Potrebne so bile ponovne |>rošnje in intervencije povsod. Pa je šlo počasi. Vendar je šlo. Krog tistih, ki so jim bile nakazane |xidpore, je jx>stajal čim večji in čudno, nekateri so dobili jiodporo kar gladko, dasi so bili v boljših gmolnih razmerah kakor mnogi, katerim je bilo odbito. Kako so vendar prišli do nje? Polagoma pa je prišla skrivnost le na dan. Namazali je bilo treba na pravem kraju. V kuhinji orožnikov so se začele oglašati žene vojnikov. v košaricah so prinašale razne dobrote, ki so jih odlagale v kuhinji! Maslo, slanina, jajčka in podobno, kar je bilo takrat veliko bolj v čislih, kakor pred vojno. Kuretine nikdar ni manjkalo, a nazaj so pa prihajala od glavarstva nakazila za podporo. V vasi je bila družina, ki je imela oba sinova v vojni, a navzlic temu, da sta bila oba stara dva za delo nesposobna, a na ponovne prošnje ni bilo ugodne rešitve in intervencije pri glavarju brezuspešne. Tedaj sem pa le rekel sosedi, ki je tarnala. da zopet ni nič in da so drugi le dobili. »Veste kaj, tistega petelinčka, ki vznemirja jarčice po dvorišču, nesite na orožniško postajo in tam povejte, da ste vložili prošnjo za oodooro.« »Pa mislite, da bo kaj?« K »Kaj mislite, da je ona (tudi vaščanka) zastonj obiskala orožnike in nesla košek?« Ni minilo mesec dni od najinega razgovora, a mi je soseda namignila: »Podpora je že prišla, o, in jarčke imajo tudi mir!« Smejala sva se oba. »Veste, gospod, do danes nisem vedela, da je treba že od zdolaj gori mazati, da gre.« »Nič ne pravite, kako ste prišli sami do podpore, povejte pa le še komu, kje je pravi kraj za mazanje.« Med vojno smo opazovali, da orožniškim družinam ni primanjkovalo živil, kakršnih je marsikdo pogrešal. Pa jaz jim ničesar nisem zavidal, še hvaležen sem jim bil, ker so me s poštenim poročilom rešili sitnosti, ki mi jih jc bil pripravil nekdo z ovadbo. Začetkom septembra sem dobil brzojaven poziv od okr. glavarstva, da se takoj tam zglasim. Nič hudega sluteč sem se takoj z vlakom odpravil v Kočevje. Spotoma sem ugibal, kaj neki glavar hoče. In dobre volje sem bil navzlic jx>časni in dolgočasni vožnji, ko sem ugotovil, da ne more biti nič drugega, kakor posvetovanje o preskrbi z živili, o nakazovanju podpor in podobnih zadevah, ki so bile takrat aktualne. Otvopere^o prizanese0' Malo pred polnočjo je obtičal vlak na kočevski aji. Potnikov je bilo prav malo, ki so hitro ' odhajali, jaz sem pa ubiral za njimi proti izhodu. I lam mi zastavi pot oseba, ki me je pač poznala ]X> hoji. Ob slabi razsvetljavi sem komaj spoznal okr. glavarja. Zahvalil sem se mu za ljubeznivost, ker me je čakal ob tako f>ozni uri, a njegova beseda je bila kar uradna in suha, da mi je bilo takoj jasno, da bo nekaj čisto drugega, kakor sem mislil, a vest mi ni očitala ničesar. Gredoč v mesto sva več molčala kakor govorila. Ko sva prišla na trg, ki ie bil prazen, je pa začel: »Jaz bi vas moral takoj zapreti. Vi ste ovadeni, da hujskate ljudi, da ustvarjate nerazpoloženje proti vojni.« Kajpada sem bil presenečen. »Ovadba je lažnjiva, gotovo od kakšnega nasprotnika, ki mi jih tudi ne manjka, pa mi hoče napraviti neprilike. Povejte mi ovaduha!« Nekoliko se je obotavljal, a f>otem povedal: »Povem vam, da mi je to sporočila verodostojna oseba, in sicer eden vaših županov.« »Nemogoče!« sem vzkliknil. »Tako je!« V majhnem sporu sem bil s kompoljskim, a nikdar nisem mislil, da bi bil zmožen take ovadbe. Imenoval sem ga, a okrajni glavar me je zavrnil: »Povedal sem vam več, kakor bi smel. Pravda je prišla od enega vaših županov in lo naj zadostuje.« Poizvedoval sem še nadalje. Pa sem izvedel: »Prirejate shode, hujskate ljudi in povzročate nemir.« Povedal sem mu, da je vse zlagano, da mi še na misel ne pride, razburjati ljudi, ki jih vojna že sama razburja. Ob nedeljskih sestankih ne delam nič drugega, kakor da obveščani ljudi o dogodkih na bojiščih tako, kakor jih prinaša časopisje, da jim razlagam zakone, s katerimi se lahko okoristijo, tolmačim naredbe, ki prihajajo. To je vse moje hujskanje. Ko je postajal nekoliko voljnejši, sem skušal i izvedeti, kateri župan me je ovadil, a nisem mogel irvedeti ničesar. Kajpada mi je naročil, da ne smem več zbirati ljudi in mi je naredil še pridigo o patriotizmu. Namenjen sem bil sicer ostati v Kočevju, a tedaj, ko sem opravil neprijetno zadevo, sem odklonil glavarjevo povabilo, da bi pri njem čakal na odhod vlaka ter sem čimpreje v temi izginil proti postaji. Misel, da me je eden domačih županov ovadil, me je tako globoko urezala, da sem čutil bolečino dolgo, dolgo. Šele po vojni mi je eden orožnikov povedal, kdo je bil ovaduh. Kaj je bil napisal, ne vem, a orožnik je povedal, da je orožništvo poročalo, da je bilo moje delovanje baš nasprotno, kakor je bilo v ovadbi. Potem so prišle rekvizicije Še pred zimo so prišli na j>rašiče Z geslom, ' da gre na vojno, so mešetarji odpirali svinjake, ogledovali in izbirali blago. Nič ni pomagalo upirati se, da žival še ni naprodaj. »Prešič ni več tvoj! Jutri ga |irijielji na postajo, ako nočeš imeti opravka z vojaštvom.« Mene je le gnala radovednost, kako bodo prevzemali prešiče, pa sem šel na postajo. Ko sem se i bližal h tehtnici, je |ia začel častnik s činoni po- i ročnika kričati: »Das isf ein Verrater! Den soli ! man aufhangen!« Kazal me je s prstom in hotel pri ljudeh vzbuditi ogorčenje. Kaj|>ada ga niso razumeli in tudi slutili niso, odkod ogorčenje. Potem jih je skušal po »kranjsko« spraviti v ogorčenje, kar pa tudi ni šlo. Tisti jjoročnik pa ni bil nihče drugi kakor neki mesar z laškim imenom, ki je imel tovarno nekje pri Ljubljani. Zlorabil je vojaško uniformo in je z nekaterimi vojaki rekviri-ral prašiče zase. Domači mešetarji in župani so pa bili le prevarani, da so |x>magali ociganiti kmete Po prvih bitkah v Galiciji smo že imeli padle in pogrešane. Pri Grodeku je bilo še več mrtvih Bratranec, ki je poslal po spopadu pri Premvslanih karto s kratkim poročilom: »Tukaj je strašno!« je padel tam in ž njim še drugi Zdenčan, mlad gospodar, a tretji je poročal o obeh. Ker mnogi niso več pisali, je bilo žalovanje splošno, saj niso vedeli, ali so mrtvi ali pa v ujetništvu. Vsa pozornost je bila obrnjena na Galicijo. Vojno v zaledju smo pa občutili bolj, ko nas je napadel Italijan. Takrat so naši kraji postali etapno ozemlje. Na nabore so bili poklicani stari letniki in vsi pohabljeni in slabiči, ki niso bili nikdar sposobni za vojake, ki so se čutili varne pred vojaško suknjo. Morali so radi ali neradi, in če le m bil preveč polomljen, je moral iti. Najhujše je pa bilo, ko so odhajali mladoletni. Otroci so bili to, stari komaj 18 ali 19 let. Kdor je količkaj slutil,v kakšne razmere gredo, kakšne napore bodo prenašali sestradani in raztrgani, v kakšno družbo bodo prišli, je moral zailitetj od skrbi in sočutja. Namesto fantov in mož so pa prihajali v naše kraje najrazličnejši vojaški oddelki na odpočitek. Vse vasi so bile poinc. Ljudje so se morali stisniti, da so naredili prostore za pisarne, kuhinje, ležišča častnikov, a tudi moštvu ni bilo mogoče preprečiti vstop pod streho. Matere so morale neprenehoma paziti na družino in nase, zakaj vsiljivi so bili in predrzni ti ljudje, izvečinoma izpod krone svetega Štefana. Za oficirsko menzo so j»sedli šolo, kjer so imeli iuai pisarno in »špiiai«. Ti oficirji so mislili, da so naša kmečka dekleta in žene blago, ki GAZELA terpentinovo milo je naprodaj za vsako ceno. Brez vsega sramu so se ponujali, a naša kmetska dekleta so se junaško obnašala. Ves dekliški zbor je ostal do konca vojne polnoštevilen in čvrst; kar se je bilo vdalo, ni bilo krščeno v domači cerkvi, lc dve »vdovi« sta se bridko kesali ter zaman pričakovali jx>gače iz Madiarske ... Se marsikaj bi bilo omenjati o rekviziciji in o zaposlenju »neobhodno potrebnih«, pa ni^.časa in ne prostora. Omenjam le še verižništvo, ki je takrat šlo v cvetje. Ob splošnem pomanjkanju, ko ljudje niso imeli ne kruha in ne zabele, ko ni bilo nc luči ne usnja za obutev in so na karte dobivali blago iz papirja za obleke, so družine ve-rižnikov živele v izobilju. Vsega so imele dovolj, žene in hčere njihove so f>a hodile razkošatene, zavite v svilo in kožuhovino. Mnogi tudi na čast- nih položajih so izgubili čut za razločevanje med lastnim in tujim ter so se brezvestno f>olaščevali tujega blaga. Najbolj karakterističen slučaj je bil pač sledeči: Ob najx>vedi vojne z Italijo je italijanski podanik izročil polna skladišča oglja županstvu v varstvo. Župan, ki je imel z uradnimi reči veliko več dela, kakor ga je mogel izvrševati, je poveril nadzorstvo in razjir sklepu miru Italijan vrnil in je zahteval obračun in denar, seveda ni bilo ničesar. »Vojna« je bila vse požrla. Potem smo pač vedeli, odkod je bil denar za svile in dragocene kožuhe. Vojna, ki je najbolj krvava na fronti, tudi v zaledju seka in ruši, kar smo čutili ludi v Dobre-poljah. F. J. Prvi dnevi svetovne vojne Ljubljana, julija. V mrzličnem pričakovanju je bilo naše ljudstvo v dnevih prea 20 leti. Ko je bila proglašena mobilizacija, je nastala med prebivalstvom skoraj panika. Ljudje so ugibali, ali res pride do vojne napovedi ali pa je mobilizacija izvedena samo za grožnjo Srbiji. Ugibali pa so samo moški, medtem ko so ženske s svojim finim instinktom bile vse prepričane, da prihaja nad človeštvo strašno zlo. Se dva tri dni pred vojno napovedjo so možje gruntali: »Do vojne ne pride, jo bodo socialisti preprečili!« Socialistično gibanje je bilo tedaj v očen naroda sicer po bistvu neznano. Priprosti ljudje so vedeli le toliko, da imajo socialisti v programu odpravo vojne in ker so slišali o socialističnih protivojnih manifestacijah v Berlinu, v Parizu in drugod, ki so trajale precej dolgo, skoraj dva tedna po sarajevskem atentatu, so naivni ljudje res mislili, da bodo socialisti voljni in zmožni ■ preprečiti vojno. Pa že tedaj so skeptiki vedeli, da je med besedo in dejanjem velika razlika in da je od pisanega programa pa do uresničitve velik skok. Kako razočarani so bili naivneži, ko so že čez nekaj dni brali, da so n. pr. nemški socialisti skoraj soglasno glasovali za vojne kredite. Nekaj dni pred svetovno vojno so morale socialistične manifestacije za mir na berlinskih ulicah odstopiti prostor in se umakniti drugim »patriotičnim«. Nemški generalni štab, nemško plemstvo in vojaščina je že nahujskala najnižjo sodrgo iz predmestij, da je šla na ulice in kričala: »Vojno hočemo! 'Dol s Srbijo, dol z Rusijo, dol s Francijo!« Sodrgi so se pridružili še drugi sloji. Tedaj je nastala znamenita popevka: »Jeder Russ ein Schuss, jeder Francos ein Stoss, Serbien muss sterbien!« Razsodni ljudje so tudi med nami že vedeli, kaj pomenijo te demonstracije za vojno v Berlinu. Enako je bilo na Dunaju in odgovarjali so tem demonstracijam v Parizu, v Moskvi, ePtro-gradu. Pacifistična atmosfera se je proti sredi julija 1914 v vseh evropskih državah, razen nekaterih manjših, jjojiolnoma umaknila vojnemu ozračju. Dasi je bilo v vsaki vasi povsod na vsakem vogalu nabitih vse jiolno proglasov o mobilizaciji in vojni napovedi ter manifest cesarja Franca Jožefa narodom avstro-ogrske monarhije, vendar je bilo pred vsakim lepakom polno ljudi, ki so se gnetli in ure in ure dolgo študirali sleherno besedo. Lepaki so bili nabiti čez noč in ko so moški zvedeli zanje, so planili največ kar bosi in najiol oblečeni k njim. Vedeli so, da bo nje usoda pograbila v strašen vrtinec. Po hišah sc je že pričel razlegati jok žena in otrok. Kakega odpora- ni bilo videti nikjer. Tedanji rod sploh ni vedel, kaj je vojna, saj je ni bilo že od bosanske okupacije leta 1878, ki pa je bila tudi bolj podobna vojaški ekspediciji, kakor pa vojni. Le po mestih je scin-intja kdo zavpil od ogorčenosti: »Živela Srbija!« Taki so postali navadno tudi prve žrtve perseku-cije, ovaduštva in tudi usmrčevanja. lako početje je sledilo vso vojno. Med prvimi konfiniranci so bili nekateri koroški in štajerski rodoljubi; v velikem številu zlasti duhovniki, ki so jih neinčurji ovajali kot srbofile. Na Kranjskem je romal v kon-finacijo in v zapore dober del posvetne inteligence. Časopisi so kmalu pričeli izhajati z belimi li; sami. Kakšnega pomanjkanja živil ni bilo opaziti tja do zime 1914. Pač pa se je pričela slabšati kakovost živil, n. pr. moke. Kruh je že postajal bolj črn cene pa so se pričele takoj naglo dvigati. Prvi znaki inflacije so bili tukaj. Medtem ko so prvo vojno podporo dobile žene vpoklicanih še v srebrnikih so jo drugo dobile že v novih bankovcih po 2 kroni. Ti bankovci so bili zelcno-modrc barve in veliki kakor dve škatlici žveplenk. Bil je prvi inflacijski denar, kateremu je pozneje sledila cela povodenj papirnatega denarja. Ne moremo reči; da je bilo naše priprosto ljudstvo navdušeno za Avstrijo. Dasi tedaj še nihče ni slutil o bodoči Jugoslaviji, razen nekaj mladih dijakov vendar je tudi preprosto ljudstvo simpa-tiziralo' s Srbijo, to zlasti še od balkanskih vojn in tudi o Rusih je vedelo, da govorijo slovenskemu podoben jezik. Za zaprtimi okni in vrati se je ljudstvo razgovarjalo, da vojne prav za prav nocc cesar Franc Jožef, ki je star, ampak nemški cesar Viljem ki bi rad podjarmil ves svet. S svoinn dobrim instinktom je ljudstvo skoraj točno zadelo resnico. . ,. V vojašnicah jc bilo vse narobe Oficirji so ukazovali komaj preoblečenim vojakom, naj gredo v gozdove in tam nasekajo hrastovih vej, da si bodo s hrastovimi listi okrasili ka|ie. Po mestih, kjer so bile vojašnice, je naenkrat zamrgolelo vse polno starih avstrijskih modrih uniform, ki so se šele pozneje umaknile siviin. Ženske so tolažile druga drugo. Tiste, ki niso imele mož, oziroma njihovi možje še niso šli k vojakom, so tolažile mlajše: »Eh, saj bo trajalo samo dva meseca! Kaj pa misliš, to je vendar moderna vojna. Vojaki imajo moderne kanone. To se ne bo vleklo leta in leta, kakor včasih, ko še dobrih pušk niso imeli!« Toda le malokatera ne-srečnica. ki se je morala posloviti od moža, je mogla to verjeti. Pred vojašnicami so se zbirali otroci in čakali, kdaj odide kakšna stotnija ali bataljon.. V začetku vojne so imeli vojaki navado, da so takoj, ko so morali oditi iz vojašnice v kakšno drugo mesto, pometali vse, kar so imeli v sobah skozi okno na ulico. Tako so leteli na ulice veliki hlebi komisa — ni dolgo trajalo in so se vojaki morali za vsak košček boriti in celo prosjačiti — dalje odeje, jiosteljnina, metle, stoli, klopi, mize, vse je letelo na ulice. Celo sekire in drva so vojaki metali na ulico. Otroci so seveda to pobirali in odnašali domov. Poleg takih razburljivih in žalostnih dogodkov so se dogajale med civilnim prebivalstvom tudi kakšne komične zgodbe. Na sredi trga je n. pr. stala ženska in vihtela nekaj bankovcev v rokah ter kričala na ves glas: »Živela vojna! Še nikoli nisem imela toliko denarja. Moj stari ga je vedno zapil! Zdaj bom dobivala podporo!« Pa kaj kmalu so prihajale vesti, da so Srbi že v Bosni in Slavoniji in da mora 40.000 vojakov hitro na pomoč, da vržejo Srbe ven. Med temi vojaki je bilo tudi innogo Slovencev. Prihajale so vesti, da so Avstrijci zasedli Belgrad in Mačvo, toda kmalu nato zopet vesti o begu Avstrijcev iz Srbije. Na Štajersko so prihitele čudne skupine ljudi, ki so govorili poljsko in ukrajinsko. Ljudstvo je takoj uganilo: vojni begunci iz Galicije! Dobro srce našega naroda se je takoj, jiokazalo. Povsod so dajali tem beguncem podjiore v živežu, obleki in denarju. Prišli pa so tudi prvi begunci iz Trsta. Niso bežali še pred Italijani, ki so vojno napovedali 10 mesecev pozneje, pač pa pred francoskimi križar-kami, ki so obstreljevale Trst. Ako je bilo kje kaj vojnega navdušenja, se je hitro ohladilo. Prvi znaki groze in strašnih doživetij so bili tu. Ljudje so se zresnili in v cerkvah se je pričela vedno glasneje oglašati iz sfca stisnjena molitev množic: »0 Bog, daj konec tej strašni moriji, daj nam kmalu ljubi mir!« — C. K. ★ Vzgled zvestega posla Dne 22. julija je Lenca Pavlin praznovala 60 letnico rojstva in obenem 40 letnico, odkar je prišla služit v Štrcinovo hišo v Kaplji vasi pri Komendi. Tedaj je gospodaril na tej lepi kmetiji še oče sedanjega gosjx>darja g. Ivana Štrcina. - Dobra __ , Lenca pa je vseh teh 40 ^l&t- ^ let neumorno delala ua H^IMV jglllll kmetiji ter delila vse HIHHk^S jmmM veselje te dobre hiše, kakor tudi vse težave, ki jih tudi ni manjkalo. Prav jiosebno sc Lenca briga za živino, ki jo je in jo še kar sama opravlja. da jo krave, kadar jo vidijo ali začutijo prihajati s polja, pozdravljajo z glasnim mukanjem. Takih zvestih poslov je prejšnji naš rod poznal še mnogo, dandanes pa so vedno redkejši. imajo zvestega posla za člana svoje družine. Zato moramo izreči tudi čast in |»hvalo gosjx>darju, ko počastimo Lenco radi njene zvestobe in vztrajnosti. Bog živi Lenco, gospodarja in gospodinjo! — Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Fraot Joselovc« grenčice. popite zjutraj ua tešče, brez truda izdatno Iztrebljenje Črevesa, kar povzroči uguueu občutek olajšanja. Ljubljanske vesti: Dela na grajskih Ljubljana, 28. julija. Že precej dolgo času dela nn grajskih šan-cab samo še 28 delavcev, medtem, ko je bilo nad 100 delavcev odpuščenih. Prejšnji in sedanji delavci so plačani iz bednostnega fonda, kolikor ga prejemu mestna občina od banovine. Sedaj poleti pa je bednostni fond bolj pičel. Zaradi malih dotacij je mestna občina prenehala z vsemi vrtnarskimi deli na Gradu, nadaljujejo pa se zidarska delu na šancah, za katera pa to število delavcev zadostuje. Polovica vsega zidarskega dela na šancah je sedaj dovršena, upajo pu, da bo že do jeseni tudi druga polovica, kolikor je bila zn letos nameravana. Nu notranji vzhodni strani je dograjen močan, T metrov visok oporni zid, ki je na vrhu širok 1.80 m, spodaj pa »še več. Ta zid jc obložen s kamenjem. Pod zidom so oboki in rovi, ki jih bo treba v bodoče samo prodreti in odkrit bo ves sistem rovov nu šancah, ki bodo med seboj zvezani. Dela na grajskih šancah so dosedaj veljala 570.000 Din iz bednostnega londu. Prav ves ta denar je šel izključno za delavske mezde. Če- . . . , . , i .- - -—J— je je UCilttl J C ni:i 1/.I\IJI11UW f-Ll UV1MTOBV. prav to delo seveda ni produktivno, vendar j v toliko koristno, ker je imelo dolgo časa večj D" MIRA FINK specijalistka za ženske bolezni in porodništvo od 30. julija dalje zopet redno ordinira od 9,—11. ure dop. in od 3.-5. ure pop. f Franc Berčič Tako naglo si se poslovil od nas, da nain nisi utegnil več izreči kako toplo besedo in da bi si poelednjikrat -egli v roke. Klical Te je Gospod, zato se Ti je tako mudilo. Nam si odtrgal kos srca ... Ne veš, kako nam je vsem težko, neizmerno težko. Saj Te ne bomo mogli pogrešati. — Vsi smo se na tihem zavedali, da se skriva za Tvojo preprostostjo v kretnji in besedi mirna, preudarna in plemenita duša. Bil si šaljivec, dober hudomušnež, trd in pogumen igralec, iskreno ljubeč mož, vnet v službi... pa še to in ono. Ljubil si naravo, solnce in vodo, v njej si našel največ življenjskega veselja, pa ludi tako tragično smrt. Težko Ti pišemo Te vrstice, ko si nam bil tako drag in ko si bomo zmeraj na tihem brali v očeh: Franceta ni! Oh, da, ostani še pri nas, daj, da se še malo skupaj poveselimo in pokramljamo, da bomo še prestavljali šahovske figure — daj, ostani še pri nas! Ali nam boš odbil fovariško prošnjo, ki si bil vselej tako dober. Prav gotovo ne! Da, Ti ostaneš med nami, že bomo govorili s Teboj, še se bomo smejali Tvojim šalam in Tvoji duhovitosti, še bomo igrali s Teboj neskončno lepe partije. Vedno boš ostal med nami! • Predsedstvo šahovskega kluba Šentpeter prpsi vse člane, podporne člane in prijatelje, naj se v nedeljo, dne 29. julija, zbero pred bolnišnico ob 3H, da spremimo pokojnega člana Franca Berčiča, ki je svojo življenjsko partijo tako naglo, a sijajno dokončal, k zasluženemu počitku. število delavstva svoj zaslužek. Poleg tega je šlo še okroglo 100.000 Din za stavbne potrebščine, kakor za cement in morebiti še za podpeški kamen. Na notranji strani šanc so odkrili nekakšno kuhinjo, ki je kdaj morda služila služinčadi, morda tudi vojaški posadki. Dobro je bilo še ohranjeno ognjišče, ki je bilo pokrito s skalami, pod skalami pu so bile še saje, knkor dn bi kuhar šele včeraj zapustil ognjišče. Na vrhu šanc so napravili kamenit tlak ter očistili hodnik pod robnim zidom. Vodnjak in idila krog drevesa na zaliodui struni šanc sta dovršena. Vprašanje je, kaj naj pride vrh šanc. To bo odločil mojster Plečnik, ki bo dal naj-brže postaviti kamenit kandelaber za električno luč. Iz jaška med zidovjem na šancah bo treba napraviti tudi najbrže kumenite stopnice navzdol na male šance. Poudariti jc treba, da sedanja oblika, ko vpadajo male šance skoraj pravokotno na velike šance, ni prvotna. Izkazalo se je, da je v tem kotu stal nekoč obrambni stolp in da je sedanje male in velike šance nekoč vezal zid v obliki loku. Razkrit je tudi temelj starih šanc, ki sega skoraj v Itegulijev gaj. Ta temeljni zid je spodaj 7—8 metrov širok. Gospodje! Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli. — Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, LJubljana Štirideset tet pri istem gospodarju Delu slava, delu čast! Tako nam je včasih govoril pokojni dr. Krek. Teh besed sem se spominjala posebno te dni, ko je Josipina Brezni k a r praznovala 40 letnico dela in službe pri enem in istem gospodarju. Mlado dekle je vstopila pri tVrdki Miikuž in je 40 let zvesto in pridno delala. Ob -10 letnici so ji sodelavke okrasile njen delovni urostor in ji častitale. Časi tudi gospodarju, da mu uslužbenci 40 let z veseljem služijo. Gospod Mikuž je sploh znati, da je blag in dober s svojimi uslužbenci. To jo danes v teh zmaterializiranih časih bolj redkost, zato je izjema tem bolj častna! 0 Nov vodni zakon. Pripravlja se nov osnutek vodnega zakona ter je bil vprašan tudi ljubljanski gradbeni urad, naj sporoči svoje predloge. Dosedanji vodni zakon, ki je veljal za bivšo Kranjsko, je bil prav izvrsten. Avstrijski zakon iz I. 1869 je bil okviren zakon. 'Po njem je bil 1. 1872 iz/lan kranjski deželni zakon, ki velja še sedaj. Zakon določa uporabo vode in izrabo vseli javnih vod. Novi vodni zakott bo veljal za vso državo. O Stavbno gibanje. Ta teden je bilo le malo stavbnih prijav. Pocestnica Kristina Ja®binšek bo pritlični del Rvoje enonadstropne hiše v Jernojevi ulici dvignila za eno nadstropje. — Franc Zorn •o napravil pri svoji hiši v Geffbičevl ulici 5 prizidek za novo stopnišče. — Mestni gradbeni urad je ugotovil, da regulacijska dela v Ljubljanici niso povzročila nobeno poSkodbe na hišah. Pred regulacijskimi deli je komisija pregledala vse hiše in vse razpoke opremila s preponami. To je bilo potrebno, da ee Je že tedaj ugotovilo, katere hl5e so bilo prej poškodovane. — Potrjuje sc vest, da je tvrdka Bat'a kupila poslopje Jadransko-podu-navfike banke nasproti pošte. Zaenkrat pride v to hišo nova lekarna. Kakor čujemo, namerava tvrdka pozneje zgraditi na tem mestu veliko reprezentativno palačo, morala pa se bo umakniti kakšnih 6 metrov do stavbne črte. — Veletrgovec Verlič prezidava sedaj hišo, ki jo je kupil od Zidarjevih dedičev na Tyrševi cesti. Preurejen je že dvoriščni del poslopja, sedaj pa bo obnovljena tudi fasada, ki je bila že skrajno potrebna. — V poslopju ljubljanske kreditne banke na Tya-ševi cesti št. 67 bo nastanjena tovarna Kuverta. Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31-62 Danes ob pol 6 in pol 9: 1. »Don Jose Mojica«, zanimiv pustolovski tilm, pota pristnega španskega humorja, z divnimi melodijami. Prekrasno petje Don Jose Mojice. — 2. »Trije Fratellini« (Olga Čehova). Jutri v ponedeljek ob pod 9: »Don Jose Mojica«. © Gospodarski urad se preseli. Mestni gospodarski urad je bil dosedaj zelo na tesnem v malih sobicah v magistralnem poslopju. Sedaj pa namerava meetni magistrat preseliti svoj gospodarski urad v novo kupljeni Auerspegov dvorec v Gosposki ulici, kjer bo imel več prostora, oibenem pa bo pridobljemih za druge urade na magistratu nekaj več sob. Kakor smo poročali, bo v Auer-spetrgovem dvorcu tudi mestni muzej, dalje mestni arhiv in mestni kulturni oddelek ,tako da ee bodo mogli na magistratu nekoliko oddahniti. pcašelc za pcahfr je do*nol, Adfii J*1 O V Ljubljani umrli od 20. do 26. julija: Zupančič Marta, 10 mesecev, hči delavca Pollakove tovarne, Sv. Petra nasip 71; Bonač Minka roj. Medar, 75 let, vdova tiskarja, pred škofijo 13-1; Erbežnik Ivanka roj. Kut-nar, 55 let. žena vpok. drž. žel., Gosposvetska cesta 16; Podkrajšek Marija, 71 let, poštna uradnica v p., Erjavčeva cesta 4; Brlcelj Josip, 33 let, stavbenik pri Ljublj. gradbeni družbi, Herbersteinova ul. 27; Smole Marija, 40 let, služkinja. Pokopališka ul. 9; Dolinar Andrej, 44 let, bančni sluga, Gregorčičeva ul. 5. V ljubljanski bolnišnici umrli: Bizjak Franc, 15 let, sin vojnega invalida, Dvor 27, obč. Šmartno pri Litiji; Bren Leopold, 37 let, gostilničar, Litija 20; Špruk Ivana, 2 meseca, hči ključ, pomočnika, Rodica 37, obč. Homec; Jerič Ana, 57 let, obč. uboga, Primskovo pri Litiji; Knez Anton, 64 let, rudar v pok., Loke 26 pri Zagorju; Miklavčič Ana, 45 let. služkinja, Streliška ul. (zavod sv. Marte); Pe-trovčič Malči, trgovska sotrudnica, 22 let, Rožna dolina; Pavlin Stanko, 5 mesecev, sin vpok. žel. kurjača, Poljanska cesta 10; Zidar Anton, 18 let, dimnikarski pomočnik, Sv. Petra nasip 39; Jurhar Martin, 53 let, mestni župnik, Brežice. _ Primarij dr. L. Ješe zopet redno ordinira. 0 Marinko Janez zopet pod ključem. Še ni dolgo tega, ko je stražnik prijel znanega pohajača 57 letnega Janeza Marinka ravno, ko je nesel kos lepega toda ukradenega plečeta. Janez ee je tedaj zelo razburil in ozmerjal stražnika kot cucka. Sodišče mu je dalo za taivino in za zmerjanje plačilo v obliki 6 tednov zapora. Komaj pa je prišel Janez na svobodo, že so ga včeraj prijeli, tokrat 34-tič. Pri Janezu eo našli veliko mlekarsko posodo, ki jo je najbrže kje izmaknil. Janez je pod ključem, za lastnikom posode pa poizveduje policija. Primarij dr. Kunst zopet, redno ordinira. 0 Star sleparski trik. Nekateri ljudje v Ljubljani in tudi na deželi dobivajo zadnje čase nemško pisana pisma, v katerih jih prosi neki politični jetnik na Španskem, naj mu pošljejo neko vsoto denarja, da se bo mogel odkupiti in obenem dvigniti na nekem francoskem kolodvoru kovčeg, v katerem ima 1,800.000 frankov. Za plačilo obljublja dobrotniku tretjino le vsote. Pismu Je priložen tudi naslov nekega kraja na Španskem. Je to star sleparski trik, ki naj zvabi iz naivnih ljudi denar. Policija opozarja prejemnike takih pisem, naj pod nobenim pogojeni no nasedejo. Le čudno je, kje taka sleparska centrala, ki moru nekje eksistirati, dohi naslove naših premožnih ljudi. Kriminalni nadzornik Močnik naim je pravil, da pozna ta trik že vseli 80 let svoje prakse in da morajo sleparji na ta način že dobiti kakšne žrtve, ker prihajajo vedno enaka pisma. 0 Dunajsko pranje, svetloilkanje, Šimenc, Kolodvorska 8. © Zobozdravnik dr. MIlan Perko zopet redno ordinira. Dr. Blumauer ne ordinira do 28. avgusta 0 Prihodnja licitacija Ljubljanice. Kakor smo poročali, je bila zadnja dražba za regulacijo Ljubljanice od Novega trga do Špice razveljavljena. Razpisana pa je že nova, ki bo dne 11. avgusta v Ljubljani. 0 Zadušilo sv. opravilo za pokojnega sobrata g. Andreja Dollnarja bo v Križankah v sredo, dne 1. avgusta ob 0 zjutraj. Člani križanske moško in mladeniSke kongregacije se vabijo, da se te svete maše čim številneje udeleže. © Sprememba telefonskih številk. Zveza za lujski promet v Sloveniji, zastopstvo »Putnik«, Ljubljana, ima sedaj dve telefonski številki: dosedanja številku 24-7'i je zn prodajalno železniških vozovnic v Gajevi ulici, nova številka 38-79 je za ravnateljstvo na Tyrševl cesti 1, palača Ljubljanske kreditne banke. — Opozarjamo cenj. čitatclje na prvovrstno Radensko mineralno vodo ter smo prepričani, da je nikdo ne bo več zamenjal s kako drugo, kdor jo je enkrat poskusil. mariborske vesti: Čudovito moč kamilic „{Kamila" kremo lekarnarja Oblaka. — Potrebna je doma in pri športu tistim, ki hočejo obraniti čisto, zdravo in lepo kožo. tistim, ki se hočejo zanesljivo iznebitl lišajev, mozoljev, ab-scesov in drugih kožnih nečistoč, gospodom, ki se hočejo rešiti neljubih posledic britja Poskus velja samo Din 101—. Dobite jo v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Glavim /aiuga /a Ljubljano: Folo-parfumerija »Venu* pred pošto. Izdeluje in razpošilja: Leknrna Mr Jože Oblak, Št. Vid nad Ljubljanim Naši bodoči gospodarji Maribor, 28. julija. Danes se je zaključilo na mariborski Vinarski in sadjarski šoli letošnje šolsko leto. Zopet je ta naš renomirani zavod poslal na naše kmečke domove 18 mladih bodočih gospodarjev, ki bodo, kakor vsi dosedanji številni absolventi, pomagali preobraziti naše kmečko gospodarstvo na podlagi smernic in načel, ki so si jih pridobili po dveletnem šolanju. Letos so absolvirali zavod: Dečman Tone, Novake; Doberšek Tit, Stopno; Elšnik Ivan, Slatina; Goj-kovič Maks, Ptujska gora; Kladnik Ivan, Leše; Ko-lcošinc Josip, Rečica ob Savinji; Kranjc Janez, Iljaševci; Kušar Josip, Zgornja Brežnica; Leskovar Avgust, Zlogona gora; Ograjenšek Ludvik, Sv. Andraž pri Velenju; Petrun Ivan, Sv. Anton na Pohorju; Polančič Štefan, Št. Ilj v Slov. gor,; Polegeg Anton, Preloge; Prešern Jakob, Poljčane; Scheer Nikola, Novi Sad; Sieber Anton, Varaždin; Snoj Vinko, Zagorje ob Savi;, Vogrin Srečko, Zgornja □ Obletnica posvečenja. V sredo, dne 1. avgusta bo 6. obletnica škofovskega posvečenja našega prevzvišenega nadpastirja dr. Ivana Jožefa Toma-žiča. Ob 8 bo v stolnici slovesno pontifikalno sv. opravilo z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvalimo«. . □ Blagoslovitev nove cerkve na Žablieku. Danes bo na Žabljeku v laporški fari pri Slovenski Bistrici slovesno blagoslovljena nova podružnična cerkev, ki jo je zgradila z lastnimi sredstvi gospodična Nežika Tkavc. Cerkev bo blagoslovil stolni prošt lavantinski dr. Maksimiljan Vraber. Za slovesnost blagoslovitve so se izvršile v Laporju velike priprave, da bo čim slavnostnejša. Pri blagoslovitvi bo navzoča tudi graditeljica gdč. Tkavčeva, ki se je pripeljala na slavnost iz Amerike. □ Dr. Matko odhaja. Te dni odhaja na svoje novo službeno mesto v Belgrad docent in primarij tukajšnje bolnišnice dr. Ivan Matko. Skromno in tiho, kakor je prišel, tako -tiho tudi odhaja brez hrupnega slovesa. Za odhajajočim g. docentom bo nastala v Mariboru praznina. Bil je prvi organizator boja proti jetiki v naši državi, ki je ustanovil Protituberkulozno ligo, udejstvoval se je v družabnem življenju, veliko je delal v Mariboru znanstveno, pogrešali ga bodo pa predvsem bolniki, saj uživa sloves enega najboljših naših internistov. Želimo odhajajočemu g. docentu v njegovem novem, mnogo težavnejšem in odgovornejšem, pa tudi hvaležnejšem in častnejšem delokrogu — mnogo uspehov. ___ — Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josei« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josef« vodo pred in po operacijah. □ Dijaška kolonija v Martinščicl. Iz Maribora odpotuje II. skupina za Martin-ščico v torek, dne 31. julija ob 18. Zbirališče pred kolodvorom ob 17.30. O Društvo mestnih uslužbencev v Mariboru, pokloni namesto venca na grob generala Maistra, 200 Din klubu Koroških Slovencev. □ Strojni inženjterji in dipl. strojni tehniki dobe na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. pojasnila glede sprejema v državno službo pri ministrstvu vojske. □ Tujskoprometna razstava na letošnjem Mariborskem tednu obeta biti ena najlepših tovrstnih dosedanjih prireditev. Mariborska Tujskoprometna zveza je nabavila za razstavo z velikimi žrtvami popolnoma nov najizbranejši materijal, ki bo vzorno urejen podal sliko razvoja tujskega prometa. Obsegala bo razstava razne diagrame, diapozitive, reliefe, fotografske posnetke letovišč, zdravilišč, planinskih postojank in mest bivše Mariborske oblasti. Razstavi bo priključen poseben oddelek »Naš Jadran«. □ Iz Maribora odhaja v službo k banski upra- vi v Skoplju šumarski inženjer g. Tonček Fabijan. Njegovi prijatelji so mu priredili v petek večer v Kamnici lep poslovilni večer. Želimo mu v njegovem novem delokrogu obilo uspehov in zadovoljstva. . □ Vinotoč Fabrlci v Počehovi otvorjen! □ Kam s takim otrokom? Že neštetokrat je imela mariborska policija posla z malim, sedaj komaj 14 letnim dekletom, ki krade kakor sraka. Dcklica jc doma iz, Spod. Sv. Kun-gotc, uhaja od doma ter sc klati okrog^ sama po več mescccv. Uporablja najrazličnejše trike, kakor prodajo cvctlic, beračenje itd., da pride v javili lokal ali zasebno stanovanje in ta ni ukrade, kar ji pride pod prste. Zadnje dni jc izvršila samo v Mariboru 10 takih tatvin. Zadnjo v neki gostilni v Tomšičevem drevoredu, kjer jc izmaknila v času, ko so je gostilničar za hip oddaljil i/, sobe v sosednji prostor, iz predala 1000 Din. Potem je pobegnila iz mesta in šele včeraj sc jc vrnila nazaj v spremstvu jareninskih orožnikov, ki so našli otroka na njivi, kjer si je uredil stanovanje pod veliko kopico pšenice. Tu jc imela deklica v skrivališču celo zalogo živil, sladkarij, v gotovini pa še 160 Din. Očividno jc stanovala v skrivališču že nekaj dni, dokler je niso opazili ljudje ter Opozorili orožnike. Na policiji sedaj ne vedo, kam s (akim otrokom. Vsi dose-danji poskusi, spraviti jo nu pravu put, so bili zaniuu. Deklico kratic že od svojega 10. leta. Poslali jo bodo v vzgojcvulnico. Voličina. — Zaključek se je izvršil danes dopoldne z lepo slavnostjo, ki se je pričela ob 9. Prisostvoval ji je delegat banske uprave načelnik kmetijskega oddelka inž. Zidanšek. Slavnost je otvoril pevski zbor gojencev, nakar je izrekel prisrčne pozdrave številnim navzočim prijateljem zavoda ravnatelj Josip Priol ter podal letno poročilo o delovanju v minulem šolskem letu. Dva gojenca sta imela dobro sestavljeni predavanji o smernicah našega vinarstva v bodočnosti in o pomenu zadružništva. Sledil je lep nagovor zastopnika banske uprave inž. Zidanška. Po razdelitvi spričeval in premij so nastopili fantje še z deklamacijami in pesmijo,, učenec Kladnik se je zahvalil z lepimi besedami ravnatelju in profesorjem, zaključil pa je uspelo slavnost ravnatelj Priol s poslovilnim nagovorom, v katerem je še enkrat obnovil odhajajočim gojencem navodila za njihovo poslanstvo n» domači grudi. □ Poceni meso. V ponedeljek, dne 30. t. m. od 7 naprej se bo prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 170 kg govedine po 4 Din in 70 kg svinjine po 7 Din za kg in sicer največ 2 kg na konsumenta. Zobozdravnik-specijalist dr. Kartin ne ordinira do 16. avgusta. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna Vidmar »Pri Arehu« na Glavnem trgu, in ne, kot včeraj poročano, lekarna Albaneže na Frankopanski cesti. □ Vajenček na begu. Z doma je izginil že pred dnevi slaščičarski vajenec Aleksander švajger. Za fantom je zmanjkala vsaka sled ter ga sedaj išče policija. □ Tatovi iz Avstrije kradejo živino. Te dni sta bila ukradena iz hleva posestnika Petra Peitlerja iz Gradišča pri Selnici vol in telica. Ker stoji hlev jedva 150 korakov od avstrijske meje, je bilo takoi . jasno, da so tatovi prišli čez mejo iz Avstrije. O tatvini so bili obveščenii poleg naših oblasti tudi orožniki v Ernovžu v Avstriji, ki so res našli ukradeno živino ter izsledili tatove. Živino so prodali že naprej drugim posestnikom. Avstrijske oblasti so obe govedi zaplenile, niso ju pa vrnile oškodovancu, temveč prodale na javni dražbi. Izkupiček bo dobil lastnik povrnjen od sodišča v Ernovžu. Tudi tatovi, ki so izvršili drzno podjetje, so že na varnem. Celje 0 Pogreb p. Efrema Majcna. Na okoliški deški osnovni šoli visi v znak žalosti za dolgoletnim katehetom p. Efremom Majcnom žalna zastava. Šolsko vodstvo poziva učence, da se zberejo danes ob 5 popoldne pri okoliški šoli, od koder odidejo h kapucinskemu samostanu, da spremijo svojega nekdanjega kateheta na zadnji poti ' 0 »Slehernika« bo celjski Studio igral. Skušnje se vršijo z vso intenzivnostjo. Predstava bo za Celje pravi dogodek, saj nastopajo v tem i veličastnem misteriju najboljši celjski igralci, nadalje pevski zbor, jrkester in cela vrsta sodelujočih. Predstavo bodo povzdignili krasni kostumi iz Narodnega gledališča v Zagrebu, sijajna ilumiuacija ter priznana režiserska sposobnost Milana Košiča. Studio naj gre hrabro svojo pot naprej, saj uživa nedeljene simpatije celjskega občinstva. g> šahovski turnir. Na šahovskem turnirju za prvenstvo Društva jugoslovanskih akademikov v Celju so bili doseženi doslej sledeči rezultati: V prvem kolu: Diehl, Marek I 1, Povoden, Marek E., Dobrajc, Peterman 0 (1), Gorin-šek, Ogrizek 0. Po drugem kolu: Marek 12, Marek E., Peterman 1 (1), Diehl, šmigovc 1, Dobrajc, Povoden 0 (1), Gorinšek, Ogrizek 0. Tretje kolo se odigra v ponedeljek zvečer. Igrajo: Diehl-Marek E., Ogrizek-Peterman, Povodeu-Marek 1., Dobrajc-šmigovc, Gorinšek je prost. & Odkritje Lešnikove spominske plošče. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo, dne 5. avgusta t. 1. v masivu Škrlatice odkrita spominska plošča lansko leto ponesrečenemu turistu, dijaku celjske gimnazije Francu Lečniku. Ploščo odkrije Savinjska podružnica TK Skala v Celju, ki ponovno vljudno vabi vse planince, tovariše. Skalaše pa poziva, da se te spominske svečanosti gotovo udeleže. Pojasnila se. dobe v pisarni Savinjske podružnice SPD v Celju ter pri tvrdki Radio-vil v Celju, ki sprejemata tudi prijave. & Popravek. V včerajšnji številki smo ob-javili notico o prodaji znane delikatesne trgovine v Aleksandrovi ulici. Po izjavi ae. Savod-nik, lastnice delikatesc, se ni izvršila nobena prodaja in s tem včerajšnjo vest popravljamo. Kotlje Ob priliki godu lastnice Rimskega vrelca ge. Ane Nešič so zbrali tamkajšnji letoviščarji 460 Din, katere so poklonili ge. Nešič kot rfnr za revne otroke, .šole Kotlje. Za ta velikodušen dar se v imenu revnih učcncev iii šole Kotlje naj-, lepše zahvaljuje šolsko upruviteljstvo v kotljah. Guštanj Župua ccrkev jc dobila sedaj v notranjosti popolnoma novo licc. Slikanje je izvršil znani cerkveni slikar iz Maribora g. Horvat. Denar za slikanje sc je zbral s prostovoljnimi prispevki. Posebno sc je izkazalo večiiiu clelavštva v tuk. jeklarni, ki jc od svojega itak žo majhnega zaslužka darovalo zu cerkev nad 2500 Din 50 let deta domžalske godbe Petdeset let kulturnega poslanstva, katero vrši domžalska godba, pomeni zgodovino v pravem pomenu besede. Zgodovino, bogato važnih dogodkov in velikih uspehov, skratka zgodovino bogato vsega, kar ima veliko kulturno pomembnost in s tem upravičenost, da se napiše in ohrani potomcem v pisanih knjigah. 50 let je minilo na svetovni pozornici, odkar je stopilo v življenje godbeno društvo »Domža- mesto g. Vinko Riedl, ki je godbo skozi boje in krize postuvil na trdno podlago ter jo vsestransko izpopolnil. V 40. letu svojega obstanka, katerega je goba proslavila na zelo slovesen način 17. avgustu 1. 1924, so člani godbe sklenili, da si zgradijo svoj »Godbeni dom«. Sprva se je mislilo, du so to le neizpolnjive želje. Toda gradbeni odbor, čigar člani so bili gg. Vinko Riedl, Ivan Cerar, Puvlič Jakob, Ulčar Franc in Weit Še živeči ustanovni člani domžalske godbe: Od leve na desno sede: Josip Jezernik, Jakob Flis, Gašper Juvan, Ivan Kircher; zadaj stoje: Janez Flerin, Franc Zaje, Mihael Svetlin, Anton Pauli le« kot važen kulturni faktor in prvi pospeševa- i telj in začetnik instrumentalne glasbe meti na- j Sim tiopnrlniri S% Ipiii cv niim nnslnnstvnm na kul- šim narodom. S tem svojim poslanstvom na kul-turno-glasbenem in prosvetnem polju si je ta godba zasluženo pridobila mesto v zgodovini Predhodnika domžalski godbi smemo in moramo smatrati v letu 1880. ustanovljeno godbo Tirolcev, ki so se z.naraščajočo slamnikarsko industrijo priselili v Domžale v sredini 19. stoletja. Toda nemška godba je kmalu propadla. Kajti v 80. letih prejšnjega stoletja je prodirajoča ideja v političnem in kulturnem prebujenju ' v" ' Slove i pol oda našega naroda navdušila domačine Slov ence, da so pod vodstvom Franca Pfeiferja, tedanjega domžalskega učitelja in organista na Goričici, ustanovili 1. 1884. slovensko domžalsko godbo kot protiutež nemški godbi. Nemškemu društvu so bila s tem izpodmaknjena tla in možnost nadaljnjega obstanka ter se je vsled tega po par-letnein životarjenju razšlo. Novoustanovljena godba je štela v začetku 15 godbenikov, od katerih živi danes še 9 mož. Vodstvo godbe je bilo ves čas do danes izključno v rokah domačinov, z malo izjemo v prvem desetletju, ko sta bila kapelnika 2 nedomačina. V začetku 20. stoletja, t. j. 1903 je ustanovil tedanji godbeni kapelnik Jakob Flis godalni orkester. Na ta način je imela vse pogoje, da se razvije v godbo velikega formata. Velik napredek je god-a pokazala ob svoji 25-letnici 1. 1911, katero je proslavila nad vse slovesno. Svetovna vojna je sicer zavrla, vendar le začasno, hitri razvoj in rast društva, a uničila ga ni, ker ga ni mogla. Jedro godbe je bilo namreč vedno sveže in zdravo, zanimanja in požrtvovalnosti pa tudi dovolj. Tako je v »letih strahote« g. Iyan Cerar nemoteno vodii društvo naprej kot kapelnik od 1. 1913 do 1918. Ob prevratu je prevzel to odgovorno Vinko je te velike želje uresničil. Z velikimi denarnimi podporami, katere je g. Vinko Riedl nabral med Domžalci v Ameriki, in s pomočjo domačinov, je v par letih zrasla lepa stavba, ki nosi ponosni napis »Godbeni dom«, ki je še danes edini dom te vrste v vsej naši državi. Dolgotrajni sen vseh Domžalcev in želja godbenikov sta bila uresničena 4. avg. 1929. ieta, ko je bil dom blagoslovljen in izročen namenu. Danes je godba v resnici »gospod v svoji hiši« v delu za svoj napredek, v ponos svojim Domžalcem in vsej daljni okolici. Toda godba, v svesti si svojega kulturnega poslanstva, vrši svojo nalogo tudi kot važen učitelj prosvete. S svojim prosvetnim in dramat-skiin odsekom je ona danes najbolj agilno društvo v tej smeri v Domžalah. Še ena pomembna poteza označuje domžalsko godbo. Zavedajoč se velike važnosti, ki jo ima v vsakem društvu naraščaj z ozirom na bodočnost društva, skuša godba pridobiti v svojo sredo kolikor mogoče veliko mladine, katera bo danes-jutri vzela godbo v svoje roke. Prav je tako! Kaj bi namreč bila sleherna godba brez mlajših moči? — brez bodočnosti — grunt brez otrok! Petdeset let je za Vami, dragi godbeniki, 50 težkih napornih let. Ta jubilej, katerega v kratkem praznujete, naj ne bo za Vas samo navaden godovni dan, ampak neumoren klicar, čigar glas brni ko glas bronastega zvona, da je edinost v društvu in ljubezen, ki vse posameznike veže v eno nerazrušljivo celoto, tisti vir moči, brez katere ni življenja društva. Po svojih prednikih ste vi vez preteklosti z bodočnostjo in vzor zanamcem ter kažipot svojim naslednikom, kateri bodo v Vas vedno gledali može idealizma in nesebičnosti, ki ni nikjer iskala osebnih koristi in zahtevala individualnih ambici j, kadar ste šli za tem, da koristite narodu, iz katerega ste izšli. p o m tri živce kot oddih na letovišču. RMo!i$iMi,f&Kt pnvsodi! PROIZVOD UNION. ZAGREB Evharisiični shod za ribniško dekanijo V nedeljo, dne 12. avgusta imajo verniki ribniške dekanije &voj slavnostni dan. Ta dan bodo najslovesnejše praznovali 1900 letnico našega odrešenja z velikim evharističnim shodom v Ribnici. — Na predvečer bo po vseh cerkvah v dekaniji slovesno zvonilo, v svetiščih se bodo opravljale evha-ristične pobožnosti, fantje bodo v proslavo zažgali kresove, da bodo griči goreli kot sveče in žareli kot večna luč pred Najsvetejšim. Na praznični dan pridejo vse župnije z zastali, bodisi z vlakom, z vozovi, s kolesi ali peš vami, v Ribnico, kjer bo ob devetih na trgu govor o 1900 letnici, sv. maša z ljudskim petjem vseh župnij. slavnostna procesija z Najsvetejšim, ki jo bo vodil prevzv. gospod škof dr. Gregorij Rožman, po procesiji zopet govor o posvetitvi presv. Srcu Jezusovemu, skupna posvetitev župnij, zahvalna pesem in blagoslov, na kar se med petjem »Povsod Boga« prenese Najsvetejše, ki ga spremljajo vse družbene in društvene zastave, v cerkve, s čimer bo dopoldanska proslava končana. Natančnejši spored dopoldanske in popoldanske slovesnosti bo objavljen v vsaki župniji posebej. Zveza vlakov za prihod in odhod je najugodnejša. Pričakujemo in prepričani smo, da bo vse ljudstvo ribniške dekanije tudi to pot — v svetem letu — spričalo svojo globoko vernost in hvaležnost za neprecenljive božje dobrote in bo s svojo veliko udeležbo skušalo povišati sijaj in pobožnost slavnostnega verskega dne. Ker pa čujemo, da bi se proslavi radi pridružili tudi kočevski Slovenci, menimo, da ne segamo čez mejo*, ako jim kličemo: Povabljeni in dobrodošli! Duhovščina ribniške dekanije. ZOBNI KAMEN se zdaj lahko odpravi! - PRAVI ZNANOST Ne samo mehaničnim potom, ampak prav preprosto na ta način, da si zobe redno čistite s Sargovim Kalodontom. Zakaj to je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Braunlichu, ki odpravi zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Sulforicinov oleat razkroji organske sestavine, ki spajajo zobni kamen in ga pritrjajo na zobe. Njegova spojina se razrahlja, da se odkruši in več ne naredi. SARG - v&LO D Ofi/r Proti zobnemu kamnu Zagorje Romanje na Brezje bo 11. p. m. innc 4., kakor smo poročali. Vlak bo peljal v soboto okoli druce ure skozi Zagorje. Vrnil se bo v nedeljo okoli sedme ure zvečer. Niso verjeli, da je umrl. O upokojenem rudarju Mihaelu Oplotniku so krožile trdovratne ,l„ k« *,v nnir/>nnn Olllnst T i1 orlrpdiln Halji! miua\.iu v/jjiunin." —— —.......— . ..... — govorice ,da bo živ pokopan. Oblast je odredila pregled mrtveca v mrtvašnici tik pred pokoj-Ko je banovinski zdravnik dr. Slavko G ugotovil smrt, so ga zagrebli. pom. rum Jubitej deta in zvestobe Ljubljana, 1. avgusta 1934. Huda bo, vem. Hm, če sploh zna biti huda? A luč ni za to, da bi jo postavljal pod mernik. Na goro z njo, da bo svetila daleč naokrog! In taka luč je naša Mici Cerarjeva. Kdo pod šentpeter-skim zvonom je ne pozna? Saj je ni zadeve, pri kateri ne bi sodelovala z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo, če le ve, da je dobra in Bogu v čast. A o vseh teh delih je tako težko kaj zapisati. V svoji pri-slovični skromnosti sama o njih nikdar ne govori in, ko dela dobro, ostaja neopažena. Ena izmed onih številnih plemenitih duš je, ki so srečne v svoji nepoznanoeti. Moderni svet prezirljivo zre na njih nenioderno zunanjost in na njih preprosti, nič na zunanjost računajoči nastop, one pa so srečne v zavesti, da so deležne blagrov iz pridige na gori. A Mici Cerarjeva praznuje danes jubilej, ob katerem nam ne sme zameriti, če govorimo o njej v »Slovencu«, katerega podpornica in propa-gatorica je ved.no bila. Danes namreč poteka trideset let, odkar je stopila v službo pri našem največjem zavarovalnem zavodu t. j. pni Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Kot mlada uradnica je pričela delati v zavodu, ki je sam še preživljal otroška leta. Z isto vnemo mu služi danes, ko je Vzajemna zavarovalnica med najuglednejšimi zavodi v državi. V tej službi naša Mici ni le uradnica, ki vestno izpolnjuje čas uradnih ur. Tudi izven teh živi za svojo Vzajemno. Ko jo srečaš na poti iz pisarne z zavojčkom v roki, veš, da so v nijem spisi, ki jih bo reševala izven uradnih ur. Seveda uživa med uradništvom vse zauoauie in ljubezen. In predaleč bi vodilo, če bi hotel opisati, kako je hitro na mestu, če je treba drugemu pomagati pri delu, kako zna najti pot do srca, če je treba tolažili ali bodriti... Zato pa ji danes osebje Vzajemne zavarovalnice izreka za zvesto tridesetletno tovarištvo vso zahvalo. In kaj naj rečem o delu, ki ga opravlja jubi-lantka izven delokroga Vzajemne? Saj poteka 35 let, odkar najvestneje služi kot pevka in a.rhivarka šentpeterskeniu cerkvenemu zboru, 27 let že opravlja nesebično delo tajnice pri ljudski (sedaj cerkveni) knjižnici, 21 let poteka, odkar stoji pod njenim iznajdljivim vodstvom šentpeterska dekliška Marijina družba. In da je vsa na mestu kot tajnica El,iz,abetine konference že od njene ustanovitve, to je pri značaju jubilantke že kar samoob-sebi umevno. Mici Cerarjeva! Še mnogo, mnogo let, vseh i taiko vdano posvečenih Bogu in bližnjemu! Zahvala Srčno ginjen se podpisani kar najlepše zahvaljujem vsem, ki so se me ob 60 letnici mojega maš-ništva ter biserni sv. maši dobrohotno spominjali. Prejel sem veliko število čestitk in lepih voščil od zasiopnikov duhovskega in raznih svetnih stanov, tudi od odličnih dostojanstvenikov. Vsem naj pre-prijazno pozornost povrne dobri Bog s svojim blagoslovom ter časno in večno srečo. Spominjali so se me poleg drugih prijateljev zlasti moji nekdanji gojenci iz Alojzijevišča, učiteljski tovariši in številni učenci z gimnazije, go-jenke nekdanje »Višje dekliške šole« s takratno učiteljico in nadzorovalno damo gospodično Marijo Wessner in »Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja«. Vsem moja iskrena zahvala! Zahvaljujem se svojim duhovnim sobratom, kateri so na dan mojega jubileja pri sv. maši vpletli v spomin za žive tudi biseromašnika; prav tako tistim pobožnim dušam, ki so ta dan sv. obhajilo darovale zame. Posebno zahvalo izrekam vsem, ki so se osebno udeležili mojega mašniškega jubileja, — in prav posebno svojemu slavnostnemu pridigarju, preč. g. prelatu T. Zupanu, ki mi je govoril že pri novi maši, potem pri zlati in sedaj kot železnomašnik pri bisernici. Prav lepa hvala slednjič mojim ožjim in najožjim rojakom! Prvi so lepo okrasili župno cerkev na Breznici, kjer se je 22. julija vršila biserna sv. maša, pri kateri je bila navzočna tudi domača požarna bramba; drugi pa so ozaljšali podružnično cerkev sv. Martina v Žirovnici, kjer sem 21. julija opravil zahvalno sv. mašo v spomin 60 letnice mašniškega posvečenja. Vsa slavnost, ki se je izvršila, pa naj bo le v božjo čast in hvalo, kakor duhovniki v zahvalni molitvi ]X) vsaki sv. maši molimo: »Ne nam, o Gospod, ne nam, ampak tvojemu imenu bodi slava!« — Non nobis, Domine, non nobis, sed no-mini tuo da gloriam!« Žirovnica, dne 27. julija 1934. Dr. Ivan Svetina, biseromašnik. fnilo, da Upa fafo Koledar Nedelja, 29. julija (10. pobinkoštna nedelja): Marta, devica; Beatrika, mučeniica. Ponedeljek, 30. julija: Abdon in Senen, muč. Novi grobovi -f- V Škofji Loki je umrla uršulinka Anica s. Krizostoma Peterlin, rodom iz Kamnika. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 5. Naj ji sveti večna luč! Žalujoči Peterlinovi družini naše iskreno sožalje! Osebne vesli — Iz lavantinske škofije. Za upravitelja dekanije Rogatec je imenovan g. Jožef Žekar, nadžupnik v Rogatcu; za kn.-šk. duh. svetovalca je imenovan p. Elekt Hamler, zlatomašnik pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Postavljeni so bili gg.: Alojz Sunčič, kaplan pri Sv. Križu na Slatini, za provizorja isto-tam; Vincenc Holcman, kaplan v Laškem, za provizorja pri .Sv. Duhu na Ostrem vrhu; Anton Šparl, kaplan pri Sv. Petru pod Sv. Gorami; za provizorja istotam in Matija Krevh, kaplan pri Mali Nedeljis za provizorja pri Sv. Antonu na Pohorju. — Nastavljeni so bili kot kaplani gg. semeniški duhovniki: Alojz Bratuša v Laško, Franc Križan v Griže, Franc Murko v Bizeljsko, Franc Pečar v Videm in Ludvik Prelog v Sv. Martin pri Šaleku. — Prestavljen je g. kaplan Anton Bratkovič iz Makol k Sv. Marku niže Ptuja. — Upokojeni so: pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani pisarniški ravnatelj Vladimir Abrain; dalje strojevodje: Ivan Dekleva, Karol Bltimlein in Feliks Podboj, nadzornik strojev Ivan Premk, teh nik Alojzij Šibovc in skladiščnik Jožef Škorc, vsi na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. = Popravek. Našo belgrajsko vest z dne 24. julija popravljamo v toliko, da g. Avgust Cerne, višji jioštni kontrolor 6. pol. skup. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, ni bil premeščen, ampak imenovan za šefa poštno-telegrafske avtogaraže v Ljubljani. Ostale vesti —- Knezoškot' dr. Gregorij Rozman pride z romarji v slovenski Lurd. Ljubljanski vla-dika, prevzv. g. dr. Gregorij Rožman, ki je letos spremljal romarje v francoski Lurd, se je na prošnjo dobrodelnega društva Varstvo odločil, da bo, če le ne bo kakšnega nepredvidenega zadržka, o Velikem Šmarnu spremljal tudi romarje v slovenski Lurd — Raj-henburg, kjer bo opravil tudi glavno jutranjo sljužbo božjo. Rajlienburžani, M so že lani sprejeli naše romarje z navdušenjem in veliko slovesnostjo, se letos tem skrbneje pripravljajo na ta veseli dan. Pričakuje se zlasti velika uderležba iz Ljubljane in okolice. Romanje organizira dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani. Rok za prijave poteče 5. avgusta. Po tem dnevu se bodo sprejemali le še romarji za rezervirana mesta dokler jih bo kaj. Naj torej nihče več ne odlaša s prijavo. Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj, če piše dopisnico na naslov: Romarski list »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17. —- I. planinski pešpolk ima svojo slavo dno 1. avgusta v svojem letnem taborišču v Bohinjski Bistrici. Ob 11 dojjoldne bo služba božja in rezanje kolača. Popoldne bo vojaška veselica. — Slovenski javnosti. Iskrene simpatije, ki jih je naša javnost pokazala rudarjem v revirjih TPD za časa njihove gladovne stavke, so našemu rudarskemu delavstvu dale upravičenega upanja, da bodo v svoji veliki stiski deležni tudi skromne dejanske podpore pri onih slojih, ki z razumevanjem spremljajo njihovo veliko borbo. Ta borba še dolgo ni končana, slovenskim rudarjem so brez dvoma namenjene še ure težjih preizkušenj, kakor so jih prebili doslej. V takšnih razmerah je dolžnost nas vseh, da mislimo v prvi vrsti na rešitev rudarske mladine, ki ji je naložen v trpljenju najtežji križ. Rešitev mladine, ki jo doma čaka samo brezupna negotovost, pa je samo v tem, da ji kjerkoli pomagamo do dela in kruha. Zato se akcijski odbor vnovič obrača na vse trgovce in obrtnike ter na vse zasebnike, ki potrebujejo vajenca (vajenko) v svojih obratih ali delavca (delavko) v svoji hiši, s prošnjo, da ga vzamejo iz trpečih, pa vzorno poštenih rudarskih rodbin in na ta način vsaj malo pripomorejo do olajšanja bede v revirjih. V vseh slučajih posreduje Akcijski odbor za pomoč gladu-jočim rudarjem, Ljubljana, VVolfova ulica 1. Pri vsaki mineralni vodi je poglavitno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: ^ čim več Jih Ima, tem več velja. Dcldcnskd i^1 ima preko 20 in še Kauci i^iva teške minerale, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in ki se od vseh mineralnih vod Jugoslavije nahajajo edino v Radenski. — Romanje na sv. Višarje v soboto in nedeljo, t . j. 4. in 5. avgusta. Odhod iz Ljubljane v soboto zjutraj ob 7.50, t. j. pol ure za rednim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.20, vozi posebni vlak. Obstane na vseh postajah do Jesenic. V Zabnico pride okrog 12. ure. Zvečer ob pol 8 je govor, nato rimska procesija, litanije in blagoslov. V nedeljo zjutraj bodo sv. maše od 4 do S. Odhod iz Višarij o bpol 9, iz Žabnice ob 12. Izkaznice in položnice so so odposlale. Vlak sc vrne v Ljubljano okrog 4 popoldne. Znižano vožnjo uživajo izletniki le na progi Ljubljana —Trhjž, za vse druge proge, ki vodijo do LjuKljane pa si morajo preskrbeti celo vozovnico. Romarji so opozarjajo, da ne smejo zapustiti skupine in da morajo samo s skupnim vlakom tja in nazaj jMitovati. Prosi se tudi, da obdržijo nazaj grede i.stc prostore, kakor gori grede. — Vsak romar mora iineti s seboj izkaznico ali legitimacijo s fotografijo. Zadostuje planinska legitimacija, uradniška, železničarska, potni list, kdor pa tejca nima, naj gre k občini ali župnemu uradu s fotografijo, da mu potrdijo Ime in bivališče. P. n. žtipne urade prosimo, da bi to oznanili s prižniee. —^Vpisovanje v prve letnike vseh oddelkov Državne tehnične srednje šole v Ljub- Proti preobilni debelosti uporabljajte samo neškodljive Slatinske tablete za hujianje, ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov. Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Bniaovec. Mala doza (10« tablet) 4« Din, velika doza (200 tablet) 74 Din. Bes. br. 183 - 11. X. 19II4. Ijani, lo je arhitektonsko-gradbenega ali strojnega ali elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole, gradbene, strojne, elektrotehniške, mizarske in strugardke tlelovodnc šole, kiparske in rezbarske, keramične, graversko in zlatarske in ženske obrtne šole, bo v soboto l. in v ponedeljek 3. septembra. — Vpisovanje v višje letnike bo v i>otek, dno 7. septembra. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem (iO. kosu z dne 28. julija: Zakon o sporazumu med Italijo iu Jugoslavijo o uvedbi pogajanj za revizijo pogodbe o trgovini iu plovbi z dne 14. julija 1924 in njenega dopolnilnega sporazuma z dne 25. aprila 1932 kakor tudi o spremembi odpovednih rokov za ta sporazuma; Zakon o spremembi zakona o volivnib imenikih; Uredbo o načinu ubiranja, izročanja in uporabljanja takse, pobrane v korist državnih narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij teh gledališč; Naredbo o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo: o izvozu perutnine v Nemčijo. hi/ Mariborski teden od 4. do 15. avgusta 1934 Revija kulturnega, gospodarskega in družabnega življenja Mariborskega okrožja. 12 velikih razstav, mednar. športne prireditve, mednarodni šahovski turnir, razni kongresi in zborovanja. Veselični prostor z velemestnimi atrakcijami. Gledališke predstave in koncerti pod milim nebom. Zaključek 15. avgusta. Veličastna beneška noč z velikim ognjemetom na Mariborskem otoku. 50% popust na železnici in parnikih. — Dopisna trgovska šola in Trgovski učni zavod v Ljubljani sta se preselila v svoje nove prostore na Kongresni trg 2-II, v bivše prostore Drž. dvorazr. trgovske šole. Pri teli zavodih lahko dobi vsak brezplačno vsa pojasnila o šolanju doma, oziroma o osebnem obisku trgovskih šol in tečajev. Na željo pošlje vodstvo zavoda vsakemu tudi svoje »Izvest.ie«. ki bo s svojo bogato vsebino in strokovnimi poročili gotovo dobrodošel vodnik pri izbiri poklica. Cena »Izve-stju« je 12 Din. — Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josei« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. » Polovična vožnja Ferijalcev! Ker zahtevajo sprevodniki polog ferijalne legitimacije tudi še članske karte in dijaške ktiji; žice, sporočamo vsem sledečo odločitev, ki smo jo prejeli od želez, direkcije v Ljubljani pod štev. 15.601—11—1934: Generalna direkcija drž. železnic v Belgradu nas je •/ dopisom G. D. štev. 40558/34 z dne 14. VI. 1934 obvestila, da je za člane Ferijalnega saveza zadostna legitimacija. Tz tega razloga članom Ferijalnega saveza ni potrebno več pokazati poleg Ferijalne članske legitimacije tudi dijaško knjižico. Opombo; »ta legitimacija velja samo v zvezi z dijaško knjižico (legitimacijo)« na članski ferijalni legitimaciji, se tedaj lahko črta. Med. univ. dr. Albert Trtnih Ljubljana, Gledališka ulica št. 4, nasproti Opere, zopet redno ordinira od pol 10 do 12 in od 4 do 5 — (i. Karel Ocepek. v vojni sluga voj. kurala Dollingerja, je naprošen, da javi svoje bivališče ali mestnemu župniku g. Dollingerju, SI. Leonhard i m Lavanttal, Karaten, ali župniku. Mešku, Sele, pošla Slovenjgradec. — Nove knjige: Pesem ceste, roman, spisal Miško Kranjc (Leposlovna knižnica), nevezano 45 Din, vezano 55 Din; Goriški Slovenci, II. del, od leta 1001 — 1924, spisal Andrej Gabršček. vezano 120 Din: Ksaver Moško — njegov razvoj v življenju in literarnem udejstvovanju, spisal Anton Oven, vezano 30 Din; Dekanija Vrhnika — topografski opis (umetnostni spomeniki Slovenije II. zvezek), spisal Marijan Maroll, vezano 80 Din; Pravni svetovalce. sestavil dr. Gorazd Kušej, vezano 80 Din; l.anono polje, roman, spisal St. Streuvvels, poslovenil l'r. Albreht, vezano 80 Din; Mala gospa velikega doma, povest, spisal Jack Londori, poslovenil Itihteršič, vezano 00 Din; Pregled obče zgodovine. II. del: srednji vek, sestavila prof. Peteriin-Krošl, 20 Din; Igra o izgubljenem sinu. priredil A mir. Šuster. '20 Din; Ob 25 letnici akademskega društva »Jugoslavija«, Brno, CSR, 20 Din. — Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. V zdravilišče Slatina-Radenci so zadnje dneve prispeli mod drugimi: Karis hordo s soprogo, višji poštni kontrolor v p., Maribor; Maram- kajov, knrionik, Krk; Juričič Ivo. znroj. glav. ravnatelje »Crnatie«, Zagreb: Stoj a novic Stojadin s suprugu, sudija u m., Skoplje, Ramor Rudolf, lekarnar. Ljubljana; Pnvlovio Mara, član \ui, |>w,«ii3ui, Belgrad; Adamov iY; Bofiš, div. general, Bela Crkva; Dolič Dragan, svečenik i upravitelj bolnice mil. sestara, Zagreb; Mirčič Svetotair s suprugu, urt. pukovnik, Novi 'Sad; teran,seli M. s soprogo, tovarnar, Maribor; Jerič Ivan /, obiteljo, višji savj. dir. šuma, Zagreb; Mrl.jak Dragan s suprugu. upravitelj I. hrv. što-dionjce, Subotica; Lilek Emiljan s soprogo, vi. svetnik in prof. v p., Celje; Dr. Karlovšek Josip, odvetnik, Celje; Bežek Božidar, dvorni svetnik v pok., Ljubljana; Pogačnik Bogdan, bančni ravnatelj, Maribor; Dvornikovič Jovanka, član drame nar. pozorišta, Belgrad; Prpie Milan, indu-strijulaca, Zagreb; Djordjevic' Košara, supr. liač. min. prosv., Belgrad; Kovaniovič Živan, pukovnik, Belgrad in drugi. — Čudovitu moč kamilic za lepoto in zdravje kože. Revolucija v sodobni kozmetiki!' Opozarjamo mi današnji oglas. — Termin za Leipzig-ški jesenski sejem 1934. Jesenski velesejein 1934 \ r.ipskein se otvori v nedeljo 26. avgusta in traja do 30. avgusta. Tekstilni sejem se /tivrši 2'). avgusta, ostali oddelki velesejma se zaključijo 30. avgusta. Na zunanjih delili razstavišča bodo razstavljeni predmeti zn stavbeno, pohištveno in obratno stroko. Ruzstava bo trajala enako od 26. do 30. avgusta. fcadait na zKaku ut soncu Vxm daje. NIVEA Pred sončenjem morate nadrgniti nevarnost sončarice, obenem pa svoje telo z Nivea kremo ali dobite krasno bronasto barvo Nivo« oljem. S tem zmanjšate kože. Nivea na xraUu in soncu I_ — Mnogoštevilna priznanja bolnikov, ki trpe na želodcu, črevesju, ledvicah, žolčnih kamnih, homeroidili, astmi, sklerozi, pričajo o odličnem delovanju domače, ugodne, naravne JORDAN-grenčicc. Neškodljivu pri daljši uporabi. — Vitko linijo, zdrav izgled dosežete samo, ako so prebavni organi zdravi, na kar pa ugodno deluje domača, cenena, naravna JORDAN grenčica. Neškodljivo sredstvo za hujšanje tudi pri otrocih. Dobi se povsod. — Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjSuie telesne nadloge, ker se izkaže količinah koristno že v malih Hmelj obiramo! Braslovče, 28. julija 1934. Lepa je naša Savinjska dolina! Od Celja proli Vranskemu in Mozirju se razprostira ob bregovih bistre Savinje vsa širna in prostrana ter docela svojevrstna. Na bregovih Savinje, ob belili cestah in potih se namreč od zgodnje spomladi do poznega poletja bohotijo širom doline bujni hmeljski nasadi, vir blagostanja, dika in ponos vse doline-Savinjčan živi in uživa v hmelju, ki je njegov glavni in najmočnejši vir dohodkov. Res pridejo slaba lela. ko ga prodaja globoko pod certo in .trpi strašno izgubo, toda slabim slede vedno zopet boljša. Hmelj, najbolj dragocena savinjska roža, je:. prvovrsten pridelek naše zemlje in podnebja, po katerem je lepa Savinjska dolina postala znana po širnem svetu. Pa je tudi živo v Savinjski dolini. Saj v hmeljiščih je dela vedno dovolj, kajti kultura hmelja je vse prej ko enostavna. Ko pa se prične obiranje, dolina še prav posebno oživi. Z vseh strani prihajajo tedaj v dolino cele trume obiravk, tla pomagajo obirati dragoccni pridelek. Tako sredi stv-gU6ta se obiranje navadno prične in je v začetku septembra končano. Obiravke se tedaj z večjim ali manjšim zaslužkom v žepu bolj ali manj zadovoljne, kakor je bila pač letina, vračajo zopet domov, za hmeljarja pa pričenja tedaj največja in najtežja skrb. - kdaj in kako bo vnovčil svoj pridelek in dosegel čim boljšo ceno. Obiranje hmelja pa ni tako enostavno. Pri nas imamo nasade večinoma na hmeljevke iu pri obiranju jc treba vsako posebej dvigniti iz zemlje in nasloniti na podstavek, tako da so trte f>o vsej dolžini dosegljive rokam pridnih obiravk. Pri obiranju je treba nato odščipniti vsako kobulo posebej z za širino prsta dolgim pecljem; le največ dve kobuli se smeta držati skupaj, o kakem lističu pa ne sme biti niti sledu. Ako so kobule zelo neenakomerne, jih je treba tudi sortirati ter gladko zelene in pravilno jajčasle obirati posebej, [»rja- vele ali lisaste ter prerasle pa zoj>et posebej. Vajenim obiravkam gre delo še dosti hitro od rok ni nabero tudi po jjetnajst škafov na dan, novinke pa prve večere kar stiskajo prste od bolečin, četudi so nabrale mnogo manj. Obiranje se vrši navadno v akordu in se jslača od škafa ali mernika. Zato gospodar nabrani hmelj vsaki obiravki posebej izmeri, pohvali pri tem lepo in čisto obiranje, slabo pa graja, da še enkrat prebrati ali^ pa morda tudi odtegne pri računu. Ej, savinjski hmeljarji zlasti zadnja leta mnogo drže na lepo obiranje in so zato precej strogi pri tem , poslu. Letos smo z obiranjem pričeli mnogo prej kakor navadno. Zelo nenavadno je bilo fetos vreme iu čudno nenavaden tudi razvoj hmeljske rastline. Saj imamo ponekod na eni in isti rastlini že dozorele in še docela nedospele kobule, cvete in cvetne nastavke. Zato smo morali začeti s podbiranjem, ki ddsedaj pri hmelju ni bilo v navadi in ki se bo z obiranjem zavleklo najbrž prav tja v drugo polovico septembra. Slabo je to za hmeljarje, pa tudi za obiravke. Podbiranje bo namreč v akordu težko izvedljivo in zlasti pridne obiravke ne bodo nič kaj zadovoljne z zaslužkom. Pa tudi prebirati bo treba letos mnogo več kakor navadno, ker so kobule vsled različnega zorenja zelo neenakomerne, hmeljarji pa hočejo jx>staviti na trg le prvovrstno, lepo obrano in prebrano enolno blago, ki je vedno v ponos Savinjski dolini. Za tako blago je namreč vedno tudi. najboljša cena in vprav takega bo letos najbolj primanjkovalo. Sicer bo pridelek res izredno pičel in bo šlo najbrž vse v denar, toda cena bo različna, kakor bo pač kakovost blaga. Zato pa moramo letos obirali in prebirati še bolj skrbno, da dosežemo čim boljšo ceno, ki nam bo tudi pri pičlem pridelku vsaj kolikor toliko jx>plačala ves naš trud in vso našo skrb. Sicer pa smo hmeljarji vedno uvidevni in bomo žc skrbeli, da bodo pridne in vestne obiravke prišle na svoj račun, tem bolj, ker se nam zaenkrat obetajo za naš pridelek letos tudi primerne cene. — Tenč. Trboveljski slavčki na Jadranu - riy?rr' - r—--- >Po votli jilava cnn ladja jiisann«, znzvenela je pesem iz grl Slavčkov, ko so zagledali pisnni Jadran. Ni mogoče popisati njihovega veselja in žvrgolenja v udobnih pulmanih', dokler se niso j pozdravili s starimi znanci — gostoljubnimi Hn-' kroni. Takoj popoldne, ko so si uredili svoje hlevčke, so že poskakali v morje — živžav, eni ! na skakalnici, drugi na drsalke in zopet na gu-gnlnicoi nikogar jih ni na suhem, ko pridrve razburkani valovi povzročeni po parniku, ko se zasidra v uristanišče. O drznosti naših malih knu- nov smo že poročali iz turneje po Češkoslovaškem. ko so vsi poskakali v Kraljevem Hradcu V umetne valove in napravili s svojo korajžo strah domačinom. Tudi Bakranom-poiuorščukom gotovo so kos. Ako ne bi bilo budnega očesa marljivih učiteljev nadzorovateljev in ako ne bi bilo predpisanega reda — mahnili bi jo onstran zaliva. Samo kost in zumorske kože bi jirinesli dopiov, ako ne bi zanje ]>rav po očetovsko skrbel njihov provijunt-minister in vodja Šuligoj, ki pa je na koloniji znan kot »naš kaprol«, sedaj je pa avanziral v >kapo škvadra« — loči se od drugih po beli pomorski čepici. 5-krat.na obilna dnevna prehrana in po večerji še skodelica iz-bornega mleka, kruha kolikor vsak hoče. Vsega v izobilju, — naj ima knapovski otrok vsaj enkrat praznike! Vse zdravo! Le tu pa tam mimogrede po spremembi zraka in pa po pokušanju slane vode kuko parurno nagajanje v trebuščku. Zato pa skrbi domuča lekarna. Pripomnimo noj tudi, da jc nam za vsak slučaj vedno na razpolago tuk. zdravnik dr. Posloiičec, ki ti pokaže vratu, ko vprašaš po računu. Za vse gostoljubje domačinov in občine, ki gre zboru v všem na roko pa se skušajo oddolžiti Slavčki s svojim petjem zvečer na trgu, v ladji, v nedeljo v cerkvi. Fotoamatcr lufi jc vedno na dolu s svojo kamero ,zato prilaga posnetek za Vaš list. Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Itršnjepa Tcl?*a 'bo iniola svojo injpseeno pobožnost v četrtek, i avgustu v uriullnuki cerkvi. Zjutraj ob ;> ho prva sv. .maiaj ob pol U pridiga in ob S sv. tnnfa v. blagoslovom za živo In mrtvo rajno ude bratovščino. Vse čnsllleo sv. ReSnjega Telesu vabimo, da »e udeleže evlinrlatidnc pobožnosli v uršulin-ski cerkvi. Duhovna vaje in tilurgični tečaj m dekleta K. A. sc bodo vršilo od 1». do '_'."». avgiimta v Marijinem domu v I, J n bi,| nn i. Z ozlrotn mi iiiiko Okrožnico sporočamo čč. gg. župnikom, da ji' rok zn prijave podaljšan do lil. avgusta. Duhovne vajo bodo trajalo kot take :t dni. tuiln *lodi liluriričnl li.Anl. I/1 jmo Raninn poučiti do klola o praktičnem delu v K. A. Zalo prosimo, dn nam pošljete ros mijzinožnojšu dekletu. Bosanski veteran Čil in zdrav jc obhajal 25. t. m. mizarski mojster g. Jakob Merhar v Savljah Sojetnico svojega rojstva. Jubilant se jc leta 1878 udeležil bosanske okupacije. Sam o tem prav rad pripoveduje: Ko je sovražnik pri Jajcu obsul 4. stotnijo 17. peš-polka s svinčenkami, reče stotnik Salomon: Fantje le korajžo! Vsi bomo dobili medalje!« — Po 15 mesecih hudih bojev in najjorov sč je Merhar srečno vrnil v domovino. Nu povratku skozi Dalmacijo sta se baje z, Lovrenčctoviin Jatikotom iz Št. Vida, ki je že zdavnej v grobu, v družbi drugi! tovarišev prav dobro imela. »Nasrkali smo se dobrega dalmatinca, peli in bili veseli, ker smo bili zopet prosti in rešeni vojne nevarnosti, pripoveduje do skrajnosti gin jeni možakar. Po vrnitvi iz Bosne si je izbral posestnico M. Erjavec za družico v življenju, ki mu je bila zvesto uduna in pridna žena do svoje smrti. V mlajših letih je mnogo deloval v občinskem odboru in gasilnem društvu kot podnačel-nik ter bil v vseh ozirih vesten in natančen ter vrl katoliški mož ter dolgo let naročnik »Domoljuba« in »Mohorjevih knjig«. Sedaj mu le še ena utišal roji po glavi: kaj bo potem, ko ne bo mogel več delati, kajti v delu je živel, delo je bilo njegovo veselje. Bog ga ohrani še mnogo let zdravega in zadovoljnega! Vič Obrtna razstava. Po zgledu Št. Vida se je tudi viška podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov, odločila priredili razstavo izdelkov svojih članov, katerih šteje nad 100. Že dolgo časa se je ta misel širila med tukajšnjim obrtništvom, vendar so gospodarske razmere obrtniškega stanu uresničenje misli resno ovirale. Sedaj se je pa odbor odločil, da priredi razstavo obrtniške spretnosti in obrtniškega dela na Viču v dneh od 12.—26. avgusta t. 1. v prostorih nove šole na Viču. Razstavili bodo obrtniki vseh strok, ki so zastopane pri nas in nas prav veseli, da se bo taka razstava priredila v našem kraju, ki po številu obrtnikov in prebivalstva mora dobro uspeti. O razstavi sami bomo še poročali. Prirediteljem pa želimo dobrega uspeha. Krško K dopisu v zadnji nedeljski štev. »Slovenca«, naj bo še omenjeno, da so gotovi ljudje zlonamerno hoteli razbiti podoknico, odnosno ad hoc sestavljeni pevski zbor za počastitev primarija g. dr. Murglja. Posrečilo se jim to ni — posebno, ko se je celo iz Rajhenburga odzvalo šest najboljših pevcev v dokaz, kako priljubljen je dr. Murgelj tudi tam. Med petjem in razsvetljavo je grmel svoje pozdrave tudi cerkveni topič iz Rajhenburga ob številni udeležbi okoličanov. — Dne 25. t. m. je imela JNS v Krškem svoj občni zbor, ki je bil precej buren. Župan Kodrič od Sv. Križa je marsikaj pametnega in resničnega povedal. — Odstopil je kot predsednik organizacije gosp. Anton Gliha, pos.; in trg v Krškeni. Novo mesto V Šmihelu pri Novem mestu se bodo v samostanu Ubogih šolskih sester vršile zaprte duhovne vaje od 11. do 15. avgusta. Vabljene so zlasti vse gg. učiteljice, uradnice, nekdanje gojenke internata in vse učenke samostanske šole. Vsa oskrba velja le Din 100 za vse tri dni. Ponovno je bil izvoljen za generalnega delegata in priorja konventa Usmiljenih bratov v Kan-diji g. p. Fortunat Hržič. Reševalni oddelek je ustanovilo tuk. gasilno društvo. V slučaju kake nesreče je obvestiti službujočega stražnika, kateri potem obvesti reševalni oddelek, ki takoj pošlje svoj avto z zdravnikom, strež. niki, lekarno in potrebnim orodjem na kraj nesreče Trbovlje K občinskim volitvam zadnje nedelje daje »Jutro« pojasnilo, ki bo dober nauk za tiste, ki so verjeli njegovim agitatorjem, da gre le za gospodarsko stvar in za nobeno stranko. Po volitvah se že lahko odkrito pove. Večina pa je že prej spoznala te gospode. Značilno za Jutrovo politiko je, da jim je pri teh volitvah tudi »Boj« prav prišel, dasi ga drugače tako odločno odklanjajo. Čudno se tudi bere tarnanje nad ljudmi, o katerih »Jutro* tako rado piše, da jih ni več na Slovenskem, tu pa pravi, da so se kazali pridne in obljubljali, da volit ne dobo šli nazadnje pa so se tako grde pokazali in pomagali Jutrovim nasprotnikom do zmage. Da je kopito čianka še bolj očitno, je dopis datira« iz Laškega. Ptuj Protibrezbožna razstava »Pro Deo«, ki ie nameščena v prostorih deške osnovne šole, je odprta od 27. do 30. t. m. in siccr vsak 'l-an od 8 do 12 in od 15 do 19. Nedoletniin osebam (to je do 15. leta) je vstop prepovedan. Razstava ima namen predočiti sedanji razmah protiver-skega gibanja in ojiozoriti na nevarnost, ki preti krščanski civilizaciji. Našemu ljudstvu to kul- turno prireditev toplo priporočamo. Nov slučaj zastrupljenja z vraničnim prisadom. V Žctalah sta te dni 47 letni Jožef Lorber in 35 letni Janez Skele zaklala kravo, obolelo za vraničnim prisadom, last Jožefa Potočnika. Gotovo sta ravnala pri tem licoprezno, kakor ona peforica v Kočivuh, o kateri smo poročali, kajti jirav kmalu so se pri obeh pojavili znaki zastrupljenja. Takoj so ju spravili v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili infekcijo z bacili vraničnegi prisada. K sreči sla Lorber in Skele prispela pravočasno v bolnišnico, tako da jc pričakovali, da ob skrbni zdrvuiški negi ozdravita. V ptujsko bolnišnico so sprejeli dr. Okolo-kulaka, šefa rttskega sanatorija v Vurbergu, radi operativnega zdravljenja. Poizvedovanja Na poli •/, Jožice v št. Vid je bil isenbljen la^oj z dvema prtoma. Kdor ga najde, uaj ga iz.roSI dr. Ju-stiiiu v St. Vidu ter tam pusti »voj naslov radi na Brade. Zlato-nalivno vero. plavega ninruioriranotta držaja z znamko »\Vatcriiuin« jc nekdo Izgubil vfioraj |>opol dno nn sprehodu lik oh trnovskem bregu Ljubljanice zarenši od točke, ki loži nasproti pristanUča čolnov pri Mokarju, do onega grabna, ki se iztoka v Ljubljanico pred lako z.vanlni CiiBloveeui . Poro, polog katerega jc sprehajalec ir.gubil tudi !r.rs! žepni notes z. zlatim robom, noj srečni najditelj odda v uredništvu »Slovenca«, ker jc drag spomin. Allahabad v Indiji (piše Miriam Zalaznik) Naša misijonar k a med častilci Zf|fl duhov Izv*rno P*smo slovenske misijonarhe iz Indije To so naše misijonske postaje med San- j talci v pa t ni šk i škofiji, ki je od I letošnjega potresa sem postala bolj znana j tudi širšemu svetu. Zasluga, da je odkril san-talsko pleme v škofiji, gre ameriškemu jezuitu Father Creane, ki so ga njegovi ameriški prijatelji krstili za »Santa! Jima«. Že od vsega začetka so se obetali uspehi misijonskemu delovanju. Kmalu sta se pridružila »Santal Jimu« dva nova apostola iz vrst ameriških jezuitov s Patue, o. Stoy in o. Kilian, ki si je vsled svoje čudovite požrtvovalnosti in heroične neumornosti pridobil naslov »Santalski lev«! V prav kratki dobi so pridobili znatno število spreobrnjencev — nad 900 —, kar je upravičevalo velike nade. Toda brez ovir ne gre v misijonih. Pro-testantje, ki imajo na periferiji nekaj misi-jonov, so uporabili ves svoj vpliv in ga, stalno uporabljajo, da onemogočajo napredovanja katoliškega misijonskega dela. Posrečilo se jim je v toliko, da se katoliški misijonarji niso smeli naseliti v santalskih džunglah. Še zdaj se ne morejo urediti, ker ne dobe vladnega dovoljenja za zidavo potrebnih poslopij. Delo pa kljub temu napreduje! Katoliški misijonarji sicer smejo živeti le kot tujci v deželi, brez vsake »domovinske« pravice; toda Santaici jim odpirajo svoje borne koče in jih imajo pri sebi kot »goste«. Gostje v ilovnati koči Že poldrugo leto za prvim »odkritjem« 60 se odzvale redovnice Instituta B. M. V. (Angleške gospodične) klicu misijonarjev, v marcu 1930 so odprle prvo postajo — to se pravi domačini so jih sprejeli kot »goste« v neko ilovnato kočico. V začetku leta 1934 smo šteli štiri postaje; eno na periferiji v Bhagalpore, ki je že dobro razvita in jo mo: rajo preseliti v juliju v G o k h o , manj udoben kraj; druge so v »pargauas«, kot se imenujejo ti kraji. Tik prerl potresom (15. jan.) so eno postajo ter kapelico sester razdejali sovražniki, ki nikoli ne počivajo. Ker je škoda vsled potresa precejšnja, za enkrat ni mogoče vzdrževati, oziroma z nova urediti te postaje, dokler si malo ne opomoremo po težkih izgubah vsled potresa. Vsem oviram kljubuje krščanska kari-tas, ki ve, da božja dela napredujejo počasi, pa gotovo, in da vse težkoče in ovire le pripomorejo, da se ob njihovem ozadju tem sijajnejše pokaže slava božja. Santaici gostoljubno pleme Santaici so zanimivo "pleme. Nekaj nad 1 milijon jih baje je, žive pa v pokrajinah med Gangesom in reko Baitarani, večinoma po džunglah. V večjih krajih so pomešani s Hindujci, ki jih pa od njih ločijo narodnost, jezik in vera. Na splošno so krepkejši in bolj široko-pleči nego Indijci; njih čelo ni tak9 visoko, pač pa bolj okroglo in širše. Majhen nos večkrat kar zgine v obrazu, ustnice so malo debele, las je^ črni. Izraz obraza je po navadi veder in prijazen, kot so Santaici sploh značilni po svoji vljudnosti, prijaznosti in gostoljubnosti. Vprav tej prirojeni gostoljubnosti je treba, kolikor odločujejo naravna sredstva, pripisovati čudovite uspehe misijonarjev. Odprla je tujcem, ki si ne smejo zidati, lastnih domov, skromne bajtice, ki se spremene v dom za Evharističnega Kralja; omogočila je misijonarjem vstop in delovanje med tem plemenom. Santaici imajo pravi »codex« vedenja, pravi pravcati »bon ton«. Vse je strogo predpisano, način pozdravljanja med moškimi, imed ženskami, in kako naj se pozdravita moški in ženska. Ko povabijo tujca, v hišo, ga morajo vsi smatrati za družinskega člana — če bi ga kdo razžalil, bi to smatral hišni gospodar za osebno žalitev. Seveda se mora gost tudi podvreči določenim pravilom in se mora izkazati vrednega uživanja zaupanja. Gorje, če koga užali! Mržnja in osveta sta nekam sorazmerni prejšnji vljudnosti in prijaznosti. Za misijonarje in misijonarke vzklijajo iz tega mnogokrat zelo težke osebne žrtve: o kaki »privatnosti« ni govora, vsak hoče vse videti in vedeti, in samo po sebi se razume, da slede patru ali sestri kamorkoli, če se jim tako zdi. Ko pridejo misijonarji v vas, niso niti za hip sami do pozno v noč. Kaj se to pravi po večurni hoji po razbeljenih cestah ali neuglajenih potih po džunglah, si vsak lahko predstavlja. Nekoč je pater maševal ob ilovnati klopi, kakršne so pred santalskimi kočami. Neki očka, ki je bil misijonarjem precej odvraten, se je bil naekrat premislil in je hotel svojo sovražnost poravnati z aktom vljudnosti, ka: kor je pri njih v navadi: kar med mašo, ki o njej ni nič razumel, je stopil k patru in mu ponudil pipo! Ni mu šlo v glavo seveda, da se misijonar še zmeni ne za ponudbo, in bil je menda čudež milosti, da ni znova zapadel svoji prejšnji sovražnosti. Posebna značilnost, ki v znatni meri olajšuje misijonsko delo med temi ljudmi, je dejstvo, da Santaici ne poznajo kast. Njih patriarhalne razmere živo spominjajo Sup starih Slovanov. Vsaka vas ima svojega župana, ki pa vse važne zadeve uredi v seji vaških roških, v tako zvani »panžaed«. Važno za. misijonarja je torej, da si pridobi naklonjenost županovo; če je on pridobljen, nc bo nihče misijonarju nasprotoval; če je on krščen, ponavadi vsa vas kmalu sledi. Svet je obljuden z zlimi duhovi Zupan je namreč tudi vaški duhovnik, ki Izvršuje verske obrede. Santaici nc verujejo v Boga, ki dobro vrača. Svet je za nje obljuden z zli duhovi, ki razširjajo bolezni, trpljenje, nesreče vseh vrst. Zli duhovi jim uničujejo čredo, pošiljajo vremenske nepri-like in vsakovrstne nezgode, ako jih ne podkupujejo z žrtvami. Zlih duhov se boje, njim vse žrtvujejo. Misijonarka je nekoč vprašala ljudi: Kako to, da prinašate žrtve hudiču ? Ali ga ljubite? Zakaj ne žrtvujete rajši Bogu?« Prejela je značilen odgovor: »Čemu bi Bogu žrtvovali? On je dober, nam ne bo storil nič zlega. Toda hudiča se je treba bati, on nas muči, in z žrtvami skušamo pomiriti njegovo jezo in si pridobiti njegovo naklonjenost. Ljubimo ga ne, le bojimo se ga.« Po njih veri peklenskim tiranom najbolj ugaja perutnina; pa tudi jajc, riža, kozjih žrtev in drugega ne zavržejo. Poglavitne obrede in praznike obhajajo meseca januarja. Misijonarji pravijo, da so to takšne orgije, da je kristjanu nemogoče jih tudi od daleč opazovati. Zato so doslej misijonarji zapustili svoje postaje med tem časom. Ko bodo enkrat imeli lastne domove in prave samostane, bo mogoče drugače ravnati. Vsaka družina ima svojega „hišnega peklenščka" Vsak član družine sc ima bali posebnega mučitelja in nad vasmi kraljujejo mogočnejši hudobci. Zupan, ki predstavlja varsko oblast v vaši, hrani tako zvani »hudičev mlaj«, ki ga posadi pred svojo kolibo kot znak svoje oblasti. V bližini lega znamenja se vrše vsa važna obravnavanja, vsi posveti in vsi obredi. Ne manjka tudi malikov. Vaški poglavar se odpove hudiču Ko se torej posreči pridobiti vaškega poglavarja za našo vero. .je prvo, da odstopi »hudičev mlaj« drugemu možu; s tem se javno odreče službi satanovi. Koliko milosti je treba za tak pogumen, odločen korak! Izvrši se ponavadi tako, rla skličejo »panžaed«, stari župan v kratkem jedrnatem govoru dokaže možem, kako je dolgo vrsto let zvesto in vestno župauoval in zdaj da hoče odstopiti, ker je spoznal, da je bolj vredno člo- Rajši je roman spisal Znani romanopisec H. G.VVells je Wallaceovi ženi izročil izvod svojega novega romana »Svet Williama Clissorda«. rekoč: »Prosim vas, dajte gu svojemu možu. Veselilo bi me, ko bi ga prebral!« »Kaj vam je padlo v glavo ,je odgovorila ponosna žena. Rajši, kakor bi moj mož bral roman koga drugega, spiše v istem času novega!« Ali je lo še človek? To je stražnik, ki se je pojavil med delav. stavko v San Franciscu. Pripravlja se, da vrže solzno bombo veka ljubiti Boga in njemu služiti — nego hudobcu; da naj odnesejo »mlaj« in ga iz-roče drugemu. Seveda si ne smemo predstvaljati, da gre vse brez ovir, brez razočaranj. Hudobni duh ne miruje. Včasih je že vse urejeno, pa se v zadnjem trenutku zmuzne eden ali drugi, češ: »Tajotme«'— Pozneje, ne to i>ot« me boste krstili. Misijonarji ne smejo med ženske Vloga misijonark je posebno važna. Santaici imajo med drugimi predpisi tudi ta običaj, da se moški ne mude dolgo v ženski družbi ali obratno. To je zoper moralo in zoper »bon ton«. Misijonarjem torej ni bilo mogoče najti stika z ženskim spolom, vsled česar so od začetka prosjačili za pomoč sester. Toda vprašanje jc bilo težavno, ko nas je povsod premalo. Le ob ogromnih žrtvah je bilo mogoče, da sta leta 1930 odšli dve, nato zopet dve leta 1931, in ena v nasledil jem letu. Delo in zahteve so rastle, ljudi pa nič več. V kritičnem trenutku je prišla na pomoč božja previdnost. Ameriški dobrotnik je daroval znatno vsoto, ki naj bi krila potne stroške za 8 novih misijonark za santalski misijon. Tako je bilo torej omogočeno osmim misijonarkam začeti svoje delovanje v januarju 1933. Krize se ne strašimo Trenotno se zdi nemogoče zmagovati gmotne težkoče. Kriza se tudi tu pojavlja. Pa to nas ne ovira. Vsakdo pri nas skuša po svoje pripomoči, n. pr. dajemo privatne ure itd. Kar pride od te strani, vse služi santal-skemu misijonu, ki se seveda ne.more sam vzdrževati. Naj bodo težkoče še tolikšne, dokler bo še kdo živ izmed misijonarjev, bodo delo nadaljevali. Nad 1000 krstov vsako leto je treba pač zapečatiti z obilnimi molitvami in žrtvami. Katoliško misijonstvo — neprestano razodetje — mirabilia Dei.! Jan Kubelik v zvočnem filmu Znanega češkega mojstra na gosli Jana Ku-belika so povabili v Ilollywood, kjer bodo sneli nekaj kratkih filmov. Tako bodo ovekovečili umetnost slavnega slovanskega umetnika. Kako je goriško dijaštvo sprejelo novico o mobilizaciji in vojni nap^redi Srbiji? Večina naših vzgojiteljev na gimnaziji, ki so nas morali, vzgajati v smislu uradnih navodil, se je motilo glede resničnega razpoloženja večine di-; jaštva ne samo ne slovenski, temveč tudi na nemški gimnaziji, meneč, da je nekaj te uradne vzgoje vendar ostalo na nas. Naše simpatije za balkanske ; narode so se pokazale že za časa balkanske vojne, lo je že dve leti poprej. Kako smo se n. pr. brez-■ obzirno zaletavali v nemškega prefekta, ko je pri-1 spela v Gorico vest. da so nemški častniki pomagali Turkom pri obrambi trdnjav pred našimi vrati, ki so šli v boj »za krst častni in slobodu zlatnu?« Dunaj ni tedaj skrival svojih simpatij za Turke Za takšne hladne politične račune ni bilo prostora v mladih srcih, zato nas je Dunaj toliko bolj odbijal. Val srbofilske propagande je zajel vse slovensko dijaštvo, pričeli smo se učiti cirilico in srbohrvaščino. Sošolec T. je plačal z izključitvijo svoje navdušenje za Balkan. Za tisti dan, ko je prispela vest o sarajevskem atentatu, je bil napovedan v zavodu, kjer smo živeli skupno z Italijani, »Kovačev študent«; dirigirati bi bil moral Marij Kogoj, ki je bil tedaj menda v šesti šoli. Igro je bilo treba odpovedati. Čudno, pater, ki je bil sicer hud Nemec, je v pridigi govoril o dogodku nenavadno zmerno, povsem nepolitično, dejal bi, samo s splošnega vzgojnega vidika. Zavedal sc je, da ima pred seboj po veliki večini slovanske poslušalce; izognil se je političnim aluzijam. V ostalem je nad Gorico že od i trenutka, ko so se na obzorju videli prvi obrisi | vojne možnosti — to že pred letom 1014 — leglo I čudno ozračje. Ustvarilo ga je sožitje dveh narod- V severnoameriškem mestu Filadelfiji so postavili spomenik črncem, ki so padli v vojni. Pri odkritju so hčerke črnih voj. veteranov tvorile častno stražo Črna modrost Poglej, ali sveča res gori, preden ugasneš vžigalico. Nizek grm dela včasih večjo senco kakor visoko drevo. Ne začni prepira, kadar vidiš, da je drugi boksar. Ubitega zvona ne moreš več zlepiti. Preden se poročiš, imej obe očesi odprti; po poroki zapri eno oko. Beli možje so le od zunaj beli; znotraj so tako črni kakor mi. V vvhiskiju je že marsikateri utonil, ki je v morju znal plavati. Ako si poročen, ne hodi s poročenim možem v gozd; ostani zunaj, kjer solnce sije. Najboljši denar je puška. V sili skoči mačka tudi na kaktusovo drevo. Sladko v ustih, kislo v želodcu. Eno noč v mrvašnici za kazen V Chicagu kar ne morejo ukrotili šoferjev, ki dirjajo po ulicah kakor norci in povzročajo hude nesreče. Policijski nadzornik Gibson jim nalaga vse mogoče kazni, toda brez uspeha. Te dni je prišel na izvirno misel. Trije mladi vozniki so s svojimi avtomobili povozili tri osebe, ki so potem umrle za zadobljenimi ranami. G. Gibson je klical drzne šoferje na odgovor. Obsodil jih je, da morajo eno noč prebiti sami v mrtvašnici, kjer so počivala trupla povoženih oseb. Naslednjega dne se je pojavil v mrtvašnici sodnik in je voznikom naznanil, da so prosti. Ta vesela vest ni skoraj nič vplivala na voznike, ostali so povsem hladni. Noč. ki so jo morali prebiti v družbi z mrliči jc nanje silno vplivala. Dejali so sodniku, da ne bodo nikdar več v življenju po lastni krivdi povozili kakega pešca. Skrivnostna ladja Pri Scapa-Flowu dvigajo Angleži nemško vojno ladjo »Bayern«, ki so jo potopili med vojno. Ladja se je tc dni nenadoma dvignila, priplavala na vrli morja, a nato takoj zginila zopet na dno. Tu leži zdaj obrnjena narobe. Morje je na tem mestu globoko 50 metrov. Izvedenci si ne morejo razložiti tega čudnega pojava. nosti, med katere so se v zadnjih letih silili šc Nemci, in njuno različno motrenje posledic morebitne vojne Na Goriškem so v tistih letih že pričeli vedriti Slovenci z mladostnim zanosom, Italijani so bili že davno samo v obrambi. Žar slovenskega vstajenja, ki je bilo v bistvu pač slovansko, je slepil tudi nosilce avstro-germanske kulture in tlačil njihovo borbenost. Niso se čutili doma, zato zato tudi ni bilo v njih ne v dnevih tišine pred nevihto in ne ob prvem gromu tiste ošabne napetosti, ki je v drugih krajih proti severu svobodno izbruhnila v napihnjene parade za vojno. Mi smo bili na meji. Gregorčičeve »Soči« nismo drdrali na pamet, prišla je bila v kri slovenskega razumnika in tudi kmeta. Čudno je bilo to. Ko si iz ust kakega starejšega župnika, morda Gregorčičevega sošolca ali vsaj tovariša, zaslišal citat pesmi, s katero je pesnik našega gorja napovedal strašne dneve vsemu slovenskemu narodu, te je tudi pri 16. letu tako zazeblo pri srcu, kakor bi bil začutil ob njem ostrino mrzlega bajoneta. Res svinčeno ozračje. V njem so se brusili talenti slovenskega razumnika. Morda smo se prav radi te kratke razdalje do meje že v zgodnji mladosti naučili meriti razdaljo dogodkov. Zato nas je vojna preplašila. In tedaj še nismo znali ceniti joka mater, žena in nevest za odhajajočimi! Svinčeno ozračje je šlo iz Gorice za nami. Niti leto za tem so se Gregorčičevi verzi prelili v kruto resnico, Soča je krvavela. Prišel je še londonski pakt. Poslej nas je tudi v vojaški suknji glodala razdvojenost: na eni strani želja, da bi zmagali zavezniki, da bi na razvalinah Avstrije lahko vstale svobodne slovanske države, na drugi mora Gregorčičeve »Soči«. Kako naj bi nam »tujci zemlje« lačni prinesli svobodo?, (bč) Polkovnik Farahas razkazuje brzostrelno puško, ki v eni minuti odda 100 strelov. Naboji so v kolesu, ki ga vidimo. Dolgo ni mogoče streljati s takšno hitrostjo, ker je treba puško ohladiti. Nova puška je Farahasov izum Svinčeno ozračje na Gortskem (Goriško dijaštvo v usodnih dnevih) MLADI SLOVENEC J. V. Nekje tam daleč Nekje tam daleč, daleč na njivi ajda zeleni, nekje čez vrt zoreči brenče čebelica leti. Nekje tam daleč, daleč škrjanček čez polje leti in vonj cvetoče ajde od vsepovsod diši, diši... Nekje tam daleč, daleč čebela išče droben cvet," v dišeče čase seda in pije, srka sladki med. V tujini daleč, daleč, kjer ajde ni, ne nje vonjav, te kličem, oj, čebelica — prinesi z doma mi dišav! V deželi Narobesvet (Nadaljevanje) Teta Meta in severni medvedi Teto Meto smo vsi imeli zelo radi, kajti bila ije zelo dobra ženica," samo strašno skopa. Bi se pustila prej na koščke raztrgati, kakor da bi dala komu en sam droben dinar. Drugače pa je bila na -vso moč podjetna in hrabra tudi. Nekega dne se je kar na lepem odločila, da pojde na lov na severne medvede. Stric je hočeš-nočeš-moral iti z njo in tudi mi snto bili povabljeni. Prepotovali smo pol Evrope, romali iz kraja v kraj, iz države v državo in prvo tetino vprašanje je bilo povsod: »Ali živijo pri vas severni medvedje?« Odgovor je bil zmerom odklonilen: »Obžalujemo ,velecenjena gospa, pri nas ni severnih medvedov!« »Potem je pa pri vas jako dolgočasno,* jih je zafrknila teta in jim prezirljivo pokazala hrbet. In smo nato krenili v novo državo. Severnih medvedov pa nismo našli nikjer. Nekega dne pa je teta Meta zaskrbljena de- jala: »To ni vse skupaj niči Kam bomo pa prišli, če bomo kar takole na slepo srečo zapravljali denar po svetu? Veste kaj? Pojdimo naravnost na severni tečaj ali pa na južni! Tam je severnih medvedov gotovtf dovolj.« Nismo se mogli zediniti, kam naj odrinemo najprej: ali na sever ali na jug. Sklenili smo, naj #dloči žreb. Stric je vtaknil med prste dve vžigalici, eno večjo in eno manjšo. Večja naj bi pomenila sever, manjša jug. Teta je slovesno potegnila eno izmed vžigalic — in glej: bila je večja. Torej na severni tečaj! Ne bom vam opisoval potovanja na severni tečaj, kajti bi moral za to deset strani prostora imeti, toliko zanimivega smo spotoma videli in doživeli. Ko smo dospeli tja, so nas domačini kaj gostoljubno sprejeli. Povedali smo jim, po kaj smo prišli in oni so nam prijazno odgovorili: ".Kakor nalašč ste prišli! Letos je pri nas nenavadno mnogo severnih medvedov. Ampak bodite previdni! So jako razdraženi, ker jim bolhe noč in dan ne dajo miru. Ce toga ali onega izmed vas pograbijo, ga požro, preden bo utegnil pokaditi cigareto!« Teta je na to svarilo pripomnila, da ona nikoli ne kadi, ker je tobak predrag in se zategadel," medvedov prav nič ne boji. In smo jo mahnili na lov. Strašno nas je zeblo, kajti imeli smo na sebi samo lahne poletne obleke. Kljub tetini skoposti nam zato ni preostajalo drugega, kakor da smo v neki trgovini kupili tri kosmate kožuhe in nekaj toplih odej. Potem smo hoteli kupiti še puške pa je teta začela glasno javkati: »Otroci, otroci, kaj vendar mislite?! Že tako je bila vožnja na severni tečaj grozno draga — zdaj pa še puške! Saj medvede lahko lovimo s trnki! Trnki so mnogo cenejši ko puške!« Zgovorno smo ji jeld dokazovati, da medvedov nikakor ni mogoče uloviti na trnek. Saj niso ribe! Nazadnje si je res pustila dopovedati, aim-pak več ko ene puške nam ni hotela kupiti.. Naslednjega dne smo se napotili proti večnemu ledu. Teta je šla naprej, s puško na rami, etric in midva, bratec in jaz, sva jo pa hrabro hlačala za njima. Bilo je neznansko mrzlo. Koliko stopinj, ne vem, kajti termometer je že pri petih stopinjah pod ničlo — počil. Nenadoma je stric plašno zaišepetal: »Teta Meta! Medved se nam obeta!« In ros! Ovit samo z belim posteljnim pogri-njačem, nam je medved počasi lomastil naproti. »Streljaj vendar, streljaj!« sem razburjeno zh-kliical teti. Teta pa se ni zmenila za moj opomin. Ni namerila puške v medveda, ni pritisnila na petelina, nego je bila najbrž prepričana, da bo medveda že ob samem pogledu na puško — zadela kap. Pa se ni zgodilo tako. Medved jo nenadoma plani! proti teti Meti in jo vrgel na tla. Da je bil to nepopisno grozen ln divji prizor, si lahko mislite. Vsakemu dirugemu na tetinem mestu bi upadlo srce, teta pa je začela hrabro mahati s puško po medvedu. T (t je ojunačilo tudi nas. Zakadili smo se v medveda in ga s palico pognali v beg. Prav zares! Bili smo tako rešeni vsi skupaj, ampak severnega medveda pa le nismo ujeli. Jaz sem bil strašno razočaran in jezen nad neuspelim lovom. Zakričal sem nad teto: »Da bi te koklija, zakaj pa nisi streljala v Medveda, a t?« Teta me je mogočno in pokroviteljsko pogle-dala zviška navzdol in dejala: ,Se koj vidi, kako mlad si še in lahkomiseln! prav nič ne pomisliš, koliko takale patrona za puško dandanes stane!« Atl že veste? da mafka zato ne mara za dež, ker njena dlaka ne vsebuje maščobe in se hitro premoči; da je rdečelascev več med dečki kot med deklicami; Pri četrti stojnidi pa ni bilo nobenega navala. Le dvoje, troje kupcev se je motovililo tam okoli in še ti so kmalu 6pet odhlačati dalje, ne da bi kaj kupili. »No, tale braujevka ima pa gotovo kakšno prav zanič robo, ko se nihče niti ne zmeni zanjo!« si je dejal Tonček. Kraljična Lepotična je stojnico ošinila z omalovažujočim pogledom in hotela itd mirno nje, ne da bi kaj kupila. Tonček jo je radovedno pobaral: »Zakaj pa tukaj nič ne kupiš, kraljična, a?« »Ne bodi tako otročji!« ga je zavrnila kraljična Lepotična. »Kdo bo pa to plesnivo robo kupoval!« »Kakšno plesnivo robo? Kaj pa prav za prav prodaja tale babura?« je vprašal Tonček. »Saj vendar vidiš!« je dejala kraljična Lepo-tična. »Pamet prodaja, pamet.« »Pamet?« je spet tako široko zazijal Tonček, da bi si bil kmalu usta pretrgal do ušes. »In ti praviš temu — plesniva roba? Hoboho, se meini vse tako zdi, da ste te plesnive robe v deželi Narobesvet močno potrebni... Tam, kjer sem jaa doma, bi marsikdo za pamet dal polovico svojega življenja, če bi jo bilo mogoče kje kupiti. Tu se pa še zmenite ne zanjo. Ojoijmene, še na luni, se mi zdi, še na luni ni tako prismojenih ljudi, kakor sto vik Namesto da bi se kraljična Lepotična na te Tončkove besede razsrdila, kakor je pričakoval, ga je neznansko prijazno pogledala z izbuljenimi očmi in ogromna bradavica na nosu ji je nežno zale-eketala: »Hvala za poklon! Tako laskavo nas doslej še nihče ni pohvalil kakor ti. Da smo jako, prejaiko prismojeni, smo dozdaj vedeli sami, ampak da smo prismojeni celo bolj kakor meeečani, si niti v sanjah ne bi upali upati. Že vidim, imaš glavo na pravem mestu — imeniten mi boš mož!« Tonček je hotel spet široko zazijati od presenečenja, pa se je premagal iu si možato dejal: Metka stavi dinar.. »Če bom od presenečenja zazijal za vsako figo, bom priromal domov k mami s tako širokimi usti, da me še poznala ne bo več. Ne, če so pa vse kra-ljične na svetu tako prismojene, kot je ta, potem je najbolje, da vse skupaj koklja brcne!« Kraljična Lepotična je hotela zaviti k peti stojnici. Tončku pa žilica ni dala miru. Pocukal jo je za rokav in ji dejal (namreč kraljični Lepotični. ne žilici): »Pa bi vendar kupila vsaj pol kile pameti, o kraljična Lepotična! Se mi zdi, da nekaj pameti tebi in kralju Prismodami in ministru Prazno-elamomlatežu in Se temu in onemu v kraljevi palači ne bi škodilo.«' »Ali si znorel!« je zakričala kraljična Lepotična in ga tako grdo pogledala, da so se Tončku kar zašibila kolena. »Bi me očka lepo pogledal, če bi mu prinesla pamet domov! Prav gotovo bi morala potlej oba — ti in jaiz — za kazen polizati zvrhan lonec medu. Nak, v taikšne nevarnosti se jaz ne podajami« »Pišite me v ub vsi skupaj!« se je razjezil Tonček. »Pa ostanite še nadalje brez pameti, kaj mi mar! Že vidim, da ste prismojeni mnogo bolj, kakor sem 6i mislil. Zoper takšno prismojenost — žal — ni zdravila!« Kraljična Lepotična je zmajala z glavo in ga sočutno motrila s svojimi izbuljenimi očmi: »Si revček gotovo bolan, ko tako čudno govoriš. Najbrž imaš mrzlico in se ti blede od vročine. Drugače si ne morem razlagati tvojih zmedenih besed. Smo veseli, da je prismojenost neozdravljiva, ti se pa takšne izneibiš! Se imamo edinole prismojenosti zahvaliti, da smo to, kar smo. Ce bi bil moj očka, kralj Prismodavz, pameten in če bi bili pametni tudi njegovi podlož-niki Narobesvetarji, potem bi vendar ne bili več prismojeni in bi dejali: »Ne potrebujemo nobenega kralja več!« Ker so pa prismojeni, kričijo: »Živel naš vrli kralj Prismodavz!« Vidiš, dragi moj, tako je s to rečjo — blagovoli si jo zapisati za uho!« (Dalje prih. nedeljo.) stričkov kotiček Kaj je danes punčki zlati? Jojmene, ne more spati, ker je zunaj beli dan. Spi podnevi le cigan ... Kakor drobna miš iz luknje izpod pernice vam smukne: hoipla, hopla, hop! na tla. Očka, mame ni doma. A kako naj si preganja dolgčas naša punčka Tanja? Očkovo kladivo stisne v roke in veselo vrisne: .Obešalnik nov napravim mamici in diinar stavim, da neznansko bo vesela, ko domov bo prihitela!« »Jojmene ti žeblji grdi!« Metka na vso moč se srdi; sedem, glej, jih je že zvila. Stavo, joj, bo izgubila ... Medved in opica Stric medved priden je vrtnar: z lopato zemljo prekopava od jutra vse tja do noči. Kaj dela opica norčava? Lenari, muhe si lovi... Je na tem svetu že tako: se eden noč in dan ubija za ljubi kruhek, drugi pa medtem neume šale zbija in se reži: »Bedak, haha! Kdo pametnejši od obeh je, težko ne bu uganili. naj še tako iz siromaka norčuje ta lenuh se sili — je in ostane opica I 625. Dragi Kotičkov striček! — Prosim, ne zameri mi, ker Ti nisem takoj odpisala in poslala obljubljene poljubčke. Veš, bila je šola, pa sem se morala učiti. Tistega »Mladega Slovenca«, v katerem je bil Tvoj odgovor na moje pismo, sem izgubila. Brat ga je imel v šoli in ga je čital med poukom. Tedaj ga je zasačila gospodična in mu »Mladega Slovenca« vzela, ga zmečkala in vrgla v koš. Obljubljene poljubčke sem Ti hotela zadnjič poslati. Vrgla sem jih v vrelo vodo, da bi se skuhali, pa je bila nazadnje namesto poljubčkov — sama voda. Mama mi je dejala: »O, ti prismoda! Ali ne veš, da moraš poljubčke speči in ne skuhati?« Tako, vidiš, se je zgodilo s Tvojimi poljubčki ... Te pozdravlja Marica Tainta, učenka IV/ razreda v Tamintamu. Draga Marica Tainta! — Žalosten konec mojega odgovora na Tvoje pismo me je globoko pre-sunil. Kje si je revež kdaj mislil, da ga bo doletela bridka smrt — v šolskem košu! Sem v prvem hipu ogorčeno udaril ob mizo s pestjo, da je pretresljivo zahreščala: resk! in se prelomila na dvoje (miza namreč, ne pest). In še zarobantil sein na vrh: »Torej celo takeje reči se že godijo v mili domovini! Se ubogi moj odgovor niti zagovarjati ni mogel, nego so mu kar brez obsodbe zavili vrat, ubožcu nedolžnemu. O križana gora, kam smo prišli!« Ko sem se malo pomiril in to reč trezno preudaril, sem moral priznati, da je lahkomisel-neža doletela povsem zaslužena in pravična kazen. Zakaj pa sili tja, kjer ni mesta zanj! Smodnik ne spada v ogenj, moj odgovor ne v šolo — to mora biti vsakomur jasno kao bijeli dan. Nekaj pa mi pri vsem tem le ne gre v glavo. Veš, kaj? To, da je neki drug takšen odgovor, pod katerim pa nisem bil podpisan jaz, Kotičkov striček, nego neki drug stric na —ic, doletela povsem drugačna usoda. Se je prav tako kakor moj odgovor vtihotapil z nekim učenčkom v šolo, pa njemu ni nihče zavil vratu in ga zmečkanega vrgel v koš, nego so ga roke gospodične učiteljice Teinte (ki pa ni s Tabo prav nič v sorodu, čeprav ima podobno ime) nežno preganjenega potlačile učenčku nazaj v žep. Enega torej v žep, drugega v koš! Si tega ne morem razlagati drugače, kakor da je imel oni drugi odgovor legitimacijo, ki mu dovoljuje vstop kamorkoli. Moj odgovor pa takšne imenitne legitimacije nima, nego ima s seboj lc skromno potrdilo, da je »Mladi Slovenec«... Za poljubčke, ki so se ti pokvarili, ker si jih skuhala, namesto spekla, mi je iskreno žal. Ojoj-mene. le kako moreš biti tako neprevidna! Pa bi pogledala v kuhinjske bukve, kako se pripravi takšna jed, če tega nisi vedela prej. Zdaj je že, kar je, tužna nama majka. Kadar boš spet imela kakšne poljubčke odveč, pa mi jih pošlji kar su^ rove. Se namreč močno bojim, da jih tudi speči ne boš znala pravilno, nego jih boš prismodila, da bodo črni ko oglje. Nak, prismojenih poljubčkov pa ne maram! , Lepo Te jDozdravlja Kotičkov striček. 626. Dragi Kotičkov striček! — Že zdavnaj sem Ti hotela pisati, pa sem bila prepričana, da mi ne boš odgovoril dolgih deset mesecev. Slišala sem namreč, da imaš mnogo dela s pismi, prav posebno pa z iskanjem očal, ki jih izgubiš. Zdaj pa se nič več nc bojim, da mi ne bi odgovoril, ker si nekemu dečku pisal, da si kupil še ena očala, s katerimi lahko poiščeš druge. Zdaj so šolske počitnice. Hodim se kopat v Oradaščico, kjer plavam s prijateljicami žabami in kraki. Plavati že znam kot riba, kot mornar in kot čolniček. Pa saj vem, da se na take reči nič več ne zastopiš, ker si že star. Upam pa, da Ti bo to moje opisovanje kopanja in plavanja zbudilo prijetne mladostne spomine pričana, da Ti ne bom odgovoril deset mesecev. Hoho, vidiš, Ti ni bilo treba čakati niti pet mesecev, kamoli deset, nego eno samo kratko leto — in že si v kotičku. Tako gre pri meni vse hitro izpod rok! Še skoro hitreje kakor stricu polžu potovanje okoli sveta. Je dozdaj stric polž, ki se je pred tremi leti odpravil zdoma, prehodil že neznansko dolgo pot od Golovca do Rožnika — tako hiter je! Jaz pa sem, kakor rečeno, še mnogo hitrejši. Da se kopaš v Gradaščici in plavaš, se mi nič čudnega ne zdi. Ampak tiste Tvoje besede, kjer praviš, da plavaš s prijateljicami žabami — to, o križana gora, to me je pa tako nemilo presenetilo, da so mi očala padla z nosa in na tleh tenko vzdihnila: cink! Ali res ne moreš dobiti drugih prijateljic? Saj nič ne rečem, spoštujem žabe in jih visoko čislani zaradi milega petja in slastnih bedrc, ampak prijateljic pa le ne bi iskal med njimi. Že zaradi njihovega prečudnega jezika ne. Jim človek lahko pove, kar hoče, gosjx»dične žabe mu venomer odgovarjajo samo: »Kvak! Rega reg!« 1 Zdaj pa ugani, če moreš, ali ti s tem pritrjujejo ali ti hočejo dopovedati, da se nikakor ne strinjajo ' s tvojim mnenjem... Nak, žab pa res ne bi maral za prijateljice, tako mi čestitljive brade moje! Morda si pa v raztresenosti pozabila pristaviti vejico tja, kamor sjiada, in bi se oni nesrečni ' stavek moral glasiti takole: »... plavam s prijateljicami, žabami in kraki«? Potem je seve stvar čisto drugačna in bo vsak človek razumel, da žabe niso tvoje prijateljice, nego da samo plavaš » njimi v isti vodi. Ali zdaj vidiš, hoho, ali zdaj vidiš, kako važna je včasih ena sama drobna vejica, če jo jiostaviš na pravo mesto?! Mladostni spomini so se mi ob čitanju Tvojega pisma res zbudili. Pa niso bili nič kaj prijetni, nego so bili žalostni. Ko sem bil šest let star fantič, sein štrbunknil v deroč vaški potok in voda me je nesla dvesto korakov dalje. Ce me ne bi takrat neka ženica, ki je ob potoku prala, potegnila iz potoka, bogve, kje bi bil zdajle jaz, stari in sivolasi Kotičkov striček! Takšni, vidiš, so moji mladostni spomini na »kopanje« in »plavanje« ... Pozdravljena! — Kotičkov striček. 627 Ljubi Kotičkov striček! — Letos sem bila na počitnicah v Šmartnem pri Kranju, Bilo je zelo lepo. Stari oče in tete so nas radi imeli. Ali si bil Ti že na jiočitnicah? Te lepo pozdravlja Majda Langus, uč. III. razr. pri uršulinkah v Ljubljani. Draga Majda! — Ne, jaz pa še nisem bil na : počitnicah. Se nikakor ne morem odločiti, kam naj bi jo mahnil: ali na »otok bleski, kinč nebeški«, uživat svež planinski zrak, ali na morje, uživat ' slano vodo in južno solnce. Najraje bi jo kakopak mahnil na obe strani naenkrat, če bi bilo to mogoče. Pa ni. Se moram zato odločiti samo za Bled 1 ali pa samo za morje. Na Bledu, mi navdušeno zagotavljajo nekateri, na Bledu je kakor nalašč zate! Si star in bolehen in se boš tam popravil, da boš zdrav kakor dren! Na morju, mi z veliko vnemo prigovarjajo drugi, na morju je edino primerno letovišče zate! Južno solnce ti prežene rev-matizem iz nog, da boš spet gibko in mladostno hodil kakor riba v vodi! Tako pravijo prvi in tako drugi, jaz jih zvesto poslušam, jim kimam s sivoj bradoj, se jim ganjen zahvaljujem za vso ljubezen in skrb — in se ne ganem nikamor. Čakam, potrpežljivo čakam, da mi navdušeni pristaši Bleda pojasnijo še to skrivnost prečudno, kako je mogoče na Bledu uživati planinski zrak — s praznjm mošnjičkotn, in da mi oboževalci našega morja povedo, če imata slana morska voda in preljubo južno solnce tudi takšno čarodejno moč, da poleg revmatizma v nogi, preženeta tudi revmatizma — v žepu. Dokler mi tega ne povedo, vrli pristaši Bleda in oboževalci morja, bom pač ostal kar v Ljubljani. Tu lahko uživam zrak zastonj, slano vodo si lahko napravim sam (vržem v kozarec pest soli, pa je!) za vroče južno solnce pa mi itak ni kdove kaj, ker mi že naše domače solnce preveč žge stare kosti. Tako, vidiš, je z mojimi počitnicami. Bog Te živi! — Kotičkov striček. Pastirjev boj z orlom Neki pastir v Italiji je opazil, da so njegove ovce nenadoma postale čudno nemirne. Pogledal je naokrog, pa ni bilo nikjer nič sumljivega. Tedaj je zaslišal nad seboj fr-1'otanje. Ozrl se je kvišku in zagledal velikega orla, ki se je spuščal z zračnih višav. Še preden se je dobro zavedel, je orel že zasadil svoje kremplje v mlado jagnje. V tem hipu pa je zagledal pastirja in se obrnil proti njemu. Pastir ni imel drugega pri sebi ko velik dežnik. Odprl ga je in se postavil v bran. Orel se je trikrat zagnal v dežnik in ga vsega razcefral. Ko se je zagnal četrtič, se je pastirju posrečilo, da g'a je zgrabil za vrat. Orel se je krčevito otepal in boj med njim in pastirjem je. trajal tako dolgo, da so pastirju že začele pešati moči. V tem hipu pa mu je prišel ua pomoč tovariš. Obema se je posrečilo, da sta orla ujela živega in ga zmagoslavno prinesla v vas. ZA BISTRE GLAVE Izpolnjevalka: Grogovanje Naš mucek goduje. Tri miške ocvrl si je za priboljšek, vse tri je — —. Na vrh pa se vinftka do mile je volje nasrkal, da miške bi teknile--. Potem, juh! po sobi je z muco zaplesal, da pod se pod njim je udajal in--. Zdaj z eno se tačko za trebuh drži, a z drugo za glavo naš muc in--: »Tako se požrešnoat prekruto maščuje nad vsakim, ki god svoj norčavo —--1< Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede. Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve jiošljite najkasneje do četrtka, 2. avgusta t. 1. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Dobro srce ima Francek priteče v sobo: »Očka, zunaj je reven . _ . mož, ki venomer nekaj kriči. Daj mi dinar za V veseljem in nestrpnem pričakovanju^ tvojega njeRa.< Dvora, Te iepo pozdravlja ? P a v 1 a J a pel J, j »Tako je prav, vidiš,« ga pohvali očka in mu da dinar. »Človek mora biti usmiljen do siromakov. Kaj pa kriči oni mož?« »Kriči: «Sladoled! Sladoledi)« odgovora. . . . . učenka IV. razr. na liceju v Ljubljani. Drava Pavla! — Mc prejako veseli, da si spoznala, kako krivično si ine sodila, ko si bila pre- 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Pravni nasveti Obveie nedoletnika brez privoljenja varuha. L. T. L. Star ste 19 let. Staršev nimate, pač pa varuha. Sedaj ste se pogodili za službo bre® varuhove-ga pristanka, ker ga sploh vprašali niste. Služba Vam ne ugaja. Vprašate, če lahko službo zapustite in se agovorite na varuha, češ, da jo Vam on brani. — Službo lahko zapustite, ee je bil dogovorjen ■rok poekušnje in ta rok še ni potekel. Drugače pa le po pogodbenem odpovednem roku. Kajti tudi ikot medoletndk se smete samostojno zavezati za službo dn more varuh le iz važnih razlogov predčasno razvezati tako pogodbo. Kaj je važen razlog, bi pač v primeru spora odločilo sodišče. Otroci iz raznih zakonov. L. K. T. Kot vdovec s tremi otroci ste poročili posestnico. Dogovorili ste se z ženo, da se bodo otroci prvega in drugega zakona, če jih kaj bo, enako upoštevali pri nasledstvu. Ko ste prišli k notarju in napravili aenito-vanjsko pismo, je vse napravil, kot sta želela, le določbe radi izenačenja otrok ni hotel v pismu napisati, češ, da to ne velja. Vprašate, če le to res. — Po postavi je pogodba, s katero se otroci iz raznih zakonov v dednem nasledstvu izenačijo, brez pravne mooi. Torej, če bi tako določbo v pogodbi tudii zapisali, je brez pravne veljave. Prevzem posestva i nevkujiženim dolgom. J. Z. V. Leta 1927 si je izposodil oče 25.000 Din pri sosedu. Denar je uporabil za nakup bale itd. Vašemu bratu, ki se je priženil na drugo posestvo. Leta 1928 je sosed zahteval od očeta, ki je bil se posestnik, povrnitev danega posojila. Ker me m imel denarja, ste Vi za očeta vrnili sosedu io.uuo dinarjev. Pozneje je oče izročil posestvo mlajšemu sinu, Vam pa le nekaj parcel. Vprašate, če lahko od brata-prevzemnika iztirjate vsoto 25.000 Din, ki sto jo plačali sosedu za očeta. — Ce ste leta 1928 plačali sosedu očetov dolg po očetovem naročilu in z obvezo, da Vam bo ob priliki vrnil, potem Vam je postal oče dolžan ta znesek. Ce pri izročitvi posestva oče tega dolga sploh ni ocenil dn ta dolg sploh ni bil poračunan, potem imate pravico cd prevzemnika očetovega posestva zahtevati plačilo tega očetovega dolga. Prevzemnik posestva je obvezan plačati ta dolg, kolikor ne dokaze, da mu ta dolg pri izročitvi ni bil znan niti mu ni mogel biti znan. Kaj je oporoka. I. L. P. Naredba. s katero prepusti zapustnik svojo imovino ali nje del eni ali več osebam preklicno za primer smrti, se imenuje oporoka. Oporoka se torej vedno lahko prekliče. Ce se po smrti zapustnika najde več oporok, velja tista, ki je najnovejšega datuma. Preklic oporoke, če ni napravljena nova oporoka, je lahko pismen ali ustmen. Zapustnik lahko sam napiše dn podpiše preklic oporoke. Ce pa ne more pisati, lahko preklic oporoke napiše druga oseba; na ta preklic se zapustnik v prisotnosti treh prič pod-križa in vse tri priče se morajo podpisati kot priče tega preklica. Ustrnen preklic oporoke mora zapustnik premišljeno, določeno in brez prisile izjaviti' v prisotnosti treh prič. Sposobne priče za oporoko, oziroma za preklic oporoke, so lahko moške ali ženske osebe, stare vsaj osemnajst let; Izključeni so kot priče brezumni, slepci, glušci ali mutci dn tisti, ki ne razumejo zapustnikovega jezika. Ce je oporoka veljavno preklicana, se smatra, kot da sploh ni bila nikoli zapisana in nastopi dedovanje po zakonu. Zakonito dedno nasledstvo. J. L. P. Zakoniti dediči so predvsem tisti, ki so z zapustnikom po zakonitem rojstvu v najbližjem kolenu v sorodu. Kolena sorodstva se določajo na ta način: Prvemu kolenu pripadajo tisti, ki so združeni pod zapustnikom kot svojim zarodnikom, to so: njegovi otroki in njih potomci. Drugemu kolenu pripadajo oče mati zapustnika s tistimi vred, ki so z njim združeni pod očetom in materjo to so: njegovi bratje dn sestre in njihovi potomci. Tretjemu kolenu pripadajo dedje in babice z brati in sestrami rodi-diteljev in njihovimi potomci vred. Od četrtega kolena so pozvani k dedovanju le prvi praroditelji zapustnikovi. Kaznjiva odstranitev mejnika. E. s. B. Sosed je priznal pred pričami, da je mejnik (kamen) pri oranju izkopal in ga brcnil v stran. Vprašate, če lahko soseda radi tega tožite in kdaj da je taka tožba zastarana. — Po kazenskem zakonu je za-preteaia kazen strogega zapora do petih let in v denarju za vsakogar, kdor odstrani, uniči, pokvari, odmakne ali premakne mejnik, ali kdor tak mejnik ali mejni znak napačno namesti, vse to z namenom, da bi pridobil, otežil ali prikril dokaz za pravna razmerja. Ce je n, pr. sosed pri oranju slučajno izgrebeJ mejnik, pa ga zopet postavil na prejšnje mesto, to mi kanjivo. Ce je pa izgreb'i mejnik brcnil ali vrgel v stran, je s tem že pokazal svoj namen, da prikrije dokaz o pravi meji, pp. je to kaznjivo. Kazenska tožba zastara v pet:h letih Predkupna pravica. A. B. C. Posestnik A lina eno parcelo, ki leži med parcelami posestnikov B, C. D. TA parcelo je kupil od posestnika A sosed B, dočim ostala dva mejaša C in D, ki sta tudi reflektirala na to parcelo, sploh vedela nista za prodajo. Vprašate, če lahko mejaša C in D razveljavita pogodbo med A in B. — Ne. Samo v slučaju, da je posestnik A mejašema C in D zgovoril predkupne pravice, potem bi lahko mejaša 0 in D od posestnika A mogla zahtevati odškodnino. Ker takega dogovora ni biio, je mogel A prodati komur je hotel. Pot pridobljena na temelju dogovora. Pred 29 leti se je posestnik A pogodil s posestnikoma B in C, da niu slednja dva dovolita preko svojega zemljišča vozno pot na parcelo posestnika A, kjer si je ta postavil ledenico. Zato je A dal B-ju in C-ju vsakemu nekaj zemlje kot odškodnino za dano vozno pot. Ker ledenica več ne obstoji in posestnik A te poti sani več ne uporablja, vprašate, če lahko posestnik C zopet sam vživa zemljo, ki jo je pred 29 leti A-ju prepustil za pot, zato pa A-ju prepustil zemljo, ki jo je dobil za odškodnino. — Ce sta A in C glede te nove zamenjave sporazumna, potem da, če ne, pa ne. Ta dogovor pred '29 leti je bila ustmeno dogovorjena menjalna pogodba, ki se ne da enostranski razveljaviti. Pot je vžival A na temelju pogodbe in ne vsled mirnega vživanja, kot vi mislite, pa želite eedaj ustanoviti, da to »mimo vlivanje« še ni trajalo 80 let. Po domačih zajcih popasena tuja detelja. A. N. M. Na samotnem kraju na polju imate dve njivi. Razen hiše in gospodarskega poslopja nekega posestnika ni tam naokoli nobene hiše. Na njivi ste lani imeli vsajen ječmen. Polovico ječmena ste morali pokositi in ste ga mogli uporabiti le za steljo, ker so ječmen pozohule m pogasile kokoši tega posestnika na samoti. Drugo njivo ste imeli posejano z deteljo. To deteljo so popasli domači zajci posestnika na samoti, tako, da niste pridelali nič detelje in ste celo njivo morali pre-orati. Temu sosedu ste že z lepim prigovarjali, naj vam ne dela škode, vendar on se za to ne zmeni, nasprotno celo trdi, da nimate pravice vračati zajce in kokoši z njive in da se smejo po vašem pasti. Vprašate, kako v bodoče preprečiti škodo. — Ce se ta posestnik ne zmeni za besede, ga bo pač treba tožiti. Ker ni nobene druge hiše v bližini, vam bo lahko dokazati, da se satno sosedove kokoši in zajci pasejo po vašem. Pred žetvijo ali košnjo s cenilci preglejte škodo, ki jo imate. Ce vam sosed te škode ne bi hotel poravnati, ga bodete za to odškodnino morali tožiti in bo sosed poleg tega moral plačati še pravdne stroške. Morda ga bo že prva tožba izmodrila, da bo v bodoče poskrbel, da njegova perjad in zajci ne bodo delali škode na tujem svetu. Škoda, povzročena vsled brezbrižnosti varuha. E. Š. B. Za vaše posestvo je v času vaše malolet-nosti imel skrbeti varuh. Posestvo ni dal sam obdelati, ampak je dajal njive in travnike v zakup. Tako se je zgodilo, da so vzeli njive v zakup posamezni mejaši, ki niso več puščali mejnikov, ampak so svojo in v zakup vzeto njivo skupaj zo-rali in tako nazadnje svojo njivo razširili. Neki tak mejaš jc tudi pred pričami priznal, da je kol (mejnik) s kamnom vred izruval. Vprašate, če lahko sami ob meji zabijete kole radi čuvanja svoje posesti, ker mejaš ni prišel na dogovorjeni dan, da bi pred pričami zainejičili staro mejo. — Ce hočete, da bo novo zamejičena meja veljala kot meja, jo smete le sporazumno s sosedom-mejašem zamejičiti. Lahko to stori tudi zeniljemerec, vendar oba mejaša morata vnaprej pristati na to, da bodeta po zeniljemercu po mapi odmerjeno mejo priznala. Če je tak sporazum med vami nemogoč in mejaš izbegava, da pride s pričami na lice mesta radi zamejičenja, potem vam ne preostane drugega, kot da zahtevate .sodno zamejičenje. Sodnik bo določil dan za zamejičenje na licu mesta in bo mejo določil, tudi 8e ne bi prišel vaš nasprotnik. Stroške sodnijakega postopanja trpi vsaka stranka do polovice, če se pokaže, da je bilo zamejičenje res potrebno, ker so meje postale nepoznane ali sporne. Predlagatelj pa je dolžan sam trpeti vse stroške postopanja, ako razprava na licu mesta pokaže, da ni bilo treba obnavljanje ali poprave mej, ker meja ni bila sporna ali ker je bila zadosti vidna ali ker so bili drugi deležniki voljni, da se izvensodno mejiči. Koliko da znašajo sodni stroški, vam bo sodnik lahko približno vnaprej povedal. Upokojenec. F. J. Obrnite se na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani in tam vprašajte, če ste dolžni vplačati v penzijski fond. Le referent, ki bo preštudiral vaš akt, vam bo mogel dati točen odgovor. Ako se sklicujete na konkretno rešitev finančnega ministrstva, navedite točno številko in datum do-tične rešitve. Kuluk. P. B. V. Imate malo posestvo in ste stari 70 let. Občina pa še vedno zahteva od vas plačilo kuluka. Ali upravičeno? — Ako plačujete letno nad 100 Din direktnega devka, ste zavezani kuluku. Do 1. aprila 1934 pa so morali nad 60 let stari zavezanci plačati odkupnino in niso smeli osebno delati Letošnji finančni zakon pa dopušča, da smejo moški zavezanci, ki imajo tudi nad 60 let starosti, če so sposobni za delo, zadostiti cestni obveznosti z delom tudi osebno ali po namestnikih, ali pa s svojimi prevoznimi sredstvi. Ako so neupravičeno od vas izter-javali kuluk, imate pravico do povračila plačanih zneskov. Zgradarina. M. P. E. Imate dve hiši, v katerih izvršuje trgovino vaša soproga. — Vprašate, če spadajo cele hiše pod zgradarin-ski davek, ali samo lokali. — Cele hiše spadajo pod zgradarinski davek. Samo one hiše, ki izključno služijo poljedelcem in njihovim kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in selskih občinah ili v krajih izven okoliša mest, trgov in javnih zdravilišč, so trajno oproščene zgradarine. Prekomerna uporaba ceste. 2. P. Pišete, kako bi odmerili osebi, ki nima svojega obrta pa prekomerno vporablja cesto, prispevek za izredno vporabo ceste. — Odme-rilna podlaga ni obrt, pač pa se izredni prispevek odmerja po teži tovora, dolžini prevožene ceste in po ceni gramoza. Tako se n. pr. plačuje od prevoza blaga s tovornim vozilom na onem delu ceste, kjer stane 1 kub. meter gramoza do 75 Din, 15 par od tone in 1 km prevožene ceste. Ta prispevek se pri višjj ceni gramoza povišuje in znaša 11. pr. na onem delu ceste, kjer stane 1 kub. meter gramoza preko 300 Din, 45 par od tone in 1 kilometra prevožene cesto. Navodila za plačevanje izrednega prisiievka za vzdrževanje državnih in nedržavnih cest, so bila objavljena v »Službenem listu« z dne 7. febr. 1931. Osmič na naboru. G. J. C. Ker ste v letošnjem letu dovršili 27. leto starosti in ste bili pri dosedanjih naborih vedno spoznani za začasno nesposobnega, ste bili dolžni letos iti na nabor. Pravice do skrajšanega roka nimate, ker je bil brat pred vami spoznan za stalno nesposobnega. Le, če bi bila oba brata prod vami, ki ste četrti, odslužila polni rok, bi se vi mogli potegovati za skrajšanega. Davčna stopnja rentninc. B. B. Zemljišče v Ameriki živečega posestnika jo oddano v zakup za komaj 3000 Din. Plačevati morate od zakupnine 15% rentnino, čeprav ste mnenja, da bi se imela predpisati '8% rentnina, ker je posestnik, ki je v Ameriki brez dela in po vašem mnenju siromašen. Pritožili ste sc in zahtevali znižanje rentninc na 8%, ali brez uspeha. Radi bi slišali naše mnenje. — Ml ne poznamo gospodarskih razmer dotic-nega posestnika in zato ne moremo presoditi, če se ta moro smatrati za siromašno osebo v smislu § 69 zakona o neposrednih davkih. Zato vam moremo samo navesti, kaj določa postava in kako vam je postopati. Kakor vam je znano, znaša davek na rente 15% od vsakih 100 Din davčne osnove, ki jc v vašem slučaju zakupnina. Vdove, osebe pod skrbstvom in ostale siromašne osebe, katerih skupni dohodek, zavezan kateremukoli neposrednemu davku, ni po ocenitvi davčnega odbora večji od 10.000 Din, plačujejo kod rentnino osem dinarjev orl vsakih sto dinarjev davčne osnove, Ako torej upate dokazati, da je vaš Varovanec »siromašna oseba«, vložite proti' plačilnemu nalogu dobro podprto pritožbo, ki jo vložite pri davčni upravi. Pritožbo bo rešila finančna direkcija. Vložiti jo morate v 30 dneh po dnevu vročitve obvestila (plačilnega naloga). Zoper odločbo finančne direkcije je mogoča le še tožba na upravno sodišče. Druge pomoči ni. Izčrpajte vse zakonite pravne leke. Morda boste uspeli. Razrešitev občinskega odbornika. B .B. Smatramo, da jc vaše mnenje o nepravilnosti postopanja županstva utemeljeno. Ako sta bila odbornika razrešena po drugem odstavku § 129 zakona o občinah, »ker svojih poslov ne vršita v redu,« sta morala biti po jasnem določilu zakona poprej zaslišana. Dobiti sta morala odločbo o razrešitvi, proti kateri je dopustna pritožba na upravno sodišče v roku osmih dneh. Do pravnomočnosti odločbe ostane odbornik na svojem položaju. Kar se tiče sej, določa zakon o občinah v § 59, da se mora poziv za sejo vročiti pismeno in pravočasno vsakemu odborniku, drugače se seja ne sme vršiti. Ako k seji niso bili povabljeni vsi odborniki, se proti sklepom take »seje« pritožite na sresko načelstvo. I/, kakšnih razlogov ui>ravno oblastvo ne reši vaše vloge, ne vemo. Vprašajte osebno tam, kamor ste vlogo poslali. Istotako naj se pritoži odbornik, ki ga županstvo ne vabi k sejam. Postranski posel državnega vpokojenca. I. P. J. Državni upokojenec bi rad prevzel neki posel, ki bi mu nudil nekaj zaslužka. Vprašate, če bi mu bile v tem slučaju dra-ginjske doklade ogrožene. — Po uredbi o draginjskih dokladah državnih upokojencev izgube osebno in rodbinsko draginjsko doklado upokojenci, ki se bavi.jo s samostojnim obrtoin. za čegar opravljanje jc potrebna pooblastitev, odnosno dovolitev pristojnega oblastva. To velja tudi za upokojence, ki opravljajo svoje delo kot advokati, javni notarji, pooblaščeni inženjerji in arhitekti, zdravniki, živinozdravuiki, babice, lekarnarji 111 temu podobno. »Menjava dolžnikov«. 1'ri banki ste dolžni vsoto denarja, v drugi pa imate naloženo večjo vsoto. Seveda vam druga banka j>lu-čuje nižje obresti, kakor jili morate vi plačevati svoji unnici. Radi bi vedeli, če bi mogli prisiliti banko, ki ste jo dolžni, da prevzame v kritje vašega dolga, terjatev, ki jo imate napram drugi banki. — Ta transakcija se more izvršiti z odstopno pogodbo med vami in med prvo banko — vašo upnico kot prevzemnico terjatev, ki jo imate vi napram drugi banki. Ako je druga banka likvidna, prva gotovo ne ho imela pomislekov proti prevzemu vaše terjatve v kritje dolga. Ako pa ,je druga banka pod zaščito in ne izplačuje vlog, tedn.i ne verjamemo, da bi_ prva na cesijo pristala. Prisiliti je pa k cesiji (odstopni pogodbi) ne morete. Bolničnc pristojbine. L. V. Na vaše vprašanje bomo odgovorili v eni priti, številk. Kdo mora skrbeti za nezakonskega1 otroka? F. M. Nezakonski oče jc posestnikov sin ! in še nima nič svoje imovine. Kdo mora v ' tem slučaju skrbeti za. nezakonskega otroka? Po postavi je dolžan skrbeti za nezakon-j skega otroka predvsem oče, ako pa on tega j ne zmore, preide obveznost na mater in po njej na materine starše. Kmetijski nasveti Preprečitev puščanja polnega soda. F. R. S. — Mnogokrat začne poln sod vina puščati. Treba je razpoko zamašiti na mokrem, kar se ne posreči vedno. — Tako razpoko zamašimo s prejo, ki je dobro z lojem namazana. Z noževo klimo zataknemo v razpoklino prejo in povrh še namažemo z lojem ali s kako drugo mažo. Lahko si napravimo tudi. poseben klej ali kit za sode, ki naj bo zmerom pri roki, ko ga rabimo, Tak kit nam da v prah stoičen vinski kamen, zmešan z apnenim prahom. Dober je tudi sledeči kit: V kaki posodi raztopimo na ognju 25 gramov svežega loja, 20 gr belega voska in 40 gramov svinjske masti. Raztopljeno zmes vzamemo od ognja in ko se začne trditi, ji primešamo 25 gramov presejanega lesnega pepela. To mažo spravimo. Pri uporabi jo nekoliko segrejemo, namažemo z njo razpoklino in jo dobro zakitamo. Ta kit drži prav dobro. L. Š. K. Kako napraviti jabolčnik ali povečati količino jabolčnika z esencami nam ni znano. Znano pa nam je, da so esence na trgu za to, da bogate izdelovalci na račun lahkovernih odjemalcev. Pra vse nam pa zdi, da ste nas za nasvet vprašali, da tako na pomen teh esenc opozorimo lahko vas in druge naše čitatelje. Če bi ibilo kaj res dobrega na stvari, bi bila zadeva že davno obravnavana v strokovnem delu časopisja in tudii v izrazito stro-sovnem časopisju. Če pa je ipriobčena v sicer prvovrstnem časopisu reklama, ji ne smete nasesti, ker inseratna in podobna reklama ne vidi očal strokovnjaka, ampak upravo lista. Ta pa skrbi le za gospodarsko stran glede todržaivanja lista in navadno ni v rokah kmetijskih strokovnjakov, ki bi pregledovali pred priobči tvl jo morebitne take in-seirate. Škoda je tedaj za take esence denarja prav tako kot za dragocene praške, katerih en sani gram po reklami zredi prešiča kar za nekaj kil ali za maže, s katerimi naj bi svojčas ženske dosegle do tal segajoče lase itd. Pri nas jc najbolj v navadi molzenje krav z dvema prstoma, palcem in kazalcem. Ali je ta način molzenja dober? Ali je bolje, da se molze e celo roko? A. R. K. Molzenje z 2 ali 3 prti ni pravi način molzenja krav. Pri tem načinu trpijo seski, ker se jih s prsti preveč vleče. Sčasom se seski nategnejo in postanejo tako ohlapni, da seskova cev v času od ene do druge molže ne ostane več dobro zaprta, radi Česar lažje dospejo v vime razne bakterije (kali) in povzročajo tamkaj vimenske in mlečne napake. Dalje se pri tem načinu molzenja pogosto-ma pretrgajo krvne žile v seskovi steni in nastanejo radi tega vozlom slične tvorbe, ki povzročajo živalim bolečine pri molzenju. Najboljši načlin molzenja je molzenje s celo l>estjo (celo roko). Pri tem objamemo ali primemo sesek v pest in prste — pričenši s kazalcem — zaporedoma pritiskamo proti sesku. Palec položimo preko kazalca tako, da tvorita Oba skupaj okrog seska obroček in zapreta mleko v sesku. Nato zapremo po vrsti še ostale tri prste — najprej sredinec, za tem še prstane« in mezinec, potisnemo 7, njimi mleko navzdol in iztisnemo mleko, ki odteče v curku iz seska. Pri dolgih seskih polzne pri tem pest nekoliko navzdol, lako, da pride mezinec pri aztisnjenju mleka na konec seska. Ne smemo pa pri tem vleči seska. Pri molzenju naj molzec le malo giblje s podlaktom gor in dol in naj bolj mirno iztiska najprej prvi in takoj na to drugi sesek, tako, da poteka mleko neposredno v zaporednih curkih iz obeh seskov. Po vsakem iztisnenju mleka iz seskov potisnemo obe pesti zopet čimbolj navzgor pod vime ob dno obeh seskov in iztisnemo zopet mleko iz seskov kakor prej omenjeno. Dobro bi bilo, da o priliki obiščete bližnjo kmetijsko šolo, kjer zaprosite, da vam praktično pokažejo, kako se krave molze jo s celo pesi jo. Kako naj začnem krmiti posneto mleko kokošim? L. N. S. Prav je, če ste se odločili krmiti posneto mleko tudi kokošim. Saj je posneto mleko pravo belja-kovnaito krmilo, ki vam lahko popolnoma nadomesti ribjo ali »mesno moko. Posebno za piščela, ki še rastejo, je posneto mleko izvrstno krmilo, ker dobijo v njem za dobro rast potrebno prebavljivo beljakovino. Ako niste dozdaj krmili posnetega mleka pipetam in kokošim, jih morate začeli kumiti s prav nizkimi količinami, ki jih prav polagoma višajte. .Sladko, sveže posnelo mleko, ki ga lahko ohranite pred vsakim kisanjem, pijejo kokoši lahko vsak čas ali pa ga pomešamo med mehko krmo in krmimo kokoši. Ker pa jc posneto mleko zlasti poleti težko ohraniti sladko, in le deloma okisano pripravite jo za vsako krmljenje sproti eno do dve uri pred krmljenjem, če mešanica predolgo stoji, se lahko a k vari in škoduje živalim. Mešanici lahko primešate poleti kakšno zelenjavo, n. pr. drobno sesekljano sveže zeleno listje domače detelje ali lucerne, pozimi pa rezanico posušene mlade domače detelje ali lucerne. Imam staro kravo, slabo mlckarico, ki bi jo rad spital in prodal. S kakšno krni o jo naj pitam? Ali jo naj še pripustim? A. R. Š. Ce nameravate odprodaiti kravo radi slabe mlečnosti, je najbolj j>ametno, da jo ne pripustite več k biku in jo izmolzete. Poleti ima živina na splošno nekoliko boljšo ceno in se da krava zdaj boljše porediti. Če je krava že starejša, potem se pitanje v pravem pomenu ne izplača več, ker stare živali zgubijo zmožnost se dovolj dobro spita ti. Pa tudi, ako staro kravo dobro spitaie, ne bodete z njo dosegli mnogo boljše cene nego 7. nespditano. Na/jbolje storite, da kravo pitate v hlevu z zeleno krmo, v kar je zelo primerna mešanica detelje in trave ali starejša travniška trava. S takšno krmo krmite kravo obilno, dokler ne pade mlečlnost na dnevnih pet do šest lilrov mleka, nakar jo odpro-dajte v zakol. Kokoši žrejo lastna jajca, ko jih znesejo. Kako odpomoči? M. K. L. Da kokoši začnejo zreti jajca, je razvada, pa tudi znak pomanjkanja apna v krmi. To razvado odpravite, če krmite kokošim klajno apno. Pokla-daj'te kokošim mešanico raznih žitnih zdrobov, med katero primešajte klajno apno. Ako le mogoče, puščajte kokoši na prosto, da s.i same poiščejo potrebne apmene snovi. škorpijoni v stanovanju niso škodljivi. K. I. D. V snažni in pobeljeni sobi se vam ponoči pojavljajo škorpijoni, ki jih podnevi ne vidite. Ne morrle zaslediti odkod prihajajo. Ker se bojite, cla vain postanejo nevarni, bi se jih radi iznebili. — Domači škorpijon ali evropski škorpijon, ki pri nas živi, pride večkrat tudi v stanovanje, kjer se podnevi skriva po špranjah ali pod deskami, ponoči pa gre na lov. Ta vrsta človeku ni nevarna. Ker ljubi toploto, se večkrat skrije tudi v posteljo. V splošnem je to koristna živaldca, ki lovi pajke, muhe, stenice, uši din drugi mrčes. V obrambi piči lahko tudi človeka, toda njegov pik ni nevaren. Tu pa tam nastane po njem oteklina, ki pa hitro izgine, če jo posujemo s tobakovim pepelom ali s kako alkoholiono tekočino. — Če so se v vaši sobi zarodili škorpijoni, je to znak, da dobijo v njej dovolj hrane v številnem mrčesu. Kmetsko mnenje je, da je stanovanje, v 'katerem so škorpijoni, zdiravo. To pomenja, da skrbijo te živalice za čiščenje prostorov od raznega mrčesa. V sobah, kjer tega ni, se tudi »korpioni ne bodo pojavili. Krompirjeva stebla postajajo črna in gnijejo. A. P. R. Opazili ste, da nekalere krompirjeve rastline slabo uspevajo dn jdm listje rumeni. Pri pregledu ste našli steblo ob zemlji črno in nekatero celo gnilo. Radi bi vedeli, kaka bolezen je to. — To bolezen imenujemo bakteriozo krompirjevih stebel, tudi gnilobo stebla. Povzroča jo bakterija >ba-cillus phytophtorus«, ki prihaja v zemljo z okuženimi semenskim^ gomolji. Nastopa pa navadno julija ali avgusta ob vjažnem in toplem vremenu. Če se pojavi pozneje, pridejo bakterije, te gnilobe tudti v gomolje in ga okužijo, da začne gnili. Zunanji znaki te bolezni so črni, različno veliki maedži in gniloba na spodnjem delu krompirjevke. Posledica le gnilobe je, da redilne snovi ne morejo do gornjih delov rastline ler vsled pomanjkanja hranil Tiačno listi rumene!i in se predčasno iposuše. Vsled osušenega listja se tudi gomolje ne more razvijati ter ostane drobno. Bolne rastline se pri izru-vanju na napadenih mestih pretrgajo. Sredstev proti lej bolezni ni. Edino, kar lahko storite, je, da poiščete vse bolne krompirjeve rastline in jih Inkoj izruvate. Za seme vzemi le pa v bodoče le gomolje iz popolnoma zdravih njiv ali pa še bolje iz drttoih krajev. Izruvanje bolnih rasi lin je zalo potrebno, ker se ta bolezen širi tudi na sosednje rastline. Glavni pripomoček, da se obvarujemo U bakterije je, saditev popolnoma zdravega gomolji iz krajev in njiv, kjer ta bolezen ni razširjena. Ozimna grašica — prva spomladanska krma 1. R. št. 1. Slišali ste praviti o mešanici grašice ir rži, ki se naj poleti seje in da spomladi prvo zelene krmo. — Res je lo. Če bodele sedaj poleti peljal ozimno rž skupaj z ozimno grašico, bodele dobili zgodaj spomladi najboljšo zeleno krmo, ki je zlasti za molzne krave izrednega pomena. Če sejete to mešanico že koncem avgusta, imate že jeseni nekaj košnje, spomladi pn še dve dobri. Prvič že zgodaj, lahko zelo škoduje perutnini, zato jc najbolje, da j včasih žc sredi aprila, v i.iajniku pa drugič. Pri dobiva perutnina le dobro skisano posnelo mleko. prvi pomladanski košnji prevlada r/. pri drugi pa To ie glavna zahteva, preko kalere ne smele iti. grašica. Zelo bujno vam bo rasti«, čo p pognojute ako hočete, da bo krmljenje perutnine s posnetim pred setvijo z hlevskim gnojem; grasict pn zelo mlekom uspešno. Dobro kislo posnelo mleko pri- ; u?aja sulfat. Za r<*nc, .eev vzamete na ora mešajte pšeničnnm ali rženim otrobom v takšni množini, da dobite kot kašo gosto ali kakor zganci droMHvo mešanico, ki jo nato krmite piščetom in kokošim. Pol kilograma pšeničnih otrobov popije približno en liter dobro skisanega posnetega mleka. Ker mešanica zlasti poleti ne sme dolgo stati, (H)—80 kg rži in 45—05 kg grašice. Posebno priklatili« ie ivanjska ali košata rž. Rž pa grašica skupaj sta posebno primerna krma za prehod od suhega na zeleno krmiljen je, ker ena kakor druga ni presocna in jo je^že iz te£n stalisčajta setev priporočljiva. t: Drug a najlepša slovenska jama: Križna jama Nova Postojnska jama se odpira 29 ur 3 kilometre pod zemljo - Jama 22 jezer in čudovitih kapnikov Naš Kras zahteva od kmeta, ki se bori z njim za ped zemlje, mnogo trdega dela. Le skopo po-vrača ves trud in brani svoje goličave s trdovrat-nostjo, pred katero marsikdaj opeša celo naš žilavi Nolranjec. Vendar narava, ki se na zunaj skriva pod kamenitim plaščem, vprav razkošno odkriva svoje lepote pod zemljo. Ves Kras je čisto izpodkopan; pod zemljo se prepletajo rovi križem vprek in prehajajo v velikanske jame in dvorane, ki se končavajo bogve kje. Prav majhen del jam in rovov pa je zvezan tudi s površjem po vhodih. Že med kraškimi jamami z znanimi dohodi — in teh ni malo — je nekaj zelo razsežnih in veličastnih. Kdor je bil vsaj v nekaterih, si je gotovo ustvaril primerno sliko o prelestnem svetu, ki ga skriva kraško podzemlje. Že leta in leta raziskujejo naši jamarji, večinoma člani »Društva za raziskavanje jam« kraške jame in prodirajo v podzemlje, kamor doslej še ni stopila človeška noga. Ob vztrajnem delu in težkih naporih so preiskali že mnogo jam, vendar jim ne zmanjka dela. Zadnia leta je vzbudila precejšnje zanimanje že v preteklem stoletju znana in raziskovana Križna jama pod Križno goro, nedaleč od Loža. Z nabavo prenosnih čolnov je bilo šele mogoče prodirati po tej jami, po kateri sicer onemo-gočujejo prodiranje številna jezera. Že leta 1930 je skupina jamarjev prodrla s čolni 2 in pol kilometra daleč in še ni prispela do kraja. Lani je več skupin poskusilo prodreti še naprej, vendar se to ni posrečilo. Letos pa se je jama morala vdati pred naskokom aesetorice in odkriti čudesa, ki jih skriva skoraj 3 km daleč od vhoda globoko pod zemljo. Natančno zgodovinsko študijo s strokovnim popisom jame je prinesel letos tudi mesečnik za poljudno prirodoznanstvo »Proteus« v 5. in 9. številki izpod peresa znanega raziskovalca jam gosp. Ivana Michlerja. Priprave Skupina, ki se je odločila prodreti še naprej od doslej znanega konca Križne jame, kjer se končujejo v podzemeljskem rovu jezera, se je morala seveda temeljito pripraviti. Upoštevala je zlasti vse izsledke, ki so jih lani dosegli ponesrečeni poskusi za nadaljnje prodiranje. Jamo namreč ob njenem koncu zaključuje strmo melišče, nad katerim st pne vedno bolj usločen strop, ki ga s tal ni mogoče osvetliti. Nad meliščem pa stoji strma stena iz ilovice in kamenja ter zapira prehod. Radi velike krušljivosti in hude strmine se čez to steno lani jamarji niso mogli povzpeti, čeprav so poskušali na vse načine, celo z derezami, klini in vrvmi. Ostala je torej zadnja možnost povzpeti se čez kakih 6 do 7 m visoko steno z lestvo. Za lestev so si izbrali 10 m dolgo smreko, tako rvano »sušico«, ki ni bila preveč debela in se je proti vrhu le polagoma zoževala. 2e zunaj so na-vrtali vanjo luknje, kamor naj bi na obeh straneh zabili kot prečke močne 15 cm dolge žeblje. Za prevoz po številnih jezerih v iami so si oskrbeli 5 čolnov, med njimi dva zložljiva. Čolni so nekakšna elipsasta rešeta, preoblečena z nepremoč-ljivim platnom. Dolgi so pičla 2 metra, široki pa po 80 cm ter tehtajo po 15 do 20 kg. Jamarji so si vzeli tudi 60 metrov vrvi, kakršne uporabljajo alpinisti pri plezalnih turah. Pozabili niso razstreliva z zažigalno vrvico ter potrebnega orodja za vrtanje lukenj, kratke cepine itd. Vsak udeleženec je imel seveda svojo acetilenko. Skupna zaloga karbida je tehtala samo — okrog cl5 kg; manjkalo pa tudi ni rezervnih gorilcev za acetilenke. S potrebno jedačo se je založil vsak sam. Vendar je bilo treba nesti v jamo tudi nekaj kuhalnikov na špirit ter dva fotografska aparata s potrebnimi pritiklinami. Končno so vzeli s seboj v posebej zavarovani steklenki »železno rezervo«, skoraj liter jedkega tropinovca, ki naj bi kot nevarno in kratkotrajno poživilo pognal za kratek čas izčrpani človeški motor, če že ne bi šlo drugače. Ko je bilo vse pripravljeno, je imel vsak svoj nahrbtnik pošteno naložen, za povrhu pa je bilo treba še nesti čolne in zasilno lestvo. Križna jama je ostala zvesta svojemu imenu in postavila na »Kristalni gori« kapniški križ. Odhod Vroče dopoldansko solnce je pripekalo pred dobrim tednom na Cerknico in njeno znamenito jezero, ko se je izpred domačije Šerkovih, kjer je bilo zbirališče jamarjev, odpravila desetorica proti Križni jami. Na dolgem »lojterskem« vozu so bile varno naložene vse potrebščine, čolni, lestev, nahrbtniki in drugo. Komaj toliko prostora je še ostalo, da se je desetorica mogla za silo naložiti. Nekaj čez 9 je bilo, ko je voznik zapokal z bičem, konjiča sta potegnila ter v lahkem diru odpeljala proti Križni jami. Ekspedicija, ki je s svojo obilno ropotijo in člani v jamskih oblekah, ki tudi niso najlepše, vzbujala precejšnjo pozornost, je minula kmalu vas Martinjak. Kmetje so *prestajali z delom na polju, ko so se vozili mimo in marsikdo, ki mu je bil namen rešetastih čolnov že znan, je za-mrmral: »Strela, teh pa ne bo hitro nazaj!« Vozili so se naprej skozi Grahovo, Bloke in Bloško polico. Križna gora z znano romarsko cerkvico se je primikala vedno bližje in nekako sredi med Bloško polico in Ložem je obstal voz pred znamenjem na desni. Tu se namreč odcepi gozdna pot proti jami v Križni gori. Po poldrugo uro trajajoči vožnji so pošteno pretreseni jamarji s skoraj otrplimi nogami kaj radi poskakali s voza, voz s tovorom pa je zavil v gozd po grapasti cesti. Odskakoval in treskal je tako, da so tisti, ki so šli zadaj, morali večkrat pobirati kose prtljage, ki so ob premočnih sunkih odleteli z voza. Pičle pol ure se je boril voz z raztrgano potjo, ko se je ta tako zožila, da ni mogel več naprej. Obstal je pred severozahodnim pobočjem Križne gore, v katerem je tudi vhod v Križno jamo. Desetorica si je naložila nahrbtnike na pleča in odnesla čimveč drobne prtljage po ozki r * i i .• _._ •____i ..i___1 .. :___ je prenapolnjena z vlago, temperatura zraka okrog 10 stopinj: voda v njej pa ima celo eno stopinjo manj. Ker vseh čolnov, lestve in druge prtljage ni bilo mogoče nesti naenkrat v jamo, so pustili nekaj čolnov in prtljage zunaj, večino pa so si naložili in naskok se je pričel okrog 11 dopoldne. Prednja jama Od vhoda se spušča strm breg v jamo precej globoko, nato pa se jama širi v obsežno dvorano, široko nad 20 m in prav toliko visoko. Pot, po kateri so prodirali jamarji, se začne polagoma dvigati ter se vije med gruščem in skladi velikih skalnatih blokov. Kmalu se nagne pot zopet navzdol ter pripelje v drugo, razmeroma razsežno jamo. Ob stenah stoje že precej lepi in veliki kapniki, predhodniki še lepših. Slabotni soj, ki sveti skozi vhod še v drugo dvorano, polagoma ugaša in ko privede pot v tretjo dvorano, prodirajo gluho temo le še svetlo goreče acetilenke. Iz daljave doni šumenje vode in dvorana se polagoma oži v kakih 8 m visok in pravtoliko širok rov. Med potjo stoje na straži številni kapniki in fantastično izoblikovani kupi sige. Doslej razmeroma suha jama postaja vedno' bolj vlažna, tla postajajo vedno bolj sigasta, plitvi tolmunčki v sigi, napolnjeni s kristalno čisto vodo, se vrste vedno bolj pogosto. Potok, ki je šumel vedno močneje, se pokaže med stenami in teče v smeri proti izhodu jame. Vendar ne pride do belega dne: čez kake dva metra visoko steno pada kot lepo bobneč slap, nato pa ponikne med skalovjem. Kmalu se razširi potok, ob katerem gre smer v notranjost, v večje podolgovato jezero, ki ga je ob bregu še mogoče obiti. Ob tem jezeru so se ustvarili jamarji in odložili prtljago. Prvi del jame, dolg pičlega pol kilometra, je bil že premagan. Prenašanje čolnov in zasilne lestve sicer ni bilo lahko, vendar je še nekako šlo. Samo nekoga od tistih, ki so prenašali kakih 70 kg težko »sušico«, je drog ob hudem ovinku udaril po zobeh, toda ne prehudo. Prva polovica skupine je ob jezeru začela sestavljati oba zložljiva čolna, ostali pa so se vrnili iskat prtljago, ki je čakala še pred vhodom. — Seveda ima ta del jame precej stranskih in razsežnih rovov ter prepadov; znan je zlasti tako zvani »Medvedji rov«. V njem je v ilovici naplavljenih ogromne množine — skoraj lahko rečemo — na vagone kosti jamskega medveda, ki e že zdavnaj izumrl. Prvi raziskovalec, ki je že in strmi, a ne preveč dolgi stezi pred vhod v jamo. Že v bližini jame je pihal po pobočju mrzel veter, ki se je od trenutka do trenutka spreminjal v prosojno meglico. Jama je »dihala« in pozdravljala z ledeno-mrzlim pišem svoje prijatelje, ki so na svojih potnih licih še huje občutili razliko med sopa-rico v gozdu in hladom, ki je vel iz jame. Kmalu je zrastla pred njimi visoka skoraj navpična stena, v kateri je zevala pod mogočnim gotskim obokom črna luknja — vhod v jamo. Izpred stene vodi ztf-pet strm breg navzdol skozi odprtino, lako da pada pot od vhoda v jamo kakih 20 metrov strmo navzdol. Pred vhodom so razložili jamarji prtljago in se vrnili po čolne in »sušico« — lestvo. Končni pregled prtljage je ugotovil, da se je najbrž na divji vožnji po gozdu izgubila ena acetelinka, tako da je deseti jamar ostal brez luči. Prva žrtev ki jo je zahtevala — jama. Vsi so'si nato enako merno porazdelili prtljago ter prižgali acetilenke Vsak se je še toplo oblekel, saj se suče v jami, ki se razširja v velikansko in dolgo dvorano, v kateri leži 25—30 m visok podor, dolg najmanj 80—100 m. Podor, nazvan »Križna gora«, nima mnogo kapnikov, pač pa je močno zasigan s temnosivo, skoraj črno sigo. Hvala Bogu, da ima »Križna gora« kakih 10 m visoko sedlo, ki se na drugi strani strmo spušča proti vodnemu rovu, tako da ni treba predolgo vlačiti težkih čolnov in prtljage med velikimi in nerodno razmetanimi balvani. Od »Križne gore« se da precej časa nadaljevati pot peš ob vodnem rovu, zlasti če še prestopamo z brega na breg. Do konca vodnega rova je še 7 jezer, ob katerih postaja jama vedno lepša in- čudovitejša. Ob predzadnjem jezeru pada s stranske jame na desni čez meter visok skok majhen potoček v 1 jezero. Ta stranska »Matjaževa jama« je bila do-1 slej najlepši del »Križne jame«. Kmalu ob vhodu I vanjo podpira strop skupina 5 nad meter debelih in prelepo izrezljanih kapnikov, ki stoje tesno skupaj. Za njimi pa se kmalu začne pravi pragozd kapnikov najrazličnejših oblik, ki postaja marsikje tako gost, da ni več mogoče naprej. Na zadnjem jezeru stoji skoraj sredi vodnega rova mogočen stalagmit, ki se da obveslati s čolnom, saj vprav raste iz vode. Ob stenah se v višini vodne gladine tvorijo tanki in kot nož ostri polkrogi iz sige, o katerih bi sodil človek, da plavajo. Podobni so tankim ledenim ploščam, ki se začno tvoriti v mrazu ob mirno stoječih vodah. Takoj za tem je zadnje pristanišče, kjer se konča zadnje jezero v ozkem rovu, zadelanem z velikimi balvani, izpod katerih vre voda. Do tu meri jama približno 2 kilometra in pol. Kristalna gora ^ Jamarji so izstopili, pritrdili čolne ob bregu ter odnesli prtljago in »sušico« skozi špranje med balvani v večjo dvorano, ki jo zapira ogromen podor. Okrog 10 ponoči je bilo, ko so zagoreli kuhalniki ! na špirit ter si je desetorica začela kuhati kosilo ; in večerjo, ki se je kaj dobro prilegla izstradanim i želodcem. Treba je bilo okrepiti moči za zadnji | naskok na doslej še nepremagani podor, katerega še ni prestopila človeška noga. Po strmem meli-šču, ki leži med dvema navpičnima stenama, so zavlekli jamarji »sušico«, jo nabili z žeblji, ki naj bi služili mesto prečk. Kaj hitro so jo postavili ob 6 do 7 metrov visoki krušljivi steni. Okrog 11 ponoči je šel prvi po njej navzgor razgledovat, kaj se jim obeta za steno. Zmajal je malce z glavo in se vrnil. Nadaljnji breg ni bil nič kaj prijeten, strmina ni mnogo popustila. Drugi, ki je šel na lestev, je ugotovil, da bo prehod mogoč, tretji pa je brez besed začel sekati stopnje in si utirati pot naprej. Kamenje se je rušilo kot toča, velikanska senca, ki jo je metala njegova postava na poševni steni, pa se je pošastno pomikala naprej in rastla. Kmalu so začuli spodaj stoječi prve vzklike začudenja in navdušenja. Hitro se je povzpel po lestvi drugi in nesel vrv s seboj, tako da so mogli z vrvjo zavarovani vsi prestopiti v deviški svet, ki ga doslej še nihče ni videl. Pod visoko obokano dvorano, katere stropa z dna ob svitu acetilenk ni mogoče opaziti, leži kakih 40 metrov visok grič, na ka-' terem so občudovali jamarji neslutena kapniška j čuda. Dvorana meri kakih 30 metrov v širino, v j dolžino pa 40 do 50 metrov. Strop se pne z vrha še kakih 50 metrov visoko, tako da bo z dna jame do najvišjega oboka v stropu skoro gotovo 100 metrov. Grič — podor, ki se je sesul v davnini, je ves zasigan s črno sigo, v kateri pa so kot zrcala ravni kristali, največji večji kakor škatljica za žveplenke. Luč acetilenk se je na črnih tleh odbijala ob kristalih v prav bajnih svetlobnih učinkih, tako da je vsak le strmel v tla in mahal z acetilenko, ki je gnala po tleh iskreče se valove. Izredno presenečenje pa so povzročili velikansko snežno beli kapniki, ki so rastli vsepovsod iz črnih tal kot ogromna drevesa v fantastičnih oblikah. Ponekod se je zdelo, da so posekali gozd; sami pol metra visoki kapniki, nekateri visoki celo več kakor pol metra, na vrhu za zaključeni s kristalastim krožnikom, polnim vode. Najnižji kapniki so višji ko deset metrov, in tvorijo ponekod prelepe skupine. Pisec tega poročila je videl Postojnsko jamo, Škocijansko jamo z Notranjsko reko in še marsi-kako jamo, vendar mirno trdi; da kaj tako čarobnega še ni videl. — Jamarji so seveda fotografirali skupine spravili vso prtljago po suhem do naslednjega jezera. »Sušica«, ki jo je bilo treba v prednji jami s trudom vlačiti čez skale in grušč, je sedaj večinoma le plavala po vodi, privezana za čoln. Počasi se je pomikala desetorica naprej, vneto veslala in prenašala čolne iz jezera v iezero. Veslanje samo na sebi ni bilo prijetno, ker so bila vesla prav majhna, prav taka kakor loparji pri table-tenisu (ping-pongu). Na vsakem čolnu je visela spredaj acetilenka in osvetljevala neprestano spreminjajoči se rov. Temne sence veslajočih so se pošastno pre-gibale po stenah, vesla pa so racala svoj enakomerni takt in potiskala čolne naprej. Kdo more popisati vsak trenutek se menjajoče prizore, kdo si predstavljati, če jih ni videl. Na lahkih vodnih valčkih, ki se razbijajo ob obrežju, beži odbijajoča se svetloba od čolna. Dno, sedaj i nekaj skupin, dva sta pa odrinila naprej pogledat, plitvo, sedaj globoko, spreminja barvo in skozi čisto vodo vidiš več metrov globoko sleherni kamen in nagubano posigano dno. Ob stenah te pozdravljajo kapniki, ki vise zdaj s stropa, zdaj rastejo iz vode. Siga, vsa blesteča, se preliva kakor okameneli slapovi prosenih zrn v vodo, tam zopet prehaja v lesketajoče se pravljične oblike. Če pa za kratek čas izginejo kapniške tvorbe, tedaj vozi čoln med od vode izlizanimi stenami in čermi, ki niso nič manj veličastne in nerazumljive, kakor krasni kapniki. Včasih se stena odmakne in ob bregu leže kakor razvaline starodavnih gradov ogromni balvani v najbolj nemogočih legah. Obhaja te občutje, da so se v davnih časih z njimi igrali OTjaki, pa so nepričakovano zapustili svoje igrače. Dvorana, ki je bila tam, se je podrla in velikost podora priča, kako silne so bile množice, ki so zgr-mele s stropa. Pa zopet se spreminja slika! Kapniki razkazujejo, blesteč se v luči acetilenk, čudovite barvne odtenke, ki prehajajo iz snežne belin^ v rumeno, rdečkasto, rjavo in celo zelenkasto barvo. Jezero se umika jezeru, vsako odkriva nove lepote, desetorica pa pogumno prenaša čolne čez plitvine, grušč in sigaste kaskade, ki s ponvami, polnimi vode ustvarjajo prelepe poglede. Kalvarija in Križna jama Ob koncu 14, jezera se razširi rov v razsežno dvorano, ki je zalita z nad 20 m širokim jezerom, Nadaljno pot zapira velikanski podor. Prvotni strop j ni mogel zdržati tako ogromnih obokov in se je de- ali bo mogoče kje priti do kake vode. Spustila sta se na nasprotnem pobočju navzdol in našla zopet vodni rov, ki je najbrž že pičle 3 kilometre od vhoda. Ker bi bilo pretežko in prezamudno, spravljati toliko čolnov po lestvi in čez grič je ostal nadaljni rov rezerviran za novo ekspedicijo. Le težko se je desetorica poslovila od griča, ki ga je krstila za »Kristalno goro« in se okrog štirih zjutraj odpravila nazaj. Znova so se začeli napori, ure so tekle le počasi, vendar so ob 3 popoldne jamarji izmučeni zopet zagledali beli dan, vsi izmučeni, premočeni in neprespani po 29urnem bivanju v jami. Ker voza še ni bilo, so se polegli po travi in zasanjali v prelestni svet, ki ga premore le slovenska zemlja. H. J, , , ,__„ , . , , , ,. . . . "-'.. ., 'j , 1 loma sesul. Razvaline so napravile visok grič, strop leta 1878 zbiral te kosti v jami, ,e v štirih dneh pa je sedaj š(, višji podor sFam je zas5fiani na njem izkopal s šestimi delavci nad 2000 kosti, iz katerih je sestavil dve popolni okostji. Ker je bila prednja jama že toliko časa znana in dostopna, je razumljivo, da je marsikak kapnik porušen, siga marsikje razbita in jama okajena in zamazana. Prav radi tega pa tudi ne napravlja kljub veliki razsežnosti na opazovalca tako mogočnega vtisa, kakor svet, ki se odpira ob nadaljnjih jezerih. 22 jezer pod zemljo Ko so jamarji privlekli vso prtljago do prvega jezera, ter so bili čolni pripravljeni in pregledani, je odveslala prva skupina naprej po drugem jezeru. Upoštevati moramo seveda, da naziv jezero ni popolnoma primeren, saj so ta jezera le z vodo zaliti rovi s strmimi ali celo previsnimi stenami. Širina rovov se spreminja, včasih se rov zoži tako, da je jezero široko le kake 4 metre, včasih pa se razširi tako, da presega širina tudi 20 metrov. Vseh jezer je v jami 22, pri čemer so šteta tudi krajša jezerca, verjetno pa je, da je bilo še nekaj kratkih luž pri štetju prezrtih. Omeniti pa moramo, da je bil med čolni en sam toliko večji, da je mogel varno nositi dva udeleženca s prtljago vred. Zato je v prvi skupini odveslalo na petih čolnih 6 udeležencev, štirje pa so Cakaii na povratek praznih čolnov. Vedno se je moral kdo iz prednje skupine žrtvovati in pripeljati prazne čolne nazaj, tako da je tudi druga skupina prišla naprej. Med tem so pa člani prve rastejo lepi kapniki, voda pa si je poiskala nov prehod, poln sigastih kaskad, iz katerih raste pravi gozd kapnikov. Prve skupine jamarjev, ki so najbrž z velikimi napori prenašali čolne čez nerodni in visoki podor, so ga krstile za »Kalvarijo«. Med jezeri, ki jih je desetorica pustila za seboj, je treba omeniti 9. jezero, v katerem so namerili največjo globino devet metrov. Deseto jezero pa je v tej skupini najdaljše in meri okrog 200 m. Od vhoda v jamo do »Kalva-rije« meri jama skoraj poldrug kilometer, tako da je polovica pota že opravljenega. Onstran »Kalvarije« se zopet pričenja jezero, ki se lomi v številnih vijugah, je v vsej jami najdaljše, meri namreč okrog 600 m. Kmalu za »Kalvarijo« pa se začne sicer zelo visoki strop nižati. Rov postaja pač vedno širši, a strop končno obstane lfakega pol metra nad vodno gladino. Veslač mora na tem mestu močno skloniti glavo, da ne zadene v strop. To nizko in najbolj nevarno mesto se vleče kakih 40 m, potem pa se strop zopet dvigne. Po znakih ob stenah se da ugotoviti, da ob hudih nalivih voda v jami toliko naraste, da nizki prehod popolnoma zapre. Če bi bili jamarji ob takem času v jami in bi že preveslali nizki prehod, bi bili najbrž za nekaj dn ujeti. Ko je desetorica prt veslala dolgo jezero, je marsikdo čutil od dolgegi racanja po vodi mišice na rokah, vendar jo je čakalo še težje delo. Jama 7 metrov visoko kapniško drevo na »Kristalni gori. ČITATELJEM ZA NEDELJO Axel Muntlie: PETRUCC10 Takrat sem imel v ulici Bousellc mnogo pacientov. Bilo jc deset ali dvanajst družin, ki so prebivale tam zadaj na dvorišču , a mislim, Ha nobeni ni šlo tako slabo kakor družini Salvatore. Pri njih jo bilo tako temno, da jc morala vos dan goreti svetilka nu olje. Ognjišča ni bilo, nadomeščala ga ,io posoda z ogljem, ki je stala sredi sob«. Vlažno jc bi.lo kakor v kleti in kadar je deževalo, je tekla voda v sobo ,ki jo ležala nekaj čevljev pod tlemi. In vendar si lahko spoznal, kako gen-Ijivo so so trudili, da bi premagali mrko okolje prebivališča. Okrog in okrog po stenah so bili nalepljeni stari ilustrirani lisi i, postelja je bila snažna in v kolu za zatrto rom jc v najlepšem redu visela pičla garderoba • družine. Za mali deklici je Salvatore s svojo spretno roko napravil iz velikega zaboja posteljo, na kateri sc .ie podnevi lahko sedelo kakor na zofi. Deska v kotu, na kateri jc stala Mati božja, je bila okrašena s cvetlicami iz papirja. Tam so bili tudi mali .zakladi družine: pozlačena broša, ki jo je Salvatore poklonil ženi, ko si jc pridobil njeno srce, koralna vrvica, ki .io .ic njen brat nekoč prinesel s koralnega lova in dve paradni skodelici, iz katerih so pili kavo ob posebnih praznikih. Tam je stal tudi tisti čudoviti pes iz porcelana, ki ga jc Concotla dobila od neke fine dame, in ki so ga samo ob nedeljah vzeli doi in ga. občudovali. Nikdar nisem mogel razumeti, kako je to delala mati. a obledele oblekice deklic so vedno bile cele in čedne in njiju obrazka vedno čista umita. Concotla. starejšo, je hodila že pol leta v sirotišnično šolo, in mati je bila posebno ponosna, če ji je vpričo mene lahko dala brati iz berila. Ona sama ni znala brati. Odkar pa je Petruccio skoraj vedno ležal, jc morala Concetta nehati hoditi v šolo Morala jn ostati doma pri bolnem bratcu, ker jc mama delala v neki gostilni. Tega dela ni smela pustiti, zakaj dobila ni samo deset soujev na dan za pomivanje posode, ampak je lahko tudi večkrat pod predpasnikom prinesla ostankov, ki jih nihče ni potreboval, iz katerih pa .ie lahko skuhala juho za svojega bolnega dečka. Oče jc ves dan delal v La Viletti. Zjutraj ob šestih jc že moral biti v kamnolomu. Da bi opoldan prišel domov, jc bilo predaleč. Zvečer, ko sc je vrnil z dela, som bil večkrat pri njih. Kadar jc stegnil mali Petruccio ročice proti njemu, me ,ie vedno ponosno pogledal. Pazljivo ic vzel svojega malega sina v svoje roženo roke, si ga posadil ua široka pleča in nežno naslonil svoje zagorelo> lic«, na njegov voščeni bledi obraz. Petruccio jc molče, in ne da bi sc gonil, sedel na očetovi rami. Kakšenkrat je z mršavimi prstki segel v njegovo bujno brado in potem jc oče ves »ročen vzkliknil: »Glejlo, gospod doktor, nocoj mu je bolje!« Vsako soboto .ie dobival svojo nrezdo in vsakikrat je prihajal od veselja žareč domov z majhno igračo za svojega sina. Potem sta. oba, oče in mati pokleknilo ob posteljici, da hi videla, kaj bo Petruccio rekel. Oh, Potruccio pa žal sploh nič ni rekel. Vzel je igrač« v roke, to pa .ie bilo tudi vse. Njegov obraz je bil star in uvel, njegove resne trudne oči, niso bilo oči otroka. Nikdar ga nisem slišal jokati ali tožiti, videl sem ga pa samo enkrat smehljati se. To je bilo takrat, ko je dobil velikega lesenega konja s pravo dlako, konja, ki je iztegnil jezik, čc si mu premikal glavo gor in dol. Petruccio jc bil star štiri leta, a nj znal govoriti. Uro za uro je tam ležal, nemo, ne da bi se genil, a ni spal: oči so mu bile široko odprte. Bilo je, kakor da bi gledal daleč ven čez stene tesne. čumnate. »Vedno jc zamišljen,« je pripomnil Salvatore. Petruccio je baje vse razumel, kar se jo okoli njega govorilo. Nič važnega sc v mali družini ni zgodilo, ne da bi prej vprašali za Petruccijevo mnenje, in čc jc kdo v potezah brezdušnega malega bral, da mu ni prav, so stvar takoj zavrgli. Pozneje se je izkazalo, da je Petruccio skoraj vedno imel prav. * Ta lepa novela .ie vzeta iz knjige »Stara knjiga o ljudeh in živalih«. Dobi sc v Jugoslovanski knjigarni. V isti založbi bo v bližnji prihodnosti izšel prevod Munthejeve knjige: »San Michele«. Ob nedeljah jc bil Salvatore doma. Večkrat jc prišlo nekaj drugih delavcev v prazničnih oblekah na obisk. Sedeli so iti se pol-tllio pogovarjali o mezdah ali o domovini. Pogosto jc Salvatore dal za liter vina in igrali so partijo »alla scopa«. Kakšenkrat so videli, da hoče Petruccio gledati kako igrajo, potem so njegovo posteljico porinili b klopi, na kateri so sedeli. Drugi krat je hotel biti sam, potem se je Salvatore s svojimi prijatelji podal ven na hodnik Zapazil sem,da je deček, če je bila Sftlr vatorjeva žena doma, hotel, naj oče ostane v sobi in naj ni- gre von z drugimi. Kakor vedno, jc imel Petruccio tudi leda.i prav. Žal, da ni bil Salvatore vedno neizprosen, čc je tudi kdo od prijateljev hotel dati za liter vina. Kadar so bili na hodniku, se je kaj rado zgodilo, da so šli kar v gostilno. Tam pa Salvatorju ni bilo tako lahko otresti se družbe. Njegova žena mu je to odpustila; že marsikdaj je to storila. Salvatore je vedel, tla jc Petruccio neizprosen. Čim bolj je bil vinjen, tem bolj uničljiv .je bil zanj Petru cc-ijev očjtajoči pogled. Ce sc .ic potvoril, ni nič pomagalo. Otrok ga .ie takoj poznal; vedel je celo, koliko je oče pil. To mi .ie Salvatore neko nedeljo zvečer zaupal, ko sem ga vsega skesanega videl sedeti na hodniku. Njegov jezik je bil to pot zelo negotov. Ni bilo treba šele Petrucci je ve ostroumnosti, da se je videlo, da je več pil kakor po navadi. Vprašal sem ga, ali ne po.ide noter, a hotel je ostati zunaj zaradi svežega zrak; vendar pa mu ,ie bilo veliko na tem. do bi vedel, ali Petruccio še bedi. Obljubil sem mu, da mu to sporočim. Tudi meni sc je zdelo bolje, da ostane zunaj že iz ozira do žene. Sicer .to ni bilo prvikrat, dn mi je m oz zaupal svoje težave. Kdor gleda življenje revfiih iz najbližje bližine, nc more biti strog do delavca, ki dela vsak dan po dvanajst ur in se ga konec tedna malo navleče. Sicer je 10 žlostno. a vendar moramo milo soditi in nc smemo pozabili, da ,ie lo pri nas skoraj edino razvedrilo, ki si ga ubogi morejo privoščiti. Tako sem svetoval svojemu prijatelju, naj ostane zunaj, dokler se nc vrnem in šel som noter. Nolri .ic sedela žena z otrokom bolesti v naročju. Iz zaboja se .ic slišalo enakomerno dihanje malih sester. Petruccio me jc baje zelo dobro poznal in celo rod imel, čeprav ni tega nikdar z nobenim znamenjem dal spoznati. Kolikor sem mogel dognati, se na njegovem obrazu nikdar ni zrcalilo to. kar .ie občutil. Materino oko, ki je vse tako jasno videlo, ni videlo, da^ v praznem pogledu njenega otroka ni duše; materino uho, tako občutljivo za vsak dih-. Ija.i, ni slišalo, da se zmedeni glasovi, ki so od časa do časa prišli, čez njegove ustiii.ee, nikdar niso mogli oblikovati v besede. Petruccio je bil bolan od rojstva, njegovo telo. je bilo skrivi,jeno in za velim, nagubanim čelom ni bilo misli. Žal, nisem zanj nič mogel storiti. Vse. kar sem mogel upati, je bilo, da bi ta nesrečni mali kmalu umrl. In kazalo jc. tla je njegovo odrešenje blizu. Du mu je nekaj časa šlo slabše, sva z njegovo materjo razumela. Nocoj ,:e bil tako slab, da ni mogel glave pokonci držati in od včeraj se je branil .jesti. Ko sem vstopil, mu .ie mati z vso než: 11 ostjo, ki .io pozna mati, prigovarjala, naj vendar pi.'e malo mleka, a ni hotel. Zastonj je.nesla žlico k svojim ustom in rekla, kako čudovito dobro je. Zaman se je sklicevala name, naj je meni na ljubo. Petruccio ni hotel. Njegovo čelo je bilo nabrano, v njegovih očeh je bil bolesten strah, čez stisnjene ustnice ni prišla nobena tožba. Nenadno jc mati zavpila. Pet ruecijcv obraz sc jc krčevito skremžil, malo telo jc silno vztrepela valo. Napad jc bil hitro pri kraju, in med tem ko je mati polagala otroka v posteljico, sem .jo skušal pomiriti tako dobro, kakor ,je šlo. Ko sem pogledal kvišku, .ie padel moj pogled na Salvatorea, ki .je slonel na vratih. Opogumil se jc in sc prizibal do vrat. Ne da bi ga bili opazili, jc bil priča mučnega prizora. Bil ,ie smrtno bled. Velike solze so mu tekle po licih, ki so šc pravkar žarele od pijače. »Kazen božja,« je mrmral in padel na pragu na kolena, kakor bi se ne upal približati se nebogljenemu pohabljencu, ki se mu jc zdel kakor maščevalec, poslan od Boga. Nič sluteči sin je očetu zopet pokazal pravo pot. Salvatore ni nikdar več šel v gostilno. Petrucciju jc bilo vedno slabše in mati ni več šla od njegove postelje. Komaj mesec dni potem, ko je izgubila delo v boznici, se jc njenemu možu zgodila nesreča. Padel jc z zidarskega ogrodja in si zlomil stegno. Spravili so ga v Hopital Lariboisiore, in družba, pri kateri je delal, je plačevala njegovi ženi petdeset contimov na dan, ne da bi bila dolžna. Čas je potekal iu sila se je začela oglašati v Petruccijevem domu. Pes iz porcelana jc stal osamljen na deski j>od Materjo božjo. Kmalu so šle tudi praznične obleke in zlata broša v — zastavnico. Petruccio je moral imeti mleko jnvmcsiio juho in dobil jo jc. Sestri sta dobili tudi dovolj, da nista stradali, a ocl česa je živela mati, nc vem. Velikokrat seni poizkusil spraviti Pe-truceija v otroško bolnišnico, kjer bi imel veliko bolje, a vso moje prigovarjanje ni nič zaleglo. Ubogi Italijani sc nikdar ne ločijo od otrok. Mali srednji sloj in mestni rokodelec sta dojela vrednost bolnišnice, čisto revna mati pa, ki ne zna nc brati ne pisati, se uc gane od svojega bolnega otroka. Tako je prišel petnajsti — dan četrtletne najemnine, ko vleče delavec svojo posteljo v zastavnico, ko potegne žena s prsta prstan, ki pomenjn v njenem slo.iu veliko več kakor v našem; dan groze, ko siromašni najemniki stoje s povešeno glavo pred gospodarjem in ko stotine družin ne vedo, kje bodo prihodnjo noč spale. Tisti večer me je vodila pot slučajno mimo Salvatorjevih, Na vratih je stala manjša deklica in jokala. Vprašal som .io, zakaj joka, a lega ni vedela. Končno sem — spravil iz nje — ria joka, »ker mati tako joka«. Na dvorišču sem srečal svojega prijatelja, Archangcla Fusca, cestnega pometača, ki .je stanoval poleg Salvatoreovih. Dajal si je ravno opravka, da bi vlekel svojo posteljo na dvorišče. Nisem čakal njegovega pojasnila, že sem razumel, da so ga vrgli ven. Vprašal sem ga, kam gre zdaj. Upa, da bo nocoj spal v azilu v Rue Tocjueville, pozneje se ho že knj našlo, Nolri je sedela Salvato-reova žena na Pel rucc.ijevi postelji in jokala. Na mizi je ležal sveženj obleke družine.** Salvatoreovi niso mogli plačati najemnine iu odpovedali so jim. Popoldan je bil tu gospodar in povedal, do je soba orl jutri zjutraj naprej drugim oddana. Vprašal sem mater, kam misli iti, a ni vedela. Pogosto sem slišal govoriti o gospodarju, ki se ga je vse balo. Pred letom sem videl enako žalostno sliko, ko je vrgel več nesrečnih družin na cesto in zaplenil njih malo imetje. Osebno ga nisem nikdar videl, mislil sem si pa, (la bi obogatel na svojih izkušnjah o ljudeh, čc bi ga poznal. Archan-ge|o Fusco se mi je ponudil, da me bo peljal tja. Spot.jo mi ,jc povedal, tla .ie ta človek zelo bogat. Razen vseli teli stanovanj na dvorišču jc njegova tudi ona velika stavba v soseščini. Temu se nisem čudil, zakaj že dolgo sem vedel, da se ua skritem peča s poslom, ki .ic od vseli poslov najbolj dobičkonosen: s poso.ievau.iem denarja revnim ljudem. Archangelo Fusco mi je povedal, tla mu je poleg najemnine, dolžan tudi deset frankov. Spremil me je do vrat. Slabo oblečen starec z hakreii o rdečim, neprijetnim obrazom je previdno odprl vrata in me spustil, ko si me je natančno ogledal, v sobo. Povedal som tnu, po kaj prihajam in ga prosil, na Salvatoreovim dovoli, da bi plačali najemnino šele čez nekaj dni. Povedal sem mu, cla oče leži v bolnišnici, otrok na, smrtni postelji, in cla bi to, če bi bilo do teb ubogih ljudi trd, bilo nečloveško kruto. Vprašal me je, kdo da sem in rekel sem mu, cla sem prijatelj družine. Režeče me je pogledal in dejal, da to lahko najbolje dokažem s tem, cla takoj zanje plačam najemnino. Čutil sem, kako mi jc šla kri v glavo, mislim, da iz jeze. zakaj nikdar ti ni treba zardeti, čc nisi bogat. Uboge Italijane je psoval z najslabšimi psovkami, češ, da so tatinska druhal. nevredni, da se z njimi ravna po človeško. Salvatore cla zapije vse, kar zasluži, cestni pometač pa cla mu .ie ukradel deset frankov. Vsi^ kar jih je, so svojo bedo več kakor zaslužili. ** Hišni posestnik sine vse zapleniti razen postelje in vsakdanje obleke. Jontes Gelč: Kosilo Kadarkoli jc potrkal na tuja vrata in so mu dali krožnik morda že prestane jedi, nastrgane s krožnikov cele družine in ko ,ic sedel na stopnišču pred pragom s krožuikom v rokah, ki morda sploh ni bil umit, sc jc spomnil onega kosila... Zakaj tudi če sc ne bi hotel, se je moral spomniti, tako jc zahtevala vest. Ze osem let jo kljuvala neutc-šena vest: Kazen za krivico. Satro, od trpljenja že skrčeno mater je imel, ko sc je zgodilo tisto, česar ni mogel več pozabiti nc podnevi nc ponoči. Na.i sc je hotel šc tolikokrat otresti bremena, ki mu je ležalo na duši, zaman jc bilo. Kes ga je kljuval na vseh potih. Prijel se ga je za •suknjič in se vlekel v prahu in blatu za njim. Otepal sc ga .ie kot pošasti, trgal ga s sebe. toda kot pošastna žoga jc vsakikrat odskočil nazaj k njemu iu se ga oprijel s krčevitostjo utopljenca. Strašna kazen za 6torjcni greh! Poldan jo bilo. Sajast ocl dola — delal jc ua železnici Rot kurjač — je pr!šel_ domov. Začudil se je, kako. da kosila še ni na mizi, kot ga je #lnUll r,rtnr„\rl ifinfifll VSilko onolfllin Palmi dobil pripravljenega vsako opoldne. _____ je pol minute, eno minuto, ter količno vstal in se sklonil skozi okno: »No, no, mati, ali bo že kaj?« Mati, ki je pritekla vsa majčkeno in sključena, žc pol slepa, se je olroško čudila: >Da si že ti doma, saj šc ni menda toliko Ura?« , . »Kako, da nc?« jo začudeno odsekal sin in duSil srd v sebi. „ »Ne veni, uli sem žc solila!« je rekla in z žlico zajela paslo, ki ,jo je odstavila iu cmokanje z brezzobimi ustni i pokušala jed. Gledal jc napeto k štedilniku, rad bi ji nekaj surovega rekel, zakaj, kakor da gn nekdo nevidni ščuva, ga je danes dražilo na materi vse. Ko pa .je zaslišal materino cmokanje, je škripal z zobmi, da se ne bi zadri na njo. Gledal .je napoto: Obliznilo je žlico, za-cmokala še enkrat: »Seveda, da sem žc solila!« .ic položila umazano člico na krožnik, ki ga je pripravila za sina, in naložila nanj jedi. »Ne bom jedel lega!« jc odrinil sin krožnik. Zakaj ne. saj jc dobro, drugič pa pravi«, da imaš pašto najrajši.". »Da, toda nc take! To žlico "Sste lizali že vi!« Potegnil ,ie jezno žlico iz jedi in jo zalučal, da je na drugem koncu mize z žven-kom padla na tla. »Ah. pozabila sem!« jc zamrmrala mali in strmela v žlico na tleli. Ustnice so se .iL nabrale v gube, zajokala je na glas, sklonila se in pobrala žlico. Vzela je drug krožnik, ga prinesla sinu in prejšnji krožnik odnesla proč. Nalo je prinesla šc svežo žlico, io položila h krožniku in se umaknila iz hiše. Počasi je zajemal s svežo žlico in prisluškoval: nekdo je na malen vrtiču tik pod oknom nevzdržno ihtel. Jed mu je zastajala v grlu, ni je mogel pojesti. Vstal jc in šel potuhnjeno na vrt, da bi rekel besedo za odpuščanje. Toda, ko je hotel odpreti usta, jo rekel hladno: zdaj grem nazaj, zvečer pa bom delal le do de-.vfttlb. — In šel jc, nc da bi se še ozrl na mater, ki jc stara,, sključena, gledala preplašena in molče na svojega osmega in najmlajšega sina. In ko sc je oddaljil na ccsto, je znova sklenila oveli obraz v dlani. Zvečer jo je bolela glava in vso noč ni zatisnilo oči, kakor do .ie postelja iz kamna, se je počutila na njej. V veliki bolesti je stiskala ustni, cla ne bi zastokala. — Ko cla. .jc bila vsa pretepena, je zjutraj v.stala: le težko jc bila pokoncu, kot megla je vlačila noge za seboj in tiho stokala. Proti poldnevu jo .ic obšel mrzel pot in legla je na klop, da bi sc odpočila iu obležala majčkena kot otrok; od starosti obledele oči so ji nepremično strmele v strop. S solzo v očesnem kotu .je končno zaspala in se ni zbudila več. Ni bilo prav dolgo, ko se je začelo s sinom zlo in ga ni zapustilo več. Začelo se je s tem, cla je z drugimi tisoči in stotisoči tudi on izgubil delo; zakaj na tračnicah, koder je zamišljen hodil dan za dnem domov, ga jc yeko minuto zadela nesreča. Puhajoča lokomotiva ga jc zajelo, odrezalo mu do gležnjev obe nogi in ga takega vrgla v mejo. Ljudje so ga pomilovali, ko se je plazil I>o kolenih z ovitimi noKnmi v cunjah in trkal na njihova vrata; le on sam jc slutil, zakaj .je prišlo nanj to poslednje; čutil je, komu je bila namenjena poslednjo neposu-šena solza v očesu mrtve matere. In kadarkoli drži, sedeč na stopnišču pred pragom, krožnik na kolenih, sc r velikimi od »pokornosti ugaslimi očmi spominja ua ono strašno kosilo... -•>»• «• Vprašal sem «a, ali potrebuje ta (lenat prav zdaj. Iz njegovega odgovora pa seni spoznal, da so vse prošnje, zastonj. On jc bogat, je dejal, ima petdeset tisoč frankov v gotovini, pu je saiu z nič začel. To jc žalostna psjlioiogična resnica: revež, ki obogati, jc navadno trd do ubogih; moralo bi biti narobe, a je vendar tako. Ko sem šel k njemu, sem upal, du sc bom z njim pogodil z diplomatsko modrostjo, Žal, nisem bil za to, zakaj naenkrat sem se razjezil in šel kakor po navadi predaleč. Sprva mi je odgovarjal zanlčljivo in z žalitvami, ko pa. je videl, da sem ogorčen, jc umolknil. Nazadnje sem govoril sam. Ni treba, da povem, kaj sem mu rekel — so primeri, ko smo upravičeni pokazati svojo jezo z dejanjem: da se ta izraža z besedami, pa nima smisla Vsekakor sem mu rekel, tla jc tu denar, ki ga je izsilil iz revnih, grešen denar, in da jc on leni revnim več dolžan kakor oni nje mu. Pokazal sem na razpelo, ki je viselo na steni in rekel, če je božjo pravičnost nu zemlji, kazen ne bo izostala. Potem ga ne bodo molitve odkupile od plačila, ki ga čaka, zakaj njegovo življenje jo omadeževano z največjim vseh grehov: s krutostjo do ubogih »Pazi, staro pijavka,« sem naposled zakričal s pretečim glasom. »Svoj denar dolguje« ubogim, hudiču po sam sebe in ura je blizu, ko boš mqrol tu dolg plačati!« Prekinil seni sc, zakaj mož se jc sesedel v svojem stolu. Smrtno bled in z grozo jc strmel vame in čutil sem, da se je groza polastila tudi mene. Kletev, ki sem jo pravkar izrekel, mi je čudno donela v ušesu, kakor du lo ni moj lastni glas, kakor da nisva sama j v sobi. Bil sem lako razburjen, do ne vem več, kako sem prišel ven. Pozno scni^ prišel domov in vso noč nisem zatisnil očesa. Groza me jc navdajala. Bilo mi je, kakor du sem človeka obsodil na smrt. Ko sem zjutraj šel tja. sem vedel, kaj se jc zgodilo, ne da mi je kdo povedal. Vsa ulica se je zbrala pred vrati in sc živahno pogovarjala. -Ali že veste, gospod cloklor,« so mi klicali, ko so me zagledali. »Vem,« in hitro sem šel noter k Sulvatoreovim. Sklonil seni sc čez Petrucci,ja in sc delal, kakor da preiskujem njegova prsa, dočim seni pazljivo poslušal vsako besedo, kar mi jc žena pripovedovala. Gospod je sinoči prišel k njim, jc dejala. Manjša deklica se je takoj, ko je prišel v sobo, zmuznila ven, cla bi se skrila, Concetta pa se je postavila za materinim stolom. Ko je vprašal, zakaj se ga tako boji, je rekla, da zato, ker je tako hud no mamo. Precej časa je sedel tam na klopi, brez besede, a ni bil videti hud, jc dejala žena. Naposled je rekel, (la jih ni treba skrbeti zaradi najemnine, tla lahko plačajo prihodnjič. Ko .ie odhajal, ,ie položil na mizo pet frankov, da bi kupili kaj zu Pefruecija. Zunaj pred vrati je srečal Archangcla Fusca, ki je ravno imel opravka s leni, da bi si naložil posteljo no voziček. Tudi temu jc rekel, da lahko ostane. Potem ga je izprašal o meni in od; šel. Policija je dognala, cla je proti svo.ii I navadi do polnoči sedel v gostilni. Pori i r ga je imel za malo vinjenega, ko je prišel domov. Ker je živel čisto sum iu si je iz strahu pred tatovi uli iz skoposti, sam pospravljal, nihče ne ve, kaj se jc zgodilo, a vSo noč so videli luč goreti. Ko ni zjutraj, kakor po navadi prišel dol, in ko so našli njegovo vrata od znotraj zaklenjena, se jim je zbudil sum in šli so po policijo. Telo je bilo še toplo, ko so vrv odrezali, a policija je rekla, du je žc več ur mrtev. Vzroka, zakaj sc .ie obesil, niso mogli najti. Edino, kar se je vedelo, je bilo lo, da ga je sinoči obiskal tuj gospod, ki je, bil pri njem skoraj celo uro. Sosedje so slišali, kako sla sc prerekala. Nihče v hiši ni do tedaj videl tujega gospoda, in nihče ni vedel, kdo je. Ko je Petruccio umrl, so so Salvatoreovi preselili. Od časa do časa zahajam še tja in kljub vsej zavisti med pariškimi zdravniki do zdaj še nihče ni poizkusil, dn bi mi vzel to prakso. Uniforma (R. P. Magjer.) Dan na dan ie pisaril, oče pa je hodil na pošto in pošiljal sinu denar. Prišle so prve počitnice. Prvo, kar je bilo, vpraša oče sina po uniformi. — Veš, oče, nc izplača se je za en dan nositi domov. Umazal bi jo, pa to stane denar. l'a saj bom itak sedaj v šoli samo še kratek čas, potem pa bom prišel domov oblečen kot gozdar. Oče pobesi glavo; toda ko govori sin pametno, misli, da je res. — Čakal sem leto dni, pa bom tudi še ta čas. Prešel je tudi ia čas, pa je sin prišel iz Uri- ževske šole. Oče je okamenel. — Kje imaš uniformo?! Sin jc prišel v precep. Izhoda ni. Sedaj bo, kar bo, — Veste oče . . ., kupil sem uniformo. In nosil jo . .. do poletja. Tedaj ie nastopila vročina, uniforma jc bila prevroča, jaz pa brez denar|a. Kakor so delali drugi, tako 6em storil tudi jaz. — Pa kaj sle počeli? — Počeli — odnesli so -uniformo v zastav Ijalnico. — In ti tudi? — Ker so vsi, sem moral tudi jaz. Imel sem pripravljen listek pa ... — Ka pa?! — Pa sem ga založil, denarja nisem imel in,,, — In?! — Je uniforma propadla. Po vsem tem je naš Matevž pričakoval viharia. Oblake je sam pripravil, sedaj naj samo še zagrmi in se vlije plona. Da bi laže prenesel, je stisnil zobe in pe.st, skesano nagnil glavo in ni trenil z očmi. Oče samo pogleda sina, pa da bi mu bilo laže, se spusti na prvi hlod. —- Pa veš ti sinko, kako sem ti kupil uniformo? — Nc vem, oče. , Pa veš ti sinko, da si mi vedno pisaril: oče, pošlji denar! Pa veš ti sinko, da sem tedaj odvezal kravo, pa odšel na semenj. Prodal sem kravo in ti poslhl denar. Tedaj je globoko vzdihnil in čakajoč na sinovo opravičenie, začel iznova: — Pa veš ti, sinko ,. . Matevžu se jc oče zasmilil in ga je že hotel prositi odpuščanja. Oče ie to zapazil, mahnil i roko in končal: — In sedaj nimam niti V*Y« niti oprave... Frlaučku Gustl ma beseda Clouk večkat na ve, kam b se djau, ke se vreme zmeri tku kisa. Dons prpeka sonce, de ud uru-čine kar zjama, jutr pa dež in liladnu, kokr majčken pred usm svetnikam. Tu se poseben puzna u nas fr-zoceng, ke sa letaš še tku mal ibercigarju notr dubl, de ni ure-den guvort. Pa tepihu se tud Ide več na upaja notr nost. Kasne puferderbane gramafone še Ide not prnesejo, al pa šuštari mašine za šivat, ke jh je Bata tku razbremenu, de jm sploh ni treba več šivat in garat ket črna žvina. Te dni enkat, ke sm šou glih dol mem »Peglezna« pu Pulanali, se je tud kar na-enkat ulil. Ke nism mou marele iz saba, m ni druzga kazal, kokr de- sm teku, kulker so me nuge nesle, dol du Štrajzelna in stopu u veža, de sm pugledu u priftošl, če je še tulk pleliaste gutuvine not, de bo za en fer-kelc. Puperja že douh nimam druzga not, kokr ene par upuminu, tu sm vedu. Rad b pa le šou enkat h Štrajzelne, de b zvedu kej nouga, ke tam sa zmeri kasne pulitične in gespudarske kunference, ke se jh večkat udeleži clu sani Muzulini in tud druge bri-htne glave. K sreč se je tišu u priftošlne u enmu kote še en tolar za deset dinarju. Glih dost bo, sm s mislu in stopu not u štarija. Šta-rija je bla scer čist prazna, sam u enmu kot pr miz je sedou prou zamišlen en gespud pr enmu špricari. Dišal je pa hedu pu kren-birštlneh in pa pu golaže, kokr diSi punavad pu kašneh važueh kumfereneah. »A je duvolen, de prsedem?« sni prašu tistga gespuda in sm se usedu, če prou se gespud še znienu ni za moj uprašajne. Tku nekam čmern se je držu, kokr de b mu na blu prou, de sm se h neinu usedm Kar dol na miza je gledu, pa z enem conŠtoharjem s je pu zubeh bckou. »Gespud, če vam ni prou, de sm se tlela h vam usedu, grem pa h drug miz, sej je pousod dost prustora, koker videm,« sm reku in se tou h drug miz preselt. »O, prosm. Kar tuki ustanite. Mene prou nč na šenerate. Jest zdela sam premišlujem, kuku bo zdej, ke sa začel tud pr nas ubčin-skeli uradnkeli obcuge upelat. Du zdej sm s saj sm pa ke kašn krenbirštl laliko pr- vosu. Zdej bo pa usega konc,« je reku in tku glubok zdihnu, de je conštohar dol pužeru. »Kua m na puveste! Kdu vam je pa spet krenbirštlnu fouš? Ubčinsk svetniki mende ja ne, ke jh tud sami rad uživaja?« »Ah ne. Tak veter zmeri z juga prpiha.« »Tu je pa čudn. Iblana je ja autunomna, kokr prauja. Zatu b ji pu mojem misleh na blu treba pu vetre plajša ubračat.« »Plajša ji scer ni treba pu vetre ubračat. Plesat morma pa le tku, kokr nam na juge žvižgaja. Sam materijalizem zdej svet regira. Kjer se more sojmu bliznmu kej udšipnt, pa se mu udšipne. Jest na vem, kam bo svet pršou, če u šlu tku naprej. Na-mest, de b se drugem uradnikem tulk plače puvišale, de b s tud lohka učaseh kasn kren-birštel lohka prvušil, sa se pa raj se nam pužrl. Sej prauin: tega je sam materijali-zem uržah, pa tiste salamenjnske prjatelske večerje, ke jh pu svet prrejaja. Ce b bla tista gespoda sam iz krenbirštlnem cufridna, kokr sma mi, pa b jh mel usi zadost.« »Mate čist prou,« sm mu prtrdu. »Ampak men na more žiu krst materiajalizma naprej metat. Men je prou use glih, če mam kej, al pa ne. Ce mam kej, je dobr, če nimam nc, pa holt putrpim. Zavle teh večneh obcugu se tud jest prou nč gor na držim, al pa, de b se zavle tega kej grimu, kokr se nahter. Jest s mislem sam pr seb: delita z ldmi, kokr vas je vola. Lde uja useglili naudusen, ke sa se naudušejna že tku prvadl, de b brez naudušejna še žiut več na mogl. Vite, gespud. Men pa na more nulieden nc obcugat, ke m nubeden nč ne da. Jest mislem, de b s tist, ke zdej tku strašn jamraja zavle obcugu, tud lohka na ta viža pumagal, kokr s jest pumagam. Ud nubenga vam ni treba nč uzet, pa vam tud nubeden nc obcugat na bo mogu. Jest mislem, de je tu še edin pr-pumoček pr te strašn gespudarsk grrz, ke viši gespod take prglauce dela, de s na more drgač pumagat, kokr, de ja revežem pre-pesti. Verjamete, de se jest še tega bujiin, de na bo nkol doug, ke boja obcugi ze vec znesl, kokr znese tist, kar mate za dubit. Astn, kua u pa pol? A b na naredi bi pameten, de b se u pravem čas udpuvedal se tistem peškam, ke jh zdej dubivate, de vam na bo treba nazadne še gor placvat, kedr vam bo za obcuge zmankal zasluzka. Tu je prec za premislt, ke pol bo prepozn. Ce bote začel pu toč zgunit, na bo nc zalegi.« »Buh vas žiu!« m je se reku in roka m je pudau, ke sm jest jejnu. »A m verjamete, de na nubenem prutestnem shode se nism slišu tku pametneh besed, kokr ste jh vi zdela puvedal. Ce b mel Sluvenci take na: rodne zastopnke, kokr ste vi, b blu ze zdauni griže in pa našeh obcugu za use večne, čase konc. Z Bugam!« Sah Le vino v spominski turnir v Zemunu je t>il preteklo nedeljo končan z malim iznena-denjem. Zmagal ni prvak Belgrada, Vnkovic, ampak član novosadskega šahovskega kluba, Milntin Rajkovič. Odločilna je bila partija meil obema favoritoma, katero je Rajkovič dobil. Belgrajska mojstra, Nedeljkovic in Tot se na tem turnirju nista dobro plasirala. Mednarodni šahovski turnir v Zurichu je dobil po prizadevanju turnirskega komiteja nekoliko drugačno listo udeležencev, kot je bilo prvotno javljeno. Posebno udeležba bivšega svetovnega prvaka dr. Laskerja, ki se že devet let ni udeležil nobenega turnirja, je povzdignil ta turnir v enega najpomembnejših, ker jih je bilo zadnja leta. Lasker je že star 66 let, pa spada še vedno v vrsto najboljših šahovskih mojstrov, kot je pokazal v večih partijah na tem turnirju. V krasni partiji je n. pr. premagal kandidata za svetovno prvenstvo, dr. Euwea. Turnir je zelo napet, ker se vrši ostra borba med Alje: hinom in Flohrom. Flohr je v izborili formi in bo Aljehin zelo težko prišel do prve na: grade. V izvrstni formi je tudi Bogoljubov, ki igra na tem turnirju nepričakovano dobro. Danes prinašamo naslednjo Laskerjevo partijo, igraio v Ziirichu s švicarskim mojstrom Grobom. Grob — dr. Lasker 1. e2—24, e7—e5; 2. Sgl-f3, Sb8-c6; 3. Lfl—b5, a7—a6; 4. Lb5-a4, Sg8-f6; 5. 0-0, Lf8—e7; 6. Tfl—el, b7—b5; 7. La4—b3, d<—d6; 8. c2—c3, Sc6—a5 (črni hoče igrati e7—c5, da bo izva jal pritisk na točko d 4.); 9. Lb3—c2, c7—c5; 10. d2—d3 (beli očividno ne mara napetosti v centru in je odložil potezo d pešca na četrto vrstp za poznejši cas.), ba5—cb; 11. Sbl—d2, 0-0; 12. h2-h3 (za obrambo točke d 4 važna poteza, ker preprečuje Lg4.) —c7; 13. a2-a4, Lc8-e6; 14. Sd2—fl_v(oba Igralca sta razvila svoje figure in pričneta sedaj z za špansko igro značilnimi manevri s skakači.) Sf6—d7; 15. Ddl-e2, Sd7_b6; 16. a4Xb5, a6Xb5; 17. Lcl-e3, d7—d5! (Lasker icra stvoritev izborno in ima ze lepo pozicijo) 18. e4Xd5, Le6Xd5; 19 Le3—d2 (grozi TXa8 in SXc5) Ta8Xal; 20. TelXal (beli je 8 svojo grožnjo dobil a linijo, ker pa njego- vim nespretnim rokam ne prinese nobene koristi, ampak mu je slednjič celo v pogubo.) f7—f5; 21. b2—b3, Le7—db; 22. Sfl—e3, b5—b4; Se3—c4, Kg8—h8; 24. Tal-el, Sb6—d7; 25. Sc4Xd6, DXd6; 26. Tel—al, Sd7—f6; 27. Tal-—a6? (odločilna napaka) b4Xc3; 28. Ld2Xc3, Sc6—d4! (s to izvrstno potezo dobi črni kvaliteto.) 29. Le3Xd4 (po TXd6 izgubi beli celo figuro.) Dd6Xa6; 30. Le3Xc5, Tf8-e8; 31. b3-—b4, Sf6—d7; 32. De2-dl, Sd7Xc5; 33. b4Xc5, Da6—a3; 34. Sf3—g5 (beli poskuša še z obupnim napadom) h7—h6; 35. d3—d4, e5—e4 (ska-kača črni seveda ne sme vzeti.) 36. h3—h4, e4—e3! 37. Sg5—h3, e3Xf2+ 38. Sh3Xf2, Da3-—g3 (tukaj bi se beli lahko vdal. ker na Dfl odloči Tel.) 39. Lc2—e4, Ld5Xe4; 40. Sf2X Xe4, Te8Xe4 in beli je končno odnehal. Problem št. 27. B. Tuksen. Črni: Ke4, Da8, Lbl, c5, Sb5 (5 figur.). Stegnil bo veje, da bi objel valove, globoko se bo zazibal nad ajimi, a že ga bo potegnila debela vrv, da bo padel v cestni prah, kjer bo obležal. In to je usoda! Milan stoji in misli na kostanj in na sebe. Voda je tu tako mirna in prijazna. Na dno vidi, ki se dviga, plitvi, a iz njega zašije bel pesek. Kako prijetno mora biti, begati po tem drobnem pesku in zaplavati, kakor bi človeka zanašalo nekam v vesolje, kakor med nebom in zemljo tava, da vode niti ne čuti. Pesek blesti, da slepi oči. Ne, saj ni peska! Žarek je hlenil skozi vejevje in vrgel pop isker na senčno stran reke,. ki je hipno zasijala, da je vzblestel na nji ognjeni mozaik. Voda! Voda! Milan se spomni, da zna plavati, da ne bo utonil, če skoči v valove, a obenem že opazi, d t. je obrežje zelo strmo, gladko in kamenito. Vrbe so ostale za njim, a tu je vedno globlja strmina. Samo zdrknil bo, če se bo hotel rešiti, se ne bo mogel, kajti skale so gladke in skoro navpično zasekane v vodo. Sicer pa, čemu ima človek obup? Obup mora zaključiti! Življenje je dalo rablja in on naj izvrši dolžnost! V daljavi zagori zarja. Pordečila je reko. Povsod se zabohotijo rubinske rože, plavajo po valovih in vabijo. Med njimi bo ležal mirno in spokojno! Na življenje že pozablja, smrti se ne boji več. Obup vrši svoje, izvotlil mu je možgane, da je v njih sama praznina, zaslepil ga je, da se ne spomni na otroke sirote. Reka., zarja.. ' kostanj.. Zdaj ne misli na ničesar drugega več. Reka., zarja., sivi kostanj.. Vedno bolj čuti, da je omamljen, hipnotiziran, a to mu de dobro. Peka .. zarja .. kostanj .. Milan stoji in čaka, kdaj mu ukaže obup, naj konča. A potem se mu zazdi čakanje nekaj blaznega. Zdaj je čas, zdaj naj aključi, ko je omamljen, sugeriran od vsega okoli sebe in od svoje lastne bolečine. »Reka .. zarja .. kostanj ..« Sam ne ve, da ves čas šepeta te besede, še ko usloči telo in nihne z rokami, da bi se vrgel v valove. Tedaj ga objamejo drobne rokice. Preplaši se in obstane, roke mu mlahnejo. Pred njim stoji niegov sinček, velike globoke oči ga ljubeče gledajo, a usta kličejo: »Očka, moj očka!« Premakniti se hoče, pa se ne more, otrok mu je objel noge in ga ne izpusti. Bregar se polagoma predrami. Globoki po- tled otrokovih oči sije bolj kakor zarja, bolj akor iskreče se vodno zrcalo, saj podi sence obupa iz očetove duše. Milan vedno bolj čuti, kako mu vse mrko, nedojemljivo in strahotno polagoma prehaja v tiho, globoko žalost. Z otrokom obsedi v travi. Razbolelo glavo nasloni dečku v naročje in solze mu navro na oči. Otrok je miren, le njegove drobne nežne roke božajo očetov obraz, iz njih struji hlad in dobrota, a usteca tiho, komaj slišno šepetajo: »Očka, moj očka!« Adam Szymanski: ZRUL Beli: Kgl, Dd7, Te8, f2, Lfl, g3, Sdl, f5, P: c4, e5, g2 (11 figur.) — Mat v dveh potezah. Gustav Strniša: Obup Trgovec Milan Bregar je napovedal kon-kurz. Vse so mu prodali in prav tedaj mu je umrla tudi žena. Zdaj tava ob vodi. Sonce se smeje, žarki obsevajo valove, jih režejo in prodirajo v stekleno notranjost. Kako čudno, da jc vsa prirotla tako vesela, kakor sproščena v radostnem pirovanju/ Človek bi mislil, da mora vse žalovati, ce je sam žalosten, resnično žalosten! Milan blodi ob reki in gleda sijočo oovr-šino. Vrbe si umivajo v njej svoje veje in lahno pošumrvajo. Nagne se nad iskreče se zrcalo m zazre bolesten starikav obraz. Ne, to ni on, nekdo drugi je, to je obup! Daleč sega, vsepovsod. čeprav ga ne vidiš, a čutiš ga v svojem drgetajočem telesu, ko je glava ra/.bolela in trudna, težka kokor svinec in brez vsake tola-žilne misli. Milana objamejo zlate sončne roke, dobro čuti prozorne žarke, ki ga silijo k vodi, žgo v ter stiskajo z njega znojne njem zakopmi po hladnem hrbet in v glavo kaplje, da vse v oddihu. , . In reka ga sama vabi, zapeljivo sepecejo valovi, zeleni in temneči se, kod rajo se in vzdrhtevajo. Ob sivem kostanju se ustavi. Listje molči, stari kostanj je zamaknjen v valove, lahno nagnjen nad površino. Koliko je že star? In vedno stoji tnko sklonjen? Reka je njegov smoter! K nji se mu hoče, v njenem objemu bi se ohladi! in se otresel cestnega prahu, n ne moro! Noge so mfl prirasle k zemlji. Umetnik jc z večnim koprnenjem v duši, smoter sanja pred seboj, roke steguje, pa segu v praznino. Kostanj, ubogi kostanj! Bregar je sam beden, jiotreben tolažbe in pomoči, pa se mu kostanj zasmili, da mora premišljevati o njem. In potem, ko ga podžagajo? Najbolj prostaštke poteze vsega židovskega rodu j so se zdele utelešne v postavi, ki je sedela poleg j mene. Debeli, zakrivljeni m malo v stran vzibo- , čeni no«, prodirajoče jastrebove oči, klinasta brada v barvi dobro dozorele kumare in nazadnje nizko, | od gostih las obdano čelo, vse to je označevalo mojega gosta, in vendar vse to ni naredilo name slabega vtisa, morda, ker ga je omiljeval in skoraj ozarjeval izraz tarnajočega obraza, na katerem je ležala odkritosrčnost in prijaznost. »Povej mi, od kod si, kako se imenuješ, kaj počenjaš tu ta kaj hočeš izvedeti od mene?* »Zrul sem iz Lubartova, gospod, morda vedo Vaša milost, da je to takoj pri Lublinu, no, pri nas mislimo vsi. da je to daleč proč, prej 6em mislil tudii jaz, sedaj pa,« je dodal s poudarkom, »vemo, da je Lubartov čisto blizu Luiblina, tesno poleg njega.« »In ali si že dolgo tu?« »Zelo dolgo, kmalu bo tri leta.« »To še ni zelo dolgo, tudi tako so, ki stanujejo tu že nad dvajset let, in spotoma sem srečal nekega moža iz Vilne, ki stanuje tu že petdeset let, ti eo res že dolgo tu.« Žid mi je naglo posegel v besedo: »O drugih ne vem ničesar, vem samo, da sem dolgo tu.« »Najbrž si sam tu, da ti je čas tako dolg?« »No, z ženo in otrokom sem tu, z eno hčerko. Štiri otroke sem imel, ko sem odhajal sem, toda ta pot, Bog varuj, celo leto smo hodili; veste, gospod, kaj je to, — zaledja? — ... Trije otroci so mi hkratu umrli, v enem tednu, prat tako kot naenkrat. Trije otroci?! Lahko rečeno... Niti jih nismo mogli pokopati, ker tam ni nobenega židovskega pokopališča ... Kasidejec (Cassidaer) sem,« je tiho dodal, »veste, gospod, kaj se to pravi? ... Spoštujem postavo... In Bog me kaznuje tako...« Molčal je pretresljivo. »V takem položaju je prav za prav že odveč, da bi mislil na to, moj dragi, saj je vendar brez pomena, božja zemlja je vsepovsodi,« sem ga hotel potolažiti. Vendar je Žid naglo odekočil. »Božja zemlja! Kakšna božja zemlja? Kako se pravi, božja zemlja! Kaj govorite! To je pasja zemlja! Fej, fejl Božja zemlja? Ne govorite tako, gospod, sramujte se! Mar je to božja zemlja, ki se nikoli ne otaja? To je prekleta zemljal Bog noče, da ljudje stanujejo tu. Ce bi hotel, potem bi ne bila taka. Prekleta, nizkotna zemlja! Fej, fej!« In pljuval je okoli sebe in cepetal z nogami. S stisnjenimi ustnicami in skrivljenimi prsti je grozil nedolžni jakutski deželi, šepetal židovske kletve, dokler ni padel na stol poleg mene izmučen od napora. Vsi izgnanci in pregnanci, ne oziraje se na narodnost in vero, sovražijo Sibirijo. Fanatični Kasidejec je očitno ni znal sovražiti samo na pol. Čakal sem, da bi. se pomiril. Vzgojen v trdi šoli, se je žid kmalu zavedel in obvladal razburjenost Ko sem mu čez malo časa vprašujoče pogledal v oči, je odkrito odgovoril takoj: »Odpustite, gospod, z nikomer ne govorim o tem, s kom pa naj bi?« »Ali je tu le malo Židov?« »Mar so to židje, gospod? Postali so že taki kot tukajšnji... Postave ne spoštuje nihče.« Bal 6em se novega izbruha, zato sem ga pustil, da je govoril do konca, in sem sklenil skrajšati pogovor. Naravnost sem ga vprašal, o čem prav za prav hoče govoriti z menoj. »Rad bi izvedel, gospod, kaj se sliši tam pri nas. Toliko let sem že tu in še nikoli nisem slišal, kaj se godi tam.« »Nekam čudno vprašuješ. Vsega hkratu ti vendar ne morem pripovedovati; ne vem, kaj te zanima, morda politika?« Ziid je molčal. V domnevi, da se moj gost, kot tako mnogo drugih, zanima za politiko, ne da bi poznal ta izraz, sem začel s poročanjem, stereotipičnim zame, ker sem ga ponovil že tolikokrat, o političnem polož,aju Evrope, o našem položaju in tako dalje. Toda žid je nepotrpežljivo drsal po svojem stolu. , »To te torej ne zanima?« sem ga vprašal. »No, nikoli nisem mislil na to,« je odvrnil odkrito. »A tako! Sedaj vem, kaj hočeš. Rad bi vedel, kako se godi Židom onstran, kako gre trgovina?« »Godi ee jim bolje kot meni.« »Popolnoma prav. Potem bi hotel vedeti, če je življenje pri nas sedaj drago, kakšne cene dosegajo na trgih, koliko stane moka, koliko meso in tako dalje?« »Kaj imam od tega, če je tam še tako poceni, ko pa tukaj ničesar ne moremo dobiti.« »Popolnoma prav. Toda kaj za vraga hočeš navsezadnje vedeti?« »No, dovolite, ne vem, kako bi povedal. Poglejte, gospod, včasi sedaj tako mislim in mislim, dokler me Rifka — moji ženi je tako ime — ne vpraša: Zrul, kaj ti je? Kaj naj bi ji odgovoril, ko vendar sam ne vem, kaj mi je? Ljudje bi se mi morda celo smejali,« je dodal, kot.bi hotel izvedeti, ali bi se mu tudi jaz smejal. A. nisem se smejal. Bil sem radoveden. Na videz ga nekaj teži, o čemer pa sam sebi ne more odgovoriti, in kateri izraz je bil zanj težas v jeziku, ki ga je slabo obvladal. Da bi mu pomagal, sem ga pomiril, naj ne hiti preveč, za moje delo je še čas, on pa tudi ničesar ne bo izgubil, če eno uro govori z menoj. Žid se mi je zahvalil s pogledi i.n je začel po kratkem pri-misleku: »Kdaj 3te se odpeljali iz Varšave, gospod '.'< »Po ruskem koledarju konec aprila.« »Ali je takrat onstran bilo mrzlo ali toplo?« »Cisto toplo.« »No, poglejte, gospod — in tukaj ta mraz!« »Mar si pozabil, da so polja pri nas v aprilu že obdelana in da drevje zeleni?« »Zeleni?« Veselje se je zasvetilo v Zrulovih očeh. »No, da, da, prav, zeleni — in tukaj mraz!« __ Sedaj sem že vedel, za kaj gre, a da bi se prepričal, sem molčal. Zid je postajal vedno živahnejši. »No, gospod, povejte mi, ali je sedaj pri nas .., no, vidite, gospod, ne vem več, kako se to pravi, poljščino sem že čisto pozabil,« se je sramovaj* opravičeval, kakor da bi jo bil kdaj res znal. »No, to je tako belo, kakor grah, toda to ni grah — tako poleti — po vrtovih — okoli hiš — na taikih visokih kolih? ...« »Fižol?« »Da, prav, fižol, fižol!« je večkrat ponovil, kakor da bi ei hotel besedo vtisniti za večno. »Seveda, celo mnogo ga je. Ali ga tukaj ni?« »Tu-u? Vsa tri leta nisem videl niti enega zrna, tu je samo takšen grah, kakršnega pni nas — z dovoljenjem — samo, samo ...« »Prešdči žro?« »No, seveda! Na funte ga prodajajo tu in ne moremo ga vedno dobiti.« »Mar rad ješ fižol?« »Saj ne gre zato, gospod, za nekaj popolnoma drugega. Dostikrat mislim, kako je vendar lepo, če tako raste okoli hiše, kakor gozdiček. Tukaj pa ni prav nič...« »A sedaj,« je začel znova, »sedaj mi povejte, gospod, ali so pozimi pri nas takšni majhni,« jx>-kazal je s prsti, »takšni majhni ptiči? Pozabil sem tudi, kako se to pravi. Prej jih je bilo dosti. Včasi sem stal ob oknu poglobljen v molitev, in mrgolelo je od teh majhnih stvari. No, kdo pa jih opazi tukaj? Veste, gospod, nikoli ne bi verjel, da bi kdaj mislil na to. Ker tu, od tu od lete pozimi celo vrane, te majhne stvari bi še manj mogle zdržati. Pač pa so pri nas? No, gospod, ali so še? ...« Sedaj nisem več odgovoril in nisem dalje dvomil, da stari zid, fanatični Kasidejec, prav tako hrepeni po domovini kot jaz, da oba trpiva na isti bolezni. Nepričakovano srečanje z sotrpinom me je ganilo. Prijel sem ga za roko in sem sedaj sam začel spraševati: »O tem si torej hotel govoriti z menoj? Ti torej ne misliš na ljudi, ne na svojo težko usodo, ne na bedo, kd te tare, temveč hrepeniš po domačem solncu, po zraku, po domačih tleh?... TI misliš na poljane, na travnike in gozdove, na vse to, česar v svojem življenju niti dobro nisi mogel spoznati, in danes, ko iz tvojega spomina izginjajo drage slike in spomini, se bojiš praznine, k:i te je obdala, velike osirotelosti, ki te je napadla, če obiede dragi spomini? Hočeš torej, da jiih prebudim in osvežim zate, ti hočeš, da ti pripovedujem, kakšna je naša domača zemlja? ...« »O da, gospod, o da. gospod! Zaito sem prišel sem...« In stiskal mi je roko in smejal se je veselo kot otrok. • »Poslušaj torej, brat...« In Zrul je poslušal z ušesi, z odprtimi usti, z očmi, ki jih je togo upiral vame, ta pogled me je žgal in me gnal, ta pogled mi je iz ust trgal besede, katere je sprejema! poželjivo in jim po-stiljal na dnu svojega gorečega srca.. Tam iim je postlal, o tem ne dvomim, ker ko 9em končal svojo pripovest, je žid boleče vzdihnil: »Gorje mi, gorje mil« Rumena brada se je tresla, in velike, Siste solze so tekle čez tarnajoči obraz... In še dolgo je ihtel stari Kasidejec, in jaz sem jokal z njim. Veliko vode se je od tedaj potočilo navzdol Lene in veliko človeških solz se je od tedaj potočilo čez žalostne obraze. In vendar, čeprav je že dolgo od takrat, se v tihoti noči, v nočeh brez sna, pojavlja pred mojimi očmi rumeni, obrazgo-tinjeni in s čistimi solzami obliti Zrulov obraz. In če delj časa zrem na ta nočni sanjski obraz, se mi često zazdi, kot da bi se premikala tresoča, bleda židova usta in kot hi poleg mene šepetal rahel, obupni glas: »O, Jehova, zakaj nimaš nobenega usmiljenja z enim izmed tvojih najzveatejših aie«v?...< l'rva in najstarejša obstoječa za -družna prodajalna v Ljubljani je I. delavsko konzumno društvo, Kongresni trg 2 Konzumentt v konzuine! Gospodarstvo Izvozni šli po vodi Težave sadnega izvoza Maribor, 27. julija. Še nobeno leto ni bil zvezan naš sadni izvoz s takšnimi težavami, kakor letos. V trgovini z drugimi državami obstojajo težave v kliringu in carinskih obremenitvah, trgovino z Nemčijo pa nam je pokvarila letos Privilegirana izvozna družba v Belgradu, ki si je zasigurala takorekoč monopolno stališče. Zastopniki slovenskih sadnih trgovcev so se mudili te dni v Belgradu ter intervenirali radi razdelitve letošnjega nemškega kontingenta. Prvotno se je namreč naglašalo, da bo izvršila ves nakup in izvoz Priv. izvozna družba sama. Sedaj je menda v Belgradu že prevladalo stališče, da je to tehnično neizvedljivo. Letošnji izvoz bo prepustila Priv. izvozna družba slovenski sadni trgovini, vendar stavi gotove pogoje, ki še niso čisto fiksirani: izvozno blago naj bi fakturiral in ekspediral samo Prizad, plačilo naj bi dobivali izvozniki potom kliringa z Nemčijo. Obe zahtevi sla skoro neizvedljivi, ker bi na ta način bili izvozniki zopet povsem predani na milost in nemilost izvozni družbi. Največji udarec za našo izvozno trgovino pa je, da ne bo nič z obljubljenimi izvoznimi krediti; :ot znano, je dala Narodna banka Prizadu 25 mili- i Izpremembe v davku na poslovni promet Finančni minister je razpisal glede davka na poslovni promet nekatera pojasnila, ki se nanašajo na blago v svobodnih carinskih skladiščih. To blago ne plača skupnega davka na poslovni promet. Nadalje so novelirana določila, ki se nanašajo na prodajo blaga naročilcem, ki ga prodajajo zopet naprej. Nova so tudi določila glede računanja davka pri konfekcioniranju tekstilnega blaga. Cl. 4 določa, da morajo osebe, ki uvažajo iz inozemstva brez plačila davka na poslovni promet, pa predelujejo uvoženo blago, plačati skupni davek ua poslovni promet po stopnji 5 tarife skupnega davka za vso dobo od 1. aprila 1931 pa do uveljavljenja uredbe 25.525 ad 13. maja 1933. Izpremembe v tarifi V sami tarifi skupnega davka so bile izvršene te-le važne izpremembe: Tar. post. 7-1: riž oluščen se podvoji stopnja od 2.3 na 4.6, pri uvozu pa od 3.3 na 6.6%. Tar. post. 58: goveda, voli, biki, krave, teleta in junci: stopnja se poviša od 1.5 na 5, stopnja za izravnanje pri uvozu pa se poveča od sedanjih 2.5 na 7%. Tar. post. 59: koze, jarci, ovce, ovni: poveča se postavka od sedanjih 1.5 na 5, odn. od 2.5 na 7%. Tar. post. 60: jagenci in jarci: od sedanjih 1.5 na 5, oziroma od 2.5 na 7%. Tar. post. 81 poviša se od sedanjih 1.5, 2.5 na 5 oziroma 7%. Tar. post. 63: meso domačih živali s slanino in brez slanine: skupni davek (domačih) ostane ne-izpremenjen, dočim se pri uvozu zviša od 2.5 na 7. Podobno velja za tar. post. 65 in 66 (slanina in salo itd., predelki iz mesa in slanine, šunka, klobase td.). Tar. post. >71: svinjska mast za domače blago ostane 0, pri uvozu pa se poveča od 2.5 na 7%. Tar. post. 71a: umetne masti: je nova in znaša v domačem prometu 3.8, v uvozu pa 6. Tar. post. 72: gosja mast: pri uvozu se stopnja poveča od 3 na 8. Tar. post. 73: surov loj, topljen itd. v domačem prometu je 6lejkoprej prost, dočim je pri uvoeu povišana stopnja od 2.5 na 7. Tar. post. 93: za sveže ribe se pri uvozu stopnja podvoji od 2 na 4, dočim v notranjem prometu ostane 0. Tar. post. 93a: je nova in obsega sveže slanike, za katere je pri uvozu stopnja celo 6. Tar. post. 114: žitne moke in ostali mlinarski proizvodi: zdrob itd.: doslej 2.2 oz. 2.8, odslej 6, oziroma 6.8. Nova je postavka koruzna moka, v kateri znaša stopnja 2.4, oziroma 3.6 (tar. post. 114a). Tar. post. 132: močne alkoholne pijače so tvorile doslej eno samo skupino s stopnjo 0, 12. Sedaj pa se deli v tri stopnje: 1. arak, rum in slično 0, 7, 2; žganje iz vina, konjak 6, 7, 3; likerji in osla-jene ter začinjene pijače 0, 7. Tar. post. 307: ekstrakti in materije za strojenje kož itd., doslej 1.2, 0, odslej 2.4, 5. Tar. post. 326: cinkov oksid (belilo) doslej 2, 8, odslej 6, 8. Tar. post. 378: gladke bombažne tkanine: doslej 5, 5.8, odslej 1.5, 3, 1. Tar. poet. 397: tkanine, lanene, konopljine itd.: doslej 1, 1.7, odslej 5, 5.8. Tar. post. 459) konfekcija itd.: doslej 0, 3, 5, odslej 0, 7. Tar. post. 485: kožne rokavice: doslej 0, 6.5, odslej 0, 6. Tar. post. 485a: strojene. To je nova postavka e 3.6, 10. Tar. post. 533: izdelki iz ostalih rastlinskih materij: doslej 0, 5, odslej 8, 10. Tar. post. 538: deščice za prevleko drugih predmetov (furnirji) itd.: doslej 0, 4, odslej 4.2, 8. Tar. post. 539: deščice in šibke za parkete: doslej 0, 3.5, odslej 4, 7. Tar. post. 588: knjige in časopisi: doslej 0, 5, odslej 0, 8. Tar. post. 649: pločevina, prevlečena s cinkom, je doslej tvorila eno samo postavko s 2.9, 4; odslej pa se deli a) pločevina, prevlečena s cinkom 7, 9, b) pločevina, prevlečena s činom od 1 mm 1.4, 3. Tar. post. 651: žica valjana itd.: stopnja se zviša od sedanjih 1.8, 3.5 na 3.6, 7. Tar. post. 674: klinci itd.: doslej 1.7, 4, odslej 1.4, Tar. post. 723: surov cink itd.: doslej 1, 1.5; odslej 3, 3.5. Tar. post. 725: pločeviua in Žica iz cinka: doslej 1.2, 3, odslej 5, 8. Tar. post. 793: ladje, parobrodi itd.: doslej 1.2, 3.5, odslej 2.4, 7. Tar post. 791: vagoni itd.: doslej 1.2, 3.2, odslej 2, 3. Nove norm?. »Službene Novine« 27. julija štev. 171 objavljajo »Norme za varjene železne konstrukcije« in »Norme za izvršitev asiaitnin del in izolacije«. jonov dinarjev za kreditiranje letošnje sadne trgovine na razpolago. Ves ta kredit se bo pa uporabil za trgovino s slivami dasi je bila določena prvotno zelo znatna vsota za kreditiranje trgovine z jabolki v Sloveniji. Naši izvozničarji so s temi kreaiti zagotovo računali in zato se tudi niso pobrigali za primerno nadomestilo. Radi tega je nov udarec še občutnejši. Trgovina z zgodnjimi jabolki se radi teh zavlačevanj in težkoč še ni niti prav pričela. Edino dve češki tvrdki nakupujeta v mariborski okolici. Plačujeta za zgodnja jabolka Din 1.50—1.75. Avstrijskih trgovcev radi znanih homatij ni, izvoz v Nemčijo pa je za enkrat še onemogočen. Konjunktura v Nemčiji bi bila trenutno za zgodnje sadje zelo ugodna. Cena jabolk je v Monakovem 6 Din za kg. Ker pri kontingentiranem izvozu odpadejo carinski stroški ter je prevozna tarifa znatno znižana, je umevno, da bi se nakupna cena jabolk pri nas takoj dvignila, čem se odpre izvoz v Nemčijo. Zgodnja jabolka so letos lepo obrodila ter bi tvorila znaten del dovoljenega kontingenta. Vse zavlačevanje pa je sedaj na škodo sadjarjev, ker bodo morali dati zgodnje sadje ali jx>d ceno, ali pa ga jx>rabiti doma in za sadjevec. Obrtništvo v savski banovini V področje Obrtne zbornice v Zagrebu spada pretežni del savske banovine razen vzhodnih delov, ki spadajo pod Osjek. Iz poslovnega poročila zagrebške Zbornice posnemamo, da je bilo na njenem jjodročju konec leta 1933. 21.486 obrtnih obratov, od tega v Zagrebu 4888, v ostalih mestih 2852 in na deželi 13.746. Posebnih izprememb v stanju ni, pač pa faktično dela vedno manj obrtnikov. To se vidi iz števila pomožnega osebja. Tega je bilo leta 1929. še 16.000, leta 1932. 13333 in lani 10.790. Pregled po posameznih okrajih kaže, da ie bilo najznatnejše nazadovanje v okrajih: Perušic, Maslav, Crikvenica, Pisarovina, Grubišno polje, Otočac in Sunja. Ugodnejši je bil razvoj v okrajih Donja Stubica in Go-spič, manjše nazadovanje pa beležijo Zagreb, Zlatar, Petrinja, Delnice, Novi Vinodol, Koprivnica, Jastrebarsko itd. Zanimiva je statistika pomočnikov in vajencev. Pri strokovnih združenjih, ki obsegajo 19.207 članov, je znašalo število jooniočnikov 9730, vajencev pa 8336, torej tvorijo pomočniki 50% članstva, vajenci pa 43.4% od članstva. Največ pomočnikov in vajencev je v Zagrebu (mesto in okolica), na 5758 obrtnikov odpade 4786 [»močnikov (83%) in 4462 vajencev (77%). Na področju Zbornice je 51 prisilnih združenj (skupnih) ter dve strokovni združenji (omejeni na eno samo stroko: tiskarji in jjoobla-ščeni graditelji). Izdatki združenj so znašali (po proračunu za 1933) 2,037.306 Din, dohodki od članarine pa 1,547.514 Din. Poročilo obrtne zbornice v Zagrebu. Obrtna zbornica v Zagrebu je izdala poslovno poročilo za leto 1933. Poročilo vsebuje poleg podatkov o splošnem gospodarskem položaju pregled stanja jx>sa-meznih strok, veliko statistik itd. Uredil jo je glavni tajnik zbornice dr. J. Butorac. Cena je 100 Din. Vpis v trgovinski register. Jadran, industrija perila, lastnika Eppinger Bela in Blau Ludvik, Dolnja Lendava; Zora, trgovina z nogavicami, ttianu-fakturnim in galanterijskim blagom, jjerilom in pleteninami; Tea Weiss, komanditna družba (os. jamči Weiss Tea, prokurist Weiss Jakob); Rataj Leo, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo. Sv. Lenart v Slovenskih goricah. »Anker«, splošna zavarovalna delniška družba, Wien. Na občnem zboru z dne 27. junija pod predsedstvom finančnega ministra g. Avgusta Engela, je bil računski zaključek za leto 1933 soglasno sprejet. Dohodki izkazujejo Din 272,511.857.08 proti Din 261,843.838.29, aktiva pa 1.100,445.715.80 Din proti 959,455.634.38 Din v preteklem letu. Po dotaciji varnostnemu rezervnemu fondu se prenese čisti dobiček od Din 1,061.671.41 na novi račun. Svetovno trgovsko brodovje. Po podatkih Lloydovega registra se je tonaža svetovnega trgovskega brodovja zmanjšala od 30. junija 1933 do 30. junija 1934 od 67.920.185 ton na 65.576.612 ton. Tonaža se jc povečala le v treh državah: v Rusiji za 99.047, v Grčiji za 90JL89 in na Finskem za 48.644 ton. V ostalih važnih državah pa so je tonaža več ali manj zmanjšala. Zmanjšanje je znašalo v teku leta v Angliji 965.827 ton, v USA 312.762 ton, v Italiji 221.411 ton. v Franciji 214.166, v Nemčiij 210.284 in na Japonskem 185.452 ton. Spon Borza Dne 28. julija 1934. Denar Promet je bil ta teden manjši; znašal je 2904 milij. Din v primeri s 4.243, 2.051, 1.963 in 7.07 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v torek: 1.317 milij. radi večjih zaključkov v zasebnem kliringu v angleških funtih. Cene deviz v zasebnem prometu jx>puščaio, kar se vidi tudi v zasebnem kliringu. Približni tečaji so bili v Belgradu: švic. frank 15.75, dolar 48.50, lira 41450, franc. frank 319, marka 243, funt 243, Kč 2 itd. Curih. Pariz 20.2125, London 15.45, Nevvvork 306.75, Bruselj 71.90, Milan 26.29, Madrid 41.925, Amsterdam 207.425, Berlin 118.50, Dunaj 72.75 (57), Stockholm 79.65, Oslo 77.60, Kopcnhagen 69, Praga 12.735, Varšava 57.95, Atene 2.925, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Žitni trg Novi Sad. Koruza bač. 89—91, bač. okol. Sombor 90—92, ban. 88—90, srem. par. lndjija 89—91, bač. ladja Sid in Begej 98—100, bač. ladja Tisa in Donava 99—101. Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji. Hmelj Žatec, CSR, 27. julija. Pri čvrstih cenah jc šc promet v letniku 1933 po 1750-1850 Kčj toliko dobe namreč producenti. — Okoliš je dobil nekaj dežja z zadnjimi nevihtami, vendar bi bilo želeti še več. Letina bo slaba srednja. Ilirija: Primorje Danes ob 17.15 na Stadionu. Predtekma Triglav : Ilirija ob 15.45. Danes bo pa vendar prišel oni veliki dan, katerega so ljubljanski športniki tako težko pričakovali. Da se srečata stara naša rivala, menda že cel teden govori vsa športna Ljubljana. Moštvi bosta pokazali koliko sta se pripravili za veliko borbo, ki jo imata danes odigrati. Upajmo, da nam se pokažeta v najboljši luči in z najboljše strani ter da bosta zaigrali z vsem svojim znanjem in v mejah dovoljene športne fairnese. Občinstvo pa ponovno prosimo, da ohrani mirno kri in da pusti igralce in sodnika pri miru. Saj lahko navija vsak za svoje kolikor hoče, samo nesramnih opazk in zmerjanja, ki je vse drugo preje, kakor pa vredno civiliziranega človeka, naj se vsakdo izogiba. Saj igralci ne bodo zato nič boljše in nič slabše igrali, če jih zmerjate. Danes torej vsi na Stadion, da prisostvujemo veliki borbi, v kateri naj zmaga boljša enajstorica. Drž. prvenstvo seniorjev v plavanju in waterpolu Ljubljana, 28. julija. Danes ee je na kopališču Ilirije nadaljevalo tekmovanje v plavanju za državno prvenstvo (seniorjev. Danes ee je zlasti ofnaziila majhna udeležba, saj so moraila, razen enega, vsa tekmovanja odpasti. Wilfan je plaval na 200 m prsno in postarvil v času 2:25.6 nov jugoslovanski rekord, ki pa t+eveda ne bo priznan, ker ni bil ofioielno merjen. Drugi uspeh, ki ga imamo danes beležiti, je zmaga iii-rijanekega waterpoolo moštva nad Viktorijo. Ilirija, ki je igrala vseskozi boljše, je današnjo zmago popolnoma zaslužila. Tudi rezultat odgovarja poteku. Wilfan jo danes pri treningu plaval 200 m 2:25.6, naš rekord je 2:28.2 (dosegel ga jo tudi on). Ob !l bi se moral vršti prodtek ua 1500 m; ker so nekateri tekmovalci odstopili, oziroma niso nastopili, predtekmovanje odpade. Tudi predtekmovanjo nn 200 111 preno in 10U ni prosto odpade. Islotako so odpadle napovedane predtekme nu 400 lil in 1000 m dame prosto. Ob 10 se jc vršilo tekmovanje na 200 ni prsno za reprezentanco. Startali so: Strma« (Concordia) iu Mii-tošič (Jadran. Rezultati: 100 m prsno: 1. Matošič (Jadran) 3:12, 2. Strmac (Concordia) 3:12.8. Prvih 150 m vodi Strmac za tri dolžine, toda k krasnim spurtom ga Matošič dohiti. IVaterpoolo: Ob 11 so se pričele tekme v waterpoolu. Kot prvi par nastopita Ilirija:Viktorija 5:2 (2:1 V prvi minuti zabije Mini prvi gol za Viktorijo. Po dolgem času zabije čuden b krasnim strelom prvi gol za Ilirijo. Streljan jo bil s petih metrov s strani. Drugi gol za Ilirijo zabije zopet Čuden. Streljan je bil s srede in je bilo nemogoče ga zadržati. Prvi polčas 2:1 za Ilirijo. V drugem polčasu je čuden zopet i/, srede zabil tretji gol. Grkinič zabije drugi gol za Viktorijo. Četrti gol za Ilirijo zabije M ur če ta (auto gol). Za Ilirijo zabije peti gol zopet Čuden. Tekma jo končala z rezultatom 5:2 za Ilirijo. Z današnjo zmago se je Iliriji prvič v državnem prvenstvu posrečilo. da je premagala Viktorijo. Napredek Ilirije je očividcu. Tekma je bila odločilna za drugo mesto, icer je Jug siguren favorit za prvaka v waterpolu. Kot drugi par sta nastopila Jug in Hašk. Jug jo v taki premoči, da se je ves čas igral s Hnškovmi igralci kakor mačka z miško. Pričakovati je bilo visoko Jugove zmage, vendar tako visokega rezultata ni nihče pričakoval. Igra pa je bila vsled velike premoči Juga malo zanimiva. Jug:Hašk 20:0 (12:0) Popoldne sta se srečala tudi dva para. Najprej sta nastopila Jug:Viktorija 7:2 (3:0) Igra je bila zelo lepa iu zanimiva. Nato sta nastopila Ilirija Hašk 7:0 (5:0) Današnji program Ob 8.00: 1500 in prosto, eeniorji; ofo 8.45: 400 m prosto, seniorke; ob 9.15 : 200 m ,prsno, seniorji; ob 9.45: 100 m hrbtno, eenkmk-e; ob 10.00: 100 ni prsto, seniorji; ob 10.30: 4 krat 100 m pTosto, seniorke; ob 11.00: 3 krat 100 an mešano, seniorji; ob 15.30 : 400 m prosto, seniorji; ob 16.00: 100 ni prosto, eeinorke; ob 16.30: 100 m hrbtno, eeniorji; ob 16.45 : 200 m prsno, seni-orkt; Ob 17.15: 4 krat 200 m j>ro»to, seniorji; ob 17.30: 3 krat 100 m mešano, seniorke; ob 17.45: Waterpolo Viktorija:Hašk; ob 18.15: Waterpolo Jug:Ilirija. IV. mednarodna gorska molocikliška dirka »a Ljubelj. MK Ilirija jo ravnoknr razposlala obširno, razpise za zgorajšnjo dirko, ki se bo vršila na praznik, dne 15. avgnsta t. t. Predpriprave za to najpomembnejšo in velikopotezno motocikliško dirko so že končane. Ker jo vodstvo dirko tudi letos v rokah znanih preizkušenih športnikov MK Ilirije, je najboljši uspeh popolnoma zasiguran. Prijave sprejema dnevno tajništvo kluba (tel. 20(ifi) ter se bodo iste zaključile dne 7. avgusta t. 1. — Upravni odbor. Kolesarska podzveza Ljubljana. Pozivamo vso gfc člane upravnega odboi-R tn tehničnega odbora, dn «<■ Javijo danes točno ob 10 dopoldne v gostilni K uči t1 im Tyrševi cesti 58. Kol. dr. Sava naj preskrbi več roditeljskih znakov ln cilj. Po končani dirki ob pol 12 bo kratka soja skupno z mariborskimi delegati. Ilirija — težlco-atletska sekcija (rokaborba). Obveščajo se vsi člani rokoboroi, da so vsi sigurno udeležujejo treningov, ki se vrše vsak ponedeljek in četrtek ob 7 zvočer na sejmišču. Kdor ne bo redno prihajal na to večere, bo kratkomalo črtan iz članske liste. Zopet dva nova svetovna rekorda v lahki atletiki. O priliki mednarodnega lah: illetskegu mitinga v Stockliolmu so bili tudi zadnji dnu doseženi kolosalni uspehi. Kar dva svetovna rekorda sta padla in to v toku čez zapreke nu ltHl ni in čez zapreke na 1IM) m. lieard jo rabil za 100 m čez zapreke 14.3 sok. ltardiu pa jo pretekel 400 m čez zaproko v 511.0 sek. Radio Programi Radio Ljubljana t Nedelja, 29. julija: 8.15 Poročila 8.3« Gimnastika (Pusttšok Ivko) 9.00 Versko predavanje (dr. Gvido Kant) !).30 Religiozna glasba na ploščah 10.00 Prenos iz stolnico 11.00 Dvoboj na harmoniki: gg. Breznik in Stanto 12.00 Cas, Kalman: čardnška kneginja (skrajšana ro-produelrana opereta) 10.00 Prenos cerkvenega koncertn društva »Brantmir« iz Kajhenbnrgu 17.30 Obdelovanje zeleoijnvo (Strekelj Josip) 20.00 Slovensko narodne, vmes harmonika solo, g. Stanko 21.15 Samospevi Marjana Rusa 22.00 Cas. poročila, iz zvočnih filmov (plošče). Ponedeljek, 30. julija: 12.15 Citraški koncert v re-produeirnni glasbi 12.45 Poročila 13.00 Cas, valčki in polko na ploščah 19.00 Ob 15-letnici osvobojenja Prok-murja I. (pror. Novak) 19.30 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajua) 20.00 Operetna ura gdč. Ivice Cankarjeve, vmes tainbnrnški orkester 21.15 .Samospevi g. Jože Likoviča 22.00 Cas, poročila, fantjo na vasi pojo (plošče). Torek, 37. julija: 12.15 Vončki slov. narodnih v roprodueira.nl glasbi 12.43 Poročila 13.00 Čas, klavirski solistični koncert 13.30 Slavni tenoristi pojo 19.011 Otroški kotiček (Mancn Komnnovu) 19.30 .Jadransko letalstvo — modri šport (ing. Boris Cijan) 20.00 II. sonat ui večer gg. Trosta in Svetela 20.45 Vokalni koncert ge. Horte Kralj 21.15 Klavirska harmonika, izvaja gosp Breznik 22.10 čas, poročila 22.30 Angleške plošče. Dragi programi s NEDELJA, 29. julija: Belarad: 19.00 Ruska g). 20.30 Ork. gl. 21.30 Kozerija — Zagreb: 20.15 Vok. konc. 20.45 Ork. in vok. kone. — Dunaj: 18.00 Brahmsova dela 17.00 Ork. 19.25 Pesmi Huga Woll'a 20.05 Od Slraussa do Leharja — Budimpešta: 18.30 Sal. gl. 20.00 SCab. gl. 22.00 Jazz — Praga: 19.05 Pestra ura 20.111 Kača in go*. kozerija 21.00 Ork. in vok. konc. 22.30 Sramel — Brno: 20.10 Godba na meh in petje — Varšava: 19.15 Lahka gl. 20.12 Ork. in vok. konc. 21.00 Vesela ura — tlona-Icovo: 20.10 Več kone. — Frankfurt: Schubertove kompozicije — Lipsko: 21.20 Giovnnni Scicchi, komična opera, Pucelni — Vratislava: 20.00 Piefke na dopustu — Berlin: 20.00 Operni večer. PONEDELJEK. 30 julija: Belgrad: 19.10 Lahka gl. 20.00 Predavanje 20.30 Seviljskl brivec, opera, Rossini. ua ploščah — Zagreb: 20.15 Ork. in vok. kone. 21.15 Nar. posmi 21.45 Plesna gl. — Dunaj: 17.05 Dunajska gl. 18,15 Tristnn in IznMa, opera, Wagnor, prenos iz Salzburga — Budimpešta: 20.00 Recitacija 21.00 Plošče po žcliah 22.10 Viol. trio — Milan-Trst: 20.45 Vaška godba 22.00 Kom. gl. — Him: 20.45 Vaška godba 22.00 Pestra ura — Praga: 19.30 Svet poje. rad. potponrri 20.45 Veseloigra — Bratislava: 19.25 Trio, op. 50, Čajkovski 20.25 Stare' arijo — Varšava: 20.12 Lahka gl. 21.12 Kom. gl. — Vse Nemčija: 20.15 Dela Henrika Mnrschnerja. JM naznanila Ljubljana 1 Služkinje.' 1'oselska zveza« bo priredila prvo nedeljo v avgustu 1934 romanje k Lurški Mariji na Rakovnik. Zbrale se bomo ol, 4 popoldne na prostoru pred Lurško Marijo. Opravile bomo tam kratko pobožnost, nato bomo pa imele v cerkvi pete Lavretauskc litanije z blagoslovom. To romanje priredimo v prvi vrsti zn one služkinje, ki se niso mogle udeležiti našega izleta v Rajhenburg. Pruv v obilnem številu. Obenem obveščamo, da ima pevski zbor služkinj v ponedeljek, lo je 30. julija, ob pol 9 zvečer pevsko vajo v oSlužkinjskem domu«, Križevniška ulica 2. Ker jc g. kutehel Pintar odsoten, bo prevzel vodstvo za la čas g. prof. Anžlč; zato prosimo, da se vso članice pevskega zbora sigurno udeleže. Vabi Poselska zveza . I Nočni/ službo imajo lekarne: danes: mr. Leustok, RcHljova cesta 1: mr. Bohince ded., Rimska cesta 24: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; jutri: dr. Piccoll, Tyrševs centu 0; mr. Bakaršič, Sv. Jakoba trg 9. Celie c «Slehernik«. Vsi sodelujoči imajo brez izjemo jutri, v ponedeljek, ob 8 zvočer vajo v Ljudski posojilnici. Vsi in ločno. c Petrovče. Drovi ob 8 vprizori društvo »Gospodar« na vrtu gostilne Jelovšok igro Telka iz Argentine:-. V slučaju slabega vremena bo predstava prihodnjo nedeljo, dne 5 .avgusta. Drugi kraii Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek PovskeftU društva- vabi danes ob 3 popoldne v senčnat gozd nasproti g. Ložarja, kjer priredi na prostem dramo v 7 slikah »Carski sel . V slnčajn slabega vremenn danes toden, t. j. 5. avgusta. Godbeno društvo v Domžalah slavi v dnoh 5. do 12. avgusta t. 1. 50 letnico svojega obstoja. Proslavo o tvori v nedeljo, 5 .avgusta s slavnostno predstavo Carski sel«, ki ga jo pred leti dramatiziral g. Reden-šek, član društva. Začetok ob 8 zvečer. Restavracija! Staroznano Potočnikovo restavracijo (Flegarija) na Bledu, kompletno opremljeno, 34 kompletnih postelj, gospodarsko poslopje, lep sadni vrt, pol orata njive, takoj odda Rus Ana, Bled, Rečica SI, 0DVESTII0 Do nadaljnega prodajamo iz našega skladišča v Ljubljani vsako poljubno količino Snper vlsokovrednega Portland cementa znamke »temple « po ceni Din 10- m 100 ka la Portland cementa znamke »titan« po ceni Din 06'- za 100 kg »AIPEK0 Trgovsko-industrijska družba, lelelon • " LJubljana, Masaruhova cesta 23 29-30 Mali oolau V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglas' Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Sliiibeiičejo Hlapec zmožen vsakega dela, vajen konj, išče službe, najraje na Gorenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8400. _(a) Organist in cerkvenik z večletno prakso, starejša oseba, poročen, urarstva zmožen, želi službo kjerkoli, neglede dohodkov na mali župniji. Naslov v upravi »Slov.« Maribor, št. 726. (a) Hlapec ali kočijaž išče službe. Naslov v upr. »Slov.« št. 8308. (a) Gospodinja poštena in čista, srednjih iet, išče službo. Gre najraje na deželo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gospodinja« št. 8490. (a) Službo gospodinje želi zdravo, pridno, pri-kupljivo boljše dekle 33 let, zmožno gospodinjstva, pospravljanja, kuhe, šivanja itd. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Varčna 33—8465«. (a) Prodajalka vestna, stara 21 let, želi premeniti službo in bi pomagala v gospodinjstvu. Dopise na upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 8512. _(a) Zdravo dekle vešča nemščine, kuhanja in gospodinjskih del — želi službo. Grem v Zagreb ali v Primorje. Dopise upravi »Slov.« pod >Poštena in marljiva« št. 8513. (a) Službo cerkvenika v mestu ali na deželi — iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Večletna praksa« št. 8393. (a) Trgovski pomočnik dobro izvežban v trgovini z mešanim blagom — išče službo. Ponudbe pod »Dobro izvežban« 8508 upravi »Slovenca«. (a) Gospodična pridna in poštena, z 8-letno trgovsko in pisarniške prakso, z znanjem nemščine, išče službo. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Zanesljiva« št. 8527. (a) Trgovski pomočnik poslovodja z 10.000 do 15.000 Din gotovine, žeH nameščenie v trgovini ali skladišču. Ponudbe pod »Takojšen nastop« 8559 upravi »Slovenca«. (a) 15—18 leten lant za kmečka dela, in hlapec, se spreimeta. Kam-nar, Hrastje 1, Moste (b) Hišnika iščem. Upošteva se samo zakonce brez otrok. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »13—8501«. (b) Pripravno dekle za hišna dela, sprejmem takoj. Naslov v upravi pod štev. 8498. (b) Mlinar samski, dobi takoj mesto. V prostem času opravlja tudi kmečka dela. — Ponudbe: Meršnik, Brezno pri Mariboru. (b) Oddamo zastopstva: Maribor, Ptuj in vso Gorenjsko - za radio aparate. Ponudbe pod »Radio« št. 8519 na upravo »Slovenca«. (b) Kmetska deklica poštena, stara od 15 do 18 let, se sprejme za pomočnico v kuhinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8516. (b) Službodobe Zastopniki za vsa mesta, kjer so sreska načelstva, se iščejo za prevzem zastopstva proti 12% proviziji od vseh inkasiranih vsot. — Cenjene ponudbe na ogl. odelek »Slov.« pod šifro »14597« štev. 8464. b) Poslovodkinjo za strojno pletenje, ki bi kot družabnica delovala, takoj sprejmem. Potrebna kavcija 20.000 Din. — Beljaška št. 34, Ljubljana VIL_(b) Pletilja dobro izurjena, se sprejme. Oskrba v hiši. Mesto stalno. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Izvrstna«, št. 8322. (b) Gospodinja popolnoma vešča v molži, svinjereji in v vseh kmetskih delih, se išče za posestvo na Dolenjskem Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Poštena« št. 8480. (b) Kuharica samostojna gospodinja, zdrava in snažna — se spreime takoj v majhno f upr,išče brez ekonomije in služinčadi. Vel. Pola-na, p. Črensovci, Prek-murje. Uj) Krojaški pomočnik se sprejme. Naslov pove uor. '>Slov.« pod št. 8510. _(b) Žensko pošteno in marljivo, za vsa dela, išče uradniška družina z dvema majhnima otrokoma. Vprašati: Sp. Šiška, Kettejeva 7-II. _(b) Dekle 7. dežele, ki zna vsaj nekoliko kuhati in je dobra, poštena in snažna - dobi stalno službo. Starost od 26 do 34 let. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra« št. 8523. (b) Pestunja se sprejme k majhnemu otroku (punčki) takoj, — Prednost imajo starejše ženske z dobrimi spričevali, ki so že delovale v taki službi. Vpraša se: Povšetova ulica 1, Ljubljana. (b) Izurjeno pletiljo sprejme takoj Roškar — Ižanska 34. (b) Hišnik za hišo v sredini mesta se išče. — Ponudbe pod »Solnčno stanovanje« št. 8434 upravi »Slovenca«. (b) Strežnica za dopoldanske ure, iz okoliša stare spodnje-šišenske šole, se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8394, (b) I Vajenci i 15 leten fant z dvema razredoma meščanske šole, prosi mesto učenca z oskrbo v trgovino mešanega blaga na deželo. Ponudbe na: Avgust Pur, Donji Kra-ljevec, Medjimurje. (v) Urarski učenec se sprejme. Dobi tudi hrano. M. Ilgerjev sin — Maribor. (v) Učenko zdravo in krepko, in poštene hiše, v starosti 14 let, ki je popolnoma vešča v računstvu, šivanju na stroj, z lepo pisavo ter primerno šolsko predizo-brazbo, sprejmem v dobro hišo s hrano in stanovanjem! Osebne predstave na lastne stroške s spričevali ter event. priporočilom domačega župnika. Naslov pove uprava »Slov.-- pod št. 8440. (v) Trgovskega učenca sprejmem v trgovino na deželi. Predizobrazba 2 do 4 razr. meščanske šole. Biti mora zdrav in pošten. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe v upravi »Slov.« pod značko »Iz poštene kmečke obitelji« št. 8531. (v) itanovanja IŠČEJO: Mirna stranka išče eno. ali dvosobno stanovanje v Trnovem ali blizu Mirja. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8554. (c) Zastopnika resnega, poštenega, agil-nega, sprejmem za prodajo moke, masti in slanine, in ki bi nakupoval zame vreče za moko in ostale vreče. Plača fiksna eventuelno provizija. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vojvodina« št. 8566. (b) Služkinjo čisto, skromno, pošteno, takoj sprejmem. Janševa ulica 15, Ljubljana VII. b Komercijalist prvovrstna moč, absolvent visoke trgovske šole, zmožen popoln, slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, po možnosti tudi italijanskega ali francoskega — z najmanj 5 letno prakso, samostojen pri trgovskem poslovanju in spoznavanju blaga, predvsem kmetijskih pridelkov, zlasti pri nakupu raznega semenja, fižola, žita, krompirja, sena itd., ki se je udejstvoval tudi na zadružnem polju, doti takoj namestitev pri večji tvrdki v Ljubljani. Ponudbe je poslati najkesneje do 1. avgusta t. 1. na upravo »Slovenca« pod značko »Komercijalist 1934«—7942. (b) Učitelja k fantku sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z zahtevo plače upravi »Slovenca« pod »Vzgojitelj in učitelj« št. 8231. b ODDAJO: Enosobno stanovanje lepo, solnčnato, z elektriko, se takoj odda. — Viž-marje 47 ob glavni cesti blizu kolodvora. (č) Sobo in kuhinjo in še eno prazno sobo oddam. Koroščeva ulica štev. 10, Moste (č) Sobo in kuhinjo oddam. — Zavrti št. 10, Vodmat. (č) Šiviljo za bluze ki samostojno prikrojuje, sprejmemo takoj pod ja-ko ugodnimi pogoji. Prednost imajo one šivilje, ki so že šivale za kako večjo konfekcijsko tvrdkn. Ponudbe ie na sloviti na: Konfekcijo F. Mastek, Maribor, Glavni tr£. (b) Tri stanovanja se oddajo. Ižanska cesta št. 375. (č) Trisobno stanovanje s pritiklinami, in dve sobi brez pritiklin, za samca ali pisarne, oddam za avgust. Več pri kamnoseku Vodniku, Kolodvorska 34. (č) Majhno stanovanje z vrtom, se odda. Poizve se Karlovška cesta 18, stranska vrata, podpritličje. (č) Trisobno stanovanje komfortno — s stekleno verando, v centru mesta, se odda za avgustov termin. Ponudbe pod značko »Komfort« štev. 8435 upravi »Slovenca«. (č) Dr. I. Hogler se preseli 1. avgusta v novo hišo g. Lokarja, Resljeva cesta, zraven »Prislov in Briclja« in tam redno ordinira dopoldan od pol 10 do pol 11 in pojjoldan od 2 do jx>1 4 Stanovanje sobe in kuhinje oddam. Rožna dolina cesta VI. št. 4. (č) Trisobno stanovanje lepo, oddam s 1. septembrom. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 8572. (č) Dvosobno stanovanje lepo, z vsemi pritiklinami, pocerii oddam za takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 8577. (č) Enosobno stanovanje s kuhinjo se takoj odda. Cerkvena ulica 21. (č) Pritlično stanovanje lepo, oddam v bližini nove šole v Dravljah št. 134 (č) Sobico lepo opremljeno, s posebnim vhodom — takoj poceni oddam. Bežigrad št. 12. (s) Mlajšega gospoda sprejmem na stanovanje 7. vso oskrbo. Hrana dobra, obilna in poceni. — Sv. Petra nasip 39. (s) Prazno sobo oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8497. (s) Majhna sobica s hrano se odda solidnemu gospodu. — Vprašati: Aleksandrova cesta 64 — Maribor, pri hišniku, (s) Dva dijaka z vso oskrbo in pod nadzorstvo sprejmem, Sever Florjanska ul. 9-1. Ljubljana. (D) Dve dijakinji se sprejmeta na stanovanje v sredini mesta. — Sv. Petra nasip 21, prit. (D) Dva dijaka sprejme dobra družina v lepo stanovanje sredi mesta z vso oskrbo za 500 Din. Posredujem tudi dijaška stanovanja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8542. (D) Trisobno stanovanje oddam z decembrom ali januarjem snažni, odrasli stranki. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Pri sv. Krištofu — 850 Din« št. 8521. (č) Enosobno stanovanje se takoj odda. Kamniška in Stadionska 20. (č) Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, sončno, parketirano, vodovod, elektrika, oddam mirni stranki za avgust. Klemenčič, Glince, Cesta II. it. 2. (č) IŠČEJO: Belgrajska tvrdka na dobrem mestu - išče komisijonalno skladišče trikotažnega blaga z garancijo. Takojšnje ponudbe poslati upravi »Slov.« pod šifro »Trikotaža« št. 8541. (m) ODDAJO: V najem dam lepo vinogradniško posestvo na Dolenjskem. —■ Prodaja ni izključena. — Ponudbe upravi »Slov.« št. 8454. (n) Parno pekarijo vpeljano, na prometni cesti, tik Ljubljane, oddam agilnemu strokovnjaku. — Dopise pod »Kavcija potrebna« št. 8234. (n) Krasen mlin na valjke, 2 vagona tedensko trgovske in kmečke mletve, v bližini Ljubljane, oddam v najem za več let osebi, ki razpolaga z najmanj 80.000 Din gotovine. Tovorni avto in konji na razpolago. Pišite na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Edina prilika« št. 8540. Za odgovor znamko za 3 Din. (n) Lepa pisarniška soba s posebnim vhodom, v neposredni bližini glavne pošte, se odda takoj v najem. Električna razsvetljava in uporaba telefona všteta v nizki najemnini. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8526. (n) Lokal in dve sobi za pisarno oddamo. Tyr-ševa cesta 36. (n) Mlin vzamein v najem. Glavan, Podboršt, Trebnje. (n) Posestva Hišo s prav dobro idočo gostilno v Mariboru, poceni prodam. V hiši so lepi prostori in lep vrt. Dopise pod Lep vrt< štev. 8472 upr. »Slovenca« Ma ribor. (p) Stanovanjska hiša vrt, sadonosnik, Celje, naprodaj za celjske hranilne lmjižice. Naslov v podr. »Slov.« Celje. (p) Enonadstropna hiša 8 sob, 2 kuhinje, klet, vodovod in elektrika, vse v popolnoma dobrem stanju, naprodaj za Din 75.000. Pojasnila daje Franc Ro-blek, Skofja Loka. (p) Gostilna pod Starim gradom 22 pri Celju, naprodaj. — Uprava »Slovenca podr Celje._(p) Malo posestvo s trgovino, pol ure od Celja, pri cesti, naprodaj. Cena ugodna. Naslov v ijodružnici >Slov.«, Celje. (P) Manjše posestvo kupim v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravo pod »Posestvo« 8483 (p) Nova hiša z vrtom — naprodaj ob tramvaju proti Št. Vidu. Zapuže št. 34. (p) Lepo posestvo blizu Ljubljane, prodani. Naslov v upravi »Slov.« št. 8374. (p) Trostanovanjsko vilo lepo, z vrtom, takoj poceni prodam. Slapničar-jeva 7, Vodmat. (p) Hišo z gostilno in drugimi lokali prodam. Velik promet. Izredna prilika. Potrebna gotovina 350.000 Din, ostalo po dogovoru najugodneje. Ponudbe pod »Dobra investicija« št. 8461 upravi »Slovenca«. (p) Dvostanovanj. hišo novo, z elektriko, vrtom, pri Celju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. (p) Enodružinsko hišo z vrtom prodam. Vprašati: Cerkvena ul. 25. (p) Parni kotel kupimo: 7 do 10 atmosfer nasičene pare, 50—60 m2 ogrevne ploskve, 1 ali 2 plamenocevi, z grobo in fino armaturo. Oferte z navedbo dimenzij, cene in opisom poslati na A loma Company, Ljubljana, (k) Več vagonov bukovih drv, cepanic — suhih in zdravih, kupi proti takojšnjemu plačilu Franjo Kržič, Ljubljana VII., Gubčeva ulica 23 (k) Na Kralja Petra trgu 3 oddam za pisarno oz. ordinacijo t event. 2 prostora v pritličju. (n) Gostilro na željo tudi zemljišče, dem v najem. Poizve-deli: Jakše. Rob pri Velikih Laščah. (n) Nekaj trgov, lokalov v novi zgradbi »Pegle-zen« na Poljanski cesti, se odda za avgustov termin. Poizve se na stavhi med 8. in 9. uro dopoldne. (n) Posestvo pri Sevnici ob železnici, srednje veliko, z visoko-prilično hišo, s 5 sobami, kuhinjo in 2 kletima. Novo gospodarsko poslopje s kozolcem, prodam za 78.000 dinarjev. — M. Klemenčič, Blanca št. 2 ob Savi. (p) Trgovska hiša Dne 30. julija 1934 ob pol 10 se bo vršila pri sreskem sodišču v Kamniku javna dražba trgovske hiše v Mostah št. 35, občina Komenda. (p) Tristanovanjska vila z lepim, velikim vrtom, v Ljubljani, naprodaj. Ponudbe pod »Lepa lega« št. 8517 upravi »SI.«, (p) Malo, lepo posestvo v bližini Maribora, obstoječe iz hiše z 8 sobami in vsemi stranskimi prostori, verando, garažo, hlev, sadni in zelenjadni vrt, ob državni cesti, v dobrem stanju, naprodaj. Saria, Maribor, Gosjio-svetska ulica. (p) Malo posestvo z vsem gos|)odarskim poslopjem, obstoječe iz nekaj njiv, gozda in večjega vinograda, solnčna lega, v okolici Smartna pri Litiji, prodani za ceno 15.000 Din proti gotovini. Poizve se lahko v Litiji št. 110 na Dobravi, Vihtolič. (p) Hiše ali posestva od 30.000 naprej; gostilne, veieposestva prodaja Posredovalnica Maribor, I Slovenska ulica 14. (p) Hiše z zemljiščem ugodno naprodaj. Oglasiti se pri Okrajni poso-jilnici v Ljutomeru, (p) Stavbne parcele v Trnovskem pristanu 22, naprodaj. Pojasnila daje Jakob Goli, Trnovska ul. št. 1. (p) Vodni mlin in žaga v večjem industrijskem kraju ljubljanske okolice, ugodno naprodaj. Interesenti naj se javijo pod šifro »Mlin in žaga« št. 8491 v upravi »Slov.«, (p) Enonadstropna hiša novo prekrita, sredi mesta na prometnem kraju, zelo ugodno naprodaj. — Poizve se: Franc Mikec, Slovenjgradec. (p) Krasne parcele naprodaj na najlepšem prostoru v centru Most, zelo ugodno! Ves gramoz in mivka je na prostoru, zato bo zidava zelo poceni. Ogleda se pri Ivanu Rahnetu, trgovcu in gostilničarju, Moste. (p) Gradič ali boljšo enonadstropno hišo z majhnim zemljišk. posestvom kupim na Kranjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Lep kraj« 8486. (p) Parcelo ob Dunajski cesti - Triglavska ulica — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8553. (p) Stavbne parcele ugodna cena — naprodaj pri postaji Gorenja vas-Reteče. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8225. (p) Naprodaj v bližini manjšega mesta ne popolnoma dograjena zidana hiša z 2000 m velikim vrtom, na lepi soln-čni legi, pripravno za vsakogar, pravcati raj za penzijonista ali osebo, ki želi mirnega in prijetnega življenja. Cena nizka. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor št. 737. p Nova hiša 7. vrtom in njivo naprodaj. — Cena 22.000 Din. Ugodni plačilni pogoji. Limbuš 113, pri postaji, p IEEEB33 Harmonije od 2000 Din, pianine od 10.000 Din, prima izdelki, z garancijo, dobavlja na obroke Ivan Kacin, Domžale. Zahtevajte ceniki (g Muzika zaloga klavirjev in piani-nov. preje: Sv Petra cesta 40 — sedai Knalljeva ulica 4 — se priporoča za cenj. naročila. Večji vinograd s sadonosnikom, z lepimi objekti v ljutomerskem okraju, kupim na točno razdelno odplačilo. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Lep vinograd« štev. 8471. (k) Merjasca starega 6 do 8 mesecev, gorenjske pisane pasme, kupim. — Josip Kosler, Ljubljana, Selenburgova 3 Cunje krojaške odrezke, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupuje Arbeiter, Maribor, Dravska ulica. (k) Srebrne krone staro zlato m srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN Liubliana, Ilirska ulica 36. vhod e Vidovdanske ceste ori gostilni Možina. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, luvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3. Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborski) Aliinerija »tata, Oroznova ul. 8. Smrekove storže letošnje, kupujem. Ponudbe ua naslov: Saša Stare Mengeš II« iilU Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Elektr. šivalni stroj skoraj nov, najjrodaj po zelo ugodni ceni. Ogleda se pri Franc Zaletel, vele-žganjarna, Št. Vid nad Ljubljano. (1) Vodna turbina 2 mlinski garnituri in kompletna parna žaga skupno ali delno naprodaj. Vprašanja na upravi »Slov.« pod »Izpod cene« št. 8462. (1) Enodružinska hiša z vrtom in njivo, v Litiji, naprodaj. Pojasnila v notarski pisarni v Litiji. (1) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku ha Šutni, nasproti farne cerkve. (I) Andreejev atlas velik, predvojne izdaje, dobro ohranjen, naprodaj. Sv. Peter pod Sv. gorami št. 6. (I) Medičarsko obrt prodam radi starosti in bolezni za 25.000.— Din. Ponudbe ua upravo -Slo venca« pod »Medičarna« 8503, Ljubljana. (1) Dve šestletni kobilici lepi, za lahko in težko vožnjo, prodam. Kregar, trg. Dravlje. (1) Razprodaja košarskih izdelkov, suhe robe, igrač itd. po globoko znižanih cenah — vsled opustitve trgovine pri tvrdki Fany Patik, Miklošičeva cesta št. 30. Samo še do 1. avgusta. (D Motor 25 KS na sesalni plin z generatorjem, prodam za 1200 Din. Juro Crček, Za-prešič. (1) Motorno kolo BSA 250 cm:l — v brezhibnem stanju poceni prodam. K. Kostanjevec, trgov., Sv, Marko 22, Ptuj. (1| Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne prilike! — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod v skladišče skozi dvorišče. (1) Decimalno tehtnico za tehtanje prašičev in živine ter več težkih vozov proda Janko Predo-vič, Ljubljana, Poljanska cesta 73. (1) Moško kolo dobro ohranjeno, prodam. Poljanski nasip 52. (1) Otroške vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje pri: S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (1) Vina lastnega pridelka, 6trogo sortirana: haloški muškat, rizling, beli burgundec — letnikov 1932, 1933, naprodaj večje količine. — Freudenreich, lastnik vinograda Gorca, p. Pod-lehnik pri Ptuju. (1) Kovčke za potovanje vseh vrst, vseh velikosti, kakor tudi denarnice, listnice, nahrbtnike nudi po najnižjih cenah Ivan Kra-vos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) Refraktometer ugodno proda Gospodarska zveza, Ljubljana. (1) Poceni aparati! Priličen nakup, Specialno izdelovanje in skladišče za amaterje. Foto Mayer, Maribor, Gosposka št. 2. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta Stev. 16. Telefon 33-13. Weeckovi kozarci za vkuhavanje sadja in sočivja so nedosegljive kakovosti Cenike pošilja zastoni JOSIP JAGODIC CELJE Glavni trg Gubčeva ul. Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. Mesarji! Javna dražba raznega mesarskega orodja in strojev bo dne 1. avgusta ob 9 v gostilni Kalan na Poljanski cesti, poleg klavnice. (1) Skobelnik za hišno delo (mizarstvo, rezbarstvo, izdelavo instrumentov), spodnji del urejen za orodje, flobert 6 mm, strokovne knjige za grafike - radi selitve poceni prodam. - Domobranska, vila Barborič. (1) Stare zapušce^ e rane na nogah EITA kllM** od naiih zdravnikov in zdravstvenih inati- (ulcus crurls) Zanesljivo IVI nivro Zaceli« M» ■ I WWIW tucij vsestransko preizkusno sredstvo. Steklenica Din 20 - v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50 -. Poučno kn.lzico št, 15 posije brezplačno ,,FlTON" dr. z o. z.. Zagreo I- (8. iReg.rod Sp. br. ta>i od vn is:;,v M*ade piščance pitane, težke 80 do 110 dkg, komad 9,50 Din, zaboj 25 komadov franko vsaka postaja, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Pes vočjak 1 leto star, čistokrven, dresiran, dober čuvaj — naprodaj - Štcpanja vas št. 102, Jančar. (1) 18 hI vina dobrega, domačega, »Spri-tzcrwein«, letnik 1933 -prodam. Vprašali na naslov: Rado Kančič, Jur-šinci pri Ptuju. (1) Tricikelj dobro ohranjen, poccni proda Čeme Oskar, trgovec, Sv. Petra c. 35. (1) II Pohištvo i Pohištvo dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice samo iri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska ulica 18 in Miklošičeva cesta 6. (š) Moško kolo naprodaj za 450 Din. Aljaževa 3. (1) Belo kuhinj, omaro vsled pomanjkanja prostora prodam za 75 Din, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8579. (1) Fordovo dinamo in štarter prodam po nizki ceni. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8571. (1) VINA «r«eh vrst kupite najugodneje pri Centralni vinarni v Ljubljani. PREMOG drva Telefon 3934 SLOVŠA Kolezijska 19 OVES nudi najceneje FRAN POGAČNIK d, z o. z, Ljubljana Tyrševa (Dunajska) c. 67 ABC Ljubljana, Medvedova c. 8, telefon 24-44. Prodamo avtomobile, motorna kolesa, damska in moška kolesa, vseh vrst šivalne in pisalne stroje, pisalne mize, dinamo-motor, aparate za elektriziranje, radio aparate, gramofone in druga glazbila, štedilnike, peči za kopalnice, trgovske oprave, vseh vrst pohištvo, otroške postelje, salonsko garnituro, lestence, slike, ogle dala itd. Sprejemamo r prodajo vse vrste pre mičfiin pod najugodnejšimi pogoji. Širile »Slovenca«! Pozor! Politirane spalnice v moderni izdelavi od 3500 D. naprej ter vso ostalo pohištvo dobite najceneje pri GosDodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova 6. (š) Spalnice moderne, iz orehove korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34. (š) Krasna spalnica iz orehovine, naprodaj za jako nizko ceno. — D. Lancoš, mizarstvo, Wol-fova ulica 12. (š) Obrt Mizarji! Stavhcno okovje, jekleno orodje izberete tudi na knjižice najceneje pri „1EKM>" LJUBI;'ANA. Stari tre Modroce posteljne mreže, železne zložljive mstelie. otoma ne. divane in tapetniške izdelke nudi aaiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga ea prevleke pohištva lasluiek Velik zaslužek brez taslnega kapitala nudimo vsakomur, poseb no na deželi. Dopise ; znamko za odgovor na sloviti na: Perrson, Ljubljana, poštni predal 307. Poizvedbe Gospodična ki je kupila 12. julija na dražbi zastavljalnice 14 rjuh, se naproša za naslov, radi enakih blazin. Ponudbe na upr. »Slov.« pod šifro »Blazine« 8524. Pouk Inteligenten gospod govori nemški, francoski, italijanski, esperanto, madjarski in srbohrvatski, želi konvcrzacije ustmeno ali pismeno v označenih jezikih, Dopise upravi »Slovenca-< Maribor, pod »Internacioual- št. 8459. (u) Motorno kolo znamke »Indian«, s prikolico, za takojšnjo uporabo, z dobro pnevmatiko, odda za 6000 Din mlekarna Berhard, Maribor, (f) Akademik pflceni pripravlja za po-navljaljne izpite. Ponudbe upravi Slov. pod Akademik št. 8446. (u) Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer šolo na Tyr-ševi cesti 36 ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. (ul ŠOFERSKA ŠOLA L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Prihodnji prikrojevalni tečaj za damska oblačila sp vrši od 11, VIII - 1. IX. 1934 Tr tsrai .ie jako priporočljiv tudi /.a privatno uporubo Inefiivllje), ker so vriši ločno po novo Izdelani kniijji »TOALETA« TEODOR KUNC Ljubljana, Sv. Petra c. 4/11 LetovišCa Posetite prijetno zdravilišče Me-dija-Izlake, Zagorje o. S. Naravni zdravilni vrelec 28" C, Odprti plavalni bazeni, prvovrstna kuhinja. Pcnzija 45 Din. (L) I Automofor i i Radio ii Štiricevni radio »De Walde«, % leta rabljen, Zamenjam z doplačilom z večcevniin najnovejšega sistema, na direktni priključek. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Radio« 8313. (i) Auto-limuzina (Coach) znamke Chevrolet«, 12.000 km vožena, se proda eventuelno tudi proti vložnim knjigam. Naslov: Dr. Jože Picej, zobni zdravnik, Slovenj-gradec. (f) Avtomobili pod plombami se sprejmejo pod ugodnimi pogoji v shrambo v neposredni bližini Ljubljane, Ponudbe na upravo lista pod: »B. Ž. 8500«. (f) /enitbe Vdovec 40 leten delavec s stalno službo želi poročiti žensko 30—35 let, ki bi bila dobra mati dvema otrokoma. Ponudbe s sliko na upravo Slovenca pod »Priprosta št. 8448. (ž) Tihega družabnika (družabnico) s kapitalom od 50.000 Din naprej, za takojšen nakup lepega mlina, v prometnem kraju na deželi — sprejmem. Ponudbe upravi Slov. pod -Lepa bodočnost« št. 8423. (d) Obrtnik želi poročiti dobro situ-irano izobraženo gospodično. staro do 30 let. Ponudbe na upr. »Slov.* pod Iskrenost", 8391. (ž) Kdo ima ali preskrbi potrebni lokal s kapitalom za trgovino z mešanim blagom, lahko dobi obrtno pravico pod pogojeni, da me zaposli in nudi zaslužek. Ponudbe na upravo Slov.« Maribor, pod »Lokal« št. 8336. (d) Čitajte in širite »Slovenca«! Kompanjon (-ka) se išče za dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom. Potreben kapital 25 do 30.000 Din. Porfud-be s sliko in podatki o dosedanjem poslu pod značko »Serios« št. 8158 upravi »Slovenca Maribor. (d) k i) ii V Obrtno dovoljenje preskrbim za mizarstvo, event. pristopim kol dru žabnik. Ponudbe upravi pod »Mizar« 8484, (r) V dobro oskrbo vzamem otroka na deželo, proti majhni odškodnini. - Naslov v upravi pod štev, 8470. (r) 134 /ef Gospodična inteligentna, srednje sta rosti, lepega značaja, premoženjem 50.000 Dii\ želi poročiti starejšega gospoda, držav, uradnika ali upokojenca mirnega značaja Ponudbe upravi Slovenca« pod »Dobra žena« št. 8488. (ž) Posestnik v Ljubljani srednji!) let, sc vsled družinskih razmer želi takoj poročiti z dobro gospodinjo, lahko z dežele, s primerno doto. — Poniid'--upravi »Slovenca« -Resno« št. 8575. i DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek »Magna« purga, ker čisti brez bolečin, jc prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec ia črevesje ter preprečuje s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvišno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje h kolcanju, vzpaho-vanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in turih v želodcu. »Magna« prašek sc dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 1178/32) SU7.I ZA NfiUO 1/ l>|H '/.Oll PA.STA D-r PlCSift Kdo ru/.en Francu,u hk mor« Se pohvaliti s takimi dujslvi ! Unij i sl- v vse ti bol iš i ti trsruv nah, v Ljubljani pa v parfnmeriji KOTil »VKNU8«, nasproti fflavnr pošto, ZASTOPSTVO IN &LAVN! [JEP0 momovK\jMt eeonrao knn mihajlova 59 "■m Trgovec z lastno poroči pošteno dekle. Ponudbe upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Tajnost« št. 8537. (ž) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudoli Zore, LJubljana, Gledališka ulica 12. (d) Osebni avto prvovrstne amer. znamke, prav dobro konserviran, 5 event. 7 sedežev, 4 vrata, zaprt, kovčeg itd., prav poceni naprodaj. —-Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8529.__(f) Tovorni auto za takojšnjo uporabo, z dobro pnevmatiko, odda za 4000 Din mlekarna Bernhard, Maribor. (f) moden nakup parcele cirka 10.000 do 15.000 m2 po zelo nizki ceni na prodaj. Leži v severnem delu Šiške spadajoče pod Ljubljano, v bližini elektrika in vodovod. Glede plačila je polovico v gotovini, drugo pa na knjižico »Mestne hranilnice«. Naslov se poizve v ogla-snen oddelku »Slovenca« 8482. Tred nakupom si oglejte veliko ra«. stavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne ..TRIBUNA" P. Ratjel, hjnbljana, Karlovik« c. 4 Najnižje oonet — Cenik frank«. MOJSTRA ZA CVIKAHJE prvovrstno moč, ki se razume na vse vrste strojev za cvikan je išče vodilna tovarna čevljev Samo prvovrstne moči, ki odgovarjajo gornjim zahtevani, naj pošljejo svoje ponudbe z označbo dosedanjega službovanja na „Publicitas" d. d., Zagreb, Ilica 9, pod št. 38.097. Posojila dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obre6tim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodajamo, Hitro in točno poslovanje, Pučka štediona Zagreb Naš zastopnik za dravsko banovino ie: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. - Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. (d) Vlogo 4000,— Din Mestne hran. ljubljanske, prodam. — Ponudbe pod j » Vloga« št. 8518 upravi »Slovenca«. (d) Denar! 12.000 Din posojila iščem na vknjižbo hiše na prvo mesto z dobrimi obreit-1 mi. Naslov v upravi »SI.«' pod št. 8530. (d) Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Posl ližite se za vezavo revij; Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL Lipshl jesenski seiem 1934 začne 26. avgusta 33 V:!°/o popusta v vožnji na nemških železnicah Vsa obvestila daje m. 0. TONNIES, Ljubljana, iijrseva 53, Tel. 2162 ali Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL, mu dajte »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, iači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gina«. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32, ljudsko posojilnica v Celju registrovane zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ket jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. BANKA BARUCH 15. RUK LAFAYETTE PARIŠ Talel.: Trlnita 81-74 — Telef.: Trtnitš 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ln Luksen-burgu sprejemajo plačila ua naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxel«s, FRANCIJA: No. 1117-04 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG : No. 5067 Lnzembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovno nakaznice. Zavarovalne zastopnike v vseh večjih krajih naše banovine išče svetovna zavarovalnica. Dopise je nasloviti na: Zavarovalnica, Ljubljana, poštni predal 376. w 1|EH M za žimnice in drugo mehko opremo mora biti ■ IL l/l obdelana s spccijalnimi stroji. Tako obdelana Mjm 1 Inl žima odgovarja vsem higijenskim zahtevani, ni maslna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ler onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrslne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka I. KNinc SlrallšCc pri Kranju notei ..METROPOL" Mihlič, LfuMfana Prvorazreden hotel, restavracija in kavarna. — Primuno dobra vipa — nizke cene. — 0. gg. duhovnikom 20"/n popust na prenočišča. Dvorane za sestanke in zborovanja brezplačno na razpolago. MIZARSKO PODJETJE RUDOLF KOMPARA Aleksandrova c. 48, M A R I B O H Moderno notranje opreme sol), salonov, jiisarn — portalov in vsa stavbena dela kakor okna. vrata itd. — Zaloga pohištvu lastnega izdelka. izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo. SSSSSSSSSSSSSSSSSSSS9SSBBB, Predaja trgovine. Z ozirom na poleg stoječe objave dovolim si cenj. odjemalcem vljudno naznaniti, da sem mojo trgovino z mešanim blagom v Mariboru. Vetriniska ulica Stev. 32 oddal z vsemi aktivami, zalogo in inventarjem staroznani mariborski tvrdki M. BERDAJS, Maribor, Trg svobode. Istočasno se mojim cenj. odjemalcem najlepše zahvaljujem za izkazano mi splosno naklonjenost z iskreno prošnjo, da bi izvolili to naklonjenost v isti visoki meri posvetiti mojemu nasledniku, ki si bode sigurno z vsemi močmi prizadeval cenj. odjemalce vedno v njih popolno zadovoljnost in najbolje ustreči. Z odi. spoštovanjem Rudolf Eichholzer V Mariboru, koncem julija 1934. Prevzem trgovine. P T občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel trgovino z mešanim blagom v Vetrinjskl ulici štev. 32 od gospode idolffa Eichholzer bodem to trgovino vodil dalje pod mojo staroznano (v Mariboru, Trg svobodo ie 65 let obstoječo) tvrdko fl BERDAJS, ET .n "22,? Pri tej priliki prosim moje cenj. odjemalce, da mi izvolijo dosedanje splošno zaupanje nakloniti tudi še nadalje v novem podjetju, zagotavljajoč, da se bodem kot doslej tudi nadalje potrudil zadovoljiti jih vedno s svežim in prvovrstnim blagom ter po zmernih cenah. Istotako bodem tudi v nadalje posvečal največjo pažnjo prodaji zelenjadnih, travnih in deteljnih semen in bodem vedno postregel s prvovrstnimi semeni, čistega plemena, katero seme se zamore glede čistosti in kaljivosti kosati z vsako konkurenco. Za mnogobrojni poset se najlepše priporočam z odi. spoštovanjem V Mariboru, koncem julija 1934. Leposlovna knjižnica« nov izviren roman MIŠKO KRANJEC Pesem Ceste J e pravkar • V ^ 1 izšel Darovi« pripovednik Miško Kranjec si je s svoiimi dosedanjimi spisi mahoma pridobil tople simpatije čitateljev. Nesporno je Miško Kranjec največji up našega mlajšega lepega slovstva in vsako njegovo novo delo nam priča, da nam je Slovenska krajina dala pripovednika najodličnejših kvalitet,^ ki ume prodreti v najskrilejše svojslvenosti pokrajine in človeške duše, in cigar do-mišlija je prav tako bujna in očarljiva, kakor je po drugi strani stvarnost njegovega gledanja trezna in brezstrastna. .Pesem ceste'je koncept življenja nezasidranega beraškega otroka, ki v prosjačenju ne najde smisla življenja, ln niha med klicem potepuške krvi tn težnjo po lastni zemlji, ki bi ga prehranjevala. Prekmurje iz predvojnega in vojnega časa, čar krajine ln pa tragika beračlce, ki daje otroke cesti, ne zemlji, ter po velikih zablodah spoznava smisel življenja, so glavni molivi M. Kranjčeve .Pesmi ceste", ki jo uvrščamo v Leposlovno knjižnico v prepričanju, da si mora poleg prevodnega slovstva utreti pot pri nas vsako dobro domače delo. Elegantno vezano knjigo smo že razposlali naročnikom „Leposlovne knjižnice. Cena posameznemu izvodu za nenaročnike je: broš. Din 45'— v polno platno vez. Din 55'—. V lisku je knjiga AXEL MUNTHE/SAN MlCHELE. Kmalu izide I del SIENKIEWICZEVIH KRIŽARJEV. Pred zaključkom liska je Frana Erjavca Zbrano delo, ii. zv. domače in Tuje živali. Jugoslovanska Knjigarna Ljubljana M. Berdajs Kako izgledata 2 glavi pred uporabo preparata za formiranje ušes „rectodor„ Isti glavi 5 minul pozneje po neopaženi in povsem enostavni uporabi 'Rectodora-.Uspeli in neškodljivost zajamčena. Garnitura Din gu—. Originale Schroder Schenke razpošilja »Oinnia«. oddelek ldu Ukmarju, nadalje Gostilniški zadrugi za prekrasni venec, ter vsem ostalim prijateljem in tovarišem, ki so ga spremljali ua zadnji poti. Trbovlje-Liti ja, 27. 7. 1934. Anton Bren. K Gosf>odu je odšla naša zlata, nikoli pozabljena Anica s. Krizostoma Peterlin Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo popoldne ob 5 iz samostana v Škofji Loki. Kamnik, dne 28. julija 1934. Globoko žalujoča rodbina Peterlin. NAJ»OU$l ŠIVALNI STROJI jIDLCR iN .GRIIZNER pokromana kolesa GRITZNER" pletilni stroji ..DIAMANT" po izredno nizkih cenah t™d°kipri JOSIP PETILINC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, za vodo Telefon št. 2913. Večletna garancija! Pouk v umetnem vezt nju brezplačen I 9lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov Itd. — predtiskanje. Vezenje monogramov, zaves, perila. Nmden lin entel vložkov in tipk, — Hitro, lino in poctnll Matek <$ Mlkeš, Ljubljana (poleg hoieu štrukelj) za odrasle po 29 Din dobite samo ▼ Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ul. 15 ZEMPERJI ZAHVALA. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih bili deležni v veliki meri ob težki izgubi naše srčno ljubljene hčerke in sestre Pavlice izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. dr. Dolinarju, novomašniku Pregeljcu in njegovemu tov. Zerjalu, predvsem domačemu g. župniku Ježku za njegovo požrtvovalno skrb in za vse tolažilne besede v njenih zadnjih trenutkih, gospej Rodetovi in gospodični Drobničevi in vsem ostalim za tolažbo in pomoč v bolezni, dekliški Marijini družbi in cerkv. moškemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke. Najprisrčnejša zahvala vsem darovalkam krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so spremili našo ljubljeno na njeni poslednji poti. V Begunjah pri Cerknici, 28. VII. 1934. Žalujoča rodbina MEDEN. ZAHVALA vsem, ki ste nas ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, svaka, strica in sodelavca, gosjx>da JOŽETA BRICLJA graditelja in prokurista Ljubljanske gradbene družbe tolažili in počastili njegov spomin, da ste ga spremili navzlic slabemu vremenu v tako ogromnem in častnem številu na njegovi poslednji poti. Posebno pa se zahvaljujemo gg. šefu zdravniku Šleimerjevega doma dr. Kramariču, dr. Breclju in dr. Magajni za skrbno zdravljenje, prečastitim gg. Antonu Berlecu, misijonarju, in dr. Alojziju Županu za versko tolažbo ob njegovi smrtni uri, prečastitim gg. p. Kazimirju Zakrajšku OFM, univ. prof. dr. Josipu Turku, prof. dr. A. Zupanu in p. Krizologu OFM za cerkveni obred in spremstvo na njegovi poslednji poti, častitim sestram usmiljenkam za lajšanje neizmernih bolečin na njegovi smrtni postelji, zastopnikom Zbornice za TOl z g. predsednikom Jelačinom na čelu, Združenju graditeljev in tovarišem blagopokojnega, zastopstvu Pokojninskega zavoda z g. poddirektorjem J. San-tičem na čelu, Obrtniškemu, Zidarskemu in Tesarskemu društvu, vsem oblastvom in drugim korporacijam, vsem onim brezštevilnim prijateljem in znancem, ki ste ga zasuli z venci in cvetjem, ter uradništvu in delavstvu Ljubljanske gradbene družbe. Končno naša posebna zahvala združenim pevcem »Ljubljane«, Bežigrajskega in Šentjakobskega pevskega društva -p>od vodstvom preč. g. dr. A. Dolinarja za prekrasno petje, preč. g. prof. A. Zupanu in zborničnemu podpredsedniku g. Josipu Rebeku za njih ganljive besede ob pokojnikovem odprtem grobu. Vsem, prav vsem Bog poplačaj! Sv. maša zadušnica za blagopokojnim se bo darovala v farni cerkvi Sv. Cirila in Metoda v sredo, dne 1. avgusta t. 1. ob 7. Simončič Maks: 32 Le kratek čas. Po zraku sika jo presekani klici nasprotujočih rti povelj. Poženejo nas kvišku in kmalu se vsa ta brezkončna veriga človeških teles in voz začne spet pomikati nazaj v smer, iz katere se je pravkar priikotalila. Utrujeni in neprespani se pehamo v noč, spodtikajoč se nad svojimi lastnimi nogami. Noč se vije v brezkončnost. Oster severnjak nam orje obraze in nam reže izsušeno kožo. Jutranja zarja vstaja. Bleda in ledenomrzla se počasi lušči iz noone črnine, kii se sunkoma umika pred nami. Desno od na6 se raajteza gozd. Top za topom leze v njegovo notranjščino, kaikor procesija mravelj v mišjo luknjo... Tudi mi se že prihuljono plazimo ob pairobku gozda. Z glavami, upognjenimi skoro do kolen. Na kraju, kjer se gozd v ostrem kotu odkrhne proti zajnidu, obstanemo. V bledlkavi sivini prebujajočega se dne si kopljemo zasilna kritja, da se še pred dnem zari-nemo vanje. Zemlja je mehka in lahka in delo nam gre liitro izpod rok. V velikih zaplatah jo režemo z lopatami in jo plosko polagamo vrh okopa, ki postaja viišjd in višji, medtem ko se mi pogrezamo vedno globlje vanj. Narednik Tičar razvršča straže. Strgulca, ki je pravkar izkopal velik kos rova, porine v skrajni konec zakopa. Brez besed si oko-mota svojo revščino na pleča in odide z dolgimi, klecajočimi koraki. Okrene se še enkrat, kot bi se hotel vrniti. Pa se zdrzne, ko mi z roko trudno za- mahne v pozdrav in odhiti dalje. Njegova koščena postava onemoglo niha sem in tja, kakor v vetru napol usehel list... Drugi si vrtajo ozke strelnice v nakopičeno zemljo in skozi nje motrijo jwed njimi ležečo ravan. Šmuc, ki s svojimi kratkovidnimi očmi ne razloči ničesar, rentači in zabavlja na vse pretege. Lebinger in tovariši mu pomagajo. Pa se kmalu naveličajo brezplodnega zijanja v praznino. Drug za drugim posedajo ali polegajo na dno zakopa. Kmalu, kmalu je vse tiho v jarku. Le težko sojni-hanje spečih ljudi še vznemirja gluho tišiino. Dan je čudovito miren. Oblaki, ki so se zjutraj v gostih gručah valili čez nebo, so odjadrali neznano kam v daljavo. Nebo nad nami je zdaj jasno in čisto ko ribje oko. Jesensko solnce se nam prijazno smeji v upadle, izmučene obraze. Nekaj predrznežev je zlezlo iz zakopa proti parobku gozda, kjer šo j>olegli po visoki travi. Kakor martinčki se grejejo zdaj v blagodejni toploti sol,učnih žarkov. Narednik Zahraetnik jim prigovarja-naj zlezejo nazaj v zakop, kajti sovražnik mora biti nekj ev bližini. Govori gluhim ušesom. Posameznik se sicer zgane, kakor da hoče vstati, pa se samo prevrne na drugo stran in leno dremlje dalje. Tudi oni, ki so ostali v jarku, skušajo kar najboljše izkoristiti to prijetno bre&delico, ki se tako imenitno prileže utrujenim udom. Po okusni in obilni menaži — razen skodelice guljaža, je dobil vsak mož še kos sira in slanine, pol hleba komisa in čutaro ruma — je večina sj>et polegla na tla, kjer zadovoljno momljajoč prežvekuje zavžite dobrote. Stotnije so se pomešale med seboj. Z vseh koncev je slišati pritajeno behetanje in polglasno govorjenje. Z dušo in telesom se uda-jamo sladki omami teh mirnih, prijetnih ur. Pozabljeno je presta.no trpljenje, pozabljeni so tovariši, ki leže vse križem po teh zajmščenih, razoranih ravninah, pozabljeno je vse... Še bodočnost nikogar več ne zanima. Kakor pač bo, tako bo ... »Primojdevet, če bi dobil še pismo od svoje stare, pa bi bil zdajle popolnoma srečen!« se zadovoljno muza suh možakar in mi mežika z majnimi, lisičjfniii očmi. Udobno naslonjen ob steno zakopa, sedi tam in žveči ščepec tobaka, ki si ga je pravkar porinil v usta. Roke pa mu negibno počivajo na napihnjenem trebuščku. Poleg mene sedi desetnik Ivanuša od sedme in pripoveduje kopici tovarišev svoj doživljaj... ,Če misli kdo zaspati,' mi je rekel naš stari, medtem ko je odhajal, — ,poleni naj se raje kar zdaj izpove, kajti potem ne bo imel časa.' No pa sem potem, ko je odšel, res hotel razvrstiti straže. Pa kaj, ko smo bili vsi tako zaspani! Mislite s:: tri dni in tri noči venomer na potu. za nameček pa še straža, ko bi človek najraje zaspal kar sloje. In potem še vreme. Lilo je kakor iz škafa in burja je brila, da nam je šel mraz do kosti. Pa smo se kar lepo drug za drugim zarili v razdrapan listnjak in — lahko noč, ltusi, vojaka in naš stari. V takšni noči se res ni bilo bati, da bi prišel kakšen ofeirač inšpicirat. Niso tako šekasti, kakor zgleda jo. No, ko smo se drugo jutro zbudili, je bilo res vse v najlepšem redu. Hrib je še stal j>rav tako kot prejšnjo noč in naši 60 bili tudi še vsi živi in zdravi. Niti enega niso požrli Rusi. Pa sem jih potem lej>o porazdelil na določena mesta in ko so okoli poldneva prišli tovariši, da nas izmenjajo, se niso mogli dovolj načuditi, da smo tako čili in sveži. Bili srno seveda toliko previdni, da jim nismo obesili na nos našega nočnega »etraženja«. Pamet je posebno v vojni boljša ko žameti« »Ste imeli pač srečo,« godrnja zajeten prostak, »čeprav je poslal j>ojni sreče v tej prokleti zmešnjavi in mizeriji precej drugačen, kot je bil nek- daj. Če bi mi doma kdo pognal kos svinca v bedra, bi rekel, da je to smola. Tukaj pa je ravno narobe. Mislim, da ga skoro ni med nami, ki ne bi dejali, da je takšen strol zanj največja sreča. Saj je to prav za prav edina garancija, da ostane še nekaj časa živ — v kakšni bolnišnici v zaledju. Mi tu pa ne verno ne ure ne dneva... Vojska je res vse skupaj postavila na glavo!« Pogovor počasi zamira. Pa kmalu spet oživi. »Vprašuješ, zakaj smo tukaj?!« odgovarja nekdo nekomu v kopiai. »Natančnega ne vem nič, toda neki saper mi je pripovedoval, da so Rusi zajeli pri Lwowu dobršen del enajstega kora in da se zdaj pomikajo proti Karpatom. Baje so njihovi izvidni oddelki že na Madžarskem.« »Beži, bežik »Saj [>ravim, da ne vem nič natančnega. Povem, kar §em slišal.« »Mogoče je pa le kaj resnice na tem,« pripomni visok glas. »Česa pa potem čakamo tukaj?« »Najb.ž nas hočejo čim več spraviti skupaj, da ustavimo sovražnikov pohod.« pripomni desetnik Ivanuša. »Že od jutra zijam na vse strani, da bi kmalu izgubil oči, pa nikjer sledu o kakšnem zbiranju.« »Le poglejte to teslo zagamano!« ga robato zavrne Čobal. »Ta bi najraje videl, da bi jo prima-hali kakor na parado. Morebiti celo hočeš, da bi banda muizicirala epredajl« »Zakaj pa ne, vsaj tako dolgočasno ne bi bilo!« smeje odgovarja oni drugi in si mirno prižiga cigareto. »V« emi je ljubše kot pa to večno stopicanje iz kraja v kraj. Prav kot otroci, ki se igrajo skrivalnice. Skrajni čas je že, da 6e pošteno spoprimemo, bo vsaj enkrat konec. Potem pa bajti! Oni lepo nazaj na Rusko, mi pa nn Kranjsko, kajti te ušive Galicije sem že sit do grla.« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. izdajatelj: Ivan Hakovea Urednik; Lojze Golobi*