r
OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 13, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 115
NOVI GROBOVI
anna somrak
Danes zjutraj ob 4. uri je na-gioma umrla v University bolnišnici Anna Somrak, rojena lic, stara 38 let. Stanovala je na 4401 Elmwood Rd., South Euclid, Ohio. Rojena je bila v Clevelandu. Poročena je bila šele
11	mesecev in pred tem je delala
12	let pri Cleveland Graphite Bronze Co. Bila je članica društva St. Clair Grove, št. 98 WC.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Anthony, očeta Franka in mačeho Frances na Addison Rd., brata Franka in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Gregorija na Green Rd. in nato na pokopališče Calvary.
*
anna ambiyazich
Ko se je Mrs. Anna Ambro-zich, rojena Konnerth, v nedeljo nahajala na obisku na farmi Mr. in Mrs. John Mihelich v Leroy, O., je nenadoma zbolela za srčno kap in umrla še pred-no je dospela v bolnišnico, kamor so jo peljali. Stara je bila 57 let, rodom iz Romunske, od-. koder je prišla v Ameriko nrM ^7 leti. Bila je aktivna pri Ženskemu odseku American Legion Lake Shore Post št. 273. Družina živi na 7107 Linwood Ave.
Tukaj zapušča soproga Jo-sepha in sestro Mrs. Mary Mo-ser, v Hanover, Canada, pa dva brata Johna in Martina Konnerth. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1:30 uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda na
luteransko pokopališče.
*
ignac perko
Po kratki belezni je umrl na svojemu domu Ignac Perko, star 76 let, stanujoč na 8614 Capitol Ave. Doma je bil iz Ambrusa na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred So leti. Bil je član društva Slava št. 173 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Gregorič, hčeri Mrs. Louise Mismas in Mary, sinove Ignac, Anthony in William, vnuke in pravnuke, v starem kraju pa zapušča sestro Jožef o Hočevar. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8:30 ^ri iz pogrebnega zavoda Louis ^erfolia v cerkev, sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Italijanski zunanji minister napadel Jugoslavijo, ker da si hoče priključiti del Trsta
RIM, 10. junija—Italijanski zunanji minister grof Sforza je danes v parlamentu izjavil, da je italijanska vlada apelirala na zapadne sile, naj preprečijo Jugoslaviji, da ne bi spremenila "pretežno italijanski karakter" Zone B Svobodnega tržaškega ozemlja.
Sforza je pristavil, da bo italijanska vlada verjetno apelirala na organizacijo Združenih narodov, če zapadne sile ne bodo zadostile italijanski zahtevi.
Kot je v teku debat o Trstu
pojasnil Sforza, Italija še vedno upa, da se bo vprašanje Trsta rešilo potom direktnih pogajanj z Jugoslavijo. Toda opozoril je, da se italijanska vlada boji, da si bo Jugoslavija priključila Cono B ali pa "drugače spremenila italijanski karakter" te zone, še predno bi prišlo do pogajanj.
Sforza je poudaril, da bi takšna akcija s strani Jugoslavije predstavljala za zapadne sile "izvršeno dejstvo" in uničila vsako možnost za poravnavo potom pogajanja. V zvezi s tem je dejal, da bi morale zapadne sile jasno povedati jugoslovanskemu premijerju maršalu Titu, da bodo najresnejše motrile na vsak poskus s strani Jugoslovanov, da se vprašanje Trsta reši z aneksi jo Cone B.
Debate o Trstu so se začele vsled štirih predlogov članov opozicije, ki so kritizirali vlado.
Glavni predlog je bil predlog voditelja socialistov Pietra Nen-nija, ki je zahteval, da se izvaja mirovno pogodbo v zvezi s Trstom in da Združeni narodi soglasno z določbami te pogodbe imenujejo guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje. Ta predlog je v soglasju z nedavno noto sovjetske vlade, ki je zahtevala takojšnjo imenovanje guvernerja in umik okupacijskih sil iz Trsta. Vsi štirje predlogi opozicije pa so bili poraženi.
Sforza je v teku debat rekel, da ne zahteva takojšnje rešitve vprašanja Trsta na osnovi deklaracija Zedinjenih držav, Anglije in Francije, ki so v marcu leta 1947 predlagale, da se Svobodno tržaško ozemlje izroči Italiji. Rekel je, da Italija za enkrat zahteva le to, da se ne izvrši nobenih sprememb v Coni B, ki se nahaja pod upravo jugoslovanske armade.
Dalje je italijanski zunanji minister razkril, da se še niso začela direktna pogajanja z Jugoslavijo, čeprav je italijanska vlada še vedno prepričana, da bi takšna pogajanja bila najboljša rešitev.
DomaČe vesti
Graduantinja
Iz Villa Angela Academy je 7. junija graduirala Bernice Prosen, najmlajša hčerka Mr. in Mrs. Ludwig Prosen, 19716 Arrowhead Ave. Tudi njeni dve sestri ste graduirali iz te šole, in ena je sedaj registrirana bolničarka v Huron Rd. bolnišnici, druga je pa zdravnica Anne Prosen, ki ima svoj urad na 22050 Lake Shore Blvd. čestitamo !
Žalostna vest
Poznana Mrs. Mary Mah iz North Madison, O., je prejela žalostno vest iz stare domovine ne, da ji je umrla ljubljena mati Marija Bobnar, v častitljivi starosti 84 let. Doma je bila iz vasi Jablan, fara Mirna peč na Dolenjskem. Tukaj zapušča dve hčeri, Mrs. Mah in Mrs. Agnes Ostanek v Traunik, Mich., v stari domovini pa sina in hčer. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin!
Pevski zbor "Jadran"
Pevce in pevke zbora Jadran se prijazno vabi na sejo v sredo zvečer, 14. junija v Slov. del. domu na Waterloo Rd^ Pri-četek ob 8. uri.
Doma iz bolnišnice
Splošno poznani Mr. Louis Levstik se je vrnil iz Huron Rd. bolnišnice na svoj dom na 1218 E. 172 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje okreval!
Na obisk domovine
Snoči so odpotovali v New York," kjer se danes vkrcajo na jugoslovansko ladjo Zagreb, ki jih popelje v Reko, sledeči Mr. in Mrs. Steve in Josephine Va-lenčič, Mrs. Mary Gombač, Mrs. Mara Malečkar ter Mrs. Caroline Skočaj. Potujejo v Slov. Pri-morje, kjer bodo obiskali svojce. Nazaj se vrnejo v septembru. Vse potrebno za potovanje je preskrbela tvrdka Kollander. Srečno pot in srečen povratek!
Anglež živi kot begunec v vzhodni Nemčiji
BERLIN, 12. junija—Šef angleške časnikarske agencije REUTERS v Berlinu, John Peet, je danes zbežal v vzhodno Nemčijo, kjer je zaprosil in dobil tudi dovoljenje, da lahko živi kot politični begunec.
Peet, ki je star 34 let ter je bil rojen v Londonu, je izjavil, da se je naveličal služiti "zapad-nim vojnim hujskačem."
Bivši angleški šef časnikarske agencije je naznanil, da bo delal za tiskovni urad vzhodne Nemčije, kateremu uradu načeluje znani komunist Gerhard Eisler, ki je zbežal iz Zedinjenih držav in se tako rešil zapora.
Peet je svojo izjavo prečital na konferenci s časnikarji. Navzoč je bil tudi Eisler, ki je dejal, da bodo vsi zapadni časnikarji, posebno ameriški, dobrodošli, če bodo sledili Peetovem vzgledu.
Peet je izjavil, da kljub dejstvu, da podpira komunistično doktrino, ni komunist.
"Mi smo vsi vsaj delno postali orodje vojne mašinerije, ki jo upravljajo Američani. Kot angleški rodoljub in prijatelj miru, tega ne, morem več prestajati," je rekel angleški časnikar.
malajski uporniki umorili 6 angležev
SINGAPUR, IČ. junija. ' — Malajski uporniki, katere vodijo komunisti, so' danes iz zasede napadli skupino Angležev, ubili 6 in ranili 3. Včeraj se je pripetil podoben napad, v katerem sta bila težje ranjena dva Angleža, ubita pa dva upornika.
Francija bo podprla
kitajske komuniste?
lake SUCCESS, 10. junija. Glavni francoski delegat pri ^ruženih narodih Joean Chau-je danes izjavil, da bo svet y prihodnjih par tednih moral ^zbirati in se odločiti za aktivni odpor proti sovjetskemu predlogu za zamenjavo kitajskih ^9-cionalističnih delegatov s ko-■^Unističnimi, ali pa za razpust '^^ganizacije Združenih narodov.
Chauvel je objavil zelo previdno izjavo, kljub temu pa opazovalci verujejo, da je v njej dal vedeti, da bi Francija podpirala Sovjetski predlog in v organi-z^ciji Združenih narodov pri-2nala novo kitajsko vlado v Pei-pingu.
senator taylor bo ponovno kandidiral
WASHINGTON, 10. junija — Senator Glen H. Taylor, ki je bil podpredsedniški kandidat na volitvah leta 1948 na listi Progresivne stranke, je danes naznanil, da bo ponovno kandidiral v Ida-hu za drugi termin v zveznem senatu.
pouski duhovnik obsojen v zapor
VARŠAVA, 12. junija—Vojaška sodnija v Bialistoku je danes obsodila na šest let zapora poljskega duhovnika Rev. Jan Tro-chima, ki je s prižnice napadal vlado in hujskal vernike, naj se ji uprejo.
ohijski vojak v nemčiji poskušal storiti samomor
BREMENHAVEN, 12. junija —Ameriški vojak Raymond M. Deane iz Daytona, Ohio, je danes bil odpeljan v bolnišnico, ko je v zaporu ponovni skušal storiti samomor.
Deane je bil aretiran v zvezi s kriminalnim napadom na lise Jachimsky, hčerko direktorja tukajšnjega zoološkega vrta. Truplo mladenke je bilo najdeno na nekem koruznem polju. Ar-madni preiskovalci ^o rekli, da jo je napadalec udaril, jo odvlekel v polje in jo kriminalno napadel.
Deane si je prerezal žile in zatem se skušal obesiti.
Prvi shod za mir na Dunaju
DUNAJ, 10. junija—Danes je bil na Dunaju prirejen prvi shod za mir, katerega se je udeležilo 2,000 delegatov in blizu 20,000 občinstva.
Med zunanjimi gosti so bili češki minister za javno zdravje Josef Plojhar, katoliški duhovnik, ki je bil suspendiran, ker je sprejel pozicijo v vladi, voditelj levičarskih italijanskih' socialistov Pietro Nenni, madžarski minister prosvete Josef Darvas, senator Antonio Giolitti iz Italije in trije sovjetski delegatje.
Katoliški duhovnik Plojhar je v svojem govoru apeliral na katoličane, naj se pridružijo borbi za ohranitev miru. Rekel je, da kljub dejstvu, da avstrijski kan-celar Fiegl ni pozdravil zunanje delegate, bi bil v Pragi sprejet z dobrodošlico, če bi prišel z istim namenom, da zagovarja mir.
Glavni govornik je bil avstrijski komunistični poslanec Ernst Fisher, ki je omenil nedavno izjavo gen. Douglasa MacArthur-ja, da ljudstva sveta želijo mir. Fisher je rekel, da je sam Mac-Arthur priznal, da tudi ameriško ljudstvo želi mir, toda "mogočna skupina lakomnih milijonarjev, političnih pustolovcev in histeričnih agitatorjev pripravljajo vojno."
Na shodu je bilo podano tudi poročilo o zbiranju podpisov na peticijah Svetovnega mirovnega kongresa. Soglasno s poročilom je v Avstriji peticije za mir podpisalo 400,000 oseb.
Nova kitajska vlada želi diplomatične odnošajes 24 vladami, toda popolnoma prezira priznanje s strani Jugoslavije
Kratke vesti
macarthuk je jezen na poročevalca, ki ga je kritiziral
TOKIO, 12. junija—Ameriški vojaški guverner na Japonskem gen. Douglas MacArthur je danes označil angleškega poročevalca Franka Hawleya za "ne-zaželjivo osebo."
Hawley se je zameril Mac-Arthurju, ker je kritiziral nedavne dogodke na Japonskem. Med ostalim je v poročilu izjavil, da prepoved demonstracij v To-kiju krši člen 21. japonske ustave. Dalje je v poročilu izjavil, da so sami japonski policaji zaprosili, naj se jiifl odvzame orožje, ker se bojijo, da bodo obsojeni, če bi komunisti prišli v Japonski na oblast.
Medtem pa se aretacije komunistov nadaljujejo. Danes so bili zaradi agitacije proti ameriški okupaciji aretirani nadaljni trije komunisti.
Soglasno s poročili namerava gen. MacArthur obvestiti ameriške vojaške poveljnike, da Japonska želi ostati pod okupacijo tudi po podpisu mirovne " pogodbe.
komunisti bodo učili katoliške duhovnike
HONG KONG, 10. junija — Hongkonski časopis "Standard," ki je tiskan v angleškem jeziku, je danes objavil nepotrjeno poročilo, da nameravajo kitajski komunisti prevzgoj iti rimsko katoliške duhovnike in misio-narje, ki se še nahajajo na Kitajskem. Soglasno s poročilom bodo katoliški duhovniki obvezani, da posečajo tečaje, kjer jih bodo poučevali o pomenu novih demokracij. Kitajski komunisti so baje že začeli poučevati budistične duhovnike.
belgijski kralj bo šel k papežu
RIM, 11. junija — Belgijski kralj Leopold, ki še vedno živi '/ pregnanstvu v Švici, je danes dospel v Rim. Na postaji sta ga dočakala papežev tajnik Msgr. Luigi Centoz in belgijski ambasador Paternotte de la Vaillee.
Leopold se bo jutri sestal s papežem. Čeprav pravijo, da obisk ne bo političnega značaja, se na splošno veruje, da se bo govorilo tudi o bodočnosti belgijskega kralja, kateremu so katoličani obljubili, da ga bodo zopet spravili na prestol.
poštni uradnik poslan v zapor
PHILADELPHIA, 12. junija —Bertram Shaffer, ki je služil 12 let kot poštni uradnik, je bil danes obsojen na eno leta zapo ra, ker da je dajal lažnjive izjave, ko je rekel, da se ni udeleževal komunističnih sestankov.
Shafferja je branil znani odvetnik O. John Rogge, ki pa je poštnemu uradniku svetoval, naj prizna krivdo in sprejme kazen. Rogge je rekel, da je Shaffer sicer nedolžen, toda nima denarja, da bi se branil, poleg tega pa bi vsaka obramba z ozirom na današnjo politično histerijo v deželi bila brezupna.
diplomatičnih poslov v Peipin-gu čaka na odgovor kitajske vlade v zvezi z upostavitvijo diplomatičnih odnošajev. Anglija JI- že pred petimi meseci priznala novo kitajsko vlado, toda kitajski voditelji jo napadajo zaradi "dvorezne politike," ker v organizaciji Združenih narodov ni podprla sovjetski predlog, da se nacionalistične delegate zamenja s komunističnimi.
Doslej je 15 držav priznalo novo kitajsko vlado in navezalo z njo diplomatične stike. Te države sor Sovjetska zveza, Bolgarija, Rumunija, Madžarska, Severna Koreja, Češkoslovaška, Poljska, Mongolija, Vzhodna Nemčija, Albanija, Vietnam, Indija, švedska. Danska in Burma.
Anglija, Norveška, Švedska in Nizozemska imajo svoje predstavnike v Peipingu na pogajanjih za upostavitev odnošajev. Ostale države, ki so naznanile, da bi želele navezati diplomatične stike s Kitajsko, so: Izrael, Afganistan, Finska, Pakistan in Cejlon.
HONG KONG, 11. junija—Nova ljudska republika. Kitajska že osem mesecev prezira ponudbo Jugoslavije za upostavitev diplomatičnih odnošajev, čeprav je zadnji teden imenovala 24 držav, s katerimi je pripravljena navezati diplomatične stike.
Jugoslavija je že v oktobru preteklega leta ponudila diplomatične odnosa je vladi v Peipingu, toda dosedaj še ni dobila nobenega odgovora.
Značilen primer, kako kitajska vlada gleda na upostavitev odnošajev z deželami, je seznam držav, s katerimi je pripravljena upostaviti diplomatične odnošaje. Ta seznam je bil objavljen že 19. maja v uradnem glasilu "Osvobodilni dnevnik," ki izhaja v Šangaju. V njem je omenjenih 24 držav, od Sovjetske zveze do Cejlona, toda Jugoslavija ni vključena.
- Preteklo leto se je dosti govorilo o možnosti, da bi se v vrstah kitajskih komunistov razširil "titoizem." Toda te govorice je nova kitajska vlada vztrajno pobijala z napadi na jugoslovansko vlaod maršala Tita in opetovani-mi zagotovili, da bo nova Kitajska vedno ob strani Sovjetski zvezi.
Ko je jugoslovanska vlada preteklega oktobra poslala svojo noto o priznanju kitajskemu zunanjemu ministru Čou En la-ju, je med ostalim izjavila, da ustanovitev nove vlade "pomeni uresničenje resnično demokratične in neodvisne Kitajske."
Diplomatični opazovalci na splošno menijo, da je ta opazka bila vključena v noto namenoma, da se poudari neodvisnost tudi z ozirom na Sovjetsko zvezo.
Z druge strani pa izgleda, da peipinška vlada posveča posebno pozornost Indiji. V teku majskih parad v Peipingu je bilo omenjeno, da je poleg Sovjetske zveze in novih ljudskih demokracij bila zastopana le Indija.
Preteklega novembra je predsednik kitajske komunistične stranke Mao Tcetung poslal telegram indijski komunistični stranki in med ostalim rekel;
"Indija povsem sigurno ne bo dolgo ostala pod jarmom imperializma in njegovih kolabora-torjev. Njena usoda v preteklosti in njena pot v bodočnosti je v mnogočemu podobna usodi in poti Kitajske. Kot svobodna Kitajska, tako se bo nekega dneva pojavila v socialistični in Ijud-sko-demokratični družini svobodna Indija. Tega dneva se bo v zgodovini človeštva končala doba imperialističnih reakcio-narjev."
Nova kitajska vlada je daleč bolj naklonjena vladi ministrskega predsednika Nehrua kot pa kateri koli drugi ne-komuni-stični vladi. Mao Tcetung je začetkom tekočega leta poslal Nehru tople čestitke ob priliki ustanovitve indijske republike.
Ko pa je v Peiping dospel indijski ambasador Panikkar, je bil sprejet s posebnimi častmi. Teden dni po njegovem prihodu,
mu je Mao Tcetung priredil poseben banket. V svojem govoru je kitajski voditelj posebno po udarjal skupne meje Indije in nove Kitajske.
Medtem pa angleški vršilec
sovjetski pisatelji pozdravljajo fasta
MOSKVA, 10. junija. — Sovjetski pisatelji so danes poslali spodbujalno pismo znanemu ameriškemu pisatelju Hovardu Fastu, ki je z desetimi člani proti-fašističnega odbora za španske republikance bil zaprt zaradi preziranja kongresa.
Pismo sovjetskih pisateljev je bilo objavljeno v Literarni Ga-zeti. Med ostalim je v pismu kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti označen "za špansko inkvizicijo," aretacija Fasta in njegovih tovarišev pa po mnenju pisateljev predstavlja "totalni teror" v Zedinjenih državah.
Pastor Niemoeller hvali komuniste?
BERLIN, 12. junija—Nemška evangelistična cerkev je naznanila, da bo izvršila preiskavo v zvezi z dvema govoroma znanega nemškega pastorja Niemoel-lerja, ki da je hvalil komuniste. •
Niemoeller, ki je postal svetovno znan, ko ga je Hitler vrgel v koncentracijska taborišča, je imel govora v Mannheimu in Duesseldorfu, v zapadnih zonah Nemčije.
Soglasno s poročili je pastor kritiziral "križarsko vojno proti komunizmu," ki jo vodi cerkev, in izjavil, da je "umazana laž, da bi cerkev bila uničena pod boljševizmom."
Der Kurier, časopis, ki ga tiskajo Francozi, poroča, da je Niemoeller v govoru izjavil, da v sv. pismu ni ničesar, kar bi cerkev sililo, da se bori proti komunizmu. Časopis dalje poroča, da je pastor rekel: "Komunisti so pozvani, da postanejo božji otroci."
tk
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. junija 1950
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)___________
..$8.50 - 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)___________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri -mesece)_
Po 22 letiK na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
67
.$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NOVI ITALIJANSKI FAŠIZEM
II.
Zakaj se De Gasperi tako boji ustave, da je ne samo prezira, ampak preganja one, ki jo skušajo uveljaviti? Slišal sem mnogo pojasnil, toda najbolj pravilno mi se zdi, da se želijo krščanski demokrat je utrditi kot režim. Beseda "režim" za Američane pomeni malo, toda za evropske liberalce ima vznemirjajoč prizvok. Pomeni, da eden od socialnih redov ali pa ena politična stranka namerava istovetiti svoje lastne interese z interesi države. Eden od vzrokov, da se krščanske demokrate sumi, da gojijo te cilje, je narava njihove predlagane šolske reforme.
Za časa Mussolini j evega režima je javen pouk postal dejansko fašistična indoktrinacija. Danes se vlaga napore, da se javni pouk izkoristi za katoliško indoktrinacijo. Naloga je bila poverjena bivšemu uredniku vatikanskega "Osservatore Romano" Guidi Gonella. Kot minister pro-svete je Gonella od leta 1946 preživel vsako vladno krizo. Njega zelo ljubi cerkev, ki smatra vzgojo mladine za osnovo svoje oblasti. V osnovnih šolah se otroci danes učijo katoliške doktrine, toda ne principe demokracije, na katerih baje sloni italijanska republika. Moralni in politični pomen odpornega gibanja se dejansko zapostavlja. Višje šole je težje dominirati in vsled tega jih krščanski demokrati sistematično uničujejo in opogumljajo privatne šole —ne seveda vse privatne šole, ampak one, ki jih vodijo verski redi ali pa, ki dokazujejo svojo zvestobo katolicizmu. Minister prosvete je šel celo tako. daleč, da podpira družine, ki svoje otroke pošiljajo v župnijske šole, čeprav s tem krši člen 33 Ustave, ki prepoveduje državno podporo privatnim šolam. Istočasno dva milijona otrok v južni Italiji, kjer je do 40 odstotkov nepismenih, ne prejema nobene šolske izobrazbe, ker ni denarja za vzdrževanje ali pa gradnjo šol in kjer je 40,000 učiteljev brezposelnih.
Nobena vladujoča stranka se ne razvija v režim, ne da bi v javno življenje uvedla podkupljevanje, naklonjenost in izkoriščanje oblasti za osebne pridobitve. Ta proces smo imeli priliko videti pod fašizmom; članstvo v stranki je bilo potrebno za dobivanje dela, ljudje na visokih vladnih položajih so si ponavadi nakopičili precejšnjo osebne bogastvo, nobeden časopis ni mogel obstojati, če ni pel hvalo Mussoliniju. To vidimo tudi danes, čeprav manj odkrito, toda kljub temu nič manj učinkovito. Urednik nekega zmernega časopisa je napisal sledeče sodobno'geslo: "Bogati se s politiko!" Oblast je postala sredstvo, da se nagradi dobre krščanske demokrate. Oni dobivajo uvozna in izvozna dovoljenja in dobičkanosne položaje v podjetih in ostalih ustanovah, ki jih lastuje država. Nepisano pravilo je, da morajo odstopil krščansko demokratski ministri dobiti za povračilo kakšne plačane položaje. Po zadnji vladni krizi je De Gasperi ustanovil pozicije tridesetih državnih podtajnikov.
Zlorabljanje vladnih pozicij za pospešitev krščansko demokratske propagande je zavzelo škandalozni obseg. Za kakšnega člana opozicije je sedaj z^Io težko, da bi dobil ali pa ostal v civilni službi, skoro nemogoče pa, da bi postal učitelj. Večina "neodvisnih" časopisov v Italiji podpirajo krščanske demokrate iz preprostega razloga, ker jih lastu-jejo finančne ali pa industrijske skupine, ki ne bi mogle z dobičkom nadaljevati svoj business brez naklonjenosti vlade. Vlada kupuje 40 odstotkov italijanskih industrijskih izdelkov, odobrava podpore in dovoljenja ter deli ameriško pomoč. Siguren način, da se dobi posebne prednosti je, da se velikodušno prispeva za sklad stranke ali pa pomaga pri financiranju krščansko demokratske progagande v tisku.	"
.iff \
Vse to so nevarni znaki. Z nespoštovanjem ustave in istovetanjem svoje stranke z državo lahko De Gasperi ojači svojo pozicijo proti komunistom, toda uničil bo tisto malo demokracije, ki jo je odporno gibanje priborilo Italiji.
NEVARNO ŠIRJENJE JETIKE V VELIKI BRITANIJI
Socialistično združenje me-dicincev j e poslalo britanski vladi vlogo, v kateri opozarja
Leto se je nagibalo proti koncu, iz Ljubljane pa sem prejel sporočilo, da bo ladja "Hrvatska" odplula iz Reke prve dni v januarju, torej sem imel še nekaj dni na razpolago.
Mirko Kuhelj je bil že nekaj dni v Kostanjevici in še poprej v Šent Jerneju, nakar sem se tudi jaz podal na Dobe pri Kostanjevici, v rojstno vas moje matere, kjer sem obiskal bratranca Ivana Kodriča, sestrič-no Micko Bobič in teto Marijo Jordan.
Mnogokrat sem v mladosti premeril cesto med Novim mestom in Kostanjevico, saj me je peljala prvič v svet, namreč ko sem šel v času šolskih počitnic past krave k pokojnemu stricu Jordanu na Dobe. Še vedno se spominjam prvih počitnic pri stricu. Tja me je on zapeljal, a čez tri dni sem že tako zahrepenel po Žabji vasi, po domu, da sem na vse zgodaj pobrisal nazaj, ne da bi stricu in teti kaj povedal. Tedaj sem imel sedem let.
Peljal sem se zopet po tej po-poti. Najprvo Cikava, Mali slat-nik, Ratež, skozi Stroški boršt, kateri pa je ob cesti popolnoma izsekan, Mokro polje. Gradišče, Šent Jernej. Ta velika dolenjska vas je bila precej porušena in v šentjerngski okolici je bilo veliko fanatičnih belogardistov, kateri so v družbi krutega okupatorja morili na debelo tiste kmete, o katerih so sumili, da drže s partizani.
Ustavil sem se pri Mirkovih dveh tetah, misleč, da je pri njih, toda sta mi povedali, da je že nekaj dni s starim stricem Sekulo v Kostanjevici. Kakor hitro sem povedal kdo sem in da dobro poznam njuno sestro, oziroma Mirkovo mamo, sta me kar obsipali z gostoljubnostjo. Nisem bil lačen, ker sem se dobro najedel doma, toda hočeš nočeš, moral sem jesti krvave klobase, katere sem zalival z dobrim vinom. Ena izmed tet pa je pripovedovala, kako so prav ob njeni hiši okupatorji in belogardisti peljali celo četo šentjemejskih kmetov, nato pa jih na bližnjem travniku pognali v beg. In nesrečneži so bežali, toda zaman, zaman! Zverine so nesrečneže pobile s strojnicami. Njen mož se je že poprej skril, drugače bi tudi njega odpeljali in ubili. Pozneje pa je umrl.
V pismih iz stare domovine tu in tam čitamo pritožbe, češ država nam je pobrala krompir, vino itd. Toda jaz nisem srečal nikogar, ki bi dejal, da mu je oblast vse pobrala, pač pa sem slišal pritožbe, da so morali toliko in toliko prodati državi po vezanih cenah, toda
1,200 litrov vina. Prostovoljno sta ga prodali zadrugi 600 litrov, ostalih 600 pa obdržali za domačo porabo. Čudil sem se, kdo ga bo spil 600 litrov, kajti poleg nju je v družini še samo 15-letni deček. Teti sta dejali, da ga bosta nekaj sami spili, nekaj pa "taberharji". Torej kako se to ujema s pismom, ki pravi, da "so mi vzeli vse vino in sedaj ga sam nimam"?
Poslovil sem se od Kuljevih dveh tet in se odpeljal naprej skozi Groblje, Prekopo na Dobe. Moj bratranec Ivan Kodrič, majhen kmet, ni mogel verjeti, da sem "pravi" Milan. Pra> tedaj se je iz Zagreba pripeljal bratranec Ludvik in tudi on je bil presenečen. Bratranec Ivan je tudi prav pekel krvave klobase in me silil jesti, dasiravno sem jih še danes sit. čim bolj sem se otepal, tem bolj me je silil jesti.
Z bratrancem Ludvikom sva se nato napotila v rojstno hišo moje matere, k Jordanovi teti in sestrični Micki Bobič. Teta
v	^
je ze stara in je ležala v postelji, ker so ji vsled neke bolezni odrezali nogo. Bila je vesela mojega obiska. Ona prav lepo pozdravlja sVojo hčer, ki živi v Bearcreeku, Mont.
Od nekod je prišel gospodar Bobič, kateri je to posestvo pri-
ženil, kajti pokojni stric Jordan (Jureš) je imel samo dve hčeri. Z njim sva se pomenila o Ameriki, ker je bil veliko let v Chicagu, potem pa se je vrnil domov prevzel posestvo. Povedal mi je, da ima nekje v Ciceru brata, katerega lepo pozdravlja.
Z bratrancem Ludvikom sva se poslovila in gazila sva nazaj po blatu k Ivanu. Tja se je pripeljal Mirko Kuhel in njegov stari stric. Bratranec Ivan je zopet silil s pijačo in jedačo, toda nihče ni bil lačen.
Tudi to pot nas je čas lovil in morali smo naprej. Bil sem samo nekaj minut od Kostanjevice, a nisem bil v njej. Sicer pa je Mirko bil tam nekaj dni in jo bo' opisal. On je stanoval pri poznanemu trgovcu Robuzi, kateri je skozi ženitvijo celo menoj malo v sorodu.
Bratranec Ivan mi je naročil, naj bi poizvedel, kje se nahaja njegova starejša sestra katera je šla v Ameriko pred mnogimi leti. Rekel mi je, da je živela mnogo let v Pennsylva-niji, pred kratkim pa sem izvedel, da jo je Kuhljeva mati srečala pred leti v Clevelandu. Čudim se, kako morejo nekateri ljudje popolnoma pozabiti na svoje sorodnike in se jim sploh ne zglasijo.
(Dalje prihodnjič)
S POTOVANJA PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH
(Piše ROSE SANABOR)
NA BAVARSKEM ODKRIVAJO "ZAKLAD"
Ameriška vojaška policija je obkolila gozdiček v bližini vasi Fuessen, delavci pa so začeli odkopavati vhod v neko podzemno jamo, ki so ga nacisti razstrelil leta 1945 tik pred prihodom zavezniških vojsk. Menijo, da je v tej podzemni jami skrita večina zlata Nemške državne banke, ki ga doslej niso mogli izslediti. Cenijo, da gre za vrednost pol milijarde mark. Ameriške oblasti upajo, da so v tem skrivališču tudi nekateri tajni dokumenti iz Hitlerjeve pisarne.
PONAREJEVALCI DOLARSKIH BANKOVCEV
Ameriška policija je zasledila večjo skupino ponarejevalcev denarja. Posebno so se pečali s ponarejevanjem 10 in 20-dolarskih bankovcev. Tega ponarejenega denarja so veliko spravili v obtok. Doslej je bilo aretiranih 35 ljudi, zaplenili pa so za 230,000 ponarejenih dolarjev. Ponarejene bankovce lahko ugotovijo z začetno serijsko črko, ki se ne ujema s serijskimi črkami na pečatu zvezne banke.
UMRLJIVOST NA ANGLEŠKEM
Po podatkih ministrstva za zdravstvo je umrljivost v An-
povrhu so dobili indusktpae	vzadn^h Mlkt^na
bone, s čemer dobijo po vezanih cenah razne potrebščine. Pred kratkim sem zopet čital pismo, v katerem sorodnik nekega ameriškega Slovenca toži, da mu je država vzela vse vino. Tu pa naj navedem, da kamor koli na kmete sem prišel in vedno nenaznanjen, je bilo vino takoj na mizi in prav tako jedila. Meni se vidi, da nekateri namenoma pretiravajo o oddajah državi v pismih svojim sorodnikom, da bi tako prejeli čim več paketov. Manija po ameriških paketih je velika. Mnogi v resnici potrebujejo, najdete pa tudi sebične ljudi, kateri bi radi vse izvlekli iz svojih ameriških sorodnikov. O teh stvareh imam sam dovolj izku-jo tuberkulozni bolniki zaradi šenj. Nekaterim ni nikdar zh-pomanjkanja prostorov in ma- dosti, dočim ti bo drugi pisal, lega števila bolniškega osebja da mu ni treba več pošiljati, ker čakati na sprejem v bolnišnico! ima za silo in te ne želi več po 10 mesecev in celo leto dni. i oškodovati.
Združenje zahteva, naj vlada
najnižjo stopnjo, kar ja pozna angleška zgodovina, namreč kar za 50 odst. Zmanjšalo se je tudi število smrti zaradi hripe in spolnih bolezni, povečala pa se je umrljivost zaradi raka (v zadnjem letu za 1,687 primerov več kot prejšnje leto). V zadnjem letu jih je za jetiko umrlo manj (samo 503 na milijon prebivalcev).
ARGENTINSKA NAROČILA V ČEŠKOSLOVAŠKI
češkoslovaške tovarne Škodo-vi zavodi, Kolben-Danek in tovarna strojev, v Pardubicah so sprejele iz Argentine naročilo za opremo velike moderne tovarne alkoholnih pijač v San Micolasu. Tovarna bo obsegala 20 zgradb. Nekatere bodo stale na površini 100 krat 100 ipe-trov. Silos za koruzo — glavne
PADANJE CEN V LJUDSKI REPUBLIKI KITAJSKI
Agencija Nova Kitajska poroča, da so zaznamovali marca v vseh večjih mestih Kitajske, razen v Kantonu, padanje cen glavnih predmetov. To je prvič po 20 letih, da so uvedene relativno stalne cene. Zmanjšalo se je tudi število bankovcev v obtoku. Padec cen ovira špekulacije ter sili zasebne trgovce, da prinašajo blago na tržišča Hkrati so zaznamovali porast trgovine na drobno in padanje trgovine na debelo. V Šanghaju je trgovina z rižem na debelo padla v primeru s februarjem za eno petino, istočasno pa se je skupna trgovina več kot po dvojila.
DUŠEVNO BOLNI—NAJ; VEČJI ZDRAVSTVENI PROBLEM V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Statistični podatki, ki jih je objavil dr. William Menniger, glavni tajnik Mennigerjeve ustanove, kažejo, da ima povprečno vsaka deseta družina v ZDA po enega duševno bolnega člana. Dr. Menniger je navedel, da, znaša število moških, ki jih zavrnejo rekrutne komisije zaradi duševnih bolezni — 1,800,000. Več kot polovica vseh postelj v bolnišnicah je zasedenih po duševno bolnih. Nad milijon otrok trpi zaradi težkih motenj živčnega sistema.
DVA STA SE SPRLA— TRIJE MRTVI
V mehikanskem mestu Cordoba sta se dva delavska nadzornika sprla, kdo naj vodi neko delavsko skupino. Ker nista mogla najti drugačne rešitve, sta sklenila, da rešita ta spor z revolverji. Začela sta streljati drug na drugega, pri čemer je bilo ranjenih osem mimoidočih, od katerih so trije pozneje umrli, oba "strelca" pa sta ostala nepoškodovana.
ŠEST ŽRTEV TOČE
Nedavno je v Maroku padala izredno velika toča, kakršne najstarejši ljudje ne pomnijo. Toča je pobila šest ljudi in veli-
na nevarno širjenje tuberkulo- ^ pohiti z gradnjo bolnišnic ze v Veliki Britaniji, ker mora-i klinik ter izboljša plače in de-i sta" predali," da % pridellli
I Zašel sem. Hotel sem pove-i" dati glede vina. Kuhljevi teti
Večkrat sva se z mojim možem pogovarjala o različnih krajih naše dežele in sklenila, da se bova odpravila na kratko potovanje, ako bova zdrava in in ako nama bo čas dopuščal.
V	spomladi preteklega leta je bil najprimernejši čas za to, ker New York Central v Colli-woodu je odslovila veliko število svojih delavcev za nedoločen čas. Med njimi je bil tudi moj soprog, ki je dobil 5 mesecev počitnic. Neki dan se je zamislil in mi rekel:
"Kaj če bi si midva vzela malo spremembe in počitnic po dolgih letih težkega dela?"
Malo sem pomislila in takoj je bilo O. K.
Najprvo sva se odpravila na pardnevni obisk v New York k moji sošolki Mrs. Miškulin, ki je nisem videla že iz otroških let, in k par drugim prijateljem. Gostovala sva pri Mrs. Miškulin. Obiskat pa so nas prišli tudi njena sestra in svak in nekaj prijateljev.
Drugi dan sva šla v spremstvu Mrs. Miškulin na razgled po New Yorku. Ogledala sva si Wall Street in Chinatown, bogate in prav revne ulice, enako tudi ljudi, šla sva tudi na Empire State Building, ki je eno najvišjih poslopij na svetu. Visoko je 200 čevljev in ima 102 nadstropja. S tega poslopja je -jako lep razgled po celem mestu, Atlantskem oceanu, Long Islandu in Hacan reki, ki meji mesto New York in New Jersey ter se izliva v Atlantski ocean. Ravno nad to reko ima moja prijateljica krasen dom na malem hribčku, s katerega je krasen razgled na mesto, reko in morje. V tej hiši sva gostovala, nato pa sta prišla tu di sestra in svak Mrs. Miškulin in še nekaj prijateljev. V veseli družbi smo se pozno v noč razgovarjali o naših dolgo letnih skušnjah in razmerah. Po par dnevnem obisku in razvedrilu pa sva se zopet vrnila v Cleveland.
Ko sva prišla nazaj domov, sva se počutila, da bi potovala kar naprej in res sva se odpravila na dolgo potovanje, namreč proti Californiji. Iz Cleve-landa sva odpotovala 2. julija. Vzela sva Route 42 do Spring-fielda, nato Route 40 do Indi ane, od tu pa sva se premestila na Route 66, državno cesto, ki se steza čez par tisoč milj do Californije.
Prvi večer sva prenočevala v predmestju St. Louis, Missouri, v zelenem gozdičku in v lepi kabini. Po nočnem oddihu sva nadaljevala skozi St. Louis in prvič sva v tem mestu premostila veliko reko Mississippi ter se odpeljala naprej v državo Oklahoma. Nebo je bilo jasno in vročina zelo huda. Ustavila sva se, okrepčala sebe in avto, nakar sem napisala kartico, ker nama se je stožilo po otrocih. Tako sva se malo odpočila in ko se je zrak malo ohladil, sva šla zopet naprej. Kar naenkrat sva opazila velikanske kupe 1 ude in velike hribe s čistim peskom, med tem peskom pa številne jame. Raz-tolmačeno nama je bilo, da je to ruda cinka in svinca. Od teh rovov naprej se steza lepa cesta preko ozark gorovja. To go-rovje je jako lepo, izgleda, kot da bi bilo polno diamantov. V resnici pa je bilo polno polje vsakovrstnega Carthage mra-morja.
V	Oklahomi imajo velika lepa poslopja, lepe kmečke hiše, štale, kokošnjake in jako lepe turistične koče. Na 8,000 milj potovanja so poslopja najlepša
surovine, namenjene za prede-i ko število živali, popolnoma uni-lavo — bo visok 62m in bo lah- čila preko 3,000 hektarov obde-i v Oklahomi, največ zato, ker so ko sprejel 45,000 ton žita. Stro- lane in posejane zemlje. Po toči' vsa zidana iz domačega kamna, ji, nabavljeni v CSR, bodo teh- je besnel še vihar, ki je presekal Tu sem se spomnila na mojo tali 7500 ton. Pri izdelavi je vse prometne zveze med mesto-1 rojstno domovino, ker doma na zaposlenih 1200 delavcev.	ma Rezom in Alžirjem.	! Krasu smo tudi imeli vsa po-
slopja zidana iz kraškega kamna.
S ceste zemlja izgleda vsa rdeča in pusta, kljub temu pa je zelo rodovitna. Že v začetku julija so imeli koruzo v pred-prodaji po cestah. Ta dan sva kljub vročini imela prav lepo vožnjo od St. Louisa do Spring-fielda, nato pa dobila prenočišče. Kabina je bila zelo vroča, imela pa je na oknu vetrnico (fan), katero sem takoj odprla. Vlegla sva se k počitku i» ker se je kabina že ohladila, sva kmalu zaspala.
Vstala sva že pred zoro in nadaljevala potovanje skozi Springfield, Oklahomo, Texas, New Mexico do Albuguere. Jutro je bilo jako lepo in čisto, ob 9. uri pa sva že prihajala proti Texasu in se ustavila na mali gasolinski postaji. Razgled ob jutranjem soncu je bil nepopisljivo lep, le škoda, da s seboj nisva imela daljnogleda, ki bi nama pomagal videti v to daljavo čez griče in hribe in neskončno dolge planjave, ki se stezajo mimo široke ceste 66, po kateri drvijo avtomobili, kot da bi bila avtomobilska dirka. Ta cesta se spenja skozi Amarilli, Texas, kamor sva prišla v grozni vročini proti eni uri popoldne. Zopet nama je bilo potrebno malo oddiha. Na veliko veselje sva dobila jako hladno restavracijo. Kosilo je bilo izvrstno. Zraven sva dobila galon mrzle $ode, na gasolinski postaji pa sva dodala tudi Kajzerju kai* mu je bilo potrebno.
Potovanje sva nadaljevala skozi velike pšenične planjave-Bilo je ravno 4. julija in čeprav je bil praznik, se tega ni opazilo ob široki cesti na obeh straneh, kjer so se stezala niilje in milje dolga pšenična polja. Kmetje so ravnokar kosili in mlatili obenem, za njimi pa nakladali na troke čisto pš®' nico'in jo vozili v ogromna skladišča, ki so pripravljena tisoč ton žita. Čitala sem že, da v Rusiji imajo tako velika polja, da sejejo z letali. Na svoje lastne oči pa sem videla, da tudi v Ameriki imajo takšna velika polja, da je potrebno sejati z letalom.
Texas je največja država še Unije. Njeno površje je večje kot Michigan, Wisconsin, Indiana, Iowa in lUinois skupaJ Prebivalstvo pa šteje samo nekaj čez 6 milijonov, to je milijon manj kot šteje saRio mesto New York brez svojega predmestja. Država Texas J® jako bogata, posebno z bombažem, citronovini nasadi in sploh vsem poljedelskim pridelki.
tudi veliko goveje živine. cestah imajo na obeh straneh zagrajeno, da živina, ne gre na cesto. Ta cesta pa se vleče skozi dolgo puščavo.
V puščavo smo prišli nenadoma, čeprav sva bila na to pripravljena. Vozila sva kar n®' prej in naprej. Moj soprog J® bil že do konca izmučen in je rekel, da bova ustavila, k® prideva do prvega drevesa. ^. na žalost do drevesa se tukaj ne pride, ker ga ni. Jaz sem mi' rekla, da bo najboljše, če bi malo vozila, nato pa je po kraJ' šem pomisleku privolil. Ko sva se presedla, se je malo odpoC in tudi zaspal, tako da sem lepo prepeljala skozi to pusca vo v New Mexico.
(Dalje prihodnjič)____
POZOR,
HIŠNI GOSPODARJI
Sedaj je čas, da si daste prcba^ vati vaše hiše' znotraj i» zuna^ Delo je vedno najboljše i" zmerne.
Se priporočamo za naklonjeno
Pokličite	*
VIKTOR KO VAČIG 1253 Norwood Rd.
med 5. in 7. uro zvečer
EN 1-2549
[lOSt-
r
}
13. junija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
PRIMORSKE VESTI
Brez pravic
V Trstu so izdali slovenski učiteljici Mariji Fradel listino s pripombo, da je bila med drugo svetovno vojno obsojena pred fašističnim vojaškim so diščem v Ljubljani na 30 let %pora zaradi sodelovanja v na-Wnoosvobodilnem gibanju in nima zaradi tega pravice, da ''ibila zaposlena v državni službi- Sodna oblastva v Trstu no-izdajati Slovencem listin " nekaznovanju, češ da so bili l^aznovani med vojno po fašističnih in nacističnih organih ^radi sodelovanja v protifašističnem gibanju. Na ta način Itažejo civilna in sodna obla-stva v anglo-ameriški coni STO-ki so pod vplivom Italija-"ov iz Italije, svoj šovinistični do Slovencev, pa tudi ^°jo fašistično miselnost. Zna-je za razmere v anglo-^eriški coni STO-ja dogodek sodiščem, ki je obtožena policista obsodilo pogojno brez v kazenski list, dva inšpektorja pa oprostilo, četudi bilo med obravnavo dokaza-da so pretepali pri zasliše-protifašista Karla Zida-^ča. v gt. Petru ob Nadiži v ovenski Benečiji grozijo pro-®sorji dijakom, ki se ne mara-I® vpisati v italijansko šovini-icno organizacijo, da jim bo-° dali slabe ocene in da jih ^0 izključili iz šole. Sloven-ženo so nagnali iz davkari-v Štandrežu, ker je v slo-^enščini prosila za obrazložitev ^®katerih predpisov. Teh in po-^obnih primerov je zmeraj več. okazujejo' nam, da so Sloven-*^'1 ki živijo v Italiji in na an-? ®sko-ameriškem področju Tr-^škega ozemlja brez pravic, ^vinizem in prenapetost, ki so izpostavljeni, ne zaostaja-v ničemer za pojavi prega-zapostavljanja in za-'^anja v letih fašizma.
^riški Slovenci terjajo vr-''^tev trgovskega doma
Leta 1933 so fašisti v Gori-odvzeli Slovencem Narodni svoječasni Trgovski dom.
kot
odškodnino so jim odrinili
400,000 lir, četudi je bil
borih
več kakor milijon in Sedaj so zastopniki sloven-. 'h in trgovskih zadrug vlo-Ra Sodišče v Benetkah urad-Zahtevo za vrnitev Trgov-
Sa doma v Gorici, ki je last
^^]^skih trgovskih društev.
"(UHARICA DOBI DELO
Za petek in soboto.
imeti izkušnjo kuhe v restavraciji.
WHITE CITY BAR
140 St.. LI 1-9837
. ^ A g I C E V L J I
»ko zgledali kot novi, oddaste v popravilo zane--""I Čevljarju, ki vedno izvrši delo.
Marzlikar
jfblai st. clair ave.

ali kašljate?
"k v» imamo izborno zdravilo, ustavi kašelj in prehlad.
MandeL drug co.
Mandel, Ph. G., Ph. C. Waterloo Rd. — IV l-9i
Sramota je za italijanske oblastnike, da se morajo Slovenci še pet let po drugi svetovni vojni boriti za svoje osnovne lastninske pravice.
Samovolja karabinjerskih brigadirjev
Sovodenjci so zmagovito proslavili prvi maj z obsežnim proslavnim sporedom. Sredi igrišča je vihrala na visokem drogu delavska zastava. Med tekmani pa si je sovodenjski brigadir nenadoma izmislil, da je treba razobesiti na drogu poleg delavske zastave še italijansko. Toda organizatorji prireditve so vztrajali pri tem, da hočejo samo delavsko zastavo, ker gre za delavski praznik. Zaradi tega so rajši sneli tudi rdečo delavsko zastavo, kakor pa da bi se uklonili šovinistični samovolji sovodenjskega brigadirja, ki je ravnal povsem na svojo pest, ne da bi imel kakšen koli ukaz s strani goriškega poveljstva. Ogromna ljudska množica je javno dajala duška svojemu ogorčenju in ne-razpoloženju.
Med našim ljudstvom
V	Štandrežu so karabinjerji zaplenili slovensko zastavo, ki je visela na oknu hiše 60 letnega Alojzija Frfolje.
V	goriškem gledališču so se zbrali istrski begunci in fašistični ostanki na zborovanju, ki naj bi "rešilo" Gorico v sedanjem položaju raznih ugibanj in pričakovanj. Potek zborovanja nas je spominjal na čase.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5 i
9611
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
ko so nasilni fašisti hodili po "dučejevi imperialni poti."
Vidalijeva šovinistična akcija, ki ima svoje izhodišče v Trstu ni nič drugega kakor pod-pihovanje politike fašističnih imperialističnih krogov, naperjene proti prijateljstvu italijanskega in jugoslovanskega ljudstva. Vidali je dokazal to s svojim "romanjem" po Italiji, kjer je prosil "za pomoč".
Tržaško pevsko društvo "Slavko Škamperle" je na pevski turneji po Jugoslaviji. Povsod žanje priznanje in uspeh.
V	Gorici so umrli 80 letna gospodinja Vanda Petarin, 63-letni upokojenec Henrick Na-nut in 88-letna gospodinja Milka Budal.
V	Canebuli, majhni slovenski vasici v Slovenski Benečiji, si gradijo vaščani sami svoj zadružni dom. V vasi je samo en protiljudski in protislovenski element, t. j. tamkajšnji župnik, ki govori v cerkvi proti slovenski organizaciji in proti glasilu naprednih Slovencev.
Pevski zbor "Ivan-Vojko" z Prošeka je nastopil v Vipavi in

ilaliilaliikliilaliilaliilaliila|iila|„|J„|J„|a{„|a|„{.|,
Zastopniki
Enakopravnosti' •
Za St. C la irsko okrožje:
jO H N RENKO 1016 East 76th Street
UT 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
R Ed wood 1 -4457 •
Za nevvburško okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
i|»|ii|»|iip|ii|«|ii|»|iip|ii|«|iii»|iip|ii|»|ii|»iiip|ii|«|i iiBliilaliilaliilBliilBliilBliilaliilBliilaliilBliilBliiiBlulaii
Ajdovščini. Vipavci so izročili prošeškim i n kontoveljskim pevcem sliko Ivana Cankarja. Pevci in pevke so izrazili željo, da bi mogli zopet čim preje obiskati socialistično Jugoslavijo.
Prebivalci. iz Bedrože in Pod-cerkve v Slovenski Benečiji so si z lastnimi sredstvi zgradili žičnico za prevoz blaga v dolino, ker ni hotela občina pomagati. Doslej so morali ljudje, ki so prodajali samo v dolini, nositi vse blago v dolino na ramah.
Priznanje "Primorskemu dnevniku". Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je izrazila "Primorskemu dnevniku" o b njegovi peti obletnici iskrene častitke, združene z zahvalo za neprestano bratsko pomoč v izpolnjevanju njenih nalog, v obrambi narodnih pravic.
Pevci in pevke iz Padrič in Saleža so bili na dvodnevnem izletu v Mariboru, ki ga je organizirala Slovensko-hrvatska
prosvetna zveza. Sprejem v Mariboru jih je prijetno izne-nadil. Bivanje v Mariboru jim bo ostalo trajno v spominu.
V Ažli in sent Lenartu v Slovenski Benečiji je iredentistič-na organizacija uredila otroška vrtca, ki naj bi pomagala raz-narodovati slovenske otroke. Toda svojih otrok ne bomo pošiljali v takšne otroške vrtce, kjer bodo vzgajali mladino v sovraštvu do lastnih staršev in materinščine.
NOVO ANTIBIOTIČNO SREDSTVO
Ameriški zdravnik dr. Ludwig Anigstein je baje odkril novo antibiotično sredstvo, ki ga je pridobil iz krvi in ne izrastlin kot do sedaj. Novo antibiotično sredstvo ima enake lastnosti kot antibiotiki, ki jih dobivajo iz plesni, je pa po izjavah iznajdi-telja manj škodljivo telesnemu organizmu.
"Story Telling" Fabrics In Revival

Originating in the Far East long ago and reaching their artistic peak in France in 1759, toiles or "story telling" fabrics are now having their biggest revival in two hundred years.
The very first in a series of new "Americana" toiles called "Johnny Appleseed" depicts the well-loved American folk legend of Jonathan Chapman, children's hero who dedicated his life to planting apple orchards throughout the wilderness of the mid-West. It is printed on inexpensive bonded Glosheen, all purpose high count cotton fabric, and designed for the homemaker looking for a fresh approach to Spring redecoration.
In the early American room setting shown above, the Waverly print is used for two full shirred draperies which match the "Johnny Apple-seed" wallpaper. The cherry double bed and barrel boudoir chair are covered with a color-coordinated sister Glosheen print named "Apple Harvest," in vermicelli quilting. Walls are painted to match the apple leaf green of the fabrics; double rust ruffles are of white and red "Glosheen.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - PIpouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
UPORABA UMETNIH GNOJIL V AMERIKI
Leta 1949 so ameriški farmarji porabili dvakrat več umetnega gnojila kot leta 1940. Skupna letna potrošnja umetnega gnojila v Zedinjenih državah znaša namreč 16 milijonov ton.
KLINIKA ZA ALKOHOLIKE
V državi Mississippi so v bližini mesta Jackson postavili veliko kliniko za alkoholike. Po poročilu časopisa "News Week" je klinika namenjena zdravljenju 25 do 30 tisoč kroničnih alkoholikov.

0
Every time you look at a clock does at reproach you for not laying aside something for the future?
Does its scowling face warn you that it's later than you think?
\
If that's the way a clock looks to you, it's high time you signed up for some United States Savings Bonds—under your firm's Payroll Savings Plan or your bank's Bond-A-Month Plan.
Soon as you do that, your clock will start to grin at you every time you give it a look. And each cheery tick will be a bright reminder that you're getting nearer your goal of financial independence.
And in the decade of progress that most economists say is just ahead, financial independence is going to be more important than ever before.
With a nice nest egg of U. S. Savings Bonds, you'll have freedom of action. You'll be able to take advantage of opportunities as they come along—to make the most of every situation.
Remember, every $3 you put into U. S. Savings Bonds becomes $4 in ten years. Better start growing money now —before that clock scowls at you again.
SAVE FOR YOUR INDEPENDENCE BUY U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.

ov Voranc:
OBRAČUN
del
"J	——————
jl	jo odpustila petdeset
zaradi pomanjkanja
v tovarni je že dolgo 1'ijj.' bilo premoga, ne suro-tiij tako smo že dalj časa slu-"amerava podjetje od-j "l"ogo delavcev. Culi bodo odpuščeni vsi kva-Ofg Zato smo se hitro vsi ^'^'^ali v naši organizaciji.
hi ^'iti
Hilf	vsLupiii, KI niso ime-
razredne zavesti. Naše naganjali izlepa in bo	vodijo odločno bor-
Nakane podjetja smo
imenovali dopovstvo in smo svoje stališče opravičevali čisto s sociarlističnega stališča.
"Kaj nas briga, če je tačas obrat pasiven. Prej je podjetje dobičkarilo z milijoni, naj krije zdaj izgubo iz njih!" smo rekli. Stališču kvalificiranih delavcev smo se rogali. Rekli smo, da imamo isto pravico do dela kakor oni in da nismo mi krivi, če ne znamo kake stroške, pa tudi tega nismo krivi, da smo se rodili kasneje kot oni. "Vaša strokovna izobrazba ni vaša zasluga ampak gol slučaj," smo rekli. V
delavstvu se je pojavil razdor. Mi, kandidati obračuna, smo zmerjali zaupnike z buržoazijo, ki smatra nas težake, rokovodje krampa in lopate za manj vreden razred.
Na ta način se je odpust zavlekel od jeseni do zime. Končno pa se je nekega dne pojavil na črni tabli pred vhodom v tvornico sledeči seznam v obliki razglasa:
"Zaradi pomanjkanja dela se odpuščajo s štirinajstdnevno odpovedjo sledeči delavci:"
Tu je sledilo petdeset imen, na koncu je bil datum in pod njim podpis firme. Delali smo se štirinajst dni, toda z občutkom, da ne spadamo več med delavce. Med nami, odpuščenimi, in onimi delavci, ki so ostali, je nastal prepad; začeli smo
se sovražiti in to sovraštvo je prišlo že tu in tam do izbruha. Končno pa je prišel dan obračuna.
Skrajno neprijeten decembrski dan je bil takrat; nebo je bilo zastrlo z gladkim, sivim svodom zimskih oblakov, ostra sapa je nosila v zraku nekake snežene smeti. Strog mraz je šel do kosti. Kljub temu pa smo čakali že dolgo pred določeno uro pred pisarno na obračun, ki je bil naznanjen ob treh popoldne. Pred burjo smo se skrivali za zid in za planke in potrpežljivo čakali, prezebajoč v zamišljenem samozatajevanju. Mraz je bil tak, da bi šel tudi skozi debelo obleko, toda med nami je bila več kot polovica oblečena zelo slabo. Mnogi so imeli na sebi še staro vojaško obleko, ki
so jo prinesli iz rovov, bluze so jim bile prevelike in pa premajhne, da so ob pogledu izzvali v duši smešnost ali sočutje. Marsikateri so imeli na bluzah še raznobarvne našitke bivših polkov, na katerih so se poznali še sledovi davno odtrganih odlik; ta ali oni je imel oprtan nahrbtnik in v roki palico.
Dva delavca, eden suh mladič, drugi starec z visečimi brki, sta hodila tesno skupaj pred pisarno gori in doli: roke sta tiščala v žepih, gledala samo v tla in molče stopala sem in ' tja. Morda sta bila kje v ujetništvu ali v kaki ječi, da sta se priučila takim izprehodom. Drugače se samo norci sprehajajo na tak način. Cisto zase je stala skupina rde-čeličnih kmečkih fantov; debele svetle verižice s tolarji so jim
visele ob telovnikih. Na njih obrazih ni bilo tiste skrbi, ki je odsevala z obrazov mnogih drugih. Preko ceste ob plotu je stal nepremično na mestu majhen, suhljat možic blestečih oči, zavit v dolgo zimsko suknjo. Poznal sem ga dobro. Zval se je Tevž in je bil rokpdelec iz trga; njegova žena je kuhala delavcem hrano. Takoj sem razumel, zakaj je tudi on prišel na obračun. Enkrat je šel v pisarno, a se je hitro vrnil iz nje. Nekdo je za njim zaloputnil vrata in čul sem vpitje:
"Kaj, hudiča, me briga tvoj dolg. Obračunaj sam ž njimi!"
Možic se je molče vrnil na svoje mesto ob plotu in nepremično čakal dalje. Delavci so ga sovražni' gledali in se mu muzah.
Medtem je bila ura že tri, toda iz pisarne še ni bilo nobenega poziva. Potrpežnjivost nam je mahoma minila in začela se nas je lotevati nestrpnost. Jeli smo korakati nemirno po prostoru pred pisarno, cepetati z nogami, psovati zimo in končno nered, pisarje in uradnike, sprva pritajeno, potem čedalje brezob-zirneje. V majhno vežico pred pisarno se je natlačilo že polno ljudi, pritiskali so-proti durim in trkali nanje. Vendar si nobeden ni upal odriniti vrat. Nekdo pa je slučajno nehote premočno pritisnil na kljuko, v tem hipu je dobil nenaden sunek od zadaj in vrata so se široko odprla, do-tični pa je zaradi sunka zletel daleč v pisarno. Gruča pred vrati je krohota je odskočila, pisarji so preplašeni planili s sedežev.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
13. junija 1950
SKOZI OBROČE
Bili smo pri kraju s svojimi močmi, vendar smo šli naprej. Gnala nas je ena sama mogočna volja, prebiti se za vsako ceno iz tega pekla. Zdaj smo bili že na kočevski strani Roga. Spodaj po cestah med Kolpo in Kočevjem so zamolklo bobneli tanki in topovi. Čisto blizu nas so zaropotali mitralje-zi in paške, krogle so švigale skozi listje tik med glavami. Sovražnik je zatezal zanko z ,vseh strani. Umakniti smo se morali više v strmino.
Tovariš, ki je šel spredaj v koloni, je skrivnostno javil:
"Tam zgoraj je skupina ljudi."
Kdo bi naj bil to ? Poslali smo oglednike. Vrnili so se s poročilom, da so tam neki sumljivi partizani.
"Imajo rdeče zvezde?" — "Da, imajo." — "No, in?"
"Kaj, če je bela garda?"
Hm. Belogardisti so se pojavili na Dolenjskem že poleti. Imeli so peterokrake zvezde na kapah in se izdajali za partizane. Nekaj naših so, celo zvabili V svoje taborišče in jih umorili. Duhovnik, njihov vodja, je zaklal našega tovariša z lastnimi rokami v imenu Jezusa Kristusa. To je bil zloglasni "štajerski bataljon". V tej ofenzivi so se prvič javno pridružili okupatorju in z njim vred napadli naše osvobojeno ozemlje.
Vendar se je nazadnje izkazalo, da so zgoraj resnično naši. Bil je Antetov uradni vod. Peščica hrabrih partizanov, ki je imela prav tako kakor mi namen, prebiti se skozi laške obroče. Tam pred nami se je pojavil starec z dolgo sivo brado ob njem pa je stalo dekle kakšnih sedemnajstih let.
"Tudi vidva v udarnem vodu?"
"I, kakopa!" je dejal starec, si pogladil brado, naslonil puško ob drevo in si na vso moč mirno prižgal cigareto. To je bil šestdesetletni Bradač, ki se je pridružil partizanom že v prvih mesecih. Nekoč je bil ce-sarsko-kraljevi ritmojster, ko je Avstrija propadla, je zgubil službo kot vojak in postal oskrbnik na raznih veleposestvih in nazadnje prišel v gozdove za gozdarja. Obredel je pol sveta, udeležil se je vseh vojn v zadnjih desetletjih, celo za Bure se je tolkel v južni Afriki. Kasneje mi je hudomušno dejal: "Vse vojne sem doslej izgubil, a to poslednjo bom dobil."
Obesil je puško čez rame, odprl torbo in vzel iz nje ogromen revolver na bobnič.
"Tale je ruski. Ta ne odpove." Vse je kazalo, da se ga laška ofenziva prav nič ne tiče.
"Zdaj moramo naprej, do kakšne vode. In ker je edini vodnjak pri Roški žagi, bomo šli pač tja."
Bil je nemara edini' partizan, ki v vsej roški ofenzivi ni napravil niti enega prenagljenega koraka. Počasi, zložno, vojaško zravnan je stopal tudi takrat, kadar so fantje, ki so šele po-
vohali smodnik, bežali kakor veter. Ob njem je hodila sedemnajstletna Zdenka. Dolge kite So ji obrobljaje nasmejani otroški obrazek. Čez ramo ji je visela elegantna, bržčas lovska puška na krogle, ki jo je dobila v dar za hrabrost. S to puško je šla ravno tako mirno kakor stari Bradač skozi vse nevarnosti roške ofenzive.
"Kaj menite, ali bomo čakali, da pridejo Lahi po nas? Ali bomo večno blodili po teh strminah? Ne! Jaz sem za to, da gremo fašistom naproti! Pre-bijmo se skozi njihove obroče! Lahov je na tisoče, a vraga, na mestu, kjer bomo dregnili vanje, jih ne bo deset ali dvajset tisoč na mah. Nemara bomo tam celo v premoči. Eno pa je gotovo: dalj bomo čakali, več se jih bo nagnetlo okoli nas. Kdor se bo ravnal po poveljih, bo jutri ob Kolpi mimo zasmr-čal, kdor bo ravnal po svoji glavi, bo nemara zaspal na Rogu in se ne bo zbudil nikoli več. In zdaj naprej do vode! Kdo bi se žejen pretepal!"
Ante je bil nekoč pedagog. In zdaj nam je govoril kakor govoriš otroku, ki mu moraš izdreti zobek. "Samo malce počakaj pa bo dobro. Ali vidiš zajčka? Kako ti jo ubira po klancu!"
In kolona, — zdaj nas je bilo znatno manj, onemogli in bolni so ostali zadaj, da poiščejo skrivališče, ali pa so se porazgubili po hosti, ko smo padli v drugo zasedo — je krenila strmo v breg. Gledal sem krave, ko so žalostne stale pod drevesi in bolščale za nami, ki smo tonili v mrak. Jeziki so jim mlahavo viseli iz polodprtih gobcev. Prišla mi je na misel prispodoba, ki se bo nemara komu zdela čudna. Ali ni bila tudi naša domovina kakor te lačne in žejne krave, ki ne vedo, kako bi prišle do studenca žive vode? In gotovo bi poginila sredi mračne goščave naših dni, da niso prišli pogumni možje in ji pokazali pot do žive vode — do svobode. Mar naj zdaj ob tej prvi veliki preizkušnji zapustimo svojo domovino, kakor smo zapustili svoje kraje v mraku? Ne, nikoli! Rešiti se moramo in nato začeti iznova. Jasno je bilo, da bomo v tej ofenzivi izgubili vse razen svojega poguma in svoje volje do nadaljnje borbe.
Bila je že trda noč, ko smo se pritihotapili na jaso, kjer je tedaj še stala Roška žaga. V mesečini se je dvigalo ogrodje vodnjaka z velikim vzvodom. Tam na vrvi mora viseti čeber in iz tega čebra bo zašumela v
OPERATORICA ZA LEPOTILNI PARLOR DOBI DOBRO SLUŽBO
5 dni v tednu.
Dobra plača.
Za podrobnosti pokličite UT 1-1932
NAPRODAJ
JE 1940 DODGE AVTO; DVOJA VRATA. ČRNE BARVE. Za podrobnosti pokličite
RE 1-6654
naše čutare — voda. Voda! Kako čudovita stvar! Ali je res neizbežno, da moraš najprej vse izgubiti, če hočeš znati ceniti življenje ?
Kolona je stala kakor ena sama žejna žival. Slišal si samo zadržano dihanje in tleskanje jezikov ob izsušene ustnice. Čeber je udaril ob stene vodnjaka. Klok — je zažuborela voda v prvo porcijo . . . Vzvod, ki je dvigal šeber iz globine, je samotno škripal v tišino . . . Voda je žuborela v porcije. Pili smo in docela pozabili, da preže nekaj korakov stran na nas laške zasede . . . Kako čudovita podoba: vodnjak v mesečini . . ,
Zabili smo v jase po nasipu železnice, ki je vodila skozi gozdove. Nekje se je oglasila laška signalna piščalka. Nato spet-vse tiho, le krevsanje naših okovanih čevljev po nasipu. Polegli smo ob progi in čakali, kaj nam prinese izvidnica, ki smo jo poslali naprej. Slutili smo, da je na železnici laška zaseda, vendar nismo bili docela prepričani, če je tam zaseda, bo treba napraviti ovinek in se spustiti v dolino po drugi poti. Štiri noči že nismo spali.
Ob prvem svitu smo se dvig-nUi.
"Zdaj se prebijemo skozi prvi obroč", je dejal Ante.
"Udarni vod sprejme borbo, ostali izrabite, čas in se poženite skozi sovražno črto!"
Pretaknili smo se skozi praprot in ščavje do roba strme grape, iz katere se je dvigala jutranja megla. Popolna tišina.
Kolona je obstala kakor vkopana. Še listje je bilo negibno v jutranjem brezvetrju. Samo skozi veje je zaveslala samotna šoja. Kako lepo je tej ptici! Kaj njej mar človeški prepir! Po vsej priliki se mirno kakor vselej odpravlja iskat svoj zajtrk.
Onkraj grape so zašumeli po listju koraki. Vse glasneje in glasneje . . . Bržčas so Lahi, ki so začutili naš premik, zlezli iz svojih bunkerjev . . . Njihovi glasovi so drzno odmevali po grapi.
802 E. 99 St
Dohodek dbnašajoče posestvo. Hiša za 2 družini; 7 sob spodaj, 6 zgoraj, tudi 2 zgptovljeni sobi na 3. nadstropju; ognjišče, 2 kon-verzijska burnerja; garaža. Pokličite za dogovor kdaj si lahko ogledate hišo. Pokličite med 5.30 in 9. zvečer. Cena $11,800. Lastnik sam prodaja.
MU 1-8302
Potuhnili smo se v rosno pra-protje in čakali.
"Trrrak, trrrrak, trrrrak."
Začelo se je. Udarni vod je udaril prvi . . . Grapa pod nami se je zlovešča zakrohotala v pozno poletno jutro.
Sonce je že trkalo na okna v mračni steni roškega gozdu, ko je kolona v popolni tišini drsela naprej po rosnem listju, previdno stopajoč čez kamenje in korenine.
"Prvi obroč je za nami. Zdaj nas čaka drugi. Verjetno nevarnejši", je dejal Ante pa s kompasom in specialko v rokah krenil naprej. Šli smo za njim in spotoma smukali kislo host-no deteljico med mahovjem. Spet so bila usta suha — žejna.
Nismo vedeli natanko, kje so Italijani, a slutili smo jih. V strelcih so se pomikali skozi gozdove naravnost proti nam. Kadar je bila popolna tišina, si nekje" z grebena na naši desni strani slišal komaj zaznavne zvoke, zamirajoče odmeve krikov. Vsaj tako se nam je zdelo. Svoj pohod smo uravnali po razdalji od teh skoraj neresničnih zvokov.
"Ko zadenemo obnje — ju-riš! Pripravite orožje!"
Stiskali smo v rokah bombe, puške in pištole, mitraljezca pa sta korakala pred nami s prežeč im, trdnim korakom.
Stopili smo iz gozda na piano. .Kakor, da si stopil iz mračne ječe. Tam pod nami se je smehljalo skrito gorsko zakotje, pašniki, edini potoček, ob njem šopi leskovih grmičev, nad vsem tem pa velika, čudovita sinjina poletnega neba. Trava se je mehko vdajala pod nogami, vajenimi korenin in skal. Rahle sope so šumele okoli upadlih, vročičnih lic ... . človek bi sq zleknil po tej rosni travi, zaspal bi in spal, dokler bi ga vase ne vsesala ta prelepa zemlja . . /. čemu naprej? Uiti smrti? In kaj je smrt, če ne tako globoko spanje .. .
Pohištvo za tri sobe se proda.
Je kot novo. Prodaja se radi odhoda iz mesta. Tu se tudi dobi stanovanje za dvojico brez otrok.
Vpraša se na
1857 E. 63 St., EX 1-7063
OPREMUENO SOBO SE ODDA
v najem poštenemu moškemu ali
dekletu; pri priletnih ljudeh.
Vpraša se na 1157 E. 71 St.
MLO DOBI
izučen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo.
Vprašajte pri
ED KOVAČ 960 E. 185 St., KE 1-5030
Počil je znanilni strel. Prvi za nami v hosti . . . Drugi onkraj dolinice . . . Tretji v bregu pred nami.
"Naprej!"
Spuščali smo se na dno kotli-nice. Okoli nas senožeti in le tu in tam leskovi grmički. Kakor da se je ves svet na mah spremenil v eno samo prežečo zasedo. Zrak je bil nabit z nečim sovražnim, usodnim, zlo-kobnim.
Stopali smo, kakor da pod nami ne šelesti mehka trava senožeti, temveč sika jo jeziki nevarnih kač . . .
In spet: "Trrrrak, trrrak!" Tudi to pot je naš udarni vod vžgal prvi. Lahe je naša drznost zbegala. Njihov mitralje-zec se je zvalil ob naših prvih strelih, naše puške so podrle še nekaj vojakov, vendar smo bili sredi njihovega žrela, iz katerega je začelo bruhati po nas od vseh strani.
Jug, ki smo ga izvolili za svojega komisarja svojega bataljona, je stal sredi senožeti in počasi dvigal svojo puško kakor lovec, ki ne ve, ali ima pred sabo zajca ali ne. Nato je sprožil. Menda je prvič v življenju streljal — doslej je bil neustrašen aktivist, kasneje je padel na Štajerskem, ko je med točo švabskih krogel reševal ranjeno tovarišico — vendar je hotel vliti poguma tovarišem, saj je naš princip "Udariti!"
"Jug! Naprej!" sem vzkliknil in pognala sva se za kolono,
ki se je prebijala med grmovjem proti hosti.
Toda tam nas je čekala nova zaseda. Za slehernim drevesom si lahko pričakoval sovražno puško. Spet smo udarili prvi mi. Lahi so nazadnje utihnili. Med drevjem je ležal njihov drugi mitral jezeč v krvi. Gledal sem Bradača. Mirno, kakor da opravlja nekaj nadvse vsakdanjega, vojaško stvarno je prislonil svojo karabinko ob debele bukve, počasi obrisal prah s cevi, se odkrehal in pomeril.
"Koliko si jih podrl na Pod-steni?" sem ga vprašal nekoč kasneje.
"Pet", mi je odgovoril in mi ponudil tobak. "Z vsakim strelom enega. Bil je vražji položaj."
Poleg njega je stala Zdenka in prav tako mirno kakor on merila in vžigala. Njene otroške kite so se ji razpletale in ji padale po zmečkani vojaški suknji.
Kako smo se rešili iz tega pekla, mi dolgo ni bilo jasno. Ko smo se prebili čez cesto, ki vodi iz Kočevja proti Sušaku, ter polegli kakor mrtvi po praproti, je Ante spravil svoj kompas in specialko in nas, prižiga je cigareto, premeril:
"Kako smo se prebili? Hm, naša taktika, streljati prvi v nasprotnika, se je obnesla. Lahi so bili presenečeni in preden so se znašli, smo se po njihovi sledi, ki je peljala po travi, pretolkli na varno."
Bukova gora, čudovita gO' ra! Čez plotove viseče veje hrušk, cimbar in sliv . . . Studenec pod vrbo, visoko svobodno nebo ... In začudeni obrazi kmetov, ki so se pred Lahi zatekli v zapuščene hiše na Bukovi gori.
"Ali ste še tu?"
"Še!" smo se nasmihali in P'' li v dolgih požirkih iz loncev, v katerih so nam prmesli vode od studenca.
Vladimir Pavšič — Matej Bof'
STAKICH FURNITURE CO.
Qualify at o Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. StAich—16305 Waterloo Road
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI
AmbulanCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
1883
Kraincic
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče
George Krainčič
Zatisnil je svoje mile oči dne 19. maja 1950.
Pogreb se je vršil dne 22. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na White Haven pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 24. marca 1883 leta v Pavlavas pri Brežici na Štajerskem.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vašega spoštovanja in ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Srčna hvala vsem, ki so darovali v gotovini za družino. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od blagopokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki ste ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo izrekamo pogrebcem-sobratom od društva "Napredek" št. 132 ABZ in društva Carniola Tent št. 1288 TM, ki so nosili krsto.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Ako ni prejel kdo zahvalne karte, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja pot, ljubljeni soprog in oče. Odšel si tja, kjer ni križev in ne težav. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih za vedno.
ŽALUJOČI OSTALI:
JENNIE, soproga
STEPHANIA, poročena BARTOL, hčerka
GEORGE, sin
JEAN CAROL, vnukinja
FRANK BARTOL, zet
V stari domovini zapušča brata ANTONA
Cleveland, Ohio, dne 13. junija 1950.
VAŽNO Z A VSE, KI NAMERAVAJO POTOVATI V JUGOSLAVIJO
Glasom najnovejših vesti, bodo Jugoslovanska ambasada in konzuli izdajali lakozvane TURISTOVSKE VIZE, veljavne za bivanje v Jugoslaviji za dobo dveh mesecev. Te vize se bodo izdajale prosilcem, brez da bi bilo treba dolgo čakati na nje. Kdor ima torej namen obiskati staro domovino se v teku prihodnjih mesecih, naj brez nadaljnega vloži prošnjo za ameriški potni list in ko potni list dobi pa za jugoslovansko TURISTOVSKO VIZO.
Tvrdka KOLLANDER bo imela skupno potovanje dne 23. avgusta na največjem parniku QUEEN ELIZABETH in ako se kateri še žgli pridružiti tej skupini, ki že sedaj šteje 30 potnikov, naj se takoj obrne na:
August Kollander
HOLLANDER je edini slovenski zastopnik v Clevelandu za glavne preko-oceanske avijonske linije. Ako torej želite hitro potovali, lahko potujete tudi z avijonom. Dalje prodaja Kollander tudi American Express TRAVELER CHEQUES, ki so najbolj varni in priporočljivi na potovanju. Sploh, kadar imata kake posle s starim krajem, se vedno obrnite na Kollandra, kjer boste dobro in točno postrežem.