PoŠtama plačana t gotttvtm* Leto XVIIL, št 55 cipm vniatvo, Mjuotjana, tmaUjeva OUca 6 — reiefon 9t 8122, 8123, 8124, 3125, 8125. Lnaeratn) oddelek: Ljubljana, Selen« tnrgova nt 8 — TeL 1382, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica st. 11 — reiefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL tt. 2 Telefon flt 190. Računi prt poet. fielc. zavodih: Ljubljana 5t 11-842, Praga ttslo 78.180, Wlen «t 105.241. Ljubljana, sobota b. marca 1937 Cena t Din Laha j a vsak dan - -azen poneoeijKa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, "inafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon 9t. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. _Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Naša zunan ja politika Ekspoze predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča o naši zunanji politiki vzbuja pozornost po svojem optimističnem gledanju na prilike v Evropi in na odnošaje naše države do drugih držav. Odgovorni voditelj naše zunanje politike smatra, da je Evropa težko politično krizo v glavnem že prebolela, in da se je zlasti mednarodni položaj naše države znatno zboljšal. Naravno j«:, da je narodna skupščina sprejela zagotovila ministrskega predsednika z zadovoljstvom, saj postavljajo proti raznim črnogledom, a tudi proti ljudem kritičnega duha, ki morda s preveliko skrbjo presojajo mednarodne dogodke in so poučeni o marsičem, kar v današnjih prilikah ne more biti predmet javne razprave, nazore in trditve optimističnega gledanja na svet in na dogodke. Jugosloveni imamo toliko težkih notranjih skrbi, da nam je rožnata beseda o našem mednarodnem položaju več kakor dobrodošla in si ves narod rad ob njej oddahne. Govor predsednika vlade o zunanji politiki se je držal v glavnem samo velikih obrisov in se, kar je tudi razumljivo, ni spuščal mnogo v podrobna vprašanje. V uvodu je g. predsednik naglasil, da je glavna osnova naše zunanje politike ostal program Društva narodov, katerega pomanjkljivosti tudi mi vidimo, ali mu navzlic vsemu čuvamo zvestobo in želimo okrepitev. Prehajajoč na poedina vprašanja, je dr. Stojadinovič poudaril, kako angleško-itslijanski sporazum o čuvanju statusa quo v Sredozemskem bazenu posredno tudi nam daje jamstvo naše teritorialne integritete. S to ugotovitvijo so popravljeni gotovi svoječasni komentarji angleškega časopisja, ki so odklanjali tezo, kakor da bi Anglija bila prevzela neko posebno jamstvo za naše meje. Zelo korektne so bile besede ministrskega predsednika v pogledu na špansko državljansko vojno. Predsednik vlade je izjavil simpatije našega naroda celokupnemu španskemu narodu in mu želel skorajšnjega miru, s čimer je pač najbolj odločno pobil poskuse gotovih krogov, ki bi hoteli simpatije naše javnosti zavesti v korist ene ali druge bojujočih se strank. Treba je pri tem poudariti, da Jugoslavija službeno slej ko prej priznava špansko republikansko vlado za zakonito. Odgovorni voditelj naše zunanje politike smatra v ostalem, da je že minula nevarnost opasnih posledic, ki so grozile Evropi zaradi politike vmešavanja v španske zadeve. Z največjim zanimanjem sprejema javnost dr. Stojadinovičeve izjave o odnošajih z našimi zavezniki in o naši politiki napram ostalim evropskim državam. Kar se tiče Francije in Male an-tante, izvajanja g. ministra niso prešla do sedaj običajnega okvira in se tudi niso dotaknila onih vesti o pričakovanjih in bojaznih v prijateljskem in ne-prijateljskem taboru, ki so se v zadnjem času v tem oziru raznašale. Seveda je pa morda res, da često pozitivne ugotovitve bolj učinkujejo kakor najbolj slovesni demantiji. Najbolj tople so bile besede govornika o Balkanski zvezi. Morda zato, ker je mednarodna intriga naš pakt prijateljstva z Bolgarijo hotela porabiti kot dokaz, da so tudi tu vezi zrahljane. O paktu prijateljstva z Bolgarijo ugotavlja ekspoze zunanjega ministra, da je dal le diplomatsko obliko globokemu prizadevanju obeh bratskih narodov. Ta formulacija je istotoliko spretna, kakor je pravilna. Z bolgarskim paktom je postavljeno načelo in upati je, da se bodo skoraj začele izvajati tudi potrebne praktične posledice. To se ne nanaša samo na naše medsebojne gospodarske in kulturne stike. To je tudi vprašanje naše narodne obrambe, saj nas večno prijateljstvo z Bolgarijo obram-berio razbremenjuje na celi naši vzhodni meji in poenostavlja problem naše državne varnosti. Vsi smo v pričakovanju, da bo krasno načelo našega medsebojnega bratstva kmalu tudi na tem polju moglo pokazati svoje sadove. Od italijansko-angleškega spora sem je Jugoslavija postala za britski imperij mnogo bolj zanima dežela, nego je bila doslej. Naše simpatije napram velikemu angleškemu narodu so stare in ugotovitev ministrskega predsednika, da so se prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Anglijo in sporedno z njimi tudi gospodarski stiki še bolj poglobili, navdaja ves naš narod z zadoščenjem. Vprašanje naših odnosa j ev do Nemčije in Italije je važno z dveh vidikov. Ti dve državi vodita danes v Evropi svojo politiko. Oni postavljata tezo idejne razdelitve evropskih narodov v ■dve fronti. S to idejno utemeljitvijo posegata tudi v španske dogodke, obe sta protivnici sistema kolektivnih pogodb in načela o nedeljivosti miru, obe nasprotnici Društva narodov, katerega program mi proglašamo za osnovo celokupne naše mednarodne politike. Po svojih dosedanjih zvezah in obvezah se Jugoslavija nahaja v sklopu demokratskega evropskega mednarodnega sistema in dokler je tu, ne more biti na no- VAŽNI FINANČNI UKREPI VLADE LEONA BLUMA V ponedeljek bo razpisano v Franciji veliko notranje posojilo za obrambo države Pariz, 5. marca. w. Po parlamentarnih hodnikih in na borzi, v teh dveh živčnih središčih ^litičnega in gospodarskega življenja F^icije, je vladala danes ves dan izredna živahnost. 2e včeraj se je namreč povsem nepričakovano zvedelo, da je ministrski predsednik Blum predložil prezidentu republike Lebrunu sklicanje ministrskega sveta pod njegovim predsedstvom. Zanimanje za današnjo sejo vlade je bilo zato tem večje, ker se je že včeraj govorilo, da bodo v razpravi važne finančne reforme. Seja se je vršila že dopoldne pod predsedstvom prezidenta republike Lebruna in so bili na njej soglasno sprejeti naslednji važni sklepi: Uvedba prostega prometa z zlatom 1.) Dne 25. septembra z Zedmjenimi državami in Veliko Britanijo sklenjena valutna pogodba treh držav ostane podlaga valutne politike Francije. Povratek devizne kontrole je potemtakem izključen. Vlada naproša Francosko banko, naj da splošno dovoljenje za prost uvoz zlata in za prosto trgovino z zlatom v Inozemstvu. Od ponedeljka 8. t. m. dalje bo Francoska banka brez osebnega izkazila kupovala zlato bo dnevnem kurzu. S tem bo imetni. kom zlata omogočena realizacija valori. zacijskega dobička. Fond za izenačenje valute bo imel v bodoče pravico v sporazumu z generalnim ravnateljem depo-zitne blagajne kontrolirati rentni trg. Za uravnovešenje državnega proračuna 2.) Soglasni znaki o gospodarskem oživ. ljenju dajejo povod za upanje, da se malenkostni primanjkljaj, ki ga izkazuje finančni zakon (proračun), ne bo prekoračil in da se bo celo v teku proračunske- Republikanske čete zopet zasedle Toledo Nacionalisti izpraznjujejo tudi mesto Oviedo na severo- zapadnem bojišču Madrid, 5. marca. o. Na fronti Talave-ra-Toledo so republikanske čete po strašni borbi, ki je trajala včeraj ves dan med rekama Tagus in Alcazar, vkorakale v Toledo. Nacionalisti so se po obkolitvi skušali upirati z zadnjimi silami, vendar so končno v teku noči popolnoma opustili borbo. Na skrajnem severnozapadnem bojišču, v Oviedu, zažigajo nacionalisti hiše in utrdbe v predmestjih, preden jih zapuste. Velik del Ovieda je v plamenih. Nacionalisti so se umaknili na utrjene postojanke zunaj mesta. V bojih je bil lažje ranjen tudi sam vrhovni poveljnik, Ovieda, polkovnik Aranda, dočim je njegov najstarejši sin padel, dva mlajša sinova pa sta bila hudo ranjena. V splošnem se lahko reče, da imajo republikanci iniciativo skoraj na vseh bojiščih, dočim nacionalisti kljub veliki inozemski pomoči ne morejo držati svojih dobro utrjenih postojank. Tragedija grškega parnika Pariz, 5. marca. o. Tretji trgovski par-nik, ki je naletel na nacionalistično mino, je bi'a grška ladja »Lukia«, ki je vozila S.000 ton petroleja v Barcelono. Nesreča se je pripetila blizu rta Cape Cruz, kjer sta zadela na mino tudi angleški parnik »Llandovery Castle« in dva dni pozneje neki francoski tovorni parnik. Mina, na katero jo zadela »Luldac, je bila ogromne velikosti. Eksplodirala je s strašno detonacijo razklala ladjo v dva dela. Zaradi eksplozije se je vnel tudi ves tovor petroleja, ki je pretvoril ladjo v en sam plamen. Vsi člani posadke so razen enega našli pri tem smrt. V bližini ponesrečenega parnika je bilo več drugih ladij, vendar pa se mu niso mogle približati, ker je morje gorelo na tristo metrov daleč naokrog. Koncentracija angleškega brodovja pri Gibraltarju Gibraltar, 5- marca, o Jutri 6e bo tukaj zbralo angleško domače hi sredozemsko brodovje. Ta demonstrativna koncentracija pomeni, da bo znala Anglija s svojimi pomorskimi silami izvrševali in doseči popolno kontrolo nad španskimi mejami. Jutri se bo pred Gibraltarjem zbralo nad 80 večjih angleških vojnah ledij z 12 admirali in 20.000 mož posadke. španska kontrola šele 21. marca London, 5. marca. b. Po zanesljivih informacijah se bo začela mednarodna kontrola španske ohale izvajati šele 21. in ne že 6. marca, kakor je bilo prvotno določeno, ker bi se za kontrolo določene pomorske sile ne mogle poslati pravočasno na mesto. eurath bo zamenja! Ibbentropa v Londonu? Dosedanji nemški veleposlanik v Londonu bo baje postal zunanji minister v Hitlerjevi vladi Pariz, 5. marca. b. Berlinski dopisnik »Intransigeanta« poroča iz zanesljivega vira, da se nemški veleposlanik v Londonu in Hitlerjev pooblaščen] zaupnik Ribben-trop ne bo več vrnil v London, ker se je s svojiim zadržanjem v angleški prestolnici onemogočil. Za nemškega veleposlanika v Londonu bo najbrž imenovan sedanji nemški zunanji minister Neurath. V tem primeru bo Neurathovo mesto na Wjjhelmstras_ 6e zasedel Ribbentrop. Važne izpremembe v diplomaciji Berlin, 5. marca. o. V političnih in diplomatskih krogih trdijo, da bodo v najkrajšem času izvršene važne izpremembe v nemški diplomaciji. Sedanji poslanik v Washingtonu dr. Luther bo odpoklican, in bo za njegovega naslednika imenovan državni tajnik v zunanjem ministrstvu Dick-hoff. Za državnega tajnika v zunanjem ministrstvu bo imenovan sedanji poslanik ■...... ' "I-------........... beni drugi fronti. To so dejstva, ki v svojih posledicah sigurno nujno vplivajo vsaj posredno na naše odnošaje napram državam, ki stojijo na drugi fronti. Ekspoze zunanjega ministra se tega problema ni dotaknil in predsednik vlade se je omejil na to, da poudari naraščajočo poglobitev neposrednih odnošajev s tretjim rajhom in Italijo. Nedavno so bile razširjene vesti, da pride v doglednem času tudi do formalne poglobitve naših stikov in našega prijateljstva s sosedno italijansko kraljevino. Morda je v tem smislu razumeti besede dr. Stojadinoviča o pomembnih znamenjih, da se bliža doba prisrčnej-šega razmerja. Mnogo so bile opažene dosti hladne besede na dunajski račun, a odločno izjavo predsednika vlade, da se naše negativno stališče napram restavracijski ideji ni spremenilo, sigurno odobrava v Budimpešti, Mackensen, Ribbentropov sorodnik in sin znanega maršala. Nemčija bo podaljšala vojaško službovanje London, 5. marca- b. >News Chronicle« doznava iz Berlina, da se Hitler posvetuje te dni s svojimi vojaškimi strokovnjaki glede podaljšanja vojaškega roka na dve leti in pol. To naj bi bil prvj nemški odgovor »a angleško oboroževanje. Dopisnik Istega lifta trdi nadalje, da je zelo verjetno, da se bo Hitler v kratkem sestal z italijanskim predsednikom vlade Mus6olinijem. Kaznovani nemški miroljubi Berlin, 5- marca. g. Z vladnim odlokom so državni uradniki, ki so bili člani nemškega društva za mir ali panevropske unije, izključeni od službenega napredovanja. Ista usoda je že prej zadela člane razpušče-nih prostozidarskih udruženj. celokupni naš narod. Napram Madžarski beleži ekspoze izboljšanje odnošajev in prisrčno besedo naslavlja tudi na Poljsko. Na koncu svojega ekspozeja je predsednik vlade ob viharnem pritrjevanju celokupne zbornice podčrtal važnost naše vojske, katere obrambna moč je temelj vsake politike, ki hoče očuvati svobodo ln neodvisnost naše države proti vsem opasnostim današnjih razburkanih časov. Razprava, ki je sledila ekspozeju dr. Stojadinoviča je bila na znatni višini, in so posebno pripombe glavnega govornika JNS dr. Kumanudija vzbudile veliko zanimanje. Od slovenskih poslan cev sta se oglasila gg. dr. Novačan in Doberšek, ki sta z velikim znanjem razgrnila problem našega naroda izven meje Jugoslavije. ' ga leta bistveno zmanjBal. Vlada je odločena, da ne bo z nepričakovanimi izdatki preprečila povratek k dejanskemu ravnotežju. Izvzemši potrebnega izboljšanja majhnih plač vlada ne bo stavila v zbornici nobenih predlogov za nove kredite. Prizadevanja za stabilizacijo javnih izdati kov bodo imela istočasno vpliv na cene. Razpis posojila za državno obrambo 3.) Izboljšanje gospodarskega položaja in vedno večja odstranitev brezposelnosti v gotovih industrijah dovoljuje izpremem-bo tempa glede investicijskih izdatkov ▼ breme države ali javnih korporacij. V teh okoliščinah in z oziram na dejanski položaj obvaznosti je vlada ugotovila, da bi se mogle plačilne obveznosti zakladne-ga urada v teku leta 1937 zmanjšati za šest milijard. Z oziram na to in na znižanje izdatkov za vzdrževanje železnic, so potrebe zakladnega urada spravljene na vsoto, ki ne bo večja, kakor hi si jo mogel dobiti zakladhj urad normalnim potom. Te potrebe odgovarjajo približno polovici izrednih kreditov za oboroževanje, zs katere je vlada sklenila, da jih bo krila z velikim posojilom za državno obrambo. Za kritje tega posojila se bo vlada obrnila na vse nacionalne sile. Posojilo za dr žavno obrambo je edino posojilo, ki ga bo zakladni urad razpisal v teku leta. Vsi ti ukrepi predstavljajo skupno celoto. Ministrski predsednik Blum bo Jutri v pariSkem radiju pojasnil današnje sklepe ministrskega sveta. Posojilo za državno obrambo bo razpisano v ponedeljek. Prezident republike Lebrun ho v nedeljo zvečer v radiju govoril o posojilu za obrambo države. V finančnih krogih izjavljajo, da bo obrambno posojilo znašalo deset milijard frankov. Stabilizacija franka Paril. 5. marca. o. Francoski poslanik v Waehingtonu, Bonnet, je izjavil ameriškim novinarjem, da vrednost francoskega franka ne bo nadalje znižana, temveč bo nasprotno stabilizirana napram dolarju in funtu. Po vesteh iz Washingtona bi imela stabilizacija franka sledit] na zlati podlagi 44. mUi-gramov, tako da bi bilo razmerje med frankom in funtom 112:1, dočim znaša sedaj 105 prot$ 1. Hitlerjev protest v Washingtonu Konflikt med Nemčijo in Zedinjeuimi državami zaradi nekega govora newyorškega župana Washington, 5. marca. b. Med nemško in ameriško vlado je prišlo nepričakovano do spora, ki je zbudil v javnosti splošno pozornost. Newyorški župan La Guardia je imel namreč na ameriškem židovskem kongresu govor, v katerem se je bavil tudi z razmerami v Nemčiji pod sedanjim režimom. Po poročilih nemdkih listov je med drugim izjavil, da bo dal na newyorški svetovni razstavi postaviti med drugim tudi »celico groze«, v kateri bo kot posebnost kazal figuro »človeka v rjavi srajci«, ki ogroža danes svetovni mir. Uradna nemška agencija označuje župana La Guardio zaradi njegovega govora proti sedanjemu režim v Nemčiji za »židovskega gobezdača in umazanca« ter priporoča Američanom, naj takega župana takoj odstranijo. O govoru župana La Guardie je priobčil daljši izvleček tudi Reuterjev dopisni urad, ki pa nikjer ne navaja besed, zaradi katerih je nemška vlada smatrala za potrebno, da protestira pri ameriški zvemi vladi. Reuterjevo poročilo govori samo o »rjavih srajcah. ki ogrožajo svetovni mir«, ne pa o figuri v rjavi srajci, ki naj bi bila postavljena na newyorš'ki svetovni razstavi. Zaradi govora newyorškega župana je nemška vlada energično protestirala pri vladi v Washingtonu. Nemški poslanik dr. Thamsen je pri izročitvi protesta izjavil', da so zaničevalne besede, ki jih je izrekel župan La Guardia v srvojem govoru proti Nemčiji, nezdružljive s častjo navadnega ameriškega državljan, kaj šele s častjo in obzirnostjo poglavarja mesta, ki je celo povabil Nemčijo k sodelovanju na newyorški svetovni razstavi. Kaj je ameriška vlada odgovorila na remžki protest, še ni znano. Spor med generali ln politiki v Nemčiji Vojska baje onemogoča vsako nemško energično zunanjepolitično akcijo Pariz. 5. marca o Radikalni »Oeuvre« je objavili senzacionalne informacije svojega berlinskega dopisnika, ki jiii potriuiejo tudi iz Londona in po katerih je nastal hud spor med nemškimi generali ter vodstvom na.rodno-socialističniih napadalnjlh oddelkov. V narodmo-socialistični stranki obtožujejo vojnega ministra generala Blomberga. glavnega inšpektorja nemške vojske generala Fritscha, šefa generalnega štaba generala Beoka ter gospodarskega ministra dr. Scho-chta, da onemogočajo vsako energično zu-nanjepodiitično akcjjo. Kljub temu, da sta vodetvto napadalnih oddelkov kakor tudi Rjidolf Hess sprejela oredloge, generala Faupeia. naj se v Španijo odpošlje 60.000 nem&ksh vojakov na pomoč generalu Francu, je vendar uspelo nemškem vodilnim generalom preprečiti odkod teh vojakov v Španijo. V zvezi s tem je izjavjl general Fritsch. da se lahko pobijajo v Španijo samo najpadalm oddelki, nikakor pa ne nemški vojaku Zaradi tega je moral odstopiti tudi general Foreter. sedaj pa bo vpokojen šef generalnega štaba general Beck. Bjtler ■je na en,' stran* odobril stališče zastopnikov nemško vojske in mornaisoe, na drugi strani pa je moral popustiti svojiim strankarskim pristašem in žrtvovat« gotov© osebnosti toda kljub vsemu je vendarle ostala vojska v večini. Roosevelf: Demokracija bo zmagala VVashington, 5. marco. AA. Na banketu, ki jc bil sncči v čast zmage demokratske stranke, je predsednik Roosevelt v svojem govoru med drugim priznal, da je demokratska misel propadla v mnogih državah, kjer je prebivalstvo, utrujeno s prašnimi razpravami, hotelo takoj preiti h tajanju; ti ljudje pa so pozabili nauke zgodovine, ki dokazuje, da so propadle vse diktature. Več je vredno človeštvo kakor začasni polom demokracije. V Zedinjenih državah ni propadla demokracija in tega ne bomo dovolili. Roosevelt je nato omenil, da je vrhovno sodišče vložilo svoj veto proti obnovitvenemu načrtu za kmetijstvo, namreč proti zakonom, ki so hoteli uvesti socialno pravico, kolektivne pogodbe, minimalne mezde in maksimalni delovni čas. Poljska kritika Šebove knjige Varšava, 5- marca. b. Na interpelacijo poslanca Walewskega je odgovarjal v sejmu v Beckovem imenu njegov namestnik grof Szetnbek, ki je dejal med drugim: Polj. ska vlada se ie zanimala za knjigo poslanika Sebe, čim je izšla. Na svojo žalost je prisiljena ugotoviti, da odgovarjata resnici tako obtožba Walew3kega glede protipoljske ga značaja Šebove knjige, kakor tudi okoliščina. da ie knjiga opremljena z uvodom odgovornega zunanjega ministra češkoslovaške republike. Zaradi tega je poljska vlada, ki želi pravilno presojati odnošaje in namene Češkoslovaške nasproti Poljski, vzela izdajo te knjge ? resen pretres- Tretja seja velikega fašističnega sveta Rim, 5. marca. o. Nocoj ob 22. se je ponovno sestal veliki fašistična svet v Beneški palači Na dnevnem redu je poročilo nuinistra Staraoeja o aktivnosti fašistične stranke jn njenih organizacij ter fašističnih SiimdiikaJnih zvez- Razen tega bo fašistični svet 3>rwei©l poročilo finančnega ministra Tbaona de Revela o gospodarskem jm finančnem položaju Ttafrje ter bo v zvezi b tem sprejel važne sklepe o novih finajnčnih ukrepih ki naj bi ojačili italijansko poii-tiko gospodarske avtarkije ter v pomani-kamjiu inozemskih kreditov zagotovil; Italj-i' zadostna denarna, sredstva za oborožitev. Diplomatska pogajanja med ČSR in Nemčijo Praga, 5- marca. b. Vfladmo glasilo »Ven-kovc poroča v zvezi z odhodom nemškega poslanika v Pragi dr. Eisenlohra v Berlin, kamor je odpotoval zaradi sMuacijskega poročila ministru Neurathu. da se bodo najbrž v kratkem začela diplomatska pogajanja med češkoslovaško in nemško vlado v svrho ureditve medsebojnih odnošajev. Stavke v Kanadi Nevvj ork, 5. marca. b. Stavkovno gibanje se je iz Amerike razširilo tudi na Kanado, kjer so delavci v mnogih krajih zasedli tovarne in ustavili delo. Policija je aretirala doslej 26 stavkujočih, pred mnogimi tovarnami pa je prišlo do pretepov, ker se delavci niso hoteli pokoriti poveljem, naj »puste tovarne. Naše državne finance Iz ekspozeja finančnega ministra — Razmerje med državnimi dohodki — Nove cigarete „Bled" — Nov trošarinski zakon — Velik promet Poštne hranilnice Beograd, 5. marca. AA. Na stnočnjd eeji narodne skupščine je finančni minister Dušan Letica podal svoj ekspoze in ie med drugim dejal: Proračunski predla finančnega ministrstva za leto 1937/38 s pripadajočimi gospodarskimi podjetij znaša skupaj Din 746,767.770 ali za 51.154.131 Din manj kakor v prejšnjem proračunu. Od tega celotnega zneska ie osebnOh izdatkov 308,214.672 Din al; 41.27%, materialnih pa 438.553.098 Din ali 58.73%. Število osebja skupaj z gospodarskimi podjetij! je znašalo 17-049 Od tega je pripadalo ministrstvu kot central; 2.219 oseb, finančnim ravnateljstvom s podrejenimi uradi jn organ- 11,816 oseb upravi državnih monopolov 1.036 Državni hipotekami banki e podružnicami 941 oseb. Poštni hranilnici s podružnicami 770 oseb, državnim pravobranilstvom 135 oseb. državnima posestvoma Bel ju in Topolovcu 126 in sladkorni tovarn- na Čukaricd 55 oseb (razen delavstva) Razmerje med posameznimi davčnima oblikamn v primeri s celotnimi državnimi dohodki kaže v sedanjem proračunskem predlogu takole sliko: 1.) neposredni davki (brez skupnega davka na poslovna promet) znašajo 1.719 mdlijo-nov al,- 15.70% (1. 1935/36 : 17.06»/«) 2) posredni davki (trošarine, carine, takse in skupni davek) znaša io 3.604 mfiiijonov ali 82.92% Geta 1935/36- 29.55%). 3) monopoli po odbitku režijskih stroškov znašajo 1-958 milijonov aii 18.09% (1935/36: 15.42%). 4) gospodarska podjetja 3.501 milijonov ali 31-98% (1935/36; 35.23%). 5) ostali dohodkj 143 milijonov ali 1.31% (1935/36: 1.19%). V finančnem ministrstvu se izdeluje nov trošarinski zakon ki bo sestavljen na najmodernejši podlagi in bo bolje ustrezal potrebam države- Unifikaciia prjstojbinskih določil, v kolikor so še različna se bo izvršila tem prei čim bolj se bo dodela vala unifika-oija ustreza jočUb pravnih določil na drusrih področiih državne uprave. Carinska služba &e od leta do leta bolj izpopolnjuje , kot čuvarska fiskalnih interesov i kot čmi'teli:ca pri izvajanju naše gospodarske in še poseber trgovinske politike. Carinski dohodki so narasli za 15.03%. Dohodkj uprave državnih monopolov eo ugodni ;n so do 31 decembra 193fi torej v prvih 9 mesenih tekočega proračunskega Leta vrgli 1.480576.215 Din ali 13.575-215 Din več od zneska s katerim ie računal proračun. V Sfcervfiiiu manopolskiSh namteščenoev je nastopilo povečanje za 67 oseb, v glavnem zaradi povečanja sajenja tobaka in zaradi uvedbe novih oddelkov za izdatna goniva kakor nafto in benoin. Naš tobak &e danes izvaža na Češkoslovaško, Polisko. v Francijo. Nemčijo in Egipt in povsod ie veliko povpraševanje po njem- Za zdaj izvozimo okoli 6 milijonov kg tobaka v vrednosti 170 milijonov Din. Za porabo v državi si uprava državnih monopolov prizadeva, da popravi kakovost tobačnih izdelkov in bo tudi dala v prodaio nove cigarete in ljudski tobak ki bo dcseg-gljiv tudi za najnižje sloje. Za zdaj &e uvedeta nov; cigareti »Bled« (s filtrom) in Hercegovina«; ti cigareti bosta izdelani v glavnem iz hercegovskega tobaka. Dohodkj od sol| so preračunani za leto 1937/38 z 2-752 milijon; dinarjev Večie število prebivalstva nekoliko pa tud' ziboli-šanie gospodarskih razmer bo prav gotovo pripomoglo k večiemu konsumu solj, tembolj ker s; uprava državnih monopolov prizadeva da se vsi kraji v državi kar najbolj v redu oskrbujejo z vsemi vrstami soli. Jodijrano sol, ki jo uvažamo in nas drago stane, bomo v bodoče, upajmo, izdelovali v Krek' V tem pogledu je vse potrebno že ukr&njeno Zato se bo tudi prodajna cena jodirane soli znižala na ceno navadne soli. to »e na 2.50 Din. Poštna hranilnica postaja od dne do dne boli vsesplošna ljudska banka te se ii po-verjajo blagajniške gotovine ter se preko nje plačujejo in izterjavajo računi. Poštna hranilnica ima več ko 26.000 čekovnih računov z vlogami poldruge milijarde dinar jev. Preko teh čekovnih računov gre iz rok našega poslovnega sveta in naše uprave tudi zdaj sredi krize, več ko 71 milijard dinarjev na leto, če pa vpoštevaimo tudi po elovanje po hranilnih računih in drugih postavkah te ustanove doseže celotni promet skoraj štirikrat tolikšno številko in znaša vsak dan skorai eno milija.rdo. Državna hipotekama banka pa kaže sorazmerno ma hftn promet v primer; s prete klimi leti. Dohodki so preračunani na 6T milijonov izdatki pa na 24.9 milijona dinar jev. Prebitek dohodkov nad ml a t, t znašli 40 milijonov V primeri s proračunom- k poteka je preračunano povišanje dohod kov za 4 miliiione in izdatkov za 3-9 mili jona. Ta ustanova, je med drugimi posojil dovolila' tud* posojila mestom Ljubljani Marjboru in Celju v višini 53 milijonov d^ narjev Ta pc60«ila bodo omejena mest.' porabila v celoti za ozdravljenje svojih mestnih hranilnic tako da bodo te denarne ustanove mode obnoviti svoje poslovanj-na zdravi podlagi- Seja narodne skupščine Proračsmi ministrstev financ, trgovine in industrije ter vojske in mornarice aeograd, 5. marca. p. Kakor smo kratko že poročali, se je v narodni skupščini sno-či, čim je bil izglasovan proračun zunanjega ministrstva, pričela razprava o proračunu finančnega ministrstva Okrog 21. je finančni minister Dušan Letica pričel govoriti o svojem resoru. Njegov ekspoze prinašamo posebej. Govor posl, Mohoriča K razpravi o proračunu se ie prvi priglasil narodni poslanec Ivan Mohorič kot poročevalec manjšine skupščinskega finan enega odbora To okoliščino je sam tudi posebej poudaril Opozoril ie da je manjšina predložila obširno poročilo o finančnem zakonu in novem proračunu Splošni de' poročila je podal karakteristiko novega prora-una glede na sedanji proračun in je posebej karakteriziral tudi finančni zakon-ki določa celo vrstvo finančnih angažma-nov za vlado, odnosno posamezne ministre. Manjšina se je predvsem omejila na to. da opozori vladno večino na vso dalekosež-nost finančnega zakona, ki obremenjuje državo in davkoplačevalce še daleč preko proračunskih izdatkov v znesku 10.6 milijard dinarjev Manjšina je lahko samo za dovoljna, da te pripravila finančnega ministra do tega, da je obrazložil vse ono. kar je v svojem ekspozeju v finančnem odboru opustil Mi smo ugotovili, da se vlada preveč zadolžuje i pri privatnih finančnih zavodih, i pri Poštni hranilnici pri Državni hipotekami banki, povrh še nabavlja blago na kredit Končno se je vlada pričela zadolževati še z izdajanjem bonov ki so letos že presegli eno milijardo Mi vidimo svoj uspeh v tem, da je finančni minister izjavil, da bo zmanjšal celotm znesek blagajniških zapisov za 500 milijonov V svojem ekspozeju utemeljuje finančni minister angažiranje novih kreditov s povečanjem nacionalnih dohodkov v domači obrti, v industriji- v šumarstvu O rudarstvu. katerega razvoj je pač najiatalnejši. če pomislimo, da zaslužijo na njem neki ljudje prav lepe denarce v naši državi, pa so na žalost izostali vsi podatki. Številčno so se na podlagi podatkov finančnega ministra nacionalni dohodki povečali za eno milijardo dinarjev Če pa zberemo vse številke najpomembnejših gospodarskih panog, moramo priti do zaključka, da znašajo na eni stran; vsi presežki 360 na drugi pa vsi primanjkljaji v primeri z prejšnjim letom 39Q milijonov, tako da so dohodki prav za prav nazadovali za 39 milijonov dinarjev. Zato je treba biti silno oprezen in ne gre, da bi se molče šlo preko dejstev, ki so važna in ki morajo biti dognana Realne številke nam kažejo, da ni na mestu veliki optimizem, katerega sta vsa prežeta novi proračun in finančni zakon V poročilu manjšine «mo pozvali finančnega ministra, naj izvede efektno kontrolo nad državnimi izdatki, tako da se bo n. pr. pri dobavah tujega blaga za onih 400 milijonov dinarjev dejansko dognalo, ali se bo z niima res dosegel efekt, ki ga pričakujejo. Vobče se potrebni ukrepi, da se bo vsa kontrola bolje organizirala in da se državni denar ne bo trosil brez resnične kontrole Sedaj pa se sklepajo kupčije in pogodbe z raznimi družbami, ne da bi se razpisale licitacije. Mnoge nabave v inozemstvu se ne samo protiviio jasnim odredbam obrtnega zakona, ki določa, da nobena državna oblast in ustanova potrebrega blaga ne sme naročiti v tujini, če ga je mogoče izdelati doma, nego se to blago često naroča v tujini tako da nastajajo velike težave tudi za naš kliring. Poleg vsega pa je ta inozem ska konkurenca osvobojena še carin, pra^-onih prohibitivnih ukrepov s katerimi n? bi se zaščitilo domače gospodarstvo. Dalje je govornik obravnaval Poštno hra nilnico in Narodno banko ter državno zadolžitev pri teh dveh zavodih. Razpravljal je potem o likvidaciji kmečkih dolgov, s katero se bo država obremenila za 1600 milijonov dinarjev. Minister sam je dejal, da to še niso definitivni podatki, ker se še ne ve. ali bodo mogli denarni zavodi iz lastnih sredstev odpisati onih 25% V nasprotnen* primeru bo obremenitev države še večjp Govornik je obžaloval, da se za osnovo li kvidacije kmečkih dolgov ni vzela plačilr. sposobnost posameznega dolžnika Kar se tiče kreditov za narodno obram bo, je manjšina že v finančnem odboru do kazala, kakšno mnenje ima o tej stvari, sa' je skupno z vladno večino brez vsakih rezerv, čim je čula poročilo ministra vojske o naši situaciji in o naših potrebah, z akla macijo izglasovala vse zahtevane kredite Stvar je bila torej izven diskuzije in mi smo odločeni, da tudi v plenumu narodm skupščine manifestiramo isto pripravljenost. da spričo situacije, v kateri se naha jamo, občutimo patriotske dolžnost, da žrt vujemo magari poslednjo paro za varnos naše države. Posl. Mohorič je opozoril na kurioznost. da poročilo beograjske borze ostro kritizi ra vladno finančno politiko, čeprav je pred sednik borze sam predsednik vlade g. di Stojadinovič. V nadaljnjih izvajanjih je posl. Mohori obravnnval davčno obremenitev Slovenije, razmerje med državami in banovinskinv davki, potrebo pravičnejše razdelitve do tacij iz skupnih banovinskih fondov, potre bo spremembe davčnega zakona, ki je bil uveljavljen v dobi najvišje konjunkture itd Kontno je govori! o izrednih olajšavah ir ugodnostih, ki jih dobivajo tuje družbe Citiral je rnzne pogodbe- ki so bile sklenje ne v zadnjem času. Ž njimi se država odre ka dohodkom, do katerih bi imela polno pravico,- obenem pa se ubija domače dek in domači kapital. Apeliral je na finančne ga ministra, naj bo v bodoče odpornejši zadevah našega državnega in narodnega go spodarstva. Verifikacija mandatov za dva nova poslanca Za posl. Mohoričem je na sinočni seji govorilo še 11 poslancev, nakar je bil ob pol 2. zjutraj proračun finančnega ministrstva z glasovi vladne večine sprejet in seja zaključena. Današnja seja se je začela ob 8.30. Po uvodnih formalnostih je bilo prečitano poročilo verifikacijskega odbora, ki predlaga, naj se odobrita mandata na dr. Mačkovi listi izvoljenima poslancema Jovanu Zdravkoviču in Radivoju Nikoliču. Na predlog posl. Kabalina je predsednik odredil, da pride to poročilo še danes na razpravo. Proračun ministrstva za trgovino Razpravo o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo je otvoril minister dr. Vrbanič z daljšim ekspozejem, ki ga prinašamo na drugem mestu. K debati se je javilo 11 govornikov in je razprava tra- j jaht nepretrgano ves dan do SO. Glavni govornik je bil posl. Ivan Mohorič, ki je obžaloval, da pride na tako važen re-sor, kakršen je resor trgovine, Industrije in obrti, samo pol odstotka celotnega državnega proračuna. Pri takem stanju je težko govoriti o smotrni gospodarski politiki. Ministrstvo ne more vršiti svoje naloge in ne delati za povzdigo našega narodnega gospodarstva. Pri tem se dogaja, da posegajo v njegov delokrog neprestano tudi drugi resori. V nadaljnjih izvajanjih je posl. Mohorič obravnaval gospodarski položaj v državi, zlasti razmere v naši trgovini, obrti ln Industriji. Analiziral je trgovinske pogodbe, ki jih imamo z drugimi državami. Se obSirneje kakor pri razpravi o proračunu finančnega ministrstva je obravnaval politiko koncesij tujim industrijskim družbam na škodo domače industrije. O isti stvari je govoril tudi posl. Man-fred Paštrovič ter se zavzemal za izdatnejše podpiranje hotelske industrije. Ekspoze ministra vojske in mornarice Ob 20.30 je oila razprava o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo končana in proračun z glasovi vladne večine sprejet. Sledila je takoj razprava o proračunu ministrstva za vojsko in mornarico. Od vse zbornice viharno pozdravljal je podal uvodni ekspoze minister general Ljubomir Marič. Poudaril je, da znaša proračun 2.5 milijarde dinarjev in da je za 120 milijonov višji od sedanjega. Utemeljil in pojasnil je to povišanje ter pri tem opozoril, da so bila v nekaterih prejšnjih letih proračunska sredstva za vojne potrebe premajhna. Razmere so se sedaj tako spremenile, da bi tega ne bilo mogoče več opravičevati. Prvotni njegov predlog je bil višji od sedanjega, vendar pa ga je z ozirom na potrebo uravnoteženja proračuna zmanjšal. Pri kopni vojski ln letalstvu znašajo osebni izdatki 522 milijonov, materialni iz-1atki pa 1620 milijonov. Zlasti veliko skrb posveča vojaška uprava letalstvu, ki je bilo v letih hude gospodarske in finančne stiske zapostavljano. Izdatki za mornarico so preračunani na 194 milijonov, od tega odpade 53 milijonov m osebne, ostalo pa na materialne iz-'atke. Govor ministra vojske generala Mariča io poslanci često prekinjali z odobravanjem, na koncu pa so dali izraza svojim opatijam do naše narodne vojske z viharnimi ovacijami kralju in vojski. V mak zaupanja m priznanja so podali zastopniki vseh parlamentarnih klubov kratke izjave, naglašajoč, da je o proračunu "ega resora vsaka debata nepotrebna. V menu JNS je podal izjavo posl. Ješa Pro-ič, ki je naglasil, da gledajo jugosloven-ki nacionalisti v obrambni sili in moči naše vojske najboljše jamstvo za dobrobit ralja, naroda in domovine. Proračun ministrstva za vojsko in mornarico je bil tako sprejet brez debate z aklamacijo. Minister vojske general Marič se je zahvalil skupščini za izkazano zaupanje vojski in naglasil, da bo to dalo vojski novo moralno oporo in pobudo za adaljevanje njenega dosedanjega dela. Ob 21.30 se je pričela razprava o pro-ačunu ministrstva za gradnje. Po ekspozeju ministra dr. Marka Kožulja se je ■azvila obširna debata, ki bo zopet trajala ->zno v noč. Beležke „OberfrankovciM Dr. Mačkovo glasilo »Seljački dom« po-oča v kratki beležki o napadu zagrebških frankovcev na prostore »Hrvatskega dnevni-a«. List predvsem opozarja, da se s takim x>četjem utrjujejo nade onih, ki trdno ra-unajo z razkolom v vrstah hrvatskega po-reta. Zato je naloga vseh organizacij biv ila suspendirana kUltumo-socialna borba in proglašeno samo £0 sebi brez posebnih logovorv kulturno-aocialno premirje. To nr emir je bo obstojalo tako dolgo, dokler So hrvatska domovina od nas zahtevala, da ostanemo enotni. Kdor ne bo tega spoštoval, ga bo narod desavuiral in pregazil. Mi nojdemo z narodom. Nikakor ne želimo, da se vrne leto 1928, še manj pa, da se spreta cerkev in narod na škodo obeh. Cerkev ne pojde v politiko, najmanj pa v politiko, ki bi bila naperjena proti narodu. Ako išče cerkev prijateljev in zaveznikov, potem jih more najti samo med narodom.« Nadškof Šaric s to načelno izjavo pod-rejuje prosvetno-socialna vprašanja, ki so programska vprašanja verske politike, hrvatskemu narodnemu vprašanju. To je že po sebi značilno. Povrh pa je članek »Kato-ličkega tjednika« še opozorilo klerikalnim voditeljem v Zagrebu, ki se že nekaj časa nahajajo v konfliktu s splošno kulturoo-po-litično akcijo Mačkovega kroga, da jih njihovi somišljeniki v Sarajevu pri tem ne bodo podpirali. Nočejo biti meščani Občina Stara Kanjiža v dunavski banovini je bila nedavno proglašena za mesto. Ima okoli 2000 prebivalcev Sedaj pa so sklicali novopečeni kanjiški meščani velik shod, na katerem so soglasno sprejeli resolucijo. v kateri prosijo, naj se Nova Kanjiža zopet degradira v vaško občino. Kot razlog za sklep navajajo preveliko davčno obremenitev, ki bi bila zvezana z organiziranjem nove mestne občinske uprave. Dr. Maček potuje na Duna) Zagreb, 5. marca. o. Po nasvetu zagrebških zdravnikov bo dr. Maček ▼ kratkem odpotoval na Dunaj zarodi zdravniškega pregleda. Te dni je že zaprosil za potni list, ki ga je tudi dobiL Na Dunaj bo bržkone odpotoval čez dva ali tri dni ter se bo zadržal tamkaj le toliko časa. kolikor bo potrebno aa zdravniški pregled. V njegovi politični pisarni naglašajo, da potovanja na Dunaj niso izzvale no. bene posebne spremembe v njegovem zdravju, pač pa samo mnenja zagrebških zdravnikov, da bi bilo prav, ako se podvrže generalnemu pregledu specialistov. To bo po dolgjh letih prvo potovanje dr. Mačka v inozemstvo, zaradi česar se v zagrebški javnosti o njem zelo mnogo govori. Pravilnik o vzdrževanju osnovnih šol Beograd, 5. marca. p. Prosvetni minister je v soglasju s finančnim ministrom izdal pravilnik za izvršitev uredbe o vzdrževanju ljudskih šol. Ta pravilnik določa postopek za sestavo proračuna in njegovo izvedbo glede vzdrževanja ljudskih šol, ki so ga po § 4 uredbe prevzele banske uprave. [TABLETE ugodno učinJcujejo zoper revmatitenit hripo, bolezni od prehlajenja, protin, živčne bolezni, Utor (Hexenschuss), išias in glavobol. TOG AL tablete ne ublažujejo samo bolečin, temveč pomagajo tudi izločevati sečno kislino. Zaradi tega so bili doseženi odlični rezultati tudi v zastarelih primerih. Ker več kot 6000 zdravnikov, med njimi mnogo profesorjev, predpisuje TOGAL-tablete, zato tudi vi lahko z zaupanjem kupujete to zdravilo. TOGAL Vam bo pomagal, kakor je tisočim drugim. Neškodljive so TOGAL-tablete za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika. Dobivajo se v lekarnah. S. br. 2082, 6/n. 1933. »Slovenec« nima sreče v polemiki Pred kratkim so nam gospodje lz Kopitarjeve ulice razodeli dragoceno novost o meji dopustnosti strankarske borbe. Svetovali so nam, naj se držimo njihovega zgleda in naj obenem z njimi smatramo za narodno svetinjo vse ono, kar nam oni predpisujejo. Ko smo jih pa prijeli za besedo in navedli samo nekoliko njihovih činov, ki daleč segajo preko vsake meje dopustnosti, so nam ljuto zamerili. Opsovali so nas, kar se je le dalo, — ovreči pa niso mogli niti črkice naših ugotovitev. Ko smo omenjali kako grdega preganjanja so bili deležni naši najodličnejši kulturni delavci, smo kot edini odgovor dobili ploho zmerjanja. In to kljub temu, da smo bili obzirno izpustili »Slovenčevo« sodbo o Cankarjevi poeziji. Po takem nekulturnem odgovoru pa nas ta obzirnost ne veže več. Evo tedaj cvetke s takratnega »Slovenče-vega« vrta: »Presvetli knezoškof so nakupili vso izdajo »poezij* nekega slovenskega pesnika (Cankar : Erotika). Recenzijski izvod je tudi nam došel in iz poezij veje ravno isti duh, katerega je liberalno mestno gospodarstvo presadilo v doslej belo Ljubljano z ustanovitvijo zloglasne hiše št. 13. Ta duh se v dotičnih poezijah bahavo šopiri, duha poezije najde bralec v njih malo.« Ko smo omenjali, da je »Slovenčev« tabor, ki se danes sili v prve vrste branilcev naše univerze, svoje dni bil odločno zoper slovensko univerzo v Liubljani in se zavzemal za nemško katoliško univerzo v Sol-nogradu, bi nam bil »Slovenec« rad zabrusil v lice. da natolcujemo. Toda ta zahteva je bila ena izmed bistvenih točk resolucije I. slovenskega katoliškega shoda in v Kopitarjevi ulici tako nedavnega dejstva ne morejo utajiti. Mi ga ponovno ugotavljamo, da bo naša mladina videla, koliko je vredna slovenčevska ljubezen do našega vseučilišča. V tej debati so bili gospodje tudi toliko neprevidni, da jim je ušla debela laž o Ci-ril-Metodovi družbi, češ da je popolnoma shirala, ko so na bohinjski skupščini zleteli iz vodstva pristaši resolucij I. slovenskega katoliškega shoda. Kako je »shirala« družba, smo pokazali s številkami in pozvali »Slovenca«, naj objavi poročilo o delovanju svoje narodno-obrambne družbe, ki se je imenovala »Slovenska straža« Dvakrat smo ga zaman pozvali, naj nam da kako poročilo o njenih narodno-obramb-nih uspehih, zato smo prepričani, da bo tudi to pot čuval popolno tajnost o delovanju te družbe. Toda to so le skromni primeri s »kulturne njive« delovanja bivše SLS. Ce bi hoteli podati pravo sliko, bi morali poseči za citati v dela naših zgodopiscev in kulturnih zgodovinarjev, osobito pa v zasebno korespondenco naših priznanih veljakov. Kakor rdeča nit se vleče skozi našo kulturno zgodovino furor nasprotne strani zoper vso slovensko kulturo. Zdaj pa. pride »Slovenec« ln obdolži svo-bodoumne poslance nelojalnosti, ker jim pač ni vse všeč, liar se godi pri nas in ker so temu občutku dali duška v narodni skupščini. Po mnenju gospode okrog »Slovenca« bi morali naši poslanci v skupščini nemi molčati o teh razmerah, da bi o njih ne zvedeli Srbi in Hrvati in da se ne bi videli obe strani medalie. Taka lojalnost bi bila slovenčevcem gotovo všeč, težko pa bodo našli pristaše za ta svoj nauk. Iz tega primitivnega pojmovanja izhaja potem prelepi zaključek, da je vsak denunciant, kdor po svoji dolžnosti razkriva nezdrave . razmere. Pri tem pa 2 Slovenec« dan za dnem iznaša resnične denunciacije, ko vse svoje nasprotnike po krivici označuje za komuniste, framazone in prevratnike, najraje seveda tiste, ki so od vsega tega vsaj toliko oddaljeni, kakor " Slovenec« in njegovi ljudje sami. Dr. Maček o klerikalizmu na Hrvatskem V svojem službenem glasilu »Seljačkem domu« je objavil dr. Maček uvodnik, ki je vzbudil v politični javnosti veliko pozornost. Dobesedno ga je ponatisnil »Hrvatski dnevnik«, v obširnejšem izvlečku ga prina šajo tudi dirugi zagrebški listi. Članek razpravlja najprej o klerikalizmu in liberalizmu ter pravi, da je bila borba med njima k nam prinešena od drugod. Dr. Maček o]>o_ zarja, da je že v svojem nedavnem pismu slovenskim kmetom naglasil, kaka nesreča je. bila za Slovence, da se je »njihova gospoda razdelila na klerikalce in liberalce«. Zaradi te razdelitve sta baje oba tabora skušala pridobiti nekdaj naklonjenost Dunaja, kasneje naklonjenost Beograda, da bi z njuno pomočjo obvladala svoje nasprotnike med Slovencri. Tudi na Hrvatskem so bili takj poskusi, toda na srečo hrvatskega naroda borba med liberalizmom in klerika. lizmom ni posegla globlje med ljudstvo. Sedaj pa se zdi, da so zopet na delu neke eLle, ki bi hotele hrvatsko ljudstvo osrečiti s klerjkalizmom. »Poskuša se«, pravi dalje dr- Maček »ob. novjti med Hrvati nekaj, kar ie propadlo že pred 30 leti. Pojavljajo se nekateri du_ hovniki, ki bi radi izrabili globoko vero hrvatskega kmeta v Bosa in božjo pravico za politično zasužnjenje, ali pa vsaj za to, da se mu vsilijo za voditelja. Ker se jim to povsem naravno ne more posrečiti, proglašajo od Bos?a ki Cerkve jim poverjene vernike za brezverce in celo za kommrste. Prav gotovo bi ti gospodje ne ravnali tako, če bi samo za trenutek pomislili, koliko lahko škodujejo s takim postopanjem veri, ki jo želijo braniti.c V zadnjem delu s-vojega članka pravi dr. Maček, da ne zavrača samo klerikalizma. marveč enako odločno tudi vse poskuse, omajati versko prepričanje hrvatskega ljud_ stva. Ta del svojih izvajanj končuje takole: »Hrvatsko ljudstvo veruje v Boga in bo ostalo zvesto vari svojih očetov ne glede na to, ali je ta vera katoliška ali kaka drugač. na. Razlika v veri ne more deliti Hrvatov, ker je Bog samo eden- Hrvatski kmet spoštuje Ln posluša duhovnike, ki učijo samo božjo besedo, politiko pa hoceio voditi sami.« Poslanec šemrov o učiteljskih premestitvah Pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva je na seji narodne skupščine od slovenskih poslancev JRZ poleg dr. Ko-ceta govoril tudi dr. šemrov. Zagovarjal je današnjo prosvetno politiko v Sloveniji in zavračal očitke opozicijskih-govornikov, zlasti posl. Prekorška in Pleskoviča, glede učiteljskih premestitev. Kakor posnemamo po stenografskih zapisnikih narodne skupMne je posl. Šemrov o tej stvari dobesedno rekel: »Razloge, zbog kojfh so vršeni preme-štaji po potrebi službe, karakterišu sledeči slučajevi, koju su zvanično utvrdjeni. Tako je premeščen upravitelj, ki je trpel na steni šolskega hodnika velik napis »2i-vio dr. Maček«: učiteljica, ki je komaj šoli odrasle deklice poučevala, kako se odpravlja telesni plod; učitelj, ki je hotel svojo učenko posiliti; učiteljica, ki je vse noči popivala in vodila nato s seboj prenočevat moške; oftenjen učitelj, ki je posilil dekle ln upropaatil učiteljico: učitelj, čigar družina je popolnoma demoralizirala šolo; učiteljica pijanka, ki je živela v konkubi-natu; učiteljica, ki je živela tako življenje, da so jo otroci v šoli titu&rali z vlačugo; denunciant za katerega je moral sam tedanji ban poslati v ministrstvo dopis, naj se ne ozira na njegove denunciacije, češ, da mož ni normalen. Premeščen je bil učitelj, ki je zapil že vse svoje pohištvo ln se hotel obesiti ter so ga še v zadnjem hipu nazavestnega rešili; učitelj, katerega so vaški fantje ponovno že poprej pretepli; učiteljica, ki je s svojimi nemoralnimi sferami povzročila samomor spoštovane žene itd. itd.! Iz tega. gospoda se iasno vidi, da so premeštaji vršeni zalsta iz zakonitih i važnih razloga, a ne, kao Sto se tvrdl sa protivne strane, samo zbog progonjenja lz partajsko-političkih razloga!« Izvajanja g. Semrova objavljamo, kakor smo že rekli, dobesedno po stenografskem zapisniku ad perpetuam memoriam, pri čemer še posebej opozarjamo na njegov »itd. itd.«... O stvari sami pa je treba reči tole: V času, na katerega se nanašajo izvajanja dr. Semrova, je bilo v Sloveniji po službeni potrebi premeščenih nekaj sto učiteljev. Navedbe g. Semrova vsebujejo po našem mnenju povsem neupravičen napad na samo prosvetno pravo. Kdo bi namreč mogel le pomisliti, da bi mogli učitelji in učiteljice, ako so zagrešili take nemoral-nosti in grdobije, kakor jih opisuje nekdanji sokolski starešina dr. šemrov, en sam trenutek ostati nekaznovani, odnosno sploh v državni službi. Kazen za podobne delikte ni premestitev, temveč vse kaj drugega. Dr. Semrov navaja za vse premestitve po službeni potrebi 12 težkih disciplinskih primerov, ne pove pa. ali so ti primeri bili predmet disciplinskega odnosno sodnega kazenskega postopka in kakšen je bil rezultat. Ce je bil pozitiven, potem ni mogla biti posledica samo premestitev po službeni potrebi. Vremenska napoved Zetnunska: Veter bo nekoliko ponehal. Prevladoval bo južni veter in Be bo tempe-ratora dviemrla. V v©eh pokrajinah bo od časa do fesa dež. Zagrebška: Deževno, vetrovno bofj toplo. Dunajska; Na zapadu in na jugu padavine, sioer I© malo rzprememibe. Maši kraji in lfndfe Za hidrotehnični laboratorij bo treba še mnogo dela in gmotnih žrtev Po zbora društva za zgradbo te ustanove Ustanovam ln posameznikom, k; se ne sebično trudijo za blagor skupnosti, ee pri nas v zelo skopem merilu priznava njihovo delo. Provizorij hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani, kj je bil pred kratkim predan svojemu namenu, tudi priča o tem. V okviru nujnih potreb naše univerze je zad-n.;a leta postalo zelo važno vprašanje, skorajšnje zgraditve popolnega hidrotehničnega laboratorija, ki je že davno močno potreben našim znanstvenim, a tudi širokim gospodarskim krogom. Ker ni bilo izgledov, da bi se moglo rešiti to vprašanje v oficiel. nem proiramu javnih oblasti, se je lotilo dela v ta namen organi?irano Društvo za z cr rad bo hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani. Tako je privatna podjetnost tudi tu dala pobudo, da se je vprašanje nuj.no potrebnega znanstvenega preizkuševališča otelo pozabi- Res ie društvo uspelo, da je v razmeroma kratkem času in z izredno skromnim; sredstvi, ki po zadostovala le pri pogoju brezpogojne poštenosti, varčnosti in točnosti pri delu. zgradilo provizorij, ki ga je treba sicer toplo pozdraviti kot izraz izredne vneme, požrtvovalnosti in ljubezni do d sla od strani privatnih činiteljev, ne more pa nam pomeniti uresničenja zastavljene naloge. Za popolno izvedbo hidrotehničnega laboratorija — in ne le provizorija — bo treba še mnoco dela in žrtev, česar se zavedajo predvsem marljiv; dosedanji orga_ rizatorii, ki so pravkar polagali obračun dela za prvo in drugo etapo pri provizori-ju. Vsa po-ofila so bila podana stvarno in f?.?rpno. dokaz, da se zaveda društvo svoje naloge z vc-o rednostjo in jo tud; akademsko vestno vrši. Predsednik generalni inšpektor inž. Shrizaj je v svojem pozdravu in poročilu naglasi1 posebno zahvalo vsem. ki so tiruštvu stali ob strani, ker b; sicer kljub najboljši volji ne zmoglo težkih bremen. Ivakor znano, ie društvu predvsem pripomogla k začetku del Stavbna družba, ki je dala na razpolago prostore svoje garaže na t :ču- Tam se je zgradil hidravlični žleb z vsemi potrebnimi napravami — skromen, ros začasen in le najnujnejšim učnim potre, bam odgovarjajoč. Vsem podpornikom društva je bilo na občnem zboru izraženo še posebno priznanje s tem, da so bili izvoljeni g. univ. prof. jnž. Žnidaršič, Stavbna d. Izbrana poglavja iz socialnega zavarovanja.« Predavanje bo v veliki dvorani Kazine na Savi-Vabljeni so vsi delavci in nameščenci z Jesenic. Javornika in okolice. * Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol v Mariboru vabi absolvente in absolventke iz bivše Štajerske na širše zborovanje, ki bo 7. t. m. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Na dnevnem redu bodo važna stanovska vprašanja. Udeleženci, ki so oddaljeni, naj sporoče, da se jim naroči skupno kosilo, na naslov: Drolc Vinko, inštruktor, vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Predsednik: Drolc Vinko, tajnik Lešnik Ludvik, blagajnik: Markovič Anton. + Avtobusna vožnja v Halozah. Od Sv. Andraža v Halozah smo prejeli: Glede na vesti, da dobijo Haloze 1. aprila avtobusno zvezo Ptuj—Sv. Vad—Sv. Andraž Lesko. vec—Sv. Barbara—Sv. Marko—Ptuj, si občinstvo dovoljuje prositi, da bi se vozni red tako uredil, da bi vozil avtobug vsak drug dan. na primer 1., 3., 5., 7. itd. vsakega meseca, v teh le smereh: zjutraj Ptuj—Sv. Vid, Leslcovec—Sv. Barbara—■ Sv. Marko—Ptuj, a popoldne v obratni smeri. Ostale dn; v mesecu (2.. 4., 6., 8. itd.) pa naj bi avto vozil zjutraj v smeri Ptuj—Sv. Marko—Sv. Barbara—Leskovec —Sv. Vid—Ptuj, a popoldne obratno. Ako bi poštni avto vozil vsak dan v nespremenjeni smeri, bi ie potem Leskovčani morali voziti v Ptuj vselej preko Sv. Barbare in Sv. Marka, kar znaša 22 km, med tem ko je prekG Sv. Vida le 15 km. Zato bi tudi frekvenca bila manjša od strani tukajšnjega prebivalstva in onega od Sv. Vida pri Ptuiu. če bi pa poštni voz obratoval vsak dan v drugi smeri, bi pa tukajšnji občani in oni od Sv. Vida vsaj vsak drugi dan imeli direktno zvezo s Ptujem, ob ostalih dneh pa bi uživati iste ugodnosti prebivalci od Sv. Barbare ln Sv. Marka. Ljudstvo bi si po tem voznem redu že znalo uravnati svoje opravke v Ptuju. Ker poštna uprava pri takem voznem redu ne bi imela večjih obratnih stroškov, upamo da se nam bo ugodilo. * Visoka starost. Včeraj ie bil pokopan v Vel. Poljanah pri Ribnici posestnik g. Anton Ambrožič. Dosegel je izredno visoko starost 97 let. Bil je do zadnjega zdrav in trden. Še lani je sukal koso. le sklepati je ni mogel zaradi opešanih oči-Imel je manjšo kmetijo, na kateri je gospo, daril do konca življenja. V mladosti je bo. dil gozdarit na Hrvaško Bil je skromen in varčen mož. V druščini je bil kot Ribničan dovtipen in šegav. Vedel je povedati marsikaj iz starih časov. Imel je več otrok, šolski upravitelj na II. mestni šoli s- Josip Ambrožič je njegov sin. Bodi ohranjen možu poštenjaku časten spomin! * Pri oglasu »Za dva odgovora 120 nagrad«. k,", smo ga objavili v nedelio 28 februarja. s« mora pravilno glasiti da bo žrebanje 15. t. m. in ne kakor je bilo pomotoma objavlieno, 8. t. m. * Tatvina pri belem dnevu. Pri posestni ci Mariji Rauterjevi na Hrašenskem vrhu pri Radencih so neznanci pri belem dnevu vlomili v podstrešne prostore in odnesli zalogo svinjskega mesa. precej moke, nekaj fižola in tri slatinske steklenice slivovke. Neznani tatovi so izkoristili priliko, ko so bili domači med 10 in 11. dopoldne odsotni in so pustili doma za čuvarja le duševno zaostalega sma, ki pa tatinskega obiska ni slišal in ne videl Del plena je bil last soseda Frasa. Za tatovi ni sledu. Ker je verjetno, da bodo tatovi ponujali ukradeno slivovko v nakup, se prebivalstvo poziva da javi morebitne sumljive ponujalce orožnikom. FOTO AMATER JI! Povečana slika je umetniške vrednosti, zato R O V I R A kateri je sveži dospel. — Najkulantnejša zamenjava starih fotoaparatov za Leico, Contax ali Roilleiflex! Foto turist LOJZE ŠMUC LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 8 * Avtobus je zgorel. V sredo se je na znanem Trojanskem klancu zgodjila huda nesreča. Ko s© je tovorni avto špediterja iz Trojan pripeljal do prvega ovinka, se je v vozilu pojavil ogenj in zajel tudi bencinski rezervoar. Vozač je imel komaj toliko časa, da se je rešil iz voza, ki je zgorel do železia. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko škrobljeno blago v najlepšo izdelavo. 3 IZ TEGA 33. KOLA JE ZOPET PADLA premija din na % srečke, ki je bila prodana po srečni prodajalni Milana LsivocUt S^i^s* t Pošt. pret. 450. Zato kupujte nove srečke 34. kola v tej znani prodajalnici, ki je poleg gornje izplačala v kratkem času že več premij in mnogo dobitkov po din 200.000.—> 100.000.— itd. in posluje na splošno zadovoljstvo svojih cenjenih strank. m U Ljubljane H— 5a koncertu bolgarske narodne in umetne pesmi, ki bo v veliki filharmonični dvorani v torek 9. t. m., je zastopanih s svojimi skladbami cela vrsta bolgarskih skladateljev med njimi na prvem mestu najbolj znana in najodličnejša zborovska skladatelja. Dobri Hristov in Petko Sta. njev- Dobri Hri6tov je nekako oče bolgarske umetne pesmi, Petko Stanjev pa naj-spretnejši, najboljši harmouizator najlepših narodnih pesmi iz vseh predelov prelepe bolgarske zemlje. Že na prvem bolgarskem koncertu, ki je bil pred par leti v Ljubljani, smo občudovali izraziti ritem bolgarske narodne pesmi, pa tudj izredno lepo lahko in prikupno njeno melodijo. Tudi umetni zbori se v marsičem naslanjajo na narodno pesem. V torek, koncertira mešani zbor »Rodna pesem«, ki deluje v Sofiji. Za. četek koncerta točno ob 20., prodaja vstop, nic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u_ Ljubljanska filharmonija, kj si je nadela nalogo, da vprizarja velike simfonične koncerte, ki naj seznanjajo naše občinstvo z deli svetovne glasbene literature pod vodstvom priznanih dirigentov, stopa v kratki dobi svojega obstoja v ponedeljek 8. marca šestič na koncertni oder. Kdor se zaveda težav, ki spremljajo vsako pomemb nejše in večje kuKumo delo, mora priznati žilavost in zdravo hotenje te naše mlade ustanove, kj je zbrala v svoj krog večino naših godbenikov in ki kljub gotovim nerazumevanjem in enkratni smoli vstraia na svoji poti. Ni dvoma, da bo dirigent g Rhe-ne.Baton ponovno utrdil svoj kot tudi re_ nome orkestra filharmonije Pričakujemo, da bo naša javnost podprla stremljenje filharmonije Prodaja vstopnic je dnevno — tudi v nedeljo — pri blacajni kina Unioaa od 11. do 12-15 fn od 15- dalje. DANES VALČKOV VEČER v vseh prostorih sokoiskega doma na Taboru. u— Občni zbor Branibora. V Četrtek zvečer se je vršil občnj zbor ljubljanske podružnice Branibora Udeležba je bila pičla in dosedanji predsednik dr. Voršič je tožil, da je društvo v zelo neprijetnem položaju. Kamorkoli se obrača, povsod ga odbijajo in na merodajnih mestih nj razumevanja za društvene cilje .. Nameravana nabira . na akcija je ostala neizvršena. članov je vsega 618. Blagajniško poročilo izkazuje 15.335 Din dohodkov in 12410 Din izdat kov. Glavni del dohodkov tvorijo prispevski nekaterih podjetH v iznosu 7.798 Din. Pri vsem tem je ljubljanska podružnica Bran: bora morda še najbolj agilna. Na koncu je bil izvoljen nov odbor; predsednik je prof dr. Gorjanec, podpredsednik poštnj svetnik Štrukelj, odborniki; ravnatelj Gogala, dr. Gabršček, prof. Kramolc, >lr. Dekleva. Ku_ šej, dr. Prodan, prof. Grafenauer in Simon-Sič, revizorja pa dr. Cesnik, Pahor in Bor. štnik. n— Razstava slik Slavka Tomerlina. ki je bila nekaj dni zaprta, bo v nedeljo zopet ves dan dostopna občinstvu. To je nepreklicno zadnji razstavni dan znanega hrvatskega slikarja. Razstava je v Jakopičevem paviljonu in bo odprta od devetih do mraka- u— Akademski pevski zbor nonovj svoj koncert slovenske duhovne pesmi v nedeijo 7. t. m. v ljubljanski stolnici. Veliko za njmanje za prvi koncert je dalo povod, da so se akademiki odločili svoj koncert ponoviti in sicer ravno v cerkvi kjer bodo iz akustičnih razlogov prišle vse izvajane skladbe mnogo bolj do veljave kot v renovi-rani unionski dvorani. Zanimanje za ponovitev tega koncerta je zelo veliko. Prodaja vstopnic je prj vratarju univerze- Cene sedežem 15, 10 Din. stojišča 6 Din, dijaška 4 Din- Koncert bo ob 20. u— Varstvo prirode in zaščitni park1. Pri rodoslovn odruštvo priredi v torek 9. t. m. ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi zanimivo predavanje o varstvu prirode in zaščitnih parkih. Predaval bo priv. docent dr. Valter Bohinec in pokazal oh številnih diapoztivih, kako so si zaščitne parke uredili zlasti v Ameriki in Afriki, pa tudi po raznih evropskih deželah, ki jim v tem oziru prednjači Švica. Slišali pa bomo tudi, kakšen odmev je našla misel o varstvu prirode pri nas in kaj smo doslej storili, da zaščitimo domače prirodne lepote in znamenitosti. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din I m— Oglejte «1 drovt t Šentjakobskem gia. 1 dališča burko »Zakonci stavkajoč Začetek ob 20-15. Jutri pa bosta dve predstav* in sicer ob 15.15 in ob 20.15 uri Dnevna blagajna bo odprta od 10- do 12. in od 15. do 17 Opozarjamo, da so bile dosedanje predstave razprodane. u— Matineia ZKD. Na matinejskem sporedu Zveze kulturah društev je tokrat romantična filmska komedija v nemškem diar logu (30 dni prncesa«. Dvojno nasiovno vlogo krra Sylvia Sidney kjer podaja dva diametralno si n^protujoča karakterja: veliko damo iz najvišjih aristokratskih kroeov in malo igralko-začetnico, iskaiočo od ene gledališke agenture do druge — delo in ekzistenoo. Vse ie podano tako prepričevalno da se človek nehote vpraša: ali igra jgTalka princeso, ali princesa igra iffralko? Da pa to nd lahko in čeprav samo 30 dn jn kljub visoki najrradi boste najlepše videli v tem filmu »30 dni princesa«: Ljubezniv in idealen je njen ljubezenski partner Cary Gran-t Predstave v Elitnem kinu Matici danes ob 14.15 in še iutr; (v nedeljo) ob 10.30 z najnovejšim dopolnilnim programom Cene Din 3.50 im 5.50. Ne zamudite! n— Vabim vse sogojenke, da se udeleži mo skupno pogreba našega bivšega ravnatelja g. Gorazda. Pogreb bo danes ob pol 15. iz Levstikove ulice 25- na pokopališče pri Sv Križu — Adela Mužina. n— Občni zbor pododbora Rdečega križa je bil snočj v dvorani OUZD 0 poteku občnega zbora bomo še poročali. Po poročilih funkcionarjev in voditeljev odsekov so bila razdeljena zaslužnim članom odlikovanja Rdečega križa Med odiikovanci so-' dr. F ran ta Mjs (orden), z zlato medaljo pa so odlikovani ravnn-Tj Jagodic Antov, Ivan Mainarič, Lampič ioza, Oiup Josip. tir. Orel Ivan Skalar Josip, Fran Pretnar, Šenk Via dimir. dr. Ahčin Marijan, Baebler Franja, Pire Franc. Srebrno medaljo so dobili Ver-bič Anton, Pressl Mara, Mačkovšek Meta in dr. Kari Brabec, šef san. službe, posebne, zahvalnice pa sta bili deležni Urbič Milica in Žirovnik Jože u— Vlom pri dr. Vrtačnikn pojasnjen. Nedavno smo poročali, da je kriminalnemu oddelku prj neki aretaciji slučajno prišel v roke tudj eden izmed vlomilcev, ki je z nez: anim 'ovarišem pred nekaj tedni pono či obiska] pisarno odvetnika dr. Vrtačnika pred glavno pošto in mu odnesel precej bogat plen l'e dni je policija aretirala še njegovega tovariša, nekega mladega zasebnega uradnika brez posla, ki ima kljub svojim mladim letom že precejšnjo mero kriminalnih dejanj za seboj. u— Strokovnjaško popravljamo perzijske in bosanske preproge. ŠeJenburgova 7, II. — Razstava državne tkalnice samo še do 15. t. m u— Drevj bo na Taboru valčkov večer, ki se priča© ob 21 jn bo nudiil pe6tre zabave vsem ki ei žele starih plesov, pa tudi mladini je odmerjen za njen« ples« svoj del. Igrala bosta društveni godalni orkester in znan; Magistrov trio — saime poskočne in ž;ve viže Srečna plesalka, k bo predela največ nageljčkov. bo še posebej nagrajena z lepo fino vazo. izvirnim keramičnim izdelkom, ki era ie poklonila za to priliko znana t\rdka A. Ag^ola. Iz Maribora a— Gledališke novice. Odlični baletni mojster zagrebške opere Maks Froman je naštudiral z baletom ljubljanske opere samostojen plesni večer in nastopi k kratkem tudi v Mariboru. — Veliko zanimanje zbuja v mariborski kulturni javnosti pripravljanje znamenite Shawove »Svete Ivane« z gdč EI Kraljevo v naslovni vlogi. — Gledališke abonente in abo-nente na blok, ki še niso poravnali dosedanjih obrokov, prosi gledališka upravat da izvolijo to čimprej stor.ti. a— Z l°vskimi puškami preko meje. Ob koroški meji se v zadnjem času opaža bujno tihotapstvo z lovskimi puškami. Obmejni organi raziskujejo zanimivo afero z lovskimi puškami ter poizvedujejo za storilci, ki so vtihotapili preko meje na našo stran 14 lovskih pušk. ki so jih prodali raznim osebam ob naši mejL a— Drzen vlom so izvršili doslej še ne. poznani vlomilci v jutranjih urah v Mer-nikovi trgovini na Teznem ob križišču Tržaške in Ptujske ceste. Dvignili so z nekim železnim drogom rolo, udrli v no- TEL. 21-24 MATICA PREMIERA Wllllam Shakespeare-jevo nesmrtno delo ROMEO IN JULIJA Norma Shearer Leslie Hovvard M. Najlepši varietejski film Kralj artistov T K U X A La Jana Matineja ob 14.15 uri, jutri ob 11. uri Veseloigra VELIKO ČIŠČENJE A nny Ondra Wolf Albach-Retty IRAUDL STARK, čudovito dunajsko dete v svoji prvi filmski veseloigri NJEGOVA HCERKICA JE PETER Paul Horbiger Carl Ludvig Diehi tranjost trgovine ln zmetali precej manu-fakturnega blaga na cesto, od koder so ga odnesli seboj. V bližini službujoči kretničar je sicer opazil neko sumljivo gibanje preti trgovino, ni pa mogel obvestiti nikogar, ker je bil v službi. Roko. mavhi so izginili s plenom proti Hočam. Trgovec Mernik trpi radi vloma 10.000 Din škode. Iz Celja e_ Literarni večer, ki ga bo priredilo Jugoslov. akademsko društvo v Mestnem gledališču, je preložen od 3. na 17. aprila. e_ Pomladanski koncert Celjskega pe». skega društva, kj bo v začetku maja, bo posvečen mojstru slovenske vokalne glasbe skladatelju Emilu Adamiču. Izvajali se bodo zgolj Adamičevi mešam, ženski ter moški zbori in samospevi- e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 opereta »Kadar srce spregovori. « z Gitto Alrvar in zvočni tednik, ob 18.30 matineja-KINO METROPOL. — Danes ob 14. uri matineja »PREGNANCI OTOKA SMRTI«. Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »KONCERT N/ DVORU« (Martha Eggerth). Iz Kamnika ka— Ustanovitev mladinske organizacije JNS za kamniški srez. V nedeljo ob 10. do poldne bo v Kamniku v čitalnišlch prostorih ustanovni občni zbor mladinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke za srez Kamnik. P<"!>'avl:Vni odbor vabi k udeležbi vse mLade somišljenike. Iz Kranja r— Sokolsko društvo in JČ liga priredita drevi ob pol 21. v proslavo Masarykovega rojstnega dne pevski koncert, ki ga bo izvajal sokolski pevski zbor jx>d vodstvom odličnega pevovodje g. Matula. Ta pevski zbor odlično napreduje jn se lahko šteje med najboljše sokolske pevske zbore v državi. Na tekmovanju 6okolekih pevskih zborov v Zagrebu je dosegel drugo mesto. Ustanovljen je bil, ko je društvo slavilo svojo 85-letnico Posebno napreduje zbor od leta 1935, ko je prevzel vodstvo g Dore Matu], najpopularnejši učenec g. Prelovca. Današnja koncertni spored obsega umetne pesmi harmonitzirane narodne. Večer bo nudil res umetniški užirtek. Koncert ki je prva popolnoma samostojna prireditev zbora, je namenjen počastitvi prezidenta osvo. boditelja Masaryka. o katerem bo za uvod govoril njegov učenec g. prof. dr. Simon Dolar. Iz Ptaja J_ Kino Ptnj. V soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19- in pol 21. Cirkus Saran. * SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in juta-j zabavna film »Plavolasa Karmen«. Obziren dodata, program. Žrebanje 3* marca 1937 državne razredne loterije: Din 1.000.— št.: 15.732, 24.895, 33.016, 62.079, 95.718, 95.755, 95.785. ZADRU2NA HRANILNICA, Ljubljana, Dalmatinova 6. oltarni pregled Pol ure s skladateljem Gotovcem Skladatelj »Era z onega sveta« je prišel na kratki kavarniški entrevue iz opere, kjer so pridno pripravljali njegovo delo; kaj čuda torej, da se je pričel razgovor tam, kjer sem ga hotel po načrtu »oficiel-no« zaključiti: namreč pri njegovih vtisih o ljubljanski uprizoritvi »Era«. Zdelo se je, da ima v sebi še polno tesnobnega in vendar prijetnega ozračja naše opere, zato se je hotel Hjjšati. — Glejte, — je dejal, moj vtis ni ni£ kaj laskav, — ne za opero, marveč za slovensko kulturno javnost Slovenci premalo skrbite za svoje reprezentativno operno g edališče! Lahko bi vam bili vzgled mi v Zagrebu. Opera naj bi biia večja ljubljenka ljubljanskega občinstva. Ogromni napor, ki ga zastavlja njeno vodstvo skupaj z vsemi svojimi sodelavci, bi bil vreden izdatnejše podpore javnosti Vaša opera je siromašna: ima premajhen orkester, premajhen zbor in balet preobremenjene soliste in preskromna sredstva za opremo. Njeni dejanski uspehi daleč prekašajo njene fizične moči; šele če pride človek iz ozračja drugih gledališč, vidi, v kakšnih tesnih razmerah mora delovati reprezentativna slovenska opera. Ljubljana, pravim, bi bila morala bolj skrbeti za njo. In vendar — to. kar so v teh razmerah naredili iz »Era«, zasluži več ko samo priznanje. Šele po kratki diskusiji o razločku med Zagrebom in Ljubljano, o naši veliki stvar-jalni volji in skromnejši materialni m o-č i. sva prešla v »načrtni« interview. —Kdaj je nastala opera »Ero z onega sveta«, — sem vprašal, — in kakšen je bil njen postanek? Skladatelj Gotovac je odgovoril: — Ze v mojih prejšnjih skladbah je kritika opazila poseben nagib za muzikalni humor (na pr. »Jadovanka za teletom« in tip gajdaša v operi »Morana«), Iz tega nagiba je poteklo moje stremljenje, da bi postavil na operni oder res narodnega bur-keža, ki bi bil kaj takega, kakor pri Flam-cih Til Ullenspiegel, pri romanskih narodih Figaro, pri orientalskih narodih in tudi med našimi muslimani Nasredin hodža Ltd. Takega Pavliho sem odkiil ▼ narodnih prav Ijicah o Eru (Ercegovcu), ki uganja svoje burke z lahkovernimi ljudmi. Za svoj načrt sem našel genialnega sodelavca v slo-večem dramatiku Milanu Begoviču, ki je po mojem osnutku spisal libreto, kakršnega mi lahko zavida vsak skladatelj: ne dvomim, — in tudi na Češkoslovaškem so to potrdili. — da je Begovičev libreto »Era z onega sveta« eden najboljših v vseh slovanskih literaturah in da stoodstotno ustreza literarnim in muzikalnim zahtevam li- breta. Skratka, pri delu sva se našla dva izrazita »gledališka ' človeka« in to je za odrski uspeh operne skladbe neprecenljivega pomena. — Opero »Ero z onega sveta« sem dovršil po dve in pol letnem delu v maju 1935. Krsitno predstavo je imela v Zagrebu, lani so jo uprizorili v Brnu, ljubljanska premiera pa je tretja po vrsti. V Beogradu jo pripravljajo že za tekočo sezono, na jesen jo uprizori poljsko gledališče v Poznanju, a zanimajo se zanjo tudi gledališča v Hamburgu, Monakovem in Karlsruhu. Vprašal sem maestra Gotovca, kaj misli o bodočnosti naše (jugoslov.) operne glasbe? Ali bo usipela v zunanjem svetu, ki pričakuje kaj novega in svežega po današnji očitni stagnaciji v operni tvorbi? Popolnoma prepričan sem, — je odvrnil na to vprašanje, — da bo glasba Jugoslavije s svežostjo svojih motivov nedvomno prinesla v svetovno glasbeno produkcijo nov val glasbenega duha. kar se je v zadnjih letih že pokazalo. Naša glasbena dela v inozemstvu že mnogo zahtevajo, kajti ▼ njih iščejo avtohtonih izrazov svoj-skega muzikalnega doživljanja in originalne vsebine. Edina večja ovira širjenju naše glasbe v tujino je pomanjkanje propagandnega materiala, t j. natisnjenih del. ki si brez njih ne moremo misliti uspešne glasbene ekspanzije. Žal da še vedno nimamo velikega glasbenega založništva. Kajpak, pri tem razmahu nas ovirajo naše tesne razmere, saj stane natisk večjega glasbenega dela cel kapital, a naklada je majhna. — Kako pa presojate stanje sodobne glasbe v našn deželi in kaj mislite o današnjih ideoloških bojih v našem celotnem umetniškem življenju? — Dvomim, — je odgovoril g. Gotovac, — da bi naši skladatelji, najsi so še tolikanj nadarjeni, lahko postali »mnogo zahtevano blago«, če samo slepo posnemajo tuje vzore, namesto da črpajo i7 sebe in iz svojega naroda. Moje ideolo&o stališče je kaj preprosto: Skladatelj, zajemaj iz duha svojega naroda, kajti samo tako utegneš ustvariti kaj originalnega! O našem sedanjem glasbenem položaju mislim tole: V Jugoslaviji imamo tri glasbena središča: Zagreb, Beo grad in Ljubljano; po kapaciteti in veličini je na prvem mestu Zafireb, na drugem Ljubljana in šele na tretjem Beograd. V Zagrebu delujejo do malega vsi glasbeniki v duhu nacionalnega glasbenega stila in s sodobno glasbeno tehniko; slovenski glasbeni delavci so tehnično odlično podkovani, vendar preveč podlegajo vplivu mednarodnih, kosmopolitekih glasbenih smeri. Beograjska skupina glasbenikov deluje v enem in v drugem stilu, toda — razen nekaterih izjem — tehnično še dokaj zaostaja za svojimi zagrebškimi in ljubljanskimi tovarišu Tu sem stavil odličnemu hrvatskemu mu-ziku vprašanje, ki je dalo pri nas že nekajkrat hvaležen povod za diskusije in polemike: Ali je mogoč slovenski nacionalni glasbeni stil? — Jaz. kot Hrvat — je dejal g. Gotovac, — ki gledam na te reči iz daljave, mislim, da se ne motim, če odgovorim pritrdilno. V visokih glasbenih formah bi bilo mogoče ustvariti slovenski glasbeni stil. Ze starejši avtorji vokalnega sloga (Hajdrih, Adamič) in med mlajšimi Tome in Marolt, v instrumentalni glasbi pa Bravničar kažejo neko bolj ali manj očitno stremljenje po ustvaritvi slovenskega glasbenega stila. Če bodo vaši skladatelji nadaljevali v tej smeri, utegnejo najti sebe in izviren glasben izraz svojega naroda; samo tako bodo prinesli v splošno glasbeno kulturo svoj pravi in pričakovani donesek. Ob koncu sva govorila z g Gotovcem še o njegovem sedanjem delu in novih načrtih. — V zadnjem času, je izjavil g. Gotovac, — iščem nov libreto, kar je eden najtežjih problemov pri ustvarjanju opernega dela. Libreto je za naše delo odločilne važnosti. zlasti še danes, ko zahtevamo, da imej libreto visoke literarne kvalitete. Zal da se naši pesniki sploh ne bavijo s tem problemom, česar je nemalo sokriva njihova pomanjkljiva glasbena in gledališka izobrazba Hotel bi napisati opero, ki bi imela nekoliko sodobnejšo tendenco — Kaj sicer delam? Kakor veste, sem postal predsednik novo ustanovljenega Kluba hrvat- skih komponistov, ki intenzivno pripravlja za konec aprila festival sodobne hrvatske glasbe. Tako namerava v teku desetih dni pokazati reprezentativna dela hrvatskih skladateljev od opere do solo popevke: to bo revija tvornega duha naših skladateljev. — V ostalem, — je zaključil g. Gotovac, — dobro poznam in -cenim vaša slovenska glasbena prizadevanja. Mojo opero »Ero z onega sveta« spremljajo na vsej poti slovenski sodelavci: v Zagrebu sta imela glavni vlogi Šimenc in Križaj, v Beogradu bo pela glavno žensko vlogo gdč. Mezetova, v Brno je dospela moja opera po prizadevanju g. Balatke, ki je sicer Čeh, a je toliko časa deloval v ljubljanski operi, da je vsaj napol vaš človek... Medtem se je g. Gotovcu že mudilo, in ob zvokih kavarniške godbe sva se poslovila. —a. Ljubljanska premiera Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«, ki je v četrtek do dobrega napolnila operno gledališče, zaznamuje velik uspeh. Občinstvo je z dolgotrajnim aplavzom dajalo duška svojemu priznanju. Prisotni skladatelj Jakov Gotovac je bil večkrat poklican pred zastor, prav tako so bili živahno aklamirani: ravnatelj Mirko Polič kot dirigent, režiser Golovin in posamezni solisti. O tej uspeli uprizoritvi objavimo strokovno poročilo po reprizt ki bo v nedeljo zvečer združena s proslavo 87-letnice prezidenta T. G. Ma-saryka. »življenje In svet« prinese v prihodnji Številki, ki bo izšla kot priloga ponedelj-skega »Jutra«, tole vsebino: Nadaljuje se razprava Iva Lapajneta »Naša jezera«, iz neobjavljene povesti Ivana Podržaja »Strte peruti« izide odlomek »Ranjenec« (z'avtorjevim portretom, perorisba Ela Justina), članek o odkritelju morfija »Zmaga nad bolečino«, nadalievanje Dumasovih »Treh mušketirjev« z NSrrentrandersovimi ilustracijami, več krajših člankov, knjižnih in revijalnih poročil, satirični sonet »Tako. erospod ln brat«, dalje rubrike Tehnični obzornik. Iz praktične medicine. Praktične uganke I. dr. številko krase ilustracije, med njimi več pomladnih motivov* ----- Ekspoze trgovinskega ministra Stališče trgovinskega ministra k važnim vprašanjem naše trgovinske in industrijske politike ter carinske zaščite Minister trgovine in industrije dr. Vrbanič je podal na seji Narodne skupščine 4. t. m. ekspozč, v katerem pravi: Splošne gospodarske razmiere pri nas in v svetu so brez dvoma v znaku zboljšanja In napredovanja. Za Zedinjene države ameriške in Anglijo so prešle v fazo nove prosperitete. Tudi naša država beleži napredek v najvažnejših panogah gospodarstva. Najtežje stanje smo prebrodili in smo v razd°bju gospodarskega ozdravljenja. Zunanja trgovina V naši zunanji trgovini smo lani v prvem polletju zaradi sankoij proti Italiji imeli znatne težkoče zlasti pri iskanju novih tržišč za les, živino, perutnino in jajca. V drugem polletju so se razmere zbolj-Saie. Izvoz se je lani po količini sicer 2im*njšai za 13.8"/» po vrednosti pa se je povečal za 346 milijonov ali za 8.6°/o na 4376 milijonov, kar je predvsem rezultat ijtgodnejših cen. Uvoz kaže povečanje za 377 milijonov ali 10 2% na 4077 milijonov. Najbolj se je povečal naš izvoz v Nemčijo in Anglijo. Naše trgovinska bilanca kaže za preteklo leto aktiven saldo v višini 300 milijonov Din. Aktivni saldo smo imeli predvsem s klirinškimi državami. Zaradi tega je bila lani v aprilu uvedena kontro. hi uvoza, ki je pokazala ugodne rezultate. Za likvidacijo klirinškega sistema Pasivni saldo v prometu z neklirinškimi državami, ki je v prejšnjem letu znašal 421 milijonov, se je zmanjšal na 105 milijonov; aktivni saldo s klirinškimi državami pa je istočasno nazadoval od 751 na 421 milijonov. V plačilni bilanci smo pasivni zaradi znatnih nevnovčenih terjatev, zaradi velikih obveznosti v zvezi z inozemskimi posojili in zaradi inozemskih terjatev na podlagi donosa tujega kapitala v naši državi. Prizadevanje vlade gre za tem, da čim prej opustimo klirinški sistem, ki ovira našo zunanjo trgovino. Naša trgovina s posameznimi državami Lani gmo sklenili 18 trgovinskih spora, zumov z 11 državami. Z državami Male antante in balkanskega sporazuma smo bistveno popravili Osnove trgov'nske izmenjave in gospodarskega sodelovanja. Spričo ugodnosti, ki nam jih je dala Ce. škoslovaška, smo naš izvoz v to državo povečali od 366 milijonov v letu 1933 na 437 milijonov v letu 1934 in 540 milijonov v letu 1935. Lan; se je izvoz v to državo gibal na višini prejšnjega leta. Izvoz v Grčijo se je lani dvignil od 146 na 249 milijonov. Z Rumunijo smo lani sklenili sporazum o zamenjavi petroleja za baker in nedavno tudi osnovno trgovinsko pogodbo. Naš izvoz v Rumunijo se je dv g. nil od 26 na 38 milijonov. Tudi s Turčijo smo lani sklenili trgovinski in plačilni spo razum. Nemčija predstavlja g°tovo najvažnejše tržišče za naš izvoz, saj je lani absorbirala eno četrtino vsega našega izvoza. S posebnimi sporazumi smo znatno razširili izvozne možnosti v to državo in tako se je naš izvoz v Nemčijo lani povečal na 1039 milijonov nasproti 751 in 597 milijonom v prejšnjih dveh letih. Tudi uvoz iz Nemčije se je rapidno dvignil. Bojazen zaradi težkoč y plačilnem prometu z Nemčijo in bojazen, da bi naša zunanja trgovina ne prišla preveč v odvisnost od nemškega trž šča, ni na me. stu. Težkoče v plačilnem prometu so prehodni pojav. Odvisnost od nemškega tr. žišča se bo zmanjšala, čim se bodo normalizirali trgovinski odnošaji z Italijo in čim bomo razširili našo trgovino na nova tržišča. Naša trgovina z Italijo je bila lani pre. k in jena zaradi izvajanja sankcij. Po prekinjanju sankcij je bil v septembru sklenjen trgovinski in plačilni sporazum, ki ima začasen značaj in se mora zamenjati z novo trgovinsko pog-odibo. Naš izvoz v Italijo je leta 1934 znašal skoro 800 milijonov. Lani je padel na 137 milijonov. Naše prizadevanje gre za tem. da dobimo staro pozicijo na ital;janskem tržišču ln da si zasiguramo razširjenje trgovinske izmenjave z Italijo in ostalimi državami r-mskega sporazuma. Okrepitev trgovinske izmenjave s temi državami ustreza naravni orientaciji našega gospodarstva, ki pa jo ovirajo še razne omej tve in plačilne težkoče Zato smo biH primoranl, posvetiti večjo pažnjo ostalim tržiščem, zlasti onim. "kjer lahko dobmo za izvoz svobodne devize. Tako smo sklenili trgovinske sporazume z Nizozemsko. Anglijo in Francijo, v trgovinskem sporazumu s Francijo smo dobil: znatne kontingente za izvoz pšenice, koruze in lesa. Pričakovati je, da se bo naš promet s Francijo povečal. Dirigiranje izvoza V lanskem letu smo nadaljevali naše intervencije v nekaterih sektorjih zunanje trgovine, zlasti pri pšenici, sadju, oljnem semenju, opiju in živini. Držali smo se načela, da je treba gospodarsko delavnost prepustiti privatni iniciativi. Od tega načela smo odstopili le v onih primerih, kjer je to zahteval interes našega gospodarstva. da se zasigura izkoriščanje pogodbenih ugodnosti, carinskih kontingentov in preferenc. Ta intervencija je samo reakcija na restrinktivne ukrepe inozemstva. »Prizad« je postal kot državno podjetje v obliki delniške družbe neobhodno potreben instrument naše zunanje trgovine Lani je ta družba vršila predvsem odkup pšenice. Naše notranje cene pšenici so bile stalno nad svetovno pariteto, zahvaljujoč posebnim sporazumom s Češkoslovaško, Nemčijo in Francijo Tudi urad za kontrolo izvoza živine je lani razš ril svoje delovanje Glede razde. Ijevanja kontingentov so se čule razne pritožbe, čeprav kontingente nI delil urad temveč so jih delile zainteresirane strokovne organizacije. V kratkem bodo navzlic temu izvedene nekatere reforme v režimu izvoza živine. ! Kriza denarnih zavodov ;e Stania naših bank ln funkcioai iduja kreditnega sistema je treba ugoto-viti, da se je situacija popravila. Opaža j se splošno urejevanje razmer in vračanje zaupanja. V mestih je likvidnost naših denarnih zavodov znatno narasla. S tem pa ni rečeno, da so težkoče odstranjene. Obstoji velika razlika med večjimi za. vodi v mestih in manjšimi provičnimi bankami. Medtem ko je večje zavode zadelo nezaupanje vlagateljev, je kmetijska kriza skupaj z zaščito kmečkih dolžnikov izzvala velika težkoče pri manjših denar, nih zavodih, ki so imeli po večini kmečke dolžnike. Ker kmetje od L 1932 niso plačal. niti obresti, niso mogli ti denarni zavodi zadovoljiti zahtevam vlagateljev Za velik del naših denarn'h zavodov bo usodne važnost i način likvidacije kmečkih dolgov. Danes še ni mogoče presoditi, kakšne posledice bo imela uredba o lik. v'daciji kmečkih dolgov na denarne zavode, zlasti na one, ki so v veliki meri kreditirali kmeta. Vsekakor pa je ustvarjeno končno stanje in je prečiščena situac ja. Danes je stvar jasna in je mogoče pravilno bilanciranje. Denarni zavodi so gi na jasnem, s kakšno vsoto lahko vstavijo v bilanco' kmečke terjatve. Vsak zavod lahko točno izračuna, koliko bo prj tem izgubil. Država pa je prevzela skrb. da se navzlic zmanjšanju kmečkih dolgov ohra. nijo vloge pri denarnih zavodih. Naša industrijska politika Vrhovni princip naše industrijske politike je v tem, da se industrijska delavnost spravi v sklad s splošnimi gospodar, kimi in socialnimi interesi države ter z interesi naše gospodarske in politične neodvisnosti. Tu je omeniti razširjenje železarne v Zenici. gra*injo rafinerije bakra v Boru, obnovitev tvornice celuloze v Drvaru in gradnjo tvornice aluminija v Lozovcu. Izvoz rudarskih proizvodov industrijskih surovin in polfabrikatov zavzema rastočo važnost v primeri z izvozom kmetijskih pridelkov. Navzlic temu pa ne smemo zanemarjati agrarnih del našega gospodarstva. Dokler je naša država navezana na izvoz agrarnih presežkov, si ne moremo postaviti za cilj gospodarske avtarkije, čeprav bi nas k temu silil agrarni protekcionizem industrijskih dr. žav. Stremeti pa moramo za tem, da v industriji zaposlimo oni presežek stalnega prirastka prebivalstva, ki ne more najti zaposlitve v kmetijstvu. Pred vojno se je izselilo na leto okrog 30.000 naš h delavcev, katerih prihranki so še 1. 1924 znašali 20 milijonov dolarjev na leto. Možnost izseljevanja je prenehala. Ta prese. žek mora sedaj najti delo v Industriji. Z razširjenjem industrije pa narašča potrošnja agrarnih proizv°d«>v ta se s tem zmanjšuje odvisnost naše agrarne produk. d je od inozemskih tržišč. Razvoj industrije pa omogoča tudi preorientacijo agrarne produkcije. V tem stremljenju so bile izdane uredbe glede povečanja produkcije bombaža, svile in oljnih semen. Carinska vprašanja Ni dvoma, da je spričo sprememb v trgovinskih pogodbah od 1. 1925. nastala potreba revizije carinske tarife. Mnogi poslanci smatrajo, da je zaščita, ki jo daje carina naši industriji, prevelika in da daje možnost za neuiprav.čene zaslužke. Rečeno je bilo celo, da je naša industrija pijavka narodnega gospodarstva. Na te pripombe bi odgovoril, da carinske bari-jere danes niso več interesantne. Velike industrijske države lahko danes s svoj .m sistemom dirigirane produkcije preslkačejo tudi carinske barijere. ki predstavljajo 50—60%> vrednosti blaga. V takih razmerah se vse države razen naše branijo ne toliko s carinami kakor z uvoznimi k°n-tingenti, uvoznimi dovoljenji ln z drugimi oblikam, dirigirane izmenjave dobrin. Kadar se govori o pretirani carinski zaščiti, se omenja predvsem tekstilna industrija. Res je, da se ta panoga lepo razvija. število delavcev v tekstilni industriji se je v poslednjih 15 letih povečalo od 10.000 na 60.000. Toda navzlic carinski zaščiti ta industrija danes ni v stanju, da izdrži ostro borbo, ki se na našem trgu vodi med italijansko in nemško tekstilno industrijo. V času, ko velike industrijske države forsirajo izvoz za vsa. ko ceno. ni možnosti za izkoriščanje uvozne carine. Trgovina in obrt Obstoja upanje, da bo zboljšanje gospodarske konjunkture koristilo tudi trgovskemu in obrtnemu stanu. V trgovinskem ministrstvu se zbira material za novelizacijo obrtnega zakona. Uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic je bila podaljšana za eno leto. Od zneska 11 milijonov Din, k i ga mora še država vplačati na račun glavnice Obrtne banke kra. Ijevine Jugoslavije, bo te dni plačana vsota 3.5 milijona Din. Za šolsko izobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja imamo v naši državi 17 državnih in 2 mestni trgovski akademiji (4080 učencev), 3 po. morske akademije, 8 dvorazredrtih trgovskih šol (724 učencev), 7 srednjih tehnič. nih šol (2909 učencev) in 267 obrtnih šol (15.305 učencev). Poleg tega spada pod pristojnost trgovinskega ministrstva 460 strokovnih nadaljevalnih šol (41.273 učencev) in 28 šol trgovske oml'^"0 '4586 učencev). Turizem Turizem se ugodno razvija navzlic tež. kočam v mednarodnem turističnem prometu in težkočam zaradi deviznih predpi. sov. Z gradnjo oast moramo pribaviti predvsem avtomobilski promet v našo državo. Lani je bila izdana uredba o pospeševanju turizma, kmalu za tem je prišel pravilnik o proglašanju turističnih krajev. Skupaj s Putnikom so bili lam ustanovljeni turistični biroji v Berlinu ln Parizu, poleg že obstoječih na Dunaju, v Pragi in Londonu. Postavljeni so biti tudi informativno propagandni uradniki pri konzulatih v Celovcu, Solnogradu in Koe. benhavnu. Organiziranih Je bilo več turistično propagandnih razstav v inozem. stvu, obenem pa je bil izdan potreben propagandni material število turistov se vsako leto dviga in smo prekoračili celo rekordne številke iz leta 1930. Predvsem se je lani povečalo Število 'nozemskih turistov na 266.535 nasproti 242.214 v prej. 10elj P**1-' "Vasi čevlji naf bodo vedno 9 reda, nosite gumi podpetnike na ceoljak, ker s tem prihranite denar, a pri hoji nt povzročajo ropota. PALMA GUMI-PODPETNIKI IZDELEK Dobe s« pri vsakem Čevljarskem mojstru 1 šnjem letu, medtem ko je število domačih turistov za malerkost nazadovalo Dohodek od inozemskih turistov se je lani dvignil na 350 milijonov Din nasproti 317 in 309 milijonom v prejšnjih dveh letih, dohodek od domačih turistov pa je zna. šal 500 milijonov Din nasproti 510 in 502 milijona Din v prejšnjih dveh letih. Gospodarstvo Bilanca Državne hipotekarne banke Državna hipotekama banka objavlja v »Službenih novinah« svojo bilanco za preteklo leto, ki izkazuje 42.4 milijona din čistega dobička nasproti 40.2 milijona din v letu 1935. in 49.3 milijona din v letu 1934. Od tega čistega dobička pripada glavni državni blagajni 33 milijonov, rezervnemu fondu 8.2 milijona din, za tant-jeme pa se porabi 1.1 milijona din. V teku lanskega leta se je vsota vloženih fondov in kapitalov javnih ustanov povečala za 222.9 milijona din in je ob koncu leta znašala 2035.1 milijona din. PIranilne vloge na knjižice so narasle le za 80.9 na 1200.4 milijona din, tako da gre povečanje v celoti le na račun pripisanih obresti. Vloge v tekočem računu pa so se skoro podvojile in so narasle za 209.4 na 458.9 milijona din. Rezervni fond se je dvignil za 13.6 na 174.8 milijona din. Vrhu tega se je povečala razlika na tečaju vrednostnih papirjev, ki se knjiži kot poseben fond, in sicer za 23.7 na 55.5 milijona din. Posojila v inozemstvu so lani v znatnejši meri nazadovala in sicer za 51.1 na 941.6 milijona din. Poročilo prinaša podrobne podatke za posamezne podružnice le glede hranilnih vlog na knjižice, ki se razdelijo na centralo in posamezne podružnice takole (v milijonih din): konec 1.1935 konec 1.1936 centrala 798.5 813.8 podr. Zagreb 109.5 103.2 « Niš 66.7 65.1 « Novi Sad 46.7 58.9 « Sarajevo 41.6 44.1 « Ljubljana 35.5 39.9 « Split 33.0 37.3 « Skoplje 30.3 31.8 « Cetinje 7.6 6.3 Nazadovale so lani predvsem vloge pri podružnicah v Zagrebu in Nišu, pri ostalih i podružnicah pa so nekoliko narasle. Pri ljubljanski podružnici so hranilne vloge na knjižice dosegle skoro 40 milijonov din. Poročilo pa ne navaja, koliko je bilo pri posameznih podružnicah hranilnih vlog po tekočih računih, zlasti pa, kako se razdelijo vloženi fondi in kapitali javnih ustanov na posamezne podružnice. Znatna pritekajoča sredstva od vloženih fondov in kapitalov javnih ustanov in od vlog po tekočih računih so omogočila Državni hipotekami banki, da je razširila svoje kreditne posle. Banka je lani iz novih sredstev in vrnjenih posojil izplačala za 967 milijonov din novih posojil nasproti 397 milijonom v prejšnjem letu in 290 milijonom v 1. 1934. Največ je lani banka izplačala komunalnih posojil in sicer 313 milijonov. Vsota komunalnih posojil pa se je dvignila od 648 na 948 milijonov din. Nadalje je banka izplačala za 221 milijonov novih lombard-nih posojil. Ker pa so ta posojila le kratkoročna in se hitro vračajo, je ob koncu leta znašala skupna vsota lombardnih posojil le 163 milijonov nasproti 120 milijonom pred enim letom. Nadalje je izplačala banka za 343 milijonov din posojil po tekočih računih, za 50 milijonov din hipote-karnih posojil ter za 39 milijonov din me-nično-hipotekarnih posojil. Iz tega sledi, da se banka izogiba ptasmanu svojih sredstev v hipotekama posojila, ki so lani nazadovala na 2071 milijonov nasproti 2145 milijonom v preišnjem letu in najvišjemu stanju 2322 milijonom ob koncu leta 1931. Posojila državnim ustanovam so se lani zmanjšala od 654 na 579 milijonov. Zato pa je banka prevzela za 150 milijonov din obveznic za javna dela in je od tega izplačala 90 milijonov din. Portfelj vrednostnih papirjev je v zadnjih letih zaradi tega znatno narasel. Lani se je ponovno dvignil od 382 na 480 milijonov din. Stavka luških delavcev na Stisaku Popoln zastoj lesnega izvoza preko Sušaka V četrtek zjutraj so stopili luški delavci na Sušaku nenadoma v stavko, ki je imela za posledico, da se je ves luški promet ustavil. Lesni trgovci v dravski banovini, ki imajo pripravljene znatne količine lesa za izvoz preko Sušaka, so zaradi tega zelo v skrbeh. Železniška uprava ne pošilja več vagonov na Sušak, kjer je tovorni kolodvor že docela natrpan s pošiljkami, ki bi se morale vkrcati na ladje. Iz Sušaka smo včeraj prejeli telefonsko naslednjo informacijo. Pred približno desetimi dnevi se je vršila na Sušaku skupščina luških delavcev, na kateri so delavci postavili svoje zahteve glede zboljšanja materialnega položaja. Savez luških in obalnih delavcev na tej skupščini ni sodeloval. Ne da bi se vršila prej kaka pogajanja s Savezom lesnih industnjcev in trgovcev, kot podpisnikom kolektivne pogodbe, so luški delavci v četrtek zjutraj stopili v stavko. Šele včeraj je Savcz luških in obalnih delavcev izročil Savezu industrijcev in trgovcev dopis, v katerem navaja zahteve stavkujočih delavcev. Popoldne se je vršila skupna konferenca, na kateri so delodajalci v celoti odbili zahteve luških delavcev, in sicer zaradi tega, ker gre za divjo in ne za legalno stavko. Delodajalci stoje na stališču koletivne pogodbe iz leta 1933, ki od strani Saveza luških in obalnih delavcev ni 1 bila odpovedana. Delavci zahtevajo v svoji predstavki revizijo obstoječe kolektivne pogodbe, predvsem pa povišanje mezd za 30 do 50%. V sušaški luki stoji vse delo, prav tako v javnih skladiščih. Na kolodvoru in v luki čaka 650 vagonov blaga za vkrcanje na ladje, na drugi strani pa čaka v luki veliko število parnikov. Mnogi parniki so se morali vsidrati pred luko, ker v luki sami ni več prostora. Ker je tudi kolodvor ves zatrpan z došlimi vagoni, je železniška uprava odredila, da se pošiljke, ki so na potu, ustavijo na ranžiniem kolodvoru v Srbskih Moravicah. Včeraj so delodajalci sklenili, da pozove-jo delavce na delo. Upravnik policije je pustil v mestu nalepiti letak, v katerem poziva delavce na delo in poudarja, da lahko pride vsak delavec na delo pod zaščito policije Podoben proglas je izdal tudi sušaški župan. Po sušaških informacijah je pričakovati, da se bo stavka končala v dveh ali treh dneh Vsekakor je treba ta spor čimprej urediti, predvsem v interesu neoviranega izvoza, ki kaže prav v zadnjih tednih znatno oživljenje. Če bi se stavka zavlekla, bi imeli zlasti slovenski izvozniki lesa, ki so v zadnjem času sklenili šte-vilnp izvozne kupčije, prav občutno škodo. Delno poslabšanje zaposlenosti Okrožni urad za zavarovanje v Ljubljani objavlja podatke o gibanju zaposlenosti v februarju. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo v februarju povprečno zavarovanih 82.061 delavcev in nameščencev, že podatki za januar so nam pokazali, da je bil sezonski padec zaposlenosti v tem mesecu precej večji nego v lanskem januarju (zna šal je 5138 nasproti 3608 lani), statistika za februar pa nam kaže, da je članstvo naraslo le za 118, medtem ko se je lani v tem mesecu dvignilo za 1464. Te številke nam pričajo, da se letos zaposlenost razvija slabše nego lani, ker je vsaj deloma pripisati stavki v vevški papirnici. Ta razvoj ima za posledico, da je bilo v februarju le Se za 5510 delavcev več zavarovanih nego v istem mesecu lanskega leta. Ta letni diferencial je znašal v novembra še 8897, v decembru 8336, v januarju 6856 in v februarju pa le 5510. Pri tem pa je zanimivo, da dveletni diferencial v zadnjih mesecih ne kaže skoro ni-kakih sprememb. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v februarju 22.34 Din, to je za 0.16 Din več nego pred enim letom. djtve trgovinskega in plačilnega prometa med našo državo in Nizozemsko. Postavljen je bil prjncip ravnotežja v plačilnem prometu med obema državama- Če bi se pojavil deficit v našo škodo lahko napravimo korake, da se ta deficit izravna. V prihodnjih treh mesecih bo naša država odobrava. Ia uvoz nizozemskega blaga, kj spada pod uvozno kontrolo. Nizozemci pa bodo izdajali dovoljenja za uvoz našega blaga. Po treh mesecih bo komisija ponovno proučila stanje medsebojnega pirometa. Vsebina spora zuma je bila poslana v Haag in sedaj pričakujejo odgovor iz Haaga, nakpr bo spo_ razum oodpisan. Gospodarske vesti = Sporazum z Nizozemsko. J7 Beosrrada poroča io da ie tto veftAdenskih pogaian^h prišlo v okviru jugoslovensko-nrizozem<=ke mešane komisije do sporazuma glede ure- Borzc 5. marca Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu ponovno nekoliko popustili in so se trgovali po 7.85, za angleške funte pa je blo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 7.8050, angleški funti po 238 in grški boni po 31.25. Nemški klirinšk čeki prav tako popuščajo in stanejo v Ljubljani 12.02 v Beogradu 11.8880 in v Zagrebu 11.8050, odnosno za konec marca 11.90 in za konec aprila 11.95. l»«VlTP Ljubljana Amsterdam 2390.66—2405.26, Berlin 1754.03—1767.91 Bruselj 735.19— 740.26. Curib 996 45—1003.52, London 212.83—214.89, Newyork 4332.26—4368.57, Parts 202.67—204.10, Praga 152.14—153.24 Trst 229.06—232.13. Črnih Beograd 10, Pariz 20.35, London 21.40, Newyork 438.50, Bruselj 73.85, Milan 23.06 Amsterdam 239.90, Berlin 176.20, Dunaj 79.40, Stockhokn 110.35, Oslo 107.56, Kobenhavn 95.55, Praga 15.27, Varšava 82.95. Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: 4*/o agrarne 52.25—52.50 4% severne agrarne 50— 51.50, 6% begluške 72 50 den., 7°/, invest. 87.50 den., 7% stabiliz. 86 den., 7% Drž. hip. banka 96—101, 7«/» Blair 82 25 den., 8"/o Bair 92.25 den.; delnice: PAB 205—207 Dubrovačka 320 den., Oceania 250 den., Jadranska 400—455, šečerana Os-jek 173 Beograd. Vojna škoda 406.50—407.50 (407—407.50), 4»/, agrarne 52 den., 4«/® severne agrarne 50.50 den., 6% begluške 74.25—75, 6®/o dalm. agrarne 72.50—73, 7o/o invest. 87.75—88.50, 7«/« Drž. hip. banka 98 bL, 7% Blair 82.25—83.25, 8«/® Blair 92.25—93.25, Narodna banka 7485 —7550, PAB 208.50—211. Blagovna tržišča ŽITO + Chjcago, 5. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 134, za julij 115.50 za &ept-112.375; koruza: za sept. 96.125. 4- Novosadska blagovna borza (5. t m). Tendemca nesprem. Pšenica: (78 kg): baška srenuska 151 _ 153. slavonska 152 — 154 banateka 150 — 154; baška ootiska 159 — 161. Oves: bažki sremski. slav 112-50 — 115. Rž: baška 140 — 142.50 Kornza: baška jn sremska 80 — 82 banatska 79 — 81 srem. ska sušena par. Indija 90 — 91- Moka: baška in banatska >Og« in >Oee< 235 — 245 »2« 215 — 225; >5« 195 — 225: »6« 175 -185; >7« 147.50 157-50; >8« 105 — 110- Otrobi; baški. bana-tski 85 — 88. Fižol; baški beli brez vreče 250 — 255. Za znižanje šolnin in taks na univerzah Od akademikov ljubljanske univerze smo prejeli: »Pred dnevi je odpotovala v Beograd delegacija Akademske akcije, da pri mero-dajnih faktorjih ponovno poudari zahteve ljubljanske univerze. Včeraj (v četrtek) je poslala delegacija iz Beograda svoje prvo sporočilo. V njem navaja, da je izvršila predvidene intervencije. Zglasiia se je med drugim tudi na rektoratu beograjske univerze, kjer jo je sprejel prorektor. Z njim je razpravljala o stališču beograjske univerze do splošnih univerzitetnih vprašanj, o tehnični in medicinski uredbi, o univerzitetnem zdravstvenem fondu, o uredbi o združevanju univerzitetnih slušateljev, o železniških olajšavah za akademike in o vprašanju šolnin in taks. O zadnjem vprašanju je podal prorektor jako značilno izjavo, ki je navajamo v proglasu, ki ga je danes (v petek) izdal Meddruštveni odbor vsem slušateljem ljubljanske univerze. Na seji Meddruštvenega odbora, ki je bila danes popoldne, so delegati vseh akademskih strokovnih in kulturnih klubov, izvzemši levo usmerjene, razpravljali o novi situaciji, ki je nastala o vprašanju šolnin m taks. Soglasno je bilo sklenjeno, da poseti jutri dopoldne deputacija g. rektorja ter mu predloži sledeče zahteve: 1) da se prekine vpisovanje po dosedanjem načinu; 2) da rektorat stopi v stik z zagrebško in beograjsko univerzo ter z ministrstvom prosvete, da doseže enake ugodnosti za slušatelje ljubljanske univerze, kakor jih je dosegla beograjska; 3) da z vso močjo podpre predlog, stavljen ministrstvoma prosvete m financ od beograjske univerze po sklepu univerzitetnega senata z dne 24. febr. t. 1.; predlog predvideva znatno znižanje šolnin in vpisne takse, ki bi znašala po novem predlogu 25 Din,, ter 4) da podaljša vpisovanje za toliko časa, za kolikor bo sedaj, dokler se razmere ne urede, prekinjeno. Meddruštveni odbor je izdal, kakor Ze omenjeno, na vse slušatelje ljubljanske univerze proglas, v katerem pravi: »Akademiki! Deputacija Akademske aie-cije, ki je v Beogradu, nam je sporočila: Beograjska univerza je stavila ministrstvoma prosvete in financ iniciativen predlog za spremembo odmere in pobiranja šolnin. Ta predlog je bil v vednost poslan ljubljansKi in zagrebški univerzi. O njem bo te dni v skladu s poročilom ministra financ odločal finančni odbor narodne skupščine. Ker pa se vrši vpis tik pred rešitvijo tega važnega vprašanja, se tukajšnji akademiki niso hoteli vpisati Univerzitetne oblasti so hotele pospešiti rešitev vprašanja ter so danes po predhodnem ustmenem sporazumu z ministrom prosvete odredile, da se vrši brez pobiranja šolnine in brez predpisane takse 100 Din po T. br. 312 g. zakona o taksah, pač pa se osebni izkaz taksira s kolkom 5 Din. Ta odredba rektorata je začasna mera, katere cilj je, če se določila zakona o šolninah in o taksah izpremenijo z retroaktivno močjo, da bo rektorat konec semestra pobral takse in šolnine po novih določilih in ne po dosedanjih. Zato Meddruštveni odbor poziva vse, da prekinejo vpisovanje za toliko časa, da se vprašanje reši! Tisti, ki ste se že vpisali, boste, če bo vprašanje pozitivno rešeno, dobili denar povrnjen.« Izgleda, da je vprašanje šolnin in taks, ki se je na vseh jugoslovenskih univerzah obravnavalo že celo vrsto let, končno stopilo v odločilno fazo. Predlog beograjske univerze rešuje jako povoljno ta problem, ki je bil ena glavnih rak-ran našega akademskega študija. Ljubljanski akademiki so odločeni na vsak način vztrajati pri začeti borbi za odpravo previsokih šolnin in taks. /B^ r A BAYE Vli A ___ j^rez Bayer-jevega križal r nI Aspirin tablet] Vsaka Aspirin tabtets ima Bsyer-jsv križ. I ri rr.utnalizniu. nriyi ni jroci,^. OtfMLit«*«*. P* Neka) frer*ufkov jtrcd atentatom MarSal Graziani, podkralj Abesinije, na stopnišču vladne palače v Adis Abeb! na dan 19. februarja, ko je bil nanj in na njegovo spremstvo izvršen napad z bombami, Maršal stoji na vrhu stopnišča (nad preprogo poleg abune Kirila). S pomočjo te slike, napravljene tik pred atentatom, so okupacijske oblasti vodile preiskavo ln postrelile izredno mnogo Abesiitcev Umetna luminiscenca Luciferinske snovi v človeku in živalih češki zoolog dr. Komarek je s svojim sodelavcem dr. Wenigom odkril zanimiv pojav. Uspelo mu je, da je neko vrsto deževnikov, ki živijo v Podkarpatski Rusiji in ki se normalno ne svetijo na umeten način pripravil do tega, da so se svetili. Svetlikajočo se substanco imajo ti deževniki sicer v svoji sokrvci, treba jo je obravnavati le s kuhinjsko soljo ali z določenimi drugimi oksidacijskimi snovmi A tudi že zmerna toplota jo pripravi do svetlikanja. Če raztopimo sokrvco tega črva v destilirani vodi in to potem segrejemo na več nego 40 stopinj, se prične voda svetiti z lepo, zelenkasto svetlobo. Če na-rase temperatura na 55 do 60 stopinj, tedaj svetlikanje izgine kar je pripisovati temu. da se ferment. ki jc potreben za svetlikanje, pri tej temperaturi uniči. Pojav svetlikanja bitij, tako zvana bio-luminiscenca, je sploh zelo razširjen. Nanj naletimo skoraj pri vseh skupinah bitij, sa- mo da nastopa zelo neredno, ker ni v nobeni zvezi s krvnim sorodstvom skupin ali rodbin. Tako se svetlikata med hrošči n. pr. kresnica in eksotični hrošč kukujo, ki je po sorodnosti zelo oddaljen od prvega. Podobno je z mehkužci, med katerimi se svetlikajo neke školjke in potem spet nekateri glavonožci. Prof. Komarek je izrekel domnevo, da proizvaja svetlikajoče se luciferinske snovi organizem vseh bitij. Te snovi začno razpadati samo pod določenimi pogoji, pri čemer nastaja baš svetloba. Do te domneve ga je pripravil zgoraj omenjeni deževnik, ki se v normalnih okoliščinah ne sveti, pač pa po umetnih, kemiono-fizikalnih posež-kih. Morda bi bilo na ta način pod nekimi še neznanimi okoliščinami mogoče pripraviti tudi človeško teio dc tega da bi se svetilo. V izredno redkih primerih so pri bolnikih nekaj podobnega tud. v resnici opazovali, o čemer je tudi naš list večkrat poročal Največji dogodek v sg&slovfsii ameriških delavskih strokovnih ©rgamzagif — Prostovoljen pristanek delodajalcev na 40 urni tednik in zvišaš?.]® plač % t , !_*•• i*i i i i i svojo pravico za individualno urejanje de- Ne da bi jim bilo treba seci po ukrepu , •> • . u ■ : j i ______, .lil ^ i -i i ■ j lovnih pogojev med seboi m delavstvom velike stavke kakor v avtomobilski indu- ; in bi se s ten," odpovedali. Pe- striji, so voditelji ameriških delavskih stro- , . ^ d največ ;h jeklarskih podjetij kovnih organizacij dosegli a;pe.h. ki ga j proglašajo že danes, ko ni piti še dokon- Japonska grozi s plinsko vojno Japonski vojni in mornariški minister sta predložila tokijskemu parlamentu načrt za japonsko oboroževanje v področju kemične vojne Predložila sta tudi načrte, po katerih naj bi se Japonska zavarovala pred nekimi domnevnimi nevarnostmi, ki ji grozijo zavoljo pomnožitve ameriških zračnih vojnih sil v Tihem oceai.u. Mornariški minister je ob tej priliki izjavil, da se Japonski Zedinjenih držav še najmanj tri leta ni treba bati, dotlei pa bo tudi Japonska že izvršila svoj mornariški in zračni oboroževalni program. Vojni minister je izjavil, da osr-edotoču-je Japonska vse svoje napore v delo za področje kemične vojne Navzlic temu bi bila Japonska pripravljena, je dejal nato mornariški minister, pogajati se za omejitev oboroževanja z Zedinjcnimi državami. Nov zemljevid Azije Slavni Švedski raziskovalec Sven HecBn namerava dopolniti zemljepisno karto Azije, ki je v mnogih delih danes še poman-kljiva. Lahko jo na podlagi Številnih svojih ekspedicij in drugih odprav v zadnjih desetletjih zelo popravi za področje Nebeških gora«. že v bližnjem času bodo v Nemčiji in Švedski izdelali kakšnih dvajset novih azijskih kart, ki se bodo opirale na delo Sve-na H edina. Posebno zanimanje bodo zbudili nedvomno učenjakovi zapiski o skrivnostnem jezeru Lopnoru, ki leži v Vzhodnem Turkestanu v iztočju Tarima in ki predstavlja v bistvu ogromno ozemlje Jezer brez odtokov. Tudi Hedinov spis o Ku-ruk-Tagu v Nebeških gorah so pri izdelavi najnovejših azijskih kart zelo upoštevali, istočasno tudi znanstvene študije obeh njegovih sodelovalcev dr. Birger-Bohlinsa in Nilsa Amboltsa Horoskop Jurija VI. Neka londonska dama, ki se bavi z astro jogi jo, je v neki knjižnici stikala te dni za starimi knjigami. Med drugim je prelistala staro astrološko revijo »Horoscope«, kjer je odkrila sledeče prerokovanje: »Ta deček bo zelo srečen. Njegov planet Jupiter mu bo dal več sreče in materialnega uspeha nego kateremu koli drugemu smrtniku. Zavzemal bo tudi višji položaj, nego mu ga bodo določili spočetka«. To prerokovanje izvira iz 1. 1903. in se nanaša na princa Alberta sedanjega angleškega kralja Jurija VI. Prvi kino v Adis Abebi Te dni so odprLi v Adis Abebi prvi veliki kino, ki je obenem gledališče- V kinu je prostora za 1200 oseb. Samo ob sebi se razume. da se blesli nad vhodom v kino napis illaliai- Pionir moderne medlcIflS - - M ' M K- /fSikJf >J r . mL Dunajski psihiater, prof. dr. Wagner-Ja*b. regg, ki je odkril uspešno zdravljenje sifilisa z malarično kuro, obhaja danes svoj 80. rojstni dan Težka voda in rastline Profesor na vseučilišču v avstralskem me;tu Melbourneu I vam je napravil zanimive poskuse, da bd ugotovil učinke tako zvane »težke vode«, ki sestoji kakor normalna voda iz (kisika in vodika, toda iz težjega vodika, na rastline. DognaJ je, da vpliva ta voda na rastline, ki vsebujejo zelenilo, pospeševalno, rastlinam, ki nimajo zelenila, pa rast zadržuje. To se dogaja n. pr. z bakterijami, gobami itd. Alge na težko vodo sploh ne reagirajo ali pa v njej pospešijo svojo rast. Sacmo na tisti stopnji razvoja, ko nastajajo semena, tudi pri rastlinah z zelenilom težka voda ne učinlkuje ugodno. Medeni tedni med čen, za največji dogodek v ameriški zgodovini. kar se tiče delovnih odnosov. V jeklarski industriji se je bilo začelo namreč gibanje za zvišanje mezd in znižanje števila delovnih ur, ki je pretilo, da se izcimi v eno največjih stavk, kar so jih imeli v Ameriki doslej. Še preden je prišlo do te stavke pa je najmogočnejša jeklarska industrija, Nationa' Steel Corporation. pokazala voljo za pogajanja in popuščanje. Pokazala je tudi voljo, da prizna delavske strokovne organizacije, kar bo imelo lahko velike posledice za vso strukturo ameriškega gospodarstva, kajti podjetniki so doslej z vso žilavostjo branili se je te nevarnosti, da bi izgubila proste roke pri pogajanjih, skušalo rešiti na ta način, da so »sama od sebe« pristala na 40-urni tednik in znaten povišek plač. Ta ureditev zadeva kakšnih 550.000 delavcev in nameščencev, povišek bo znašal letno 100 milijonov dolarjev. Življenjepis Simpsonove Pri Albertu Miilierju v Curihu je izšla knjiga »Mrs. Wallis Simpson. življenjepis ženske, zaradi katere je odstopil angleški kralj«. Knjigo je napisala ženska, neka Edvina H. Wilsonova. V Zedinjenih državah so razpečali v dobrem mesecu dni 600 tisoč izvodov te knjige. u » Akrobacija na ledu 4 ■ < v .<< /-v/ 'P ■ 'V', % - -V?.', -gggg MMHŠMi mi Najstarejši bolgarski cerkveni dostojanstvenik Najstarejši bolgarski cerkveni dostojanstvenik. metropolit v Vami Simeon, je te dni. telesno in duševno popolnoma čil, slavil svoj 97 rojstni dan Ob tej priliki mu je čestitala tudi vlada Simeon se je rodil 1. 1840 v Burgasu in ga je turška vlada 1. 1872. imenovala za mstropolita v Varni. Bil je prvi bolgarski metropolit v tem mestu. Pred njim so v tej funkciji služili samo Grki. ---- Zlata tla Jtažne Afrike Iz Johannesburga poročajo, da so gcolo-gične preiskave potrdile domnevo, da leži skoraj vse ozemlje Južnoafriške unije na plasteh zlatonosne rude Razen zlata je v teh plasteh še mnogo drugih dragocenih rudnin. Iz tega razloga je pričakovati, da se bo rudniška industrija v Južni Afriki še dalje razvijala. Windsorski vojvoda Je najel čaški grad na Koroškem za štirimesečno bivanje sto poroki Kakor poročajo 6 Koroškega, je vojvoda Windsorski, kj biva zaenkrat še vedno v Enzesfeldu blizu Dunaja, vzel od 1. junija v najem čaškj grad (VVasserleonburgj pod Dobraeeni v Zilski dolini. Graščina leži med Dravo in 7ilo med naseljema Čajno, kjer je železniška postaja, in Čaoami, kjer je župnija. V narodnostnem pogledu je to ozemlje naše: statistike iz 1. 1880. kažejo, da je bilo v teh krajih tedaj nad 96°/« slovenskega življa- Čaški grad ima gozdove, njive in travnike v izmerj 1314 ha in vse to je last grofa Pavla Munsterja. Graščina sama na 6ebi je staro poslopje, toda je moderno urejena. Ležj v v;š;ni 636 m nad morjem ter ima v notranjosti zanimivo kapelico sv. Jožefa z dragocenimi slikarijami na stropu kakor tudi mramornat oltar. V grajskem hodniku stojo podoba graščakinje Ane Neumannove, ki je bila sedemkrat omožena in je podpirala v dobi protestantizma novo vero- Grof Miinsier, sedanji lastnik Čaškega gradu, je sin Angležinje iz rodovine Kin-noul. Rodil «e je na Angleškem. Angležinja je tud j njegova sedanja soproga. V prvem , zakonu je imel grof Miinster za ženo gro_ i fjco Paliavicini, od nje pa se je loči L i Po vesteh iz Enzesfelda bo poroka bivše, ga angleškega kralja z go. Simpsonovo letos v maju in v začetku junija se bosta no-voporočenca naselila na čaškem gradu-Vojvoda je najel graščino zaenkral za štiri mesece in bo preživel na njd poletje do jeseni. V okolici čaškega gradu je še polno za_ nimivih prič slovenske preteklosti. Skoro vsaka vas ima lipo s klopmi. Pri tej lipi praznujejo Ziljanj na binkoštai ponedeljek po stari šegi ostanke nekdanjih slovenskih bojnih iger. Krepki kmečki fantje zbijajo v najhujšem diru na konjih z železnimi ko. lički na kolu natakni en čeber. Zmagovalec dobj za plačjilo od najlepšega dekleta venec. po igri pa zaplešejo krasen »raj< pod lipo. Nj dvoma, da bodo plesi v Žili zbudili pozornost VVjndsorskega vojvode, saj je o njem znano, da se zanima za vse etnografske posebnosti ljudi v krajih, kjer se mudi- Škoda samo. da bodo letos Bjnkoštj tako zgodaj, ko še ne bo vojvode z go. Simpsonovo na Čaškem gradu. Cadki grad ▼ Ziljskl dolini na slovenskem Koroškem Vohunstvo ob španski meji Prijatelji na obeh straneh — Roman o dogodkih v Španiji — Nevarna potovanja 4jgMb» narodna prvakinja r ajnetnem drsanju na ledu, mlss Glady Jagger V zadnjem času se množijo primeri, da I zapirajo na Španskem inostranče pod' sumom špdonaže. Prav pred kratkim so prijeli plesalko Constance Georgelovo, ki je potovala pod imenom grofice Daniševske. Te dni so v Pamploni aretirali neko drugo Francozinjo. Gre za mlado ženo nekega peka, Jaqueline Alonsovo, ki se je navzlic svojemu španskemu imenu rodila v majhnem kraju ob južnofrancoski reki Adouru. V Handayu je stregla v mirnem času francoskim in španskim kupcem in ker je bila lepotica andaluzijskega tipa in ker je imela vroče srce južnjakinje, ni čudno, da se je s tem in onim Špancem pobliže seznanila. Ko je zbesnela državljanska vojna, se ni mogla odločiti ne za to* ne za ono stran. Imela je prijatelje na obehstra neh in bilo ji je na tem, da bi jih obiskovala baš v tem hudem času. Tako si jo videl zdaj v Irunu, zdaj v San Seb&stia-nu. Nekega večera je telefonirala svojim prijateljem v Biarritzu, da se odpelje ▼ San Sebastian in da bo zvečer že pri njih. Pa ni prišla. V San Sebastianu so -jo prijeli in jo postavili pred vojno sodišče. Obsodili so jo zavoljo vohunstva na smrt in samo svojim prijateljem v Salamanci se mora zahvaliti, da se smrtna obsodba ni izvrSila. Pravijo, da so jo iz Pamplone pre peljali v Fontarabio. že nekaj časa prej se je neki drugi Francozinji primerilo nekaj podobnega. Ta mlada doma je hotela napisati roman o dogodkih v Španiji. Potovala je lz Burgo-sa v Valencijo in iz Madrida v A vilo. To se je videlo nacionalističnim oblastem sum ljivo in če bi je neki francoski časnikar pravočasno ne posvaril, bi jo bili postavili pred vojno sodišče. Posledica tega dogodka je bila vsekako ta, da so vse časnikarje v Avili, ki so jih videli kdaj v njeni družbi, aretirali in jih natančno izprašali, še bolj čudno pri vsej stvari pa je to, da so vse te osebe prispele na špansko z rednimi potnimi listi, ki so jim jih bile Izdale Španske oblasti. V nekem primeru je bilo celo videti, da so nekemu tujcu izdali potni list samo zato, da bi ga spravili v past. Neki mladi Francoz, An drč Neumann, je hotel na špansko in je nacionalistične oblasti prosil' da bi mu izdale potno dovoljenje. Osem dni pozneje je imel potni list v rokah in se je odpeljal z avtom v Paraplono. Tam so ga takoj postavili pred vojno sodišče tn ga ustrelili. Od smeha ga Je zadela kap V San Remu se je zgodilo, da se je nekdo nasmejal dobesedno do smrti V neki družbi so si moški pripovedovali vsakovrstne dovtipe. Eden izmed teh je moral biti posebno dober, kajti gostitelj se je začel smejati in se je smejal, ne da bi se mogel ustaviti. Nenadno pa se je zgrudiL Poklicali so zdravnika, ki je mogel ugotoviti samo to, da je moža od ameba zadela kap. ANEKDOTA Znanj rumunski liberalni vodja in bivSI ministrski predsednik Jorga je te dni v parlamentu kritiziral »mlade može« vseh parlamentarnih smeri in njihov radikali-zem. Bivši minister Manoilescu, eden izmed zastopnikov desnice, mu je zaklical: »Kateri izmed naju dveh pa je mlajši? Vi ste še danes peš stopali po stopnicah v sejno dvorano, jaz pa sem se moral voziti z dvigalom.« — »Da, gospod Manoilescu,« je odvrnil Jorga, »vse svoje življenje sem sto pal peš, po stopnicah, od stopnice do stopnice navzgor. Samo mladost, ki stopa od stopnice do stopnice navzgor, je zdrava, ne pa tista, ki se dviga z dvigalom političnih gesel.« Nato se je parlamentarna večina dvignila in priredila staremu politiku spontano ovacije. VSAK DAN ENA »Oprostite, ali je tukaj severni tečaj?« »Se boste pač morali obrniti. Tukaj je namreč Južni tečaj.« ; ' !»M2ro*rc> S P O R T Jutri v Planico! Ob 10. mladinska, ob 11.30 pa mednarodna skakalna prireditev _ Po dosedanjih prijavah starta jo jutri naslednji tekmovalci: za Švico: Kaufmann Kristian, Fritz Maurer in Jean Lasseur; za Avstrijo: Klingler Anton, Martitsch Kari, Laggler Joaef, Pfimdner Anton in Krallinger Anton; za HDW: Palme Heinrich, Zenker Jo-sef, Kurt Sattler. Fritz Knobloch; za i»?az lyia.ru: Sudjarek 01drych, Chlum V., Steinmiiller Anton, Lukes Fr. in za JZSS: Novšak Albin, Prešeren Franc, Klančnik Gregor, Jakopič Albin in Petrin Franc, slednja dva če bo JZSS izdal startno dovoljenje. Tekma se bo pričela točno ob 11.30. Mladinska tekma na 25 m skakalnici. Glede na prijave se bo tekmovalo v dveh skupinah, in sicer: v skupini A: šolska mladina, v skupini B: izvenšolska mladi-ra. Ocenjevalo se bo tekmovalce najprej po osnovnih šolah, kakor bodo tudi star-tali in sicer učenci osnovne šole Dovje-Mojstrana, Kranjska gora in Rateče, nato mladina ki je šolsko dobe ali osnovno šolo že dokončala. Obenem se bodo določili tudi najboljši smučarji skaka či mc£ mladino sploh ne glede na šolo. To tekmovanje se bo pričelo ob 10. Posebni vlaki Odločitev glede posebnega vlaka ki naj bi vozil jutri ob 6. zjutraj bomo objavili v današnjih popoldanskih listih in pa v uradih »Putnika« in v izložbi trgovine Goreč na Tyrševi cesti. Glede vremenskega položaja objavlja Zveza za tujski promet naslednje pojasnilo: Po slabem deževnem vremenu v Ljubljani si nikdar ne smemo ustvarjati sodbe o vremenskih prilikah v Planici. Medtem ko je včeraj v Ljubljani deževalo, je v Planici močno snežilo, temperatura je bila na i ničli, barometer se je pa dvigal. Sicer je bilo pa vreme mirno in brez vetra. Tako obeta biti vreme v nedeljo v Planici prav lepo. Vožnja s posebnim Putnikovim vlakom, ki pelje v Planico, se bo gotovo izplačala. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 6. zjutraj, vožnja z vstopnico vred velja 35.— Din. Prijave sprejema danes še ves dan bi-ljetarnica PUTNIK v Gajevi ulici in v hotelu Metropol. Vstopnina h tekmam Vstopnina h tekmam je določena z Din 10.— mladina pa ima prost dostop k vsem prireditvam. Solsiiška zbora Za mladinsko tekmo: Prireditelj: šolo za smuške skoke in polete U. S. Planica; skakalnica: 25 m. vodja tekme: Sepin Ivan, starter: Kveder Pavel, šef paleta: Stane Pelan, sodnika: dr. Janko Berce Predalič Stane, zapisnikar: Ivan Bitenc šolski upravitelj, objave: Rihar Ive, zdravnik: dr .Kajzelj V., šef doskočišča: Tone Banovec, merilci skokov: Mah-kovec Lojze, Kogovšek Boris, šef izteka: Oitzl Hubert, vodja rediteljev Gogala Jože in savezni delegat: Lado Kosec. Za mednarodno tekmo: Prireditelj: Udruženje smučarjev Planica, skakalnica: 65 m, vodja tekme: Ivan Tavčar, starter: Zupan Ervin. šef zaleta: dr Stane Kmet, sodniki: Je'enič Jernej in dva tujca, šef doskočišča: dr Zdenko ^vigelj. merilci skokov: Zemljič Fran, Burger Ivan, Mahkovec Lojze, Jelene, Burja, Kuštrin. dr. Alojzij Vrtačnik, šef izteka: Zore Zdrav-ko, odjave: Delkin Oskar, radio- Rihar L, prof. Drago Ulaga, zdravnik, dr V. Kajzelj in vodji rediteljev: Bruno Parma in Fuchs. prvenstvo Jutri se bo spet na vseh frontah nadaljevalo tekmovanje za podsavezno prvenstvo. Podrobni spored smo objavili včeraj pod službenimi objavami LNP, klubi pa so nas posebej opozorili na naslednja srečanja: Dve tekmi v Ce2|u Jutri ob 13.45 bo na Olimpovem igrišču v Gaberju prv. tekma med celjskim Olimpom in Amaterjem iz Trbovelj, ob 15.15 pa se bo pričela na igrišču »Pri Skalni kleti« podsavezna tekma med celjskimi Atletiki in železničarji iz Maribora. Prvo tekmo bo sodil g. Hobacher, drugo pa Iternnrecht še dva drugorazredna nasprotnika Jutri dopoldne ob 10 se sestaneta na igršču Slovana jesenski prvak II razre- da Svoboda in drugeplasirani Mars v prvenstveni borbi za točke. ■ Ker sta obe moštvi znani kot borbeni in Mars tudi kot dobro vigrana in tehnično najboljša enajstorica drugega razreda, se obeta lep nogomet. Zato pr:poroča-mo publiki, da si ogleda to tekmo in s tem podpre delovanje manjših klubov. Vstopnina je od 2 do 6 Din. In ssa igrišč?! Mladike Kakor smo objavili, že včeraj, bo najjač-ja drugorazredna nogometna prireditev v nedeljo na igrišču Mladike. Srečala se bodo štiri izenačena moštva, k: žele izvoje-vati svojim barvam čim častnejše rezultate. Ker so vsa moštva preko zime intenzivno trenirala ter so že v dobri formi, bodo tekme najbiže precej »vroče«, in sicer Korotan in Jadran ter Mladika in Grafika. Ker bo vstopnina propagandna in bodo imeli člani Mladike ter verificirani igralci .še poseben popust, bo igrišče Mla-like to pot gotovo polno navdušenih pri-tašev lepe nogometne igre. Pred državnim akademskim prvenstvom na RoŽci Prihodnji teden, v četrtek in petek 1L in 12. t- in., bodo na Rožci nad Jesenicami tekme za prvenstvo jugoslovanskih univerz v alpski kombinaciji, združene z mednarodnimi akademskimi tekmami. Brez dvoma bodo te tekme poleg planiških poletov največja in najzanimivejša smučarska prireditev letošnje sezone. Za naslov državnega prvaka v alpski kombinaciji se bodo borili poedinci in tudi moštva univerz in akademskih klubov iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Da bodo tekme še zanimivejše bodo poskrbeli avstrijski akademiki, ki so že sedaj prijavili dvoje moštev. reprezentanco graške univerze in leobenske tehnične visoke šole. Organizatorji akademskega prvenstva pričakujejo tudi udeležbo čehoslovaške akademske reprezentance. Podrobnosti bomo še objavili. • Danes naj navedemo le nekatera imena: Nastopili bodo državna reprezentanta Heim in Novak (JASO, univerza Ljubljana), nadalje prvak LZSP Smitek (ASK, univerza Ljubljana), odlični tekmovalci Mušič (Akademski zbor HASKa, univerza Zagreb), Voller, Skobrne (JASO, univerza Ljubljana) Sorli, Dolenc (ASK, univerza Ljubljana). Priveršek, Tiljak, Jorls (ASO, univerza Zagreb), Žvan n (univerza Beograd). Od Avstrijcev omenjamo Harrerja in Rossnerja. Kot krmarji bodo na tekmah vozili naša odlična olimpijca Pračck in Žnidar, nadalje Žvan I. Volčini sn še drugi. Organizacija je v rokah Akademskega športnega kluba ljubljanske univerze. Zbor sodnikov JLAS. (Popravek včerajšnje objave.) Namesto zadržanega g. Kermavnerja se za vrhovnega sodnika na jutrišnjem cross-countryju odreja g. San-cm Danilo. Tajnik SK Reka. Danes ob 15. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev v garderobi. Kdor še ni oddal opreme, jo mora prinesti s seboj. SK Slovan. Drevi ob 20 članski sestanek pri K ruš ču. Udeležba strogo obvez-no za vse igralce zaradi nedeljskih tekem. S. K. Ilirija (lahko atletska sekcija). Za cross-country za prvenstvo LJubljane določeni tekmovalci se naj javijo jutri v nedeljo ob 8.30 na igrišču Primorja načelniku sekcije. Pomožni sodniki za progo naj bodo ob 9.30 prav tako na igrišču ter se javijo g. Banku. Delegati klubov naj ob 9.30 dvignejo startne številke za svoja moštva. Načelstvo. SK Jadran Redni občni zbor kluba bo dne 20. t. m. ob 20. v prostorih gostilne M Soklič, Pred konjušnico 4 z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje v istih prostorih z istim dnevnim redom drug občni zbor ne glede na število prisotnih članov. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3 un pop.) velefikn »Rdeči sultan Abdul Hamid* Med dodatka tudi glasben film in Para mori vseh nooblpšrpnib nrodaialcih srečk Z nakupom srečk držnvne razredne loterije pomore vsak posameznik, poleg osebnih koristi ki iib lahko ima . obenem n^rodn^mu gosnodarstvu, obrtništvu, industriii in Invalidom ker se čisti dobiček od nrodaie srečk razdeli sorazmerno v prej navedene svrhe. 34* kolo Državne razredne loterije. OBVESTILO! Vse cenjene čitatelje vljudno obveščamo, da se je Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10 odločila in dvignila število srečk 34. kola Državne razredne loterije na tako stopnjo, da za-more danes postreči z njimi vsem dosedanjim in novim igralcem širom Slovenije. S tem je vstreženo splošni želji, da bo osredotočena prodaja srečk za Slovenijo pri domačem zavodu. Radi velikega števila srečk pa bo dana tudi mnogo večja možnost, da bo pri bodočih žrebanjih odpadlo čim večje število velikih dobitkov tudi na Slovenijo. Zato priporočamo in svetujemo vsem starim in novim igralcem, da naročajo nove srečke drž. razredne loterije pri »Slovenski banki« v Ljubljani, ki je že tudi do sedaj izplačak veliko število bogatih dobitkov. V Svrho naročila srečk se blagovolite poslužiti spodnje naročilnice, katero izvolite izrezati, izpolniti in odposlati kot] tiskovino v kuverti na naslov: , ' - i Slovenska banka LJUBLJANA, Krekov trg 10. Slovenska banka v LJubljani Naročam za 1. razred 34. kola t ____...celih srečk po Din 200.— ..........polovičnih srečk po Din 100.— ...^.....četrtinskih srečk po Din 50.— katere mi izvolite takoj poslati. Kupnino se obvezujem plačati tako) po prejemu srečk, najkasneje do 13. aprila 1937. Ime in priimek:. poklic:--- ulica: _- kraj: pošta: a. Moje drugo vprašanje je: Kdo je zdaj dedič ko-ramandijskega prestola?« Isaakatein je pogledal Lomaaca in ta je obotavlja je se in očividmo nerad odgovoril na vprašanje: »To bi bil — mislim vsaj — da, najbližji dedič bi bil menda princ Nikolaj.« »Aha! In kdo je princ Nfkolaj?« »Piraivi bratranec princa Mihe.« >Taiko? Tedaj bi rad slišal o princu' Nikolaju kaj več — najprej pa to, kje je v sedanjem tre-mrtiku.« »Veftiko o njtem ni znanega. V mladih letih je imel čudne nazore, občeval je s socialisti in republikanci in se vedeti tako, da ni bilo kar nič primerno njegovemu položaju. Iz Oxfotrd)a so ga zaradi kaj vem kakšne pustolovske nagode odslovili. Dve leti poanejie je bilo slišati, da je poginil nekje ob Kongu; ko se Je pa pred nekaj meseci razširila govorica o nunnartiteH^nieaa gibanju, se je spet pojavil« »Res?« je živahno vakKfenfl Battle. »In kje se je pojavil ?« »V Ameriki.« »V Amerilki!« Battlle se je obrnil k Isaaksternu in vprašal: »Petrolej?« Denarnik je pokimal. »Poudarjal je, da bi ga Koromandijei rajši videli na prestolu kakor princa Miho, ker ima sodobnejše nazore, ter opozarjal na svoje demokratsko mišljenje in svoje simpatije do republikanskih vzorov. V odškodnino* za denarno podporo je ponujal neki ameriški finančni skupini petrolejske koncesije.« Višjega nadzornika Basttla je njegova običajna ravnodusnost doskorej minila, da je zateglo zažvižgali. »Takšna je torej stvar?« je zarrrrmral. »Ta čas je pa monarhistična stranka podpirala princa Miho, in vi ste mislili, da je igra že dobljena. Zdaj pa to presenečenje!« « »Brezvestna orodja se zmerom najdejo,« je rekel Isaakstein. »Ta mah je Walilstreet zmagovalka. Toda z menoj še niso opravili. Če hočete storiti Angliji uslugo, gospod Battle, tedaj dožemiite, kdo je unnoril princa Miho.« »Zakaj neki pribočnik princa Mihe, grof Andras-sy, včeraj ni prišel?« se je oglasil Lomax. »To se mi zdi sumljivo.« »O, stvar je kaj preproste,« je Battle odvrniL Ostal je v Londonu, da se domeni z neko damo za-stram prihodnje nedelje. Prime Miha je hal zelo oftgnd« k tatkftrim putfbokw6činBm. SIcer moramo pa uvaževati še nekaj drugega. Pravijo, da je kralj Viktor spet na Angleškem.« »Kralj Viktor — ?« se je i^kušal spomniti Lo-max. »Znan francoski Zločinec,« je rekel Battle. »Prejeli smo svarilo od pariške policije.« »Saj res!« je vzkliknil Lomax. »Dragulje krade, jelite? To je tasti, ki —« a mahoma je umolknil, ko ga je višrji nadzornik svareče pogledal. Isaakstein ni bil ničesar opazil, ker je ves zamišljen strmel predvse, vendar je v svoji občutljivosti morda ponevedoma slutil, da visi v zraku nekakšna napetost. • »Mene menda več ne potrebujete, Lamax?« je vprašal in vstal. >A3i hd vas motilo, če bi se vrnil v London, gospod višji nadzornik?« »Na žalost« je vijudno odvrnil Battlle. »Saj razumete: če vi odpotujete, bodo hoteli tudi drugi In to nikakor ne gre.« »Resnica je,« je rekel vediki mož in zapustil sobo. ■ »Ta reč s kraljem Viktorjem je zelo nerodna,« je pričel Lomax, ko sta ostala z BattUom sama. »Mislil sem, da sedi v ječi.« »Kazen mu je že pred nekaj meseci' potekla. Francoska policija ga je hotela obdržati na očeh, a seveda se ji je izmuznil, in zdaj mislijo, da je na Angleškem.« »Kaj naj bi delal pni nas?« »To morate sami najbolje vedeti, sir.« »MMJte -- res mislite? Oh, saj vtdbn, da vera vse. Jaz takrat sfioer še nisem bil na sedanjem mestu, a zvedel sem to reč od poko^aega lorda Cater-hama. Nezaslišana katastrofa!« »Koh-i-noor —« je zamišljeno rekel Battle. >Tibo, tiho! Ne imenujte imena. Če že morate govoriti o njem, recite kratko K. Sicer pa — da ne spravljate kralja Viktorja v zvezo s to izborijo, Battle?« »Popolnoma nemogoče ni. Če natanko premislimo, so štirje kraji, kjer bi bil takšen — eee — vi-sok gost utegnil skriti dragulj, in eden izmed njih je bil Chimneys. Kralja Viktorja so tri dni po izginjanju — hm! — K-ja prijeli v Parizu, in upadi so, da nam lepega dne pokaže pot do dragulja.« »A Chimneys je bil vendar že tolikokrat prebrskan, premaknjen in postavljen na glavo!« »Da, ali iskanje ne pomaga veliko, če človek ne ve, kod mu je iskaitL Seveda bi si bilo moči misliti, da je prišel kralj Viktor z namenom, poiskati to reč, in da je ustre® princa Miho, ki ga je pri tem zasačil. Po drugi strani je pa gotovo, da ni kralj Viktor še nikoli ubil človeka, in zločinci imajo navado, da ostanejo svojim posebnostim zvesti. Sicer si pa zdalje izposodim prinčevega slugo. Prihranil s tem ga za nazadnje. Ali naj ga kar tu zaslišim?« Lomax je prikimal, in kmalu nato je TredweH spustil v sobo velikega, pflavolasega moža s sinjimi očmi, štrlečimi ličnicami in popolnoma brezizras-nim obrazom. »Vi ste Boris Anžiufcov?« je vprašal Battle. Službo dobi Beosda 1 Dtn, davek 0 Dta. aa Šifro «11 dajanj« naslova I Din. Najmanjši znesek 17 Din. Frizerko fcf Jo izrežtajM ▼ Todoi oodrriaciji takoj sprejmem. Kometi, V&raždio. 4372-1 Trgovski sotrudnik modne »tir. prednost vojaščin prost te perf-ektem t nem-ISčnd dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Trgov-aki sotradnik«. 42KM. Hotelski knjigovodja (knjigovodkinja) prvovrstna in zanesljiva mo{ dobi takoj mesto v ▼ečjem ofcratn. Ponudbe na o?l. odd- Jutra pod šifro »Letovišče*. 4417-1 Lepo učenko ia boljšo domsko kapelo ki se želi učiti sviraitii i dobrim glasom, sprejmem. Kapetaik Huberger Ferdinand drvatište kolodvor, Daruvar. 44384 Kontoristinjo > znanjem slovanske te nemško stenografije ter strojepisja sprejme indiu-strijsko podjetje v Celju. Ponudbe s navedbo plače, prepisi spričeval in sliko n« podi. Jutra v Celju pod značko: »Samcstojna,«. 444Mi Harmonikar 45470« 4330-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za ?"fro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D"n. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustite v ogl. odd. Juta. 44Ž&3 Med mestom in deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik Prodam Besed« 1 Din. davek 8 Din. za Šifro al) dajanje naslova 9 Din. NajmanjSi tneeek 17 Dta. 10.000 parov nogavic ženskfl) lil moških odprodajam« po telo nizkih eenah. »ZORA« Ljubljana. Miklošič čeva 30. Ugodno za trgovce ker si s našimi odprodaj nimi 'jenamj povečajo za služek. Na zalogi imamo tu dii majnufakturno blago katerega odprodnjsmio tudi po niakih conah. 4SM&-6 Popravila preprog vršimo. Razstava državne tkalnice Selenburgova 7/D samo do 16. tega meseca. 4386-6 Beseda ! Din. davek 8 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši metek 17 Din. Hranilne knjižice Nakup bi prodaj« rsek denarnih zavodov ta-poaljujem po najvišji eo-oi tak oi v rotortel Alojzij Planinšek Ljubljana Bethomova oL Telefon 36—10, 89-tt Hranilne knjižice kupite alq prodaste potom moje pisarne RUDOLF ZORE LJubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10. 4057-16 Orehova jederca la. Sžčena in pristen tr-čan cvetlični med nudli za takojšnjo dobavo po najnižji ceni J. Menart, trgo-veo Domžale. 86-6 Avto, moto Beseda l Din, davek S Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši metek 17 Din. BSA Novi model eleganten športni typ, malo vožen, t garancijo naprodaj radi nabave velike-stroja. Tudj na obroke, strežnik, trgovina Pasaža Nebotičnik. 4416-10 Pohištva Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za nabavo boljšega špenanega pohištva furniranega ali fimo ple^ka-n&ga v najnovejši toitociji se priporoča Krže Franc, pohištveno mizarstvo Vrhnika. Zajamčeno euh les »okdna izdelava po Lastnih in predloženih načrtih. Fino pleskane spalnice in kuhinje na ogied pri Janežič pjeskar, Tjršsva c. 33. Ljub Ijana. 4338i!E Hranilne knjižice Ljubljanske Keditne banke Zadružne gospodarske banke, Celjskih in vseh podeželskih zavodov Vam vnov-čim takoj po najvišja coni. ALOJZIJ PLANINŠEK Ljubljana, Beethovnova nI. 14./L Telefon 35—10. 4880-16 Za vlogo Kmetske posojilnice Din 60.000 dam dobro speku-llrano partijo slovenskih znamk. Sagadln Blaž — Šmarje pri Jelšah. 3909-16 Vloge LJnblJaneke kreditne (n Za-družne gospodarske banke, kupimo. Gotovina takoj. Ponudbe na podmžBic« Jutra Marib« pod »P. A-« 823516 Beseda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanje nasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupimo stari metal svinc, cink, baker, medenino, aluminij v vsakih množinah po dnevni ceni. »Dnitas«, Celovška 9*0a, SiSka poleg stare mitnice. 441Ž-7 Posojilo Din 6.000.- išče gospod v državni službi. Nudiim obresti 10»/». Odplačujem točno Din 400 me sečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim;. 445846 Hranilne knjižice Zad.ružae gospodarske banke in članic Zadružne zveze v Ljubljani kupim proti takojšnjo gotovim. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Gotovina 19G7«. 4061-16 Posojila dajamo v gotovini in blagovnih bonih »Heimies«, Informacije: Tavčarjeva 2. 8746 G. Th. Rotman: Pro£es®r Bizgec gre m potovanje okoli sveta Beseda i Dm. davek 3 Ko. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Don. Vrtne ograje razne oblike hitro dobavo. Fasade trpežne epecijelno vroii vlagi od zunaj. Vsa stavbna dela ceno in soIMno izvrši Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, Ljubljana pri novi cerkvi Šiška. 4310-30 Lokali Beseda ! Din. davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parno pekarno v Ljubljani oddam vestnemu kavcije zmožnemu strokovnjaku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agčlen« 441&v1d 40 Ker sta bila profesorjeva obleka in njegov klobuk tako rekoč razcapana, se je spotoma oglasil pri krojaču, od katerega se je kmalu vrnil v obleki iz druge roke in s turbanom na glavi. Turban je bil prekrasen: na pol rdeč, na pol rumen in z višnjevimi črtami. »Za las si podoben Ali babi!« se je Mi-kec zasmejal. »Veš kaj, stari očka, od-sihdob ti bo ime Ali ben Bizgec!« Posest Beseda 1 Dta. davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Dta. Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ta stanovanj skih hiš t ar vil ima naprodaj gradbeni strokovna izobraženi posredovaleo Ku naver Ludvik Cesta 39. okt. štv. 6. Telefon 37—33 Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na raapoLago. 4233-20 Stavbno parcelo za 3 nadstropno hišo kupim ▼ centru Ljubljene. Po nudbe i navedbo najnižje cene ta kraja na ogl. odd. Jutra pod »Center Ljubljane«. 60-30 Stavbno parcelo za vilo v Ljubljani kupim. Parcele na gramoznem terenu imajo predm-ost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 700 m«. 69-30 Gostilno in mesarijo ob vznožju Pohorja s ali bre* posestva prodam. Veliki lokali, tujske sobe, kegljišče, gospodarsko poslopje ta ledenica. Kupci naj se javijo na podr. Jutra v Mariboru pod »Prima eksistenca 5«. 4669-30 2 lepi parceli za zidanje v«»o(kopritlnl6ne ali enonadsitropoe hiše (vile) blirau šole v Spodnji Šiški naprodaj po 65.000 Din. Naslov v vseh p"sl. Jutra. 4407-30 Beseda 1 Ko, davek S Ku. za šifro ali lajanje naolova S Din. Najmanjši znesek 17 Dta Stanovanje 3 sob, kuhinje oddam na poljanski cesti. Poizvedbe pri: Marin&ek, Prečna ul. 9. 4356-211 Dvosob. stanovanje oddara takoj. Koseske^ra ul št. 32 Zorman »Kolezij«"-«. 414*11-31 Sobooddu Beseda 1 Dta. davek 8 Din za lifro aH dajanje naslova S Din. NajmanjM znesek 17 Dta. Sostanovalca solidnega gospoda sprejmem. Krakovski nasip 10. pritličje deeno. ♦JS3-23 Opremljeno sobo oddam poceni za 16. marec ali 1. april. Celovška c. 84 Ljubljana 7. 4440-33 Razno Beseda 1 Dta. davek 8 Din. I za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek | 17 Dta. Trenškoti, veterni| suknjiči Novosti, lepe vzorce za pnmparice, športne obleke nudi ceneno Presker, Sv. Petra c. 14. Sackovi plugi in nadomestni deli Glavna zaloga! IVAN VIZOVIŠEK, ŽALEC ZA MASAŽO DIANA • FRANCOSKO ŽGANJE Prilika za nabavo pristnih perzijskih preprog Več komadov novih in starih, vseh velikosti po izvanredno nizkih cenah. Interesenti vabljeni! Ogled in informacije pri tvrdki D. OSTROŽNIK, Specijalna trgovina Pasaža-Nebotift. Ljubljana. narodna Tiskarna I LJUBLJANA I KNAftJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VESTE TISKOVIN PREPROSTE IV NAJFINEJŠE HER Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč. Ne bodite neprijatelj samemu sebi! Obolenja pri mčni ah bolečine pri mesečni čišči (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj. Ali Vas moti odebelelost (zamaSčenost) ? Ah hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN ČAJ, Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu (gihtu), če to ni potrebno? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSANOV CAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). _ Ali res ne veste, da Je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenj« želodca, jeter in ledvic? HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih ▼ vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri: »RADIOSAN«. ZAGREB, DUKLJANINOVA ULICA 1 br. 19834/1933 Nadpise na izložbah | (na stekla ali kartonu) lahko VSAKDO montira sam zelo okusno ln poceni. Prospekt pošljemo na zahtevo brezplačno in neobvezno. — FIMA, Zagreb, Trenkova uL 12, telefon 90-64. Iščemo KRAJEVNE zastopnike v vseh VEČJIH krajih. — Pri ponudbah je brezpogojno navesti reference. Trije razpisi. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja na RAZPIS DOBAVE ŠKROPILNEGA AVTOMOBILA z Dieselovim motorjem. Licitacija bo dne 17. marca 1937. v mestnem gradbenem uradu. — Enako opozarja na RAZPIS DOBAVE 2IVIL, DRV IN VINA za mestno zavetišče, Delavski dom, Mladiko in mestna dečja zavetišča ter na DOBAVO ENEGA ZAPRTEGA SMETARSKEGA VOZA. Natančnejši pogoji razpisov so razvidni iz zadnjih Številk »Službenega Usta«. KA — LE — FLUID fizijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali. Priporočamo ga v vseh slučajih, kjer [ je delovanje žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega: izmučenost, živčna oslabelost, popolna nevrastenija. Brezplačno — detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič, »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah. &og. m. 53oo/3E. RAZPIS Občina Zagorje ob Savi, srez Litija, razpisuje pragmatično mesto občinskega vojaškega referenta, šolska izobrazba: Popolna srednja šola z zaključnim izpitom ah njej enaka strokovna dola. Pravilno kolkovane prošnje .opremljene z listinami po ČL 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri upravi občine tekom enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu kr. banske uprave. Občina Zagorje ob Savi, 3. marca 1937. Predsednik: Prosenc L r. SMRT PLEŠAVOSTI! »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme fat vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani laaiSSe. Takoj ustavi izpadanje las, lasje poraste jo tudi na plešastem mesta. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—t poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana t Londona s OF GRAND PEK IN ZLATO KOLAJNO. Kupuj domače blago S SJretuje Davorto Ravllen. — Izdala za fconzorcii »Jutra« Adolf Ribnika?. Za Narodno tiakarnc <1