150
Pet  igračk                                               Marjana Željeznova-Kokalj
Keka ln amreiku.
Hiti, buii v daljavo velika reka. Stoji, strmi v daljavo visoka smreka, Velika reka plahni, zdihuje, visoka smreka brsti in posme* huje se njej. Še v noči tej velika reka naraste in vlači s seboj borovce, hraste. »Le plači samo, visoka smreka, nocoj boš šla z menoj na dno morja.. .<r veli velika reka. Tako se je zgodilo: Ko je sonce vzMo, več smreke ni bilo...
Pufka fn JutHa.
Lutka sloni ob steni, v oblekd je svileni. Putka sfrmi v to gospo' dično. Putka je res pogumna in govori: »Kako je sončen dan! Kako je mično!«: Lutka molči. Putka še vedno kokodaka: »Kosko, koko! Kako je sončen danl« Potem pa odkoraka in de: »Kaj hočem z njo? Neumna je kar za dvel«                                                                        \
Mak in slak.
Zardel je mak, razcvel se slak. Dejal je mak: »Hej, sosed slak, mar vidiš ti oblak, ker si v zemljo aptl oko? Tako pri tleh, je res za smehh Se slak je vspel in mak objel... Zaman ves kes... Zadušil, posušil se v sončni dan je mak...
Oallček in p/iček.
V  zeleni meji na veji je ptiček sedel in pel... Prispel osliček je, • del: »Mar je težko zapeti?« »Pač ni težko.  Ze mal sem  znal jaz peti, potreba je samo začeti...« Osliček je bil vesei, zapel je od srca: *ha, Ua ...«
Za/ec In jtrvi Uratec.
V  zelniku je zajec modroval: »Prvi krajec j&li res, da ti lažeš, ker namesto C D fcažeš?«  Prvi krajec je dejal: »Da, zares, lažem, ker namesto C D kažem.« »Rad bi znal to skrivnosi,« zajec je velel. »Kdor latinski zna, jasno mu je vse,« mu je krajec razodel. Zajec je odšel, da bi laiinski se učil. Srečala podgana ga je dolgorepa. Vprašal jo bil je za svet, ali njej neznana bila je modrost. »Ta je lepa!« Zajec se je razjezil, v zelnik je odskakal in na vtano čakal. Botra vrana ga pobara za skrbi, ki ga tro. Zajec jih pove. Vrana sede na zemljo in mu govori: »Boter zajec, jaz sem stara, vem, da se latinski vsakdo nauči v kaplji vinski.« Zajec ves vesel je odšel, se opil in zaspal v cestnem prahu brez skrbi. Ni bil v sfrahu, ko se dan je vžgal, ni se bal, ko zalajali so psi, ni bil odskakljal, ko prišli tovci so... Trudne
so noge, zdi se mu, da dve zdaj ima glave in oči kar sto... Pok, pok,    i pok, smrtcn skok! Je prepozen kes. Zajčka je odnesel pes.