PRIMORSKI DNEVNIK jtrjiua S‘Y‘°£r i gruppo Gena 35 lir Leto XVin. - Št. 250 (5334) TRST, sreda 7. novembra 1963 ruš šp1 itv V ort J ,val(jl ^Ew YORK, 6. — Skupščina OZN je odobrila danes s 75 Cni lb 21 vzdržanimi resolucijo, ki jo je bil že odobril po-„ ti nn’ior’ in ki obsoJa vse jedrske poizkuse ter poziva, naj Sfsaw le ' 81 ministri; predseduje ? j i*H^a.Vnik ministrstva za o- | “Oo mmisirsvva za o- -Jbihi,1? sporočil, da so opazili, • ba;3'10 na Področje Ladak l8ko i Cuau'l. rKjer je majhno ™3ja letali®že, nova kitajska )tU 9 o' prj' ^ato računajo, da se Ki-^0 Jravljajo na napad na to 'Ih postojanko. Na j'h Prišlo do manj- . Poročevalska agencija 1® večina članov izvršil- ss H Je (af°tier°ra Parlamentarne skupi-(aUjk rot8s,ne stranke izročila Ne-ifl 1 SiWU.ci5o- s katero zahteva JU*' t V Krišne Menona iz vla-t I »ifi >;S?ia izvršilnega odbora ijF i *>c>slala u.lraj. Kitajska vlada pa Oovo* lndijski vladi odgovor ,.[ n°to, s katero zahteva n odgovor« na kitajske nj ?T začetku brezpogojnih • ih .'to oa0~a odgovarja na indij-„ indija d 28_ oktobra in trdi, da jO 'j j’zaPrla vrata za pogaja- S0$ '(fl, vestpt,Je «Prva napadla«. _ n Sc f6u?dniifh agencije Tanjug je I« * dan«, rePublike maršal Tito J® 9šaV ade Neh ^ Predsednika indij- ne energije stopil v veljavo že v tem mesecu. Danes se je začela 24-urna stavka čevljarske industrije, ki so jo proglasili vsi trije sindikati. Delavci zahtevajo, da se dokončno odstrani nevarnost, ki jo povzroča za zdravje pri delu raba ben-zola in nekaterih drugih škodljivih kemikalij, za kar bi bil potreben poseben zakon. Poleg tega zahtevajo tudi večje nadzorstvo v podjetjih, pri čemer naj bi sodelovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij. Prekinjeni diplomatski odnosi med Saudovo Arabijo in ZAR BEJRUT, 6. — Saudski radio je javil, da je Saudova Arabija prekinila diplomatske odnose z ZAR. Predsednik saudske vlade je izjavil, da so to sklenili, zaradi «moč-nega napada letal in ladij ZAR na neko saudsko vas blizu meje z Je-menom, ki le povzročil mnogo žrtev«. Dodal je, da je začela Sau-dova Arabiju «obrambne vojaške premike« od meji z Jemenom. Afera «Spiegeh ajfr tol? sV(fi_v°T Predsednika Naser-Kube Plsmo v zvezi s krizo V No sporočilo 4 pri Kumanov« pf' 6. - Po uradnem ^ Je Pri včerajšnji nssreči na železniški postaji Tabanovci pri Kumanov« izgubilo življenje 25 oseb, medtem ko jih je 19 ranjenih, od katerih 11 huje. Po mnenju strokovne komisije in prvih rezultatov preiskave je do nesreče Prj" šlo zaradi neizpolnjevanja železni-ško-prometnih predpisov. Zato se je iztirila lokomotiva in z njo pet vagonov. Pri tem je bil potniški vagon, v katerem so bili ponesrečenci, popolnoma zmečkan. Sedmi mednarodni sejem knjige v Beogradu BEOGRAD, 6. — Ob navzoinosti podpredsednika zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Colakoviča, tajnika zveznega izvršnega sveta za kulturo in prosveto Krste Cr-venkovskega, predsednika Srbske akademije znanosti in umetnosti dr. Djuroviča in drugih zastopnikov javnega in kulturnega življenja Beograda in diplomatskega zbora so odprli danes v Beogradu 7. mednarodni sejem knjige, na katerem razstavlja 77 domačih in 57 inozemskih založb. Na sejmu je razstavljenih okrog 39.000 raznih eksponatov. Poleg jugoslovanskih razstavlja, jo na sejmu založbe iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Velike Britanije, Nemčije, Francije, Indije, Italije, Japonske, Madžarske, Poljske, Romunije, ZDA, Sovjetske zveze in Švice. Med razstavljenimi deli jugoslovanskih založb zavzemajo vidno mesto dela Iva Andriča, dobitnika Nobelove nagrade za književnost za leto 1901. Na sejmu je tudi razstava jugoslo. tJanškega tiska in periodičnih časopisnih publikacij. Inozemske založbe razstavljajo predvsem stro-kovno-znanstveno in poljudno literaturo, razne enciklopedije in po-sebne izdaje. Sejem bo odprt do 1 U. novembra. BONN, 6. — Na tiskovni konferenci je državni pravdnik poročal o nekaterih podrobnostih v preiskavi proti hamburški reviji «Der Spiegel«. Do sedaj so ugotovili, da je polkovnik Wicht, ki je v zaporu, obvestil ravnatelja in urednike revije, da je državno pravdmš-tvo sklenilo uvesti preiskavo zaradi veleizdaje. O tem jih je obvestil pet dni pred izvedbo preiskave v prostorih revije. Iz zapiskov, Ki so Jih zaplenili, izhaja, da so se prizadeti sporazumeli o stališču, ki ga bodo zavzeli. Baje so tudi eliminirali dokumente, ki bi lahko izzvali sum. Državni pravdnik je sporočil tudi, da so pri preiskavi našli štiri dokumente, katerih objava v sedanji fazi preiskave ne bi mogla več škodovati. Gre predvsem za poročilo, dolgo več strani, katerega prepis so našli v blagajni ravnatelja Augsteina, in ki vsebuje zelo važne vojaške tajnosti. Del teh tajnosti je revija že objavila. Našli so tudi fotografije vojaških objektov, označene z besedo »tajno«. Državni pravdnik je povedal tudi vsebino dveh pisem, ki so si jih uredniki revije izmenjali 16. januarja letos. Gre za navodila o objavljanju vojaških podatkov. Državni pravdnik je dalje sporočil, da od sto prostorov, v katerih je sedež revije, v Hamburgu, so do sedaj več ko polovico dali zopet na razpolago urednikom, drugih 48 pa jih bodo dali na razpolago v najkrajšem času. Potrdil je tudi, da vodijo preiskavo proti nekaterim častnikom. Ce bo dokazano, da sta tudi »Deutsche Zeitung« in »Frankfurter Allgemeine Zeitung« kriva zaradi svoiih člankov vojaške narave, bodo tudi proti njima nastopili po zakonu. Ustavni svet izrekel nepristojnost o prizivu Monnervilla PARIZ, 6. - Ustavni svet je na današnji seji razglasu rezultate re-ferenduma od 28. oktobra, s katerim je de Gaulle zahteval odobritev spremembe ustave glede volitve predsednika republike. Pozneje Je ustavni svet razpravljal o prizivu predsedniku senata Monnervilla proti referendumu. Zvedelo se Je, da je ustavni svet izrekel svojo nepristojnost, da bi razpravljal o tem prizivu« vojaških oporišč v tujini v prvi etapi. Kritiziral je ameriško tezo o razorožitvi, ki ne določa točnih zapadlosti za izvedbo splošne in popolne razorožitve. Zatem je izjavil, da je postavitev obrambnih raketnih oporišč na Kubi služila ZDA kot izgovor za ustvaritev skrajno nevarnega položaja. Govoril je nato o drugi razi razorožitve, kakor jo je sovjetska vlada predlagala v Ženevi, ter je zavrnil ameriški načrt o nadzorstvu. Dejal je, da je bila sovjetska vlada vedno za mednarodno nadzorstvo o razorožitvi, toda nasprotuje nadzorstvu nad sedanjo oborožitvijo. Govoril je zatem ameriški delegat Dean, ki je ponovil ameriške predloge in nato izjavil, da so ZDA z naklonjenostjo sprejele brazilski predlog, naj se Latinska A-merika določi za neatomsko področje. Italijanski delegat Zoppi je v svojem govoru poudaril važnost razorožitve in podprl zahodne delegacije. Današnja razprava se je končala z govorom irskega predstavnika. Nadaljevala se bo jutri popoldne. V pravnem odboru so začeli razpravljati o načelih mednarodnega prava, ki se tičejo prijateljskih odnosov in sodelovanja med narodi. Predloženi sta bili dve resoluciji. Prvo so predložili predstavniki Kameruna, Kanade, Čila, Da-homeja, Danske, Japonske, Nigerije in Sierre Leone. Resolucija poziva države članice, naj sporo-čijo tajniku OZN svoje pripombe glede obveznosti spoštovanja politične in ozemeljske neodvisnosti držav, in glede urejanja sporov med državami na miren način. Resolucija določa, da bodo ta vprašanja določili na podlagi pripomb držav članic na prihodnjem zasedanju skupščine leta 1963. Drugo resolucijo je predložila češkoslovaška delegacija. Resolucija predlaga, naj skupščina OZN objavi izjavo načel o mednarodnem pravu, ki se tičejo prijateljskih odnosov in sodelovanja med državami. Resolucija našteva devetnajst načel. Med drugim določa ukinitev kolonializma v vseh njegovih oblikah, prepoved orožja za množično uničevanje in prepoved vojne propagande. «Mars 1» MOSKVA, 6. — Agencija Tass javlja, da bodo tir vesoljske postaje «Mars 1» uravnali med njegovim letenjem, da bi postaja letela nad Marsom v razdalji od tisoč do enajst tisoč kilometrov. Na vesoljski postaji so naprave, ki omogočajo, da lahko preusmerijo njen let z radiokomando z Zemlje. Program letenja, kakršen je sedanji, predvideva, da bo vesoljska postaja letela približno 500 tisoč kilometrov daleč od Marsa. Točnejša merjenja pa so omogočila, predvidevanja, da bo vesoljska postaja tudi ee ne bi naravnali njenega tira, letela približno 271.000 kilometrov daleč od Marsa. Danes so se znova uspešno povezali s postajo. Vsi aparati na njej redno delujejo. Poročilo o letenju bodo objavljali enkrat tedensko. Danes opoldne po moskovskem času je bila postaja oddaljena od Zemlje 1.664.000 kilometrov. 9. novembra bo oddaljena od Zemlje 2.690.000 kilometrov. Sovjetski znanstvenik Sedov objavlja v »Pravdi* članek, v katerem pravi, da so morali za izstrelitev ladje «Mars 1» premagati mnogo večje težave kakor do sedaj. Sedov piše, da so ladjo izstrelili iz težkega satelita, kar je narekovalo natančnost do delov sekunde pri dviganju rakete. Razen tega je bilo potrebno uvesti povsem nove sisteme za letenje, ki bo trajalo sedem mesecev. Znanstveniki in inženirji so morali izdelati nove aparate, ki jih lahko vodijo z Zemlje in ki bedo delovali na »Marsu 1» sedem mesecev, t.j. za čas, ko se predvideva, da se bo ladja približala Marsu. Prav tako je bilo potrebno točno ugotoviti trenutke, ko je treba s te-lekomando spraviti v pogon te a-parate in predvidevati njih redno delovanje ves čas letenja v breztežnem prostoru. Vseh teh vprašanj niso mogli rešiti s praktičnimi poizkusi na Zemlji, vendar pa so jih rešili na podlagi teoretičnih študijev in z natančnimi računi. sjiiltil | \ | a lil Honolulu; Na pusti obali otoka Waikiki opazujeta mladenič in mladenka svit, ki ga je povzročila ameriška jedrska eksplozija v veliki višini nad otokom Johnston. Slika daje občutek popolnega opustošenja IHHHHHIHHIIHHHHHUIHIHHHHHHHIHimilllllllllHHHIHIHHIIIflHHIHH„HHIHHIHHHIIHIIIHHHIIHHHIHHIIIIHIinHHItHlltllinniHHIIHHIIIHHHHIHIIIIIIIIIUIIIIIIU»lllinilHHIHIIHIIIIHIIIIIHHIHHIIIHHIHIHIHHIHI> Slovesna proslava 45. obletnice oktobrske revolucije v Moskvi Kosigin o ameriškem ogrožanju Kube In o Nemčiji «Pravda» obtožuje Stalina, da je zavlačeval začetek revolucije MOSKVA, 6. — V veliki kongresni dvorani v Kremlju je bila danes slovesna proslava 45. obletnice oktobrske revolucije. Navzočih je bilo šest tisoč ljudi. Na proslavi je prebral tradicionalno poročilo prvi podpredsednik vlade in član prezidija centralnega komiteja KP Aleksej Kosigin. Govornik je poudaril, da je eliminacija kulta osebnosti blagodejno vplivala na vse življenje v Sovjetski zvezi, tudi ker je »omogočila prosto širjenje pobude in energije stotisočev ljudi*. Zatem Je Kosigin govoril o gospodarskih usnehih Sovjetske zveze po 22. kongresu KP in je poudaril potrebo nadaljevanja pospešenega razvoja kemijske industrije, «ki je eden od pogojev za ustvaritev materialne in tehnične podlage komunizma.« V zvezi s Kubo Je Kosigin izjavil, da če bi Izbruhnila vojna, bi to bila že od vsega začetka jedrska vojna, ki bi se kmalu raztegnila na ves svet. Poudaril je, da ima vsaka država pravico ustvariti si življenje, kakor se ji bolje zdi: «Ce bodo izvršeni oboroženi napadi na to suvereno pravico drugih narodov, bo miroljubno sožitje postalo nemogoče.« Kosigin je izjavil, da je SZ pomagala Kubi pri obrambi zaradi ameriških groženj. Dodal je, da bo Sovjetska zveza še dalje pomagala Kubi. Sovjetska zveza Je privolila v nekatere koncesije šele tedaj, ko se je predsednik Kennedy slovesno obvezal, da bo ukinil blokado Kube, spoštoval kubansko suverenost in da se ne bo vmešaval v notranje zadeve Kube. «Kdo Je popustil v kubanski zacevi,« je vprašal Kosigin. «Obe strani sta dali koncesije; koncesije razumu in miru Toda kdo je kriv v sedanjem sporu? Ameriški militaristi, ki bi mogli povzročiti spopad, ki je bil porazen za človeštvo.« Dodal Je, da je bilo pametno popustiti na obeh straneh, da st s tem odstrani nevarnost atomske vojne. ((Nasprotne si države, kakor so leninistično-socialistične in kapitalistične, priznavajo ,da lahko živijo brez vojne. To je kompromis, t. j. medsebojna koncesija in dokazuje, da se sporna vprašanja morejo rešiti na podlagi načela miroljubnega sožitja.« Glede Nemčije je govornik poudaril, da je to eno najnujnejših vprašanj, ki ga mora človeštvo rešiti, in je doual, da je težko misliti, da bi se nemški militaristi odpovedali svojim revanšističnim načrtom brez podpisa nemške mirovne pogodbe. Dodal je, da zahodno-nemška vojska predstavlja že danes eno najmočnejših vojaških sil v Zahodni Evropi in da njeni voditelji vztrajna skušajo doseči dostop do atomskih zalog NATO. Ponovil Je nato, da je potrebno podpisati mirovno pogodbo. Glede stransko, in je dejal, da ima Sovjetska zveza ne more razorožiti eno-stranko, in jn dejal, da ima Sovjetska zveza zelo moderno orožje, s katerim lahko stre vsakega napadalca. O kitajske-indijskem sporu je poudaril sovjetsko željo po pogajanjih in po takojšnjem premirju. Dodal je, da ni takih sporov med Indijo in Kitajsko, ki jih ne bi mogli rešiti s pogajanji. Ko je govoril o industrijski proizvodnji v Sovjetski zvezi, je izja- IHIIIIIIIIIUHIUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllUIIIIIIIHtlnillUltUIIIIIHIUIIIIIIIIHIIIItlllllllllllllHIIIIIIHIUIIIIIIIIIIliailiMIIHIIIIIIIIIIIIIIIInlllllllllllinillHHIIIIIIHIIHin Sovjetsko-ameriški razgovori o Rubi Predstavnik Rdečega križa v New Yorku Diefenbacker kritizira Kennedyja, ker se ni posvetoval s kanadsko vlado pred uvedbo blokade Kube NEW YORK, 6. — Bivši predsednik mednarodnega odbora Rdečega križa Paul Ruegger je York na razgovor z u Tantom. Preteklo noč sta ameriška predstavnika Stevenson in Mc-Cloy imela triurni razgovor s Prišel danes z letalom v New Bolgarski ministrski predsednik j„gov je bil odstavljen in izključen |* centralnega komiteja ju* sovjetskim predstavnikom Kuz-njecovom. Ni znano, kakšen je izid razgovora glede številnih vprašanj, ki nastajajo v zvezi s sedanjimi pogajanji bodisi v New Yorku kakor v Havani. Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan nadaljuje v Havani razgovore s kubanskimi voditelji. Danes pa je obiskal dve sovjetski ribiški ladji na Kubi. Kakor je znano, sta Sovjetska zveza in Kuba nedavno podpisal sporazum o zgraditvi ribiškega pristanišča na Kubi. V Washingtojiu javljajo lz poučenih krogov, da so ugotovili, da sovjetski tehniki na Kubi prekinili montiranje bombnikov «11 28», ki jih je bila Sovjetska zveza poslala na Kubo. Kakor je znano, zahteva ameriška vlada, da se tudi ti bombniki vrnejo v Sovjetsko zvezo. Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker je sinoči kritiziral ZDA, ker so uvedle blokado Kube, ne da bi se prej posvetovale s kanadsko vlado, kljub obstoju sistema skupne letalske obrambe med obema državama. «Ko zopet mislim na kubansko krizo; je izjavil Diefenbaker, menim, da je bolj ko kdaj koli pokazala potrebo popolnih posvetovanj, preden se začne kakršen koli ukrep ali politika, ki lahko pripelje do vojne. Nedavna izkušnja bi morala Potrditi, da postajajo posvetova- nja absolutna nujnost v vsaki skupni akciji, ker ni bilo nikoli določeno, da mora ena od naših držav avtomatično slediti drugi glede katerih koli ukrepov*. Umrl jc pisatelj Antonio Baldini RIM, 6. — Davi Je umrl v svojem stanovanju v Rimu pisatelj Antonio Balaini Umrl Je zaradi pljučnega edema, ko se je zaostrila bolezen, za katero je trpel pred šestimi leti. Pogreb bo v četrtek. Baldini se je rodil 10. oktobra 1889 v Rimu. 2e leta 1912 je objavil v reviji «Lirica» nekatera svoja dela. Leta 1914 je bilo objavljeno njegovo prvo delo «Maestro pastoso«. Pozneje je zbral razna dela v knjigi «Umori di gioventu«, ki je izšla leta 1920 v Florenci. Kot častnik se je udeležil prve svetovne vojne in je bil ranjen. To ga je navdihnilo, da je napisal «Nostro purga-torio«; knjiga je izšla leta 1918 v Milanu. Pozneje so izšla še druga njegova dela. Leta 1950 je izšlo njegovo delo ((Melafumo«. Baldini je bil svoj čas član akademije znanosti. Več, let je pisal tudi za ((Cornere della sera« in sedaj je bil pomočnik odgovornega urednika za «Novo antologijo«. Bil J® ™di član komisije za nagrade »Zlato pero« in »Zlata knjiga«. RIM, 6. — Danes so uradno javili, da je oapež določil, da se bo priro zasedanje koncila zaključilo 8. decembra letos. vil, da prva štiri leta sedanjega sedemletnega načrta kažejo popoln uspeh pri njegovem izvajanju. •Vendar pa bi lahko proizvajali več, če bi bili naš: delavci bolj nepopustljivi do obstoječih vrzeli in bi v celoti izkoriščali ogromne rezerve in velike možnosti sovjetskega industrijskega sistema*. Izjavil je zatem, da je bila letos kmetijska proizvodnja najvišja v zgodovini SZ kljub neugodnim vremenskim prilikam. Toda naraščajoče potrebe prebivalstva narekujejo nadaljnje zvišanje kmetijske proizvodnje in potrošnega blaga. V zadnjih šestih letih je 75 milijonov prebivalcev SZ dobilo nova stanovanja, ali pa so jim izboljšali njihova stanovanja. Nato je govornik izjavil, da razvoj gospodarske organizacije SZ in vzhodnoevropskih držav pospešuje gospodarski razvoj celotnega socialsitičnega tabora. Napadel je nato evropsko skupno tržišče. Pripomnil je, da je Sovjetska zveza kljub temu vedno pripravljena na trgovinsko izmenjavo v obojestransko korist s kapitalističnimi državami; »Upreti se tej izmenjavi je samo znak kratkovidnosti*, je dodal govornik. Po končanem govoru je bila slovesnost zaključena. Moskovska »Pravda* napada danes Stalina zaradi njegove počasnosti tik pred oktobrsko revolucijo pred 45 leti. »Začasni revolucionarni odbor, piše list, ki je pripravil revolucijo, je bil počasen pri mobilizaciji revolucionarnih sil za dokončno zrušenje vlade. To se je dogajalo zaradi desfatistične dejavnosti nekaterih ljudi, med katerimi je bil Trocki, in zaradi čakanja in tolerantnosti do desfatl-stov s strani nekaterih članov centralnega komiteja in začasnega revolucionarnega odbora, med katerimi je bil Stalin. Ravnanje Stalina, ki se lahko označi kot taktika »čakajmo da vidimo*, je bilo dokazano v njegovem govoru od 24. oktobra na sestanku boljševi-ške sekcije delegatov na kongresu Sovjetov. Vse to je vznemirilo Lenina in ga pripravilo do odločnejše akcije. Lenin je prevzel vodstvo gibanja ter ga pripeljal do zmage*. poslanik v Vzhodni Nemčiji Pervuhin objgvlja ob obletnici oktobrske revolucije v listu »Neues Deutschland* članek, v katerem ponavlja namen Sovjetske zveze, da podpiše tudi ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Kakor poročajo iz Pekinga, so kitajski voditelji Maocetung, Liu Sao Ci, Cu Teh in Cuenlaj poslali sovjetskim voditeljem brzojavko, v kateri pravijo, da sta kitajsko-sovjetsko prijateljstvo in enotnost, trajni in neuničljivi*. Brzojavka govori o sovjetskem prispevku k ohranitvi svetovnega miru in c borbi za graditev socializma, ki ga vodi sovjetsko ljudstvo pod vodstvom CK KP SZ, »ki ga vodi tovariš Hruščov*. Obletnica oktobrske revolucije Titove čestitke Hruščovu in Brcžnjevu BEOGRAD, 6 — Ob 45. obletnici oktobrske revolucije je predsednik maršal Tito poslal brzojavne čestitke predsedniku prezidija vrhov, nega sovjeta Leonidu Brežnjevu in prvemu tajniku Komunistične partije Sovjetske zveze in predsedniku ministrskega sveta Nikiti Hruščovu. »Narodi Jugoslavije se pridružujejo sovjetskim narodom ob proslavljanju velikega oktobra, prepričani, da bodo naši obojestranski napori v razvoju medsebojne, ga sodelovanja dali plodne rezultate in bodo utrdili prijateljstvo med našimi narodi v «korist krepitve socializma, mednarodnega »o-delovanja in miru na svetu,« poudarja maršal xito med drugim v svoji čestitki. Volitve v ZDA WASHINGTON, 6. — Danes so v ZDA volitve za Izvolitev 435 članov predstavniške zbornice, t, j. celotne zbornice, 39 senatorjev od skupnih sto članov zbornice, in 35 guvernerjev od skupnih 50. Mandat članov predstavniške zbornice traja dve leti, senatorjev šest let, guvernerjev pa dve leti ali štiri. V dosedanji predstavniški zbornici so imeli demokrati 261 članov, republikanci pa 174 V senatu imajo demokrati sedaj 64 senatorjev, republikanci pa 36. Od 39 sedežev, o katerih volijo danes, so jih 21 imeli demokrati, 18 pa republikanci. Od 35 guvernerjev imajo 21 demokrati, 14 pa republikanci. Veliko zanimanje vzbuja borba v Kaliforniji, kjer se bivši podpredsednik Nixon poteguje za mesto guvernerja nasproti demokratskemu guvernerju Brownu. Volitve so potekale mimo. Na številnih sedežih uporabljajo posebne elektronska stroje, tako da volitve poteka o hitreje. Celotnih podatkov ne bo moč i-metl istočasni zaradi razlik v urniku. V New Yorku so volitve zaključili ob 19. url in prav tako tudi v San Franciscu; razlika pa je ta, da 19. uri na Zahodu pomeni 22. uro na Vzhodu. Prvi izidi, ki pa so nepomembni, so začeli prihajati v poznih nočnih urah. 21 rudarjev zgubilo življenje zaradi eksplozije TROMSOE, b — Zaradi eksplozije v rudniku premoga na Spitz-bergenu je zgubilo življenje 21 rudarjev. Deset rudarjev je bilo ubitih v prostoru, kjer so čakali, da se spustijo v rove; ostalih enajst pa je že bilo na delu, ko Je nastala eksplozija. DANES Včeraj je — po izglasovanju v političnem udboru — tudi generalna skupščina OZN s 75 glasovi in 21 vzdržanimi odobrila resolucijo, s katero se obsojajo jedrski poskusi in zahteva, da se morajo prenehati najpozneje do 1. januarja prihodnjega leta. Ista skupščina je s 67 glasovi proti 16 in 23 vzdržanimi glasovi odobrila resolucijo, ki priporoča članicam OZN, naj uvedejo sankcije proti Južni Afriki, da bi jo prisilili, da bl prenehala rasno diskriminacijsko politiko. V političnem odboru pa so se pokazale pive posledice reševanja krize okrog Kube: Zorin namreč izjavil, da razorožitve pojavlja luči po politiki, ki j jo v kubanski krizi in ki je pri peljala svet na rob jedrske vojne. Zavrnil jc predlog o nadzorstvu nad sedanjo oborožitvijo. Medtem sporazum glede dokončne odstranitve raketnih oporišč včeraj še ni bil dosežen. Na eni strani se je Stevenson pogajal s Kuznjeiovom v New Yorku, Mikojan pa s Castrom na Kubi. Iz VVashlngtona pa so sporočili, da so sovjetski tehniki na Kubi prenehali montirati sovjetske bombnike, ker je vlada ZDA zahtevala, naj se tudi ti bombniki vrnejo v SZ. Izidi včerajšnjih volitev za 435 članov predstavniške zbornice, 39 senatorjev in 35 guvernerjev v ZDA, še niso znani. Toda skoraj gotovo je, da se razmerje 261 demokratov proti 174 republikancev ne bo bistveno spremenilo. Zdi se da tudi včeraj na kitaj-sko-indijskl meji ni bilo večjih spopadov, pač pa prihajajo vesti, da se Kitajci pripravljajo na nov napad. Iz Pekinga so vnovič sporočili indijski vladi, naj pošlje »pozitiven odgovor« na kitajske predloge o začetku brezpogojnih pogajanj, hkrati pa ponovno obtožujejo Indijo, da je »prva napadla«. Na proslavi 43. obletnice oktobrske revolucije je Kosigin v svojem poročilu vnovič poudaril sovjetsko željo po pogajanjih In po takojšnjen premirju ter dodal, da ni tali': sporov med 1» dijo in Kitajsko, ki jih ne mi mo gli miroljubno rešiti. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. novembra' RlMOJ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19.4, majnižja 11,3, ob 19. uri 16,8, zračni tlak 1008,9 raste, vila«« 85 odst., veter vzhodnlk-se-ve rovzhodni k 6 km, nebo oblačno, 6,7 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 15,7 stop. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 7. novemUl Menka Sonce vzide ob 6.53 In zaton* 16.44. Dolžina dneva 9.51. W1 vzide ob 14.46 in- zatone ob VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA Luzzatto (PSI): ustanovitev dežele bo korak naprej k demokratizaciji Poslanec PSI je odločno ponovil načelno socialistično stališče do slovenske manjšine ■ Minister Macrelii (PRI) je zagovarjal levi center in napadel desnico Sinoči je pri Sv. Jakobu priredila PSI zborovanje, na katerem je govoril poslanec Luzzatto, podpredsednik komisije za ustavne zadeve poslanske zbornice, ki se je mnogo ukvarjal z zakonom za u-»tanovitev avtonomne dežele Fur-lanija-Julijska krajina in ki dobro pozna pereča tržaška vprašanja. Poslanca je predstavil član tr-žaškega vodstva Enzman, nakar je poslanec svoj govor pričel z orisom sedanjega položaja vlade levega centra. Ugotovil je, da je vlada pričela reševati nekatera pomembna vprašanja, da pa ji dose-daj ni uspelo dokončno rešiti vse- ga, saj je naletela na izredno oster odpor desničarskih krogov tudi v vrstah krščanske demokracije same. Zato še vedno ni dokončno sprejet zakon o nacionalizaciji e-lektrične energije in preti celo u- Volili bomo tako 0 00 Volitve v tržaški občinski svet se prično v nedeljo dopoldne ob 8. uri in se nadaljujejo v nedeljo do 10. ure zvečer. Sedeži volilnih sekcij bodo nato odprti v ponedeljek od 8. do 14. ure. Vsi volivci morajo predložiti predsedniku sekcije dva dokumenta: 7. Volilno potrdilo Volivci so ga po veliki večini že prejeli na dom. Oni ki tega potrdila niso prejeli, ga lahko dvignejo na volilnem uradu tržaške občine v novi stekleni palači v Ul. Granatie-ri, ki je za občinsko palačo. Urad je odprt vsak dan od 9. do 17. ure, v nedeljo in ponedeljek pa bo odprt nepretr- goma do 14. ure v ponedeljek. Na tem uradu lahko prejmejo duj"'" oni, ki iplikat volilnega potrdila 1 bo potrdilo izgubili. 2. Osebni dokument s sliko To je labko kakršen koli dokument izdan od oblasti in torej med drugim: osebna izkaznica, potni list, šoferska knjižica (patentin), propustni-ca za obmejni promet, orožni Ust in podobno. Veljavne so samo osebne izkaznice, ki so bile izdane po letu 1956. Občina bo v četrtek pričela urejati volišča v šolah in zato dijaki ne bodo imeli pouka vse od četrtka pa do 14. novembra, ko bodo prostore ponovno usposobili za reden pouk. slanec odločno podčrtal načelno, carlo Pajetta. Poslanec bo oh 11.50 | Ostala zborovanja: 10. Trg Tra 1 rnOlollptinnA ptnlionn rfl ap! a a1a**am .. _ J _ Z.. tti k ir i • . i I rs • • n i • - _ . . _ . socialistično stališče glede sloven ske manjšine in ugotovil, da »e mora slovenska manjšina obravnavati prav tako kot avstrijska ali francoska in da je vprašanje odnosa neke države do manjšin v resnici vprašanje demokracije in svobode, ki obstaja v tisti držav:. Poslanec je zaključil svoja Ovajanja z orisom tržaškega gospodarskega in zlasti pomorskega položaja ter ugotovil, da ne more biti razvoja Trsta brez mednarodnega pomirjenja in sodelovanja, da je nujna politika, ki razbija bloke. Za socialiste je včeraj govoril na trgu pri Sv. Ivanu tudi Dušan Hreščak, ki je orisal pomen leve-g i centra tudi v Trstu, zlasti z vi. dika konkretnega reševanja perečih vprašanj Slovencev. Za republikance je snoči govoril minister za trgovinsko mornarico Macrelii. V začetku je zagotovil, da se bo vedno odločno zavzemal za koristi tržaškega prebivalstva, za čimprejšnjo zgraditev pomola št. VII, za okrepitev pomorskih zvez in ladjedelnic. Zagotovil je. da bo ostala praga za Ameriko z odhodom iz Trsta tudi po izločitvi «Saturnie» in «Vulcanie». Takoj zatem pa je prešel k ostri in zanosni politični polemiki v skladu z zna. no ognjevitostjo Romagnolov Posebno jedko je obsodil miravce, nadaljevalce fašizma, «ki so pahnili Italijo v kri, sramoto in trpljenje*. Skupno s fašisti ln monarhisti napadajo vlado levega centra liberalci, ki ne morejo prebolet' tega, da so izločeni iz dejavnega političnega življenja v državi. Žaga-njajo se v nacionalizacijo električne energije in v deželno ureditev, pri čemer pa pozabljajo, da vse tn predvideva ustava, proti kateri niso protestirali, ko je bila sprejeta. Pri tem tudi pozabljajo, da je oil njihov učitelj Einaudi nekoč zagovornik deželne ureditve in samoupravnih teles, saj je med vojno leta 1944 objavil v Švici v listu «Gazzetta Ticinese« članek z naslovom; «Proč s prefekti!« ter dejal v njem, da demokracija sploh ni v skladu z obstojem prefektur. Liberalce in druge desničarje je treba zato vprašati: ali so ali niso z:> spoštovanje ustave? Ravno v tem n-jedro vprašanja. Zatem je na kratko polemizira! s politiko KPI in zagovarjal levi center. Dejal je, da pomeni nova politika razširitev demokratičnega področja, saj se nove sile obvc/.u-jeio, da se bodo borile za uresničenje'sočlalfte pravičnosti j5o poti na sedežu v Ul. Madonnina ime! I Rivi tiskovno konferenco o temi; «KP1 za Trst«. Popoldne ob 18. uri pa bo poslanec govoril na Trgu Goi doni in v primeru slabega vreme na v dvorani v Ljudskem domu v Ul. Madonnina. Današnja zborovanja; demokracije in svobode,. Danes bo PSI prireSila zanimi- vo javno debato o temi «Polittki socialistov glede italijanske šole«. Uvodoma bo govoril poslanec Vi‘- PSI: 10.30 Trg Tra i Rivi — Pi-nes; 11.15 Trg Belvedere — Pines; 12.30 Trg Perugino — Pines; 18. Opčine, pri tramvajski postaji — Hreščak - Pines; 17. Piščanci — Hreščak-Pines; 19. na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32 — poslanec Vittorio Marangone. KPI: 18. Trg Goldoni — poslanec Giancarlo Pajetta (v primeru slabega vremena na sedežu v Ljudskem domu v Ul. Madonnina št. 19). Burlo Jole; 11. Ul. Sinico št. 86 — Tonel; 1. Trg sv. Antona — prof. Šema; 11. Trg Cavana — Burlo Jole; 12. Ul. delle Docce — Tonel; 12. Trg Oberdan — Muslin; 16. Kontovel — Gerbec Jelka; 17. Prosek — Manna Bernetič; 20. Ul. Giuliani — Burlo. VČERAJ NA GEN. VLAD. KOMISARIATU Odbor za slovensko šolo posredoval pri prof. Udini Za ločitev prvih in drugih razredov pri Domju, v Nabrežini in Trebčah - Pred začetkom izvajanja zakona za slovenske šole Tržaški občinski uslužbenci so včeraj zaključili z raznašanjem volilnih potrdil na domove volivcev. Občinski uslužbenci so razdelili volivcem 206 tisoč potrdil, tako da je ostalo na občinskem volivnem uradu 6.500 potrdil, ki jih volivci hišo prejeli. Občinska uprava opozarja volivce, naj ta potrdila dvignejo na sedežu volilne komisije, ki je v novi palači za občinskim poslopjem in ki je odprt vsak dan od 8. do 17. ure. Včeraj je načelnik urada za jav-1 skupna, ločila, ker štejeta 14 otrok, no vzgojo pri generalnem vlad-1 Podobno ločitev prvih in drugih nem komisariatu prof. Manlio Udi- ------’ ........... na sprejel Odbor za slovensko šolo, ki so ga predstavljali: Mirko Kosmina za Slovensko kulturno' gospodarsko zvezo, Marija Bernetič za KPI, inž. Josip Pečenko za PSI ter dr. Rudolf Marc za SDZ, SKS, SNS in SKSZ. Omenjeni predstavniki so prof. Udini obrazložili nekatera pereča vprašanja slovenske šole in mu predložili tudi nekatere zahteve. Predvsem so poudarili, da se je število letos vpisanih otrok v slo- venske osnovne šole povečalo za 33 v primerjavi z lanskim šolskim letom. Kljub temu pa je šolska oblast letos nastavila eno učno moč manj kot lani. Predstavniki odbora so zaradi tega ugotovili, da je to nepravilno. da je to nepravilno. Nato so predlagali, naj bi se na slovenski osnovni šoli pri Domiju prvi in drugi razred, ki sta sedaj razredov so predlagali v slovenski osnovni šoli v Nabrežini, kjer je v obeh razredih 18 otrok, ter na slovenski osnovni šoli v Trebčah, kjer je 19 otrok. Prof. Udina je predstavnikom odbora zagotovil, da se bo za zadevo zanimal in jo po možnosti tudi uredil. Končno so zastopniki odbora postavili vprašanje organika za izvajanje zakona o slovenski šoli, ki bi. bil moral biti objavljen v teku (Šestih mesecev odkar je stopil ta zakon v veljavo. Prof. Udina je izjavil, da je 'prejel iz prosvetnega ministrstva v Rimu zagotovilo, da bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno. Pripominjamo, da je zakon stopil v velja- Zanimivo predavanje o filmu v FLRJ Režiser Jože Babič v Slovenskem klubu vo že 9. oktobra lani, kar pomeni, tno ministrst- da bi moralo prosve vo organik izdati najpozneje do 9. aprila letos, t.j, že pred 7 meseci. Sinoči je v Slovenskem klubu predaval režiser Jože Babič o jugo-slovcnskem filmu. Orisal je razvoj jugoslovanskega filma, ki se je pričel s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Filmska industrija je postala samostojnejša v skladu s splošnim jugoslovanskim razvojem in ni bila več odvisna od centralnega aparata. V zadnjem razdobju je bil jugoslovanski film pod vplivom raznih tujih filmov in industrija se je vrgla na komercialne filme. Danes se pričenja čutiti vpliv italijanskih umetniških neoreali-stičnih filmov, francoske nove struje ln Bergmana Predavatelj je poudaril nujno potrebo, da se ustanovi filmski klub, ki bo predvajal izven ozkih okvirov cenzure in birokratskih dovoljenj tako jugoslovanske kot splošno umetniško pomembne filme. vzme od oi.ib in zatone w ^ Jutri, ČETRTEK, 8. novemtn^fc Bogomir ^ # Sinoči je bila redna seja tržaškega občinskega odbora. Odborniki so sprejeli 75 sklepov navadnega upravnega značaja. V VELIKI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Svečana razdelitev diplom in kolajn za «Delo in gospodarski razvoj» Nagovora župana in dr. Caidassija - Kako pojmuje predsednik zbornice borbo pristaniških delavcev - Skupno kosilo vseh nagrajencev V veliki dvoran' trgovinske zbor- dr. Caidassi je v svojem daljšem niče v Ul. San Nicol6 je bila vče- ’ - - - - raj dopoldne svečanost, na kateri >P' so razdelili zlate kolajne in diplome nagrajencem natečaja «Delo ln gospodarski razvoj«, ki ga je razpisala tržaška trgovinska zbornica. Kakor smo že poročali, so med nagrajenimi tudi številni Slovenci iz mesta in okolice. Natečaj je bil razdeljen na tri kategorije. V prvi kategoriji so nagradili delavce, ki že 25 let neprekinjeno delajo v istem podjetju; v drugi kategoriji podjetja, ki obratujejo že najmanj torio Marangone, član komisije po 50 let, odnosne najmanj 25 let, v kolikor gre za obrtniške delavce; v tretji pa podjetja, ki so v zadnjem letu uvedla znatna tehnična izboljšanja socialnega značaja in izboljšanja v korist občinstva. Svečanosti so se udeležili predstavniki civilne oblasti, vsi nagrajenci razen enega, vodstvo trgovinske zbornice m povabljenci, tako da je bila dvorana polna občinstva. Najprej je nagrajence pozdravil župan Franzu, Jti je izrazil svole zadovoljstvo, da lahko prisostvuje taki svečanosti in pozdravi delavce ter obrtnike, ki so dokazali v dolgih letih svojo zvestobo delu, zaradi česar so lahko v zgled in spodbudo drugim delavcem in mla- slanske zbornice za vzgojo. Pred- generacijam, župan je podčr-sedovali pa bodo: profesorji- Elin tal, da ima delo prav v sedanjih --------------------- »»-j- mednarodnih razmerah veliko moralno vrednost, kar je pač osnov- stavnemu zakonu o deželi Furla-nija-Julijska krajina nevarnost zavlačevanja, saj bo dokončno odobren prav ob zaključku sedanjega parlamenta. Socialistična stranka bo torej morala paziti, da se ustavni zakon v lesnici sprejme in tako ustanovi dežela. Nato je poslanec orisal napore socialistov za ustanovitev dežele in dejal, da mu je znano, da Tržačani ne morejo biti povsem zadovoljni z osnutkom deželnega statuta. V resnici so pri se-atavljanju statuta naleteli na ajni- š.tva Nove delavske zbornice in vzrokov, zaradi katerih je tržaško pristanišče tako nazadovalo. Sindi- kalne organizacije in pristaniški z nepotrebni in in škodljivim tarnanjem. Sledijo je razdeljevanje diplom in zlatih kolajn. Razdelili so jih skupno 115 nagrajencem. Pred predsedniško mizo so prihajali po svoje diplome in kolajne stari delavci in nameščenci ter obrtniki iz mesta, med njimi pa tudi zaslužni kmetje, kakor na pr. Vladimir Eller, Ivan Kocjančič, Just Terčon, Valentin Jercog, Josip Pahor in Zofija Ražem. Po razdelitvi nagrad je predsednik Caidassi povabil vse nagrajence na kosilo, ki ga jim je trgovinska zbornica priredila v hotelu Jolly. tajnika kovinarjev Semillija in se razgovarjal z njimi o sporu. Zdi se namreč, da namerava dr. Mazza osebnti postššdovati, da se reši’ spor. ...... PRED RAZČIŠČEN JEM AFERE Doplicher v Trstu... Predvčerajšnjim se je vrnil Trst iz Onna ob jezeru Como znani Mario Doplicher. Vsi tržaški no- lll■lllllllllllllllllllmllllllllllHlllM|||||||||J|||||||||||||||||||||■||||llllllll|||l|||||||||||||||||||l,|,„l,||,l,|ll||||||||||||||||l,l,l,l|mm„||||||||||||||||||||||m|||||||||||||||||||||||| U TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Kljub znižanju Kazni za 6 let in pol bo prišel iz zapora šele čez 11 let Kazen so mu sodniki znižali zaradi delne pripadnosti k partizanskim enotam, niso mu pa odpustili kriminalnih dejanj Pred prizivnim porotnim sodiščem (predsednikom Palermo, tožilec Marši, zapisnikar Vascon, o-brarnba Devetak in Cossa) se je v včerajšnjih popoldanskih urah zaključila obravnava proti 45-let-nemu Fioravantu Rebeschiniju iz Comara (Asti), ki je bil obtožen, da je 21. oktobra 1943 hudo poškodoval Guerrina Nemaza iz Tržiča. Obtožnica je trdila tudi, da je Re-beschini 5. oktobra 1944 (včeraj smo pomotoma napisali 1943) izsilil od zakoncev Giuseppa in Anite Stacul iz Tržiča 27.000 lir, in sicer z grožnjo, da jim bo zažgal stanovanje, če mu ne izročita denar. Včeraj je prizivno sodišče delno spremenilo razsodbo porotnega sodišča prve stopnje, do katere je prišlo 10. septembra lani v Gorici. Tedaj so porotniki obsodili Rebeschinija na 17 let zapora, ker so ga priznali za krivega obeh obtožb. Prizivno porotno sodišče Pa je, kot smo že dejali, delno spremenilo to razsodbo, in sicer zato, ker je priznalo Rebeschiniju pripadnost partizanskim enotam v letu 1944, in sicer pred rokom, ki ga predvideva znana politična am- nestija iz leta 1944, ki jo je anglo-ameriška zavezniška vojaška upra- va raztegnila na Tržaško ozemlje leta 1946. Spričo tega so porotniki priznali Rebeschiniju amnestijo iz leta 1944 v pogledu izsiljevanja, ki ga je zagrešil v škodo zakoncev Stacul. Zato so mu znižali kazen za šest let in šest mesecev zapora ter 13.200 lir globe. Rebeschiniju ostane potemtakem še deset let in pol zaporne kazni. Dejstvo pa je, da je obsojenec v zaporu že več kot deset let. Na podlagi včerajšnje razsodbe bi ga torej morali izpustiti na svobodo. Temu pa ni tako, ker je bil že prej večkrat obsojen na razne druge zaporne kazni, in sicer zaradi tatvin, izsiljevanja, goljufije itd. Kljub amnestiji, bo prišel na svobodo šele okoli leta 1973. Kot smo dejali, so Rebeschiniju priznali pripadnost partizanskemu gibanju šele v letu 1944. Niso pa mu priznali te pripadnosti za leto 1943, ko je, kot je trdila obtožnica, zagrešil v mesecu oktobru poskus umora v škodo omenjenega Nemaza. Obsojenec je sicer upor-no skušal najti razne priče, ki bi potrdile njegovo pripadnost partizanskemu gibanju po 8. septembru 1943. Zdi pa se, da so nekatere priče izjavile, da se je Rebe-schini sicer udeležil nekaterih akcij, toda ni pripadal stalno partizanskim oddelkom. Pred sodnikom Guglielmuccijem (tožilec Rosario, obramba Pasino) je zagovarjal včeraj 28-letni Fulvio Chiarelli iz Ul. Palestrina, ki je bil obtožen kar petih prekrškov cestnega zakona. 18. oktobra letos se je Chiarelli peljal z gokartom po Ul. Sv. Frančiška v smeri proti središču mesta Zdi se, da je bil precej vinjen ter da je gnal svoje vozilo z veliko hitrostjo, Neka ženska se je »peklenskega vozila, tako ustrašila, da je začela kričati sredi ceste ter pri-tegnilas tem pozornost vseh mimoidočih. Neki moški je menda prepoznal vozača. Po njegovem mnenju je šlo za nekega brivca iz Ul. Palestrina. To okoliščino je povedal nekemu brigadirju karabinjerjev, ki je poizvedoval v tej zvezi. Nekoliko pozneje so Chia-rellija našli pred njegovim domom, kjer je parkiral svoj gokart. Poklicali so rešilni avto RK ter so ga prepeljali v bolnišnico. Ko je hote! vstopiti v rešilni avto, se je Chiarelli močno udaril ob streho vozila. Sodišču so ga prijavili med drugim tudi zaradi vožnje v vinjenem stanju. Sodnik ga je včeraj priznal za krivega vseh prekrškov ter ga obsodil na deset dni pripora ter 70.000 lir globe. Poleg tega mu je odvzel vozniško dovoljenje za šest mesecev. ,piniii!iiim”iiiniiiiiiMiiiiMrTiiMTiiiiiiiMiiimimiimimiiiiiniiiiiiii,iii,iniiiiiiiMiiiiniMiiniiii,iiiiii,,(,,„J VČERAJ V UL. BATTISTI Z avtom je podrla sest ljudi ki so stali na prometnem otoku Vseh šest se je moralo žaleči v bolnišnico Pešci in potniki, ki so bili neko-1 in se bo morala zdraviti 3 tedne-liko po 13. uri v Ul. Cesare Bat- 58-Ietna Agnese Kuhnel por. Lom-tisti blizu križišča z Ul. Carducci.l bardo iz Ul. Cerreto 21, ki so ji nudili prvo zdravniško pomoč in so kar ostrmeli in so se preplašili, ko je 47-letna Sara Pozzo por. Centrone iz Istrske ulice 34 zavozila z avtom na prometni otok, kjer je skupina ljudi čakala na tramvaj. Soferka je privozila po Ul. Battisti in je iz neznanih vzrokov izgubila nadzorstvo nad vozilom ter podrla 6 oseb, izmed katerih je ena dobila hujše poškodbe. Najprej je s sprednjim levim kolesom avtomobila zadela ob rob otoka, pa je verjetno pritisnila na plin namesto na zavore, podrla je skupino pešcev, nato pa je av-to obtičal ob Železnem drogu na katerem je izobešen vozni * red tramvajev in iilobusov. J ostrmeli, voznikf^o ustavili svoja vozila in priskočili ranjen-cenri n® P°“°f ter jih s svojimi vozil: odpeljal. v bolnišnico. Med poškodovanci so: 29-letna Gloria Ferlan iz Ul. Boveto 38, ki so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti 50 dni, ker S1 je zlomila levo nogo; 21-letna Flora Iannaronne Fabbro iz Ulice Diaz 21, ki si je verjetno zlomila gleženj desne noge in se je opra-skala po nogah, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek se bo morala zdraviti dober teden, ker se je pobila po gležnju leve’ noge; 57-letna Luigia Bose por. Gramaticopulo iz Miramarskega drevoreda 39, ki se je pobila in ranila po levi roki, levi nogi in kolenu desne noge ter se bo morala zdraviti 10 dni; 34-letni Virgi-lio Sodomaco iz Ul. Crispi 8, ki se je pobil in opraskal po kolenu leve noge in se bo moral zdraviti 10 dni ter 15-letni Ivan Pertot iz Lavareta 15, ki se je pobil in opra- skal po kolenu leve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti 3 dni. Med pešci, ki so bili takrat blizu kraja nesreče je bila takrat tudi 19-letna Rina Ladalič iz Ul. Leopardi 1, ki se je prestrašila in je skočila na neki avto, ki je tam blizu stal, da je ne bi šoferka podrla. Rina se je tako prestrašila, da je padla nezavestna na tla in se nekoliko pobila, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti nekaj dni. . Prometna policija je uvedla preiskavo, Centronejevo pa bodo prijavili sodišču in se bo morala zagovarjati zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb. , vinarji so pričakovali, da se bodo razgovarjali z njim že sinoči. Zaradi raznih tehničnih ovir pa do sestanka med Doplioherjem in tržaškim tiskom ni prišlo. Predvideva se, da se bodo novinarji sestali z njim danes zvečer. Kot je znano, so pričakovali Do-plicherjev prihod v Trst z veliko nestrpnostjo. Zaročenec Corinne Gualdani, o kateri se je govorilo, da je prejela baje pol milijarde lir za iznajdbo nekega posebnega pogonskega goriva, je pred dnevi izjavil v Onnu, da je šlo le za govorice, ki nimajo nobene stvarne podlage. Pričakuje se, da bo Doplicher danes zvečer uti emeljil vse te izjave. Gualdanijeva je medtem odšla k svojim staršem v srednjo Italijo, od koder se bo baje v kratkem vrnila v Trst. Razna obvestila Mladinska iniciativa obvešča, da bo danes, 7. t.m. ob 20.30 seja glavnega odbora v Ul. Geppa 9-1. ceraj-danes ROJSTVA. SIVI RTI IN POROKE Dne 6 novembra 1962 se je v Trstu rodilo 11 otro-k, umrlo pa Je 10 oseb, UMRLI SO: 49-letna Gi-useppi-na Mezgec, 69-let.n-i N-at-ale Berni, 67-letn-a Giovanna Žagar, 67-letna Olga Mia-corsi, 97-letin-a Lina Sartori, 79-letni Oarlo SignorMi, 53-letini Rod-olfo Ten-ce, 7 3V e; n a Angela Tagliante por. Liiiuzzi-, 77-letnia Irene Lu.petlna por. IurzoiMa, 52-letni Egidio Cattarin. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernini 4; Millo, Ul. Buonarroti 11, Mizzan, Trg Venezia 2: Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). KINO ROSANORA - BOIJUNEC predvaja danes 7. t.m. ob 19.30 film: 6UD A Igrajo: RITA HAYWORTH in GLENN FORD Nazionale 16.00 «Tom in Jerry-šanje in odgovor« (Tom * botta e risposta). Barvne Fenke 15.30 «11 mafioso«, AlB*tB di, Norma Bengell Excelsior 15.00 «Oddajalka soM fittacamere), Kirn Novak, mon, Fred Astaire. Grattacielo 15.30 ((Ugrabljeni » ne« (1 sequestraiti di Alton’ phia Loren, Maximil!an Arcobaleno 16.00 «01ovek ir A za« (L’uomo di Alca-traz), 9U" caster Prepovedano mladini-Supercinema 16.00 (dppolitl-na 1 , (La bellezza dl IppolPa), brigida, Enrico M-aria Salem0 povedano mladini ,, Alabarda 16.00 ((Osemnajstletn1 soncu« (Diciottennl al sole)-, nieolor. Gatherin-e Spaak, Garko. Filodrammatico 16.00 «Zorro n’J i,.'" skem dvoru« (Zorro alla w V Spa-gn-a). Techmieolor. Giorf" l drjjg, dison. ■* A uro ra 16.30 ((Matador iz Holl?' (II matta-tore di Holilywood) Garibaldi 16.30 ((SpartacusoV ** ’• figlio di Sparta-cus). TeoW* „ Steve Reeves, Gianna Maria ->■ 1 Zadnji dan. . ,, Crlstallo 15.45 «Mož, ki je ufli« * Iti s berty Valance« (L’uomo cM ’ W$yj-Liberty Valance), John Wayn'‘ ^ Capitol. 15.30 «Trije proti V*«JJ | ur contro tutti). Technicolor. Fr‘ l ot>las natra, Dean Martin , ™UtOr Impero 16.30 «Stirje menihi« ifsltj jv tro mona-ci). I *" Masslmo 15.30 «Skobec oži«1*;, S* ? *a P: vlade sparvlero dello stretto). lor. Rock Hudsd-n. Moderno 16.30 ((Grožnja# (M J cia), Elisa Martinelli, Roben, sein. Prepovedano mladini-dan. . v, Astoria 16.30 »Slavne l-Jubezni* J ri celebri). Teohinicolor. * 1) »_ Bardot. | - Astra 16.30 »Meje Siouxov» tiere dei Sioux). . Vittorio Veneto 15.30 «NekaJ K I im),.*, (Qualcosa che scotta), TeCljJ uus1 Trhoy Donahue, Connle Ste**’ k Abbazia 16.00 «Mr2lii a-vgusto^ i0 ter« (Vento freddo d'agosk)’ povedano mladimi. Marconi 16.00 ((-Uporna deri0’’ vergi-ne ribelle). Teohnlcolo,, men Sevilla, Ail-berto Closas- . Ideale 16.00 «Grof Montectls1' conte di Montecristo). TecN" Zadnji dan. . v Skedenj 16.00 «MessaHi-na». lor. Belinda Lee, Splros '> dveh Te<) Ulij, . ».His: Heva Tei O iti To« '»Isljjo ta Za ob j se 2a Do se Gledališča GLEDALIŠČE VERDI V sredo ob 20.30 bo z ga-la ' vo Verdijeve opere «Don Caf^ | ritev operne sezone 1962-63. Opero bo dirigiral AratoniflO, v glaivnFh vlogah pa bodo ^ Marcella De Osma, Anna ta, Adfonzo La Morena, Šesto “.j timi, Boris Cristoff. Marco StfIpJ Zborovodja Oiorgiio KirsohinOf-Aldo Mirabetla Vassallo. Po 5t?Prv gc ,0sti. , PoPust Pri gledališki blagajni se razdeljevanje abonmajskih IZK’ vse 9Wri turnuse. Ljudska prosveta Prosvetno društvo BarkoviJ*;* četrtek, 8. novembra 1962, ob ‘J v društvenih prostorih prof. hor predaval 0 tržaškem pls*‘i blicistu Josipu Godini - Vrdel** Prosvetno društvo v BarkOyljJ be bi ljubitelje folklornih plesov, i stopijo k folklorni skunini. Vaj*. 5]e d Petkih ob 20.30 v društvenih Čl -^ve Ulica Cerreto 12. p irava 5*a Zimovanje tn smučarski te£^j*|,.''“U V tednu od 25.12. do 2.1.1#L SPDT zimovanje s smučarsK‘tl jem (za začetnike kot tubi izvežbane) v Kranjski gori-Zaradi pravočasnega rez< mest je potreben takojšnji vP-i kasneje do ponedeljka, 5. t.n>-Geppa 9-11. J 8*2 Izlet SPDT v Kranjsko boto in nedeljo 8. in 9. “Li bo dvodnevni izlet SPDT v b,,: goro kot izhodišče za ogled y ka, za planince In smučarje Vršič in Mojstrovko. J Himna predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uti barvni film: Neizprosna obsodbi Cr (L’lmplacab ile condanna) EVANS REED ROM Al N F^LJE^ TERENČŠ PlSHER HAM MER FILM msmv TECHN/COIOJ2.U0, Igrajo: CLIFFORD EVAS, OLIVER REED, YVONNE R in CATHERINE FELLER KINO PROSEK-KONTOVGj IT Slin? Me* Ua'es- t,ne 7' m‘ 1 7a-c "i S °,0sto \ , K;; •t ‘n>k, V'e»e nbrJ aton< H. V 06 0-T J^ORSKJ DNEVNIK 7. novembra 1962 OB PETINŠTIRIDESETI OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE jrvi Leninov intervju jerry: m e ie & Albe"' 1 sob* k, iA eni 11 Alton*1 Shell lz *i ), 0“" Klini' Ona “ , Gina1 alern« stletn« sole). Sovjetska zveza, socialistični svet in tudi vse sile sveta slavijo danes 45. obletnico začetka onega velikega dogajanja, ki nosi ime oktobrska revolucija. Veliki ideolog in voditelj Vladimir Ilič Lenin je tedaj, vprav na dan, ko je bila imenovana prva socialistična vlada na svetu, dal nekemu novinarju z Zahoda kratek in značilen intervju, ki ga je sovjetska agencija APN objavila pred dnevi vprav v zve. zi s 45. obletnico oktobrske revolucije. Ker je ta intervju, pa čeprav 45 let star, še vedno tako živ in aktualen, ga objavljamo na današnji dan, ko tudi mi slavimo veliki zgodovinski datum. wMrtT%val T0 col* bilo v o0 proglasitvi sovjetske oblasti, 25. oktobra 1917. leta, aior& t irj Smolnem, v Petrogradu (današnji Leningrad) zaseda-Hgega vseruskega sovjeta, na katerem je bil Lenin izvo-s vilredsednika sovjeta ljudskih komisarjev — prve sovjet-Jl' ‘ viarf!' V °dmoru med zasedanjem, potem ko je nova sovjet-TecW* * sprejela prvi dekret, ki ga je prečital Vladimir Ilič arla C *ki’ J? e Le*111111 približal neki moški. Elegantno oblečeni UI1,o(i it od ostalih članov tega zasedanja. Zaverovan c h«1 Hišnik- skeptičnim nasmehom na obrazu se je predstavil kot \vayn' * nekega tujega lista in da bi hotel dobiti intervju: VSZ- i oblast® mo->ega llsta bi moglo zanimati, kaj je to sovjet-t°Hj. — je rekel dopisnik in ironično dodal: — Seveda, ni» C % ta oblast še obstajala, dokler moj intervju po tele-~~ vr Prispe do uredništva. oijDin Ne dvomite v to — je prav tako ironično odgovoril tLT intervju lahko pošljete tudi z navadno pošto... *ljev«. k0t 131 se mu zataknil°. Srknil. Nato je takoj lini. ^ Tega dekreta bralci mojega lista ne bodo razumeli... -zrvKj vašlh bralcih imam boljše mnenje, — ga je prekinil t. 8 12a IIlč. — kar se tiče dekreta mislim... Dekret govori ,v njZ® ln vsakdo, ki ga ne težijo predsodki, more dojeti vsa-Sihi * Vo besedo. Mi želimo živeti v miru in v prijateljstvu z :aj I ItiH-^di in vse svoje sile želimo posvetiti notranji izgrad-reC,1Vj.; ^ ~trije, prometa in družbene ureditve. ft)isn°da, vi ste potemtakem — otok v oceanu onih, ki živijo £*»' drugače! 61( ohuSedaj da ~ je soglašal Lenin. — Nekaj časa bomo ■ **m,WalistiCnih državah. Potem — kdo bi to vedel!... fSs. * se ‘ nisti- verujemo v zakone dialektike — vse se premika, ecrisi" ^ ^enjuje. Zgodovina ne stoji na mestu. rech«1' ^ sedaj? — je presenečeno vprašal dopisnik. T«*1 «Se °bro ste slišali — potrdil Lenin. — od današnjega dvPuaeenia tekma dveh sistemov, dveh družbenih uredi-' sth k °Spodarstev — komunističnega in kapitalističnega. 1 bomo, da smo močnejši... Razume se, da je naloga ‘ °da ljudstvo jo bo rešilo. Izhodne države tega ne bodo dopustile! — je histerično Do „„bovinar- — Zavezniki se bodo vašim zamislim posta- I Vladimir Ilič Lenin TEHNIČNI USPEH, ŽAL LE ZA VOJAŠKE NAMENE Fiatovi napori zaletalo z navpičnim vzletom Dve «šoli», ki sta se obe rodili na Angleškem - Skok od uveljavljenega lovca na nov prototip - Čemu dve bateriji motorjev? Cim večja so letala in čim večjo brzino imajo, tem bolj so zahtevna. S tem ne mislimo le na njih tehnične zahteve, ki nuj. no naraščajo, saj se nam letalo izpred prve svetovne vojne zdi le nerodna igračka v primerjavi s sodobnim letalom, pač pa tudi na druge zahteve, med katerimi je tudi letališče. Nekoč se je letalo moglo dvigniti z navadnega le nekoliko očiščenega travnika, danes pa velika letala na reakcijski pogon potrebujejo tudi 3.500 metrov dolga betonska vzletišča, ki morajo biti zelo trdno grajena, kajti posebno pri pristankih se nanje tako rekoč zruši ogromna teža tudi nekaj desetih ton in to z brzino več sto kilometrov na uro. In taksna vzletišča ogromno stanejo. Zamislino si stroške Fiumicina. Zalo je popolnoma razumljivo, da so se strokovnjaki že pred davnim začeli ukvarjati s problemom, kako izdelati leta. lo, ki bi moglo vzleteti kar nav-pično. Iz tega se je rodil tudi helikopter. Toda helikopter ni letalo, mislimo ono normalno letalo, kot so potniška ali vojaška letala, ki dosezajo vedno večje brzine in zmorejo vedno večjo težo, oz. breme. Zato se je iskanje rešitve nadaljevalo, posebno kar se tiče vojaških letal, saj so normalna letališča zaradi svojih dimenzij, v primeru vojne in čeprav zamaskirana, lahka tarča sovražnih letal. Čeprav se doslej še ni našla dokončna rešitev, so strokovnjaki izdelali že vrsto prototipov, ki po mnenju nekaterih že nekaj obetajo. Ce bi hoteli dati zamisli in prvim konkretnejšim uresničitvam letal za navpični vzlet nekakšno domovino, bi morali reči, da je to Velika Britanija. Tu sta se rodili celo dve struji, ali kot jim tudi pravijo dve šoli. Prva «šola» je tista, ki si zamišlja letalo z enim samim ali z eno samo serijo motorjev, to se pravi, da bi isti motor ali ista skupina motorjev letalo dvignila v zrak in ga nato tudi poganjala med njegovim normalnim letenjem. V to vrsto letal za navpični vzlet spada tudi znano angleško letalo «Haw-ker P 1127», ki ga v zadnjem času že spreminjajo v lovsko letalo z nadzvočno brzino. Druga «šola» pa je tista, ki si 4nlrobu s topovi in tanki. 3 J ^ ‘n Je mirno, vendarle energično zamahnil z roko. niti® j. ° "4 M*lj| to tujkih groženj se ne bojimo. In, ker sva se že srečala prvem trenutku sovjetske oblasti, prenesite, prosim, moje . gospodom evropskim diplomatom: naj ne delajo ne-^ ‘-če bi do česa prišlo, se bomo znali braniti. Dor,, ai pa, če napadete? No, recimo... Ameriko? — ni ho-pustiti dopisnik. I»e £meriški kapitalisti naj se nas ne dotaknejo. Niti mi N* j®m° nJih- Tudi to prenesite gospodu Wilsonu... Fropa-Hila p0litika sovJetske oblasti ni uperjena v to, da bi jjja narode v vojno, pač pa v to, da se vojna čimprej , L*nar> ki je do tega trenutka kazal izzivalno držo z ro-tera brbtu. se je nenadoma zmedel, potegnil iz žepa svinč-ačtig ležnico in ponovno vprašal, toda sedaj v povsem -Z mirnejšem tonu: sovjetska oblast predlaga zahodnim državam? iJtžih ?nic° si je položil na dlan leve roke in začel naglo J*ede predsednika sovjetske vlade: Ta!« h P1 Vse, hi kapitalističnim državam predlagamo mirno tekmo- ll*, j ,r^ D) p Veb družbenih sistemov. Trgovina in ne vojna!... Da i 4« Ptavici povem, ne vidim razlogov, zakaj bi scicialistič-!^Btlosov 1 kakršna je naša, ne imela neomejenih trgovinskih bi /j s kapitalističnimi deželami. Nimamo nič proti temu, ,j CethPorabIjali kapitalistične lokomotive in kmetijske stro-:^3 i bi potem bili oni proti temu, da bi uporabljali našo rsKll# n° Pšenic°. lan in platino? Zdi se mi, da ima sociali 11 4 Pšenica isti okus, kot vsaka druga pšenica. Kaj ni tako? 1 ,iii t&pfh Je pogledal na uro, se od novinarja oprostil, hkrati 'vri ST11, naJ vsebino tega razgovora, v kolikor bo objavljen, „ vf>U0 J točno prenese, ter se napotil v dvorano, v kateri se je tedanje. Ki v T -A # je V APN TUDI MED RASTLINAMI IMA ČLOVEK SVOJE SOVRAŽNIKE x 1 ■ ■ --------------- Sirjenje neke vrste vodne hijacinte resna nevarnost za mnoge dežele Domovina vodne rastline aichornie crasipes je Brazilija Danes je razširjena tudi v Srednji in Severni Ameriki, Afriki in Aziji - Njeno naglo razmnoževanje ograža rečno plovbo in ribji zarod - Tri sredstva za njeno uničenje Domovina rastline, katere strokovno ime je aichornia crasipes, po naše vodna hijacinta, je Brazilija. Drugod se je do pred-kratkim lahko našla samo v kakem akvariju ali ribniku. In nihče, kdor bi videl njene lepe modre cvete, bi nikoli ne pomislil, da predstavlja-ta rastlina že za mnoge dežele pravcato nacionalno nevarnost, kakor tudi, da se zaradi tega številni znanstveniki po svetu resno ukvarjajo s proučevanjem vprašanja kako bi jo uničili. Iz Brazilije se je razširila v Srednjo in Severno Ameriko, zatem v Avstrijo in Azijo. To njeno širjenje pa je postalo naravnost tragično, ko je stopila na afriška tla. Nekako pred desetimi leti so cveti te rastline prekrili gladino reke Konga ter se začeli razmnoževati s takšno hitrostjo, da so v najkrajšem času spremenili ustje omenjene reke v veliko močvirje. Od tedaj predstavlja borba proti tej rastlinski nevarnosti eno najresnejših vprašanj, s katerim se morajo spoprijemati prebivalci Konga. V začetku se je zdelo, kot da se aichornia ne bo širila naprej in ne bo začela ogražati '"""‘“I...................... HUM .milili,..lili...... IZ UMETNOSTNIH GALERIJ !> erraris v «Rossoniievi» n: ■ i • \ j lubi bolj pestrobarvne lili ta^e s pripovedno vsebi-tam na Korzu, kjer ”iti j' Rossoni razstavlja plo-i eTraris svoja najnovejša ‘ sbk je tudi tokrat Vfna *n različne so njih 'i, P°!eg gorskih krajin in ^ j,'e shlce živopisanih bene-' Cer,°^ *n mračnih notranj-D0(j ”“• Poleg cvetlic najde-»Og° e z množico ljudi in "»a arne*nilcov. Mojstrsko sta ^lijf * tem pogledu prizor iz ,e ln vaško sejmišče. V Sbma,n Perraris kaže s svo-i '° Dq 3^e koloristična strani. 'kljjL 5e> da pri tako bogati Podane predmetno-n <2pade enako uspelo. , tbj £°Pušča kompozicija, ki Uj(t)errar‘su vrhunski na-ri*ba arian ja, drugod barva 'll tn ^ nQ srečo bolj osam- ker v splošnem, ta -mu delu občinstva i ti ,,°ino n' slikar doseže povsod i,' l(jer VlSino. Seveda razen najbrž podzavest-Jci Uje gladkim kamno-I, 0 pret ®° Oa navduševali v 'iijbfot mladosti- Zat0 s0 lij biaj n°‘ ’*redno sveže nje-N0o,to Lp0<*°be. So slikane z V ter n t n drznim zama- »t„ *Pr0tA n® nePosredno obču-Predvsem pa ill ' dočj-, 'dcz resničnosti pro-i( “'ojIj, * tam, kjer na veli-^ l’7rčuje z barvo, je Drob* vse izravnava- 9 2rnat°st podlage, ki e Poteze. Oscar Bardi v kavarni «Firenze» September in oktober sta že za nami. A razstavna dejavnost v nekaterih tržaških barih, ki je bila v pretekli sezoni tako razgibana, se nikakor noče pričeti. V Tivoliju, Loggi in Moncenisi« so stene prazne. Zato se pa sedaj prvič razstavlja tam v Ljudskem vrtu, v kavarni «Firenze», oziroma aSportn, kot jo starejši Tržačani še vedno imenujejo. Tam so razobešena barvita olja in akvareli in pod njimi stoji podpis Oscar Bardi. Na prvi pogled ugotovimo, da to ne more biti kak nadobuden mlad slikar. Te slike so namreč vse preveč natančno izdelane, s potrpežljivostjo, ki jo sodobna, ognjevita mladina ne pozna več. Dejali bi, kot se to danes pravi, da nosijo pečat akademskega slikarja stare šole, kar Bardi v resnici tudi je. To so, torej, podobe, ki bodo ugajale predvsem umerjenim in starejšim ljubiteljem slik. So tu tihožitja s sadjem, cvetlicami, srebrnimi športnimi pokali in rdečimi raki, vsa v olju, izmed katerih se posebno odlikuje ono z belim kipcem, prosevajočim iz modrikastena Somraka. Slikar pa enako spretno slika tudi pokrajine. Največje olje, ki predstavlja pogled po tako imenovani Napoleonovi poti, je, mor. da, prepestro zasnovano. Barvno skladnejša je podoba obsijane ulice starega mesta s starcem, ki se sonči na predpraž-ni stopnici. V ostalih delih, v akvarelih, podaja Bardi rimske stavbe Trsta in Pulja. Vsi so dobri v risbi, a za tekoči okus, premrzli v barvi M. B. ostalih predelov Afrike. To upanje pa je padlo v vodo, ko je leta 1958 prišla v Kartum, glavno mesto Sudana, vest, da so rastlino opazili tudi v reki Bar el-Džebel. Verjetno bi niti vest o državnem udaru ali sovražnem napadu ne zbudila tolikšnega preplaha. Toda, vznemirjenje je bilo povsem razumljivo, posebno če se upošteva, da je Bar el-Džebel pritok Belega Nila, kakor tudi, da ta skupno s Plavim Nilom sestavlja veliki Nil, največjo afriško reko, ki je od nje odvisno življenje milijonov ljudi. Od leta 1958 naprej, se v Sudanu vodi nepretrgana borba med ljudmi in to uporno rastlino. Doslej so sicer preprečili, da bi se razširila še na spodnji tok Nila, vendar je v osvajanju novih področij prodrla že zelo daleč. Danes pokriva v obliki nekakšnih otokov skoraj ves Beli Nil in številne njegove pritoke v Sudanu, Etiopiji in U-gandi. Nihče ne ve, kako se aichornia širi z enega mesta na drugo, z enega kontinenta na drugi, iz Konga v Sudan itd. Morda prenašajo ptice njeno seme. Obstaja pa še neka druga predpostavka, ki jo zagovarja naj večje število učenjakov, in sicer, da so jo ljubitelji cvetja najprej vzgojili v svojih ribnikih ter akvarijih, nakar si je sama utrla pot v razne reke. Hitrost, ki se z njo aichornia razmnožuje, je naravnost presenetljiva: ena sama rastlina lahko v enem letu ustvari potomstvo 67 milijonov novih rastlin. Po dveh letih bi to potomstvo zadostovalo za pokritje vseh vodnih površin na Zemlji. Tu gre, razumljivo, samo za neko teoretično hitrost, vendar tudi ona resnična ne vpliva najbolj pomirjevalno. V tropskih pogojih, se površina vode, prekrita s to rastlino, podvoji domala vsakih 14 dni. Aichoria je izrazita vodna rastlina, pri čemer niti ne potrebuje zemlje, da bi lahko živela, zakaj njene korenine vsa kujejo potrebne hranljive snovi iz vode same. Običajno se najprej pojavi ob obali ali ob kakšni zapreki, kakršno na primer predstavlja jez, nakar se je oprime ter se začne naglo razvijati, vse dokler je ne prekrije s svojim listjem, steblič-jem in cvetovi. Rastlina ni v nobenem pogledu koristna in prinaša samo škodo. Predvsem ovira rečni pro- lll.ailllll..I "11.1.1 II......................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) v teku jutra nekatere težave, popoldne lep poslovni uspeh. Ne verjemite natolcevanjem, ki gredo na račun va- ših prijateljev. Zdravje dobro BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite v svojem poslovanju previdni in resni, pridobili si boste zaupanje najmiaj-Slh. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zavrnite vse predloge, ki ne temeljijo na solidnih osnovah. Preživeli boste prijetni večer v veseli družbi. Zdravje izvrstno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izpopolnili boste svoje strokovno znanje. Prehodni nesporazum v družini. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Premagali boste vse težave ter uresničili svoj načri, Nekdo vam bo dokazal svojo privrženost in razumevanje. Nadzorujte svoje zdravje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan Je posebno primeren za vse trgovske posle. Samo z Iskrenostjo boste raz. čistili neprijeten nesporazum. Zdravje zadovoljivo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Danes Je sreča na vaši strani, morebitno povečanje zaslužka. Uresničite čimprej program, ki ste ga sprejeli že pred časom. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne tvegajte ničesar in sl raje utrdi, te svoj položaj za primer neuspeha. Z nestrpnostjo bi utegnili samo poslabšati svoj« možnosti. Zdravje dobro. STRELEC (od 23,11. do 20.12.) pan Je ugoden za one, ki se ukvarjajo z neko stalno dejavnostjo. Srečne ure v družini. Zdravje zelo dobro. *„m?Z°ROG-*<0? 2112- d0 20-l-) Ce ŽE in,iP.repr Satl sv°Je Predstojnike ° k°,1Sn<*tl dekega načrta, boste • “Porabiti vse svoje prepn-„H??S?,bnostl- Poglobili boste meTjeno StV0' zdravJ« nespre. VO°NA£ (od M.l. do 19.2.) Zelo uspešen dan za vse_ ki se ultvarja. J° 1 "lnf.ktualn|im delom. Popolno razumevanje v družini. Pazite na zdravje. RIBI r d° 30-3-) uresničili | boste vse svoje načrte, če se Doste zadovi IJiH s skromnejšim progra mom. lX,e„ “_s_.v?rjaJte nepotrebnih na petosL. Zdravje dobro. met, posebno kar zadeva čolne in manjše ladje. Se prav posebno resno je to vprašanje na področju Belega Nila, kjer so mnoge vasi med seboj povezane samo z vodnimi potmi. Sudanska vlada je bila zaradi tega primorana za «blokirana» področja organizirati letalski promet. Tudi ribolov je na vodnih področjih, ki so preraščena s to rastlino, domala nemogoč, In se samo, da se je moralo prebivajstvo celih vasi preseliti v druge kraje, kjer voda še ni prekrita s to rastlino, da bi si tu z ribolovom lahko zagotovilo osnovno hrano, marveč so od nje ogrožene tudi ribe in njihov zarod. Zaradi pomanjkanja svetlobe in zraka so poginile vse manjše vodne živalice in ribe, ki so hrana velikim. Namesto njih se v novonastalih močvirjih množe kače, krokodili in, kar je najslabše, komarji, ki prenašajo malarijo. Borba proti aichornii se vodi na tri načine: s pomočjo mehaničnih, kemičnih in bioloških sredstev. Pri prvem načinu se uporabljajo posebne ladje, ki sekajo «otoke» aichornie, nakar jih odvlečejo na obalo, kjer se Posuše. Vendar, če v vodi ostane tudi samo najmanjši košček rastline, bo kmalu spet vsa reka Prekrita z njo. Kemični način uničevanja je najprimernejši. Pri tem se uporabljajo običajna sredstva, ki se rabijo za uničevanje plevela. Predvideva se, da bodo v bližnji bodočnosti ta način uporab-Jjali tudi s pomočjo letal. Vendar imajo kemična sredstva dve resni pomanjkljivosti, m sicer, da se z njihovo pomočjo uničujejo samo rastline, ne pa tudi njihovo seme in, drugič, da te rastlinske nevarnosti z njimi ni moč povsem izkoreniniti. Nazadnje je še biološki način borbe, ki se je pokazal zelo u-činkovit tudi pri uničevanju raznih drugih parazitov. Naravni sovražnik aichornie so namreč tudi živali, ki se hranijo z vodnimi rastlinami. Med temi je iamantin (neka vrsta morske krave) in posebna vrsta podgane. Ti dve bi s svojim okrom-nim apetitom bržkone v najkrajšem času uničili aichornio na Belem Nilu. Vendar se oblasti ne morejo odločiti za razmnoževanje teh živali, ker bi nihče ne mogel zagotoviti, da bi se ob tako bogati hrani same ne spremenile v nevarnost, ki bi jo bilo morda še težje odpraviti kot to, o kateri je govora. Zaradi vsega tega, se sudanske oblasti postavljajo trenutno na stališče, da ni njihov cilj popolno uničenje aichirnie, temveč samo nadzorstvo nad njo. V tem pogledu nudi Sudanu Potrebno pomoč tudi OZN, in sicer preko svojega organa FAO, vtem, ko so stroški za borbo Proti tej rastlini porazdeljeni na vse dežele, skozi katere teče Nil. Na čelu t« borbe je Egipt, kar je tudi razumljivo, če upoštevamo, kakšno škodo bi utrpela ta dežela v primeru, da bi se ai-• liornia razširila še na spodnji tok Nila ter v številne prekope ta namakanje, brez k“'*rih bi se gotovo spremenila v navad- '**'k'k*'k++'k'k'*r**+'k'k-k'k'k'k+ieirjclr4ricieirieizirieirkir * Danes sredi Trsta Zdi se nemogoče, enostavno neverjetno. Posebno v dobi, ko se toliko govori o nekakšnem gospodarskem čudežu in ko se razni govorniki po mestnih trgih bahajo, kaj vse so za ljudstvo storili. Toda včeraj so Claudio SemerelU vrgli iz stanovanja v Ul. Zonta, ker ni mogla plačati stanarine. S svojo 20-mesečno hčerkico Roberto in s svojim skromnim imetjem se je zatekla pod oboke tržaške občine zamišlja letalo za navpični vzlet z dvema vrstama in skupinama motorjev. Letalo ima torej dvojno serijo motorjev in sicer mo. tor ali serijo motorjev za vzlet ter motor ali serijo motorjev za normalno letenje. Zagovorniki te «šole» so ljudje v vodstvu angleške družbe Rolls Royce, ki je znan ne le kot tovarna slovitih avtomobilov, pač pa tudi kot tovarna, ki daje najboljše letalske motorje V to zvrst letal za navpični vzlet spada tudi italijansko letalo «Fiat G. 95/6», ki, kot kaže, veliko obeta. Ni dolgo tega, ko se je zvedelo, da veliko italijansko podjetje iz Turina namerava s tem svojim letalom, ki ga je izdelalo le v prototipu, tek. movati v natečaju NATO. Pri tem je vredno dodati, da smo še daleč od tega, da bi se Fiat mogla v tem konuretno uveljaviti, saj je znano, da taka letala stanejo ogromno milijard, ki predstavljajo lahko dobro investicijo, ki pa ob neuspehu na natečaju pomenijo lahko za podjetje le več ali manj stran vržen denar. Ustavimo se pri letalu «Fiat G. 95/6». Fiat se je uveljavila s svojim lovcem dbat*. Gabrieli, Moliti! Itd.; 13.30: Mikrofon za dv«; 14.S6: V rame SREDA, 7. NOVEMBRA 1962 na ital. morjih; 15.15: Filmske In gledališke novosti; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Progrim za najmlajše; 16.30: Skladbe Carla Cammarote; 17.25: Koncert operne glasbe; 18.40: Srečanje s sireno; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.25; Lahka glasba; 21.05: Politična tribuna; 22.15: Pianist Wilhelm Kempff. //. program 8,00: Jutranja glasba; 8,35: Poje Fausto Cigliano; 9.35: Radiobox; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas ki delate; 14.05: Nastopajo pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Melodije m romance; 1535; piSan popoldanski spored; 16.05: Izbrani motivi' 16.50: Plošče Marija Felicianija; I?, .L Mala enciklopedija; 17 45: Skladbe iz Cinecitti; 18.35: Enot-k raz"ed; 19.50: Simfonična glas. ba; 21.00: Canzonisslma sera; 2135: Večerna glasba. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18,40: Stoletnica rojstva Mauricea Maeterlincka; 19.00: J. Kuhnau: Druga biblijska sonata; 19.15: Ital. slovstvo: 19.30: Vsakovečemi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Dve Mozartovi skladbi; 21.20: Dela Igorja Stravinskega; 22.20: Pesnik Umberto Saba; 22 45- Glasba danes Slovenija 5.00: Dobro jutru; 8.05: Jutranji orkestralni spored; 8.55: Pisani svet pravljic In zgodb; 9.25: Od tod In ondod; 10,15: Dušan Trbo-jevič: 1. Rukovet; 10.25: Pri skladatelju Dmitriju Šostakoviču; 10.45: Človek in zdravje; 10.55-VMK dan nova popevka; 1 i]oc: Pozor, nimaš prednostil; 12 05; Instrumentalni kvintet Milana Vit- ica; 12.30: Arije za mezzosopra. nistke; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Mala revija zabavne glasbe; 14.05: Radijska šola; 14.35: Milan Ristič: Sedem bagatel za orkester: 15.15: Naši di. rigenti; 15.35: Sovjetski violinist Mart Komlssarov; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Uro s skladateljem Julesom Massenetom; 18.00: Ak- tualnosti doma ln na svetu; 18 10: Sodobni plesni ritmi; 18 30- Sovjetske revolucionarne pesmi; 18.45: Ljudski parlament; 19 00- Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: «Sončna ura»; 2100-Glasbena medigra; 21.05: Leoš Ja naček: Lisica zvitorepka, opera v 8. dej.; 22.50: Literarni nokturno-23.05: l'*s do polnoči Ital. televizija 8.30, .55 12.15 iri '5.00: Sola 17.30: Program za nalmlaiše; 19.00-Dnevnik; 19.15: Evropski spreho dl: 19.35: Nogomet: Velika druž na; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik 21.05: Politična tribuna: 22.05: Ev ropsko prvenstvo v plesu: 23 20 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: B. Tecchi — A. Nedlani: »Dežela žensk«; 22.15: Dnevnik: 22.30: Grierlja jazza Cf^ec Baker Jug. televizija Ljubljana 18.00,- Iv slikanica-Pravljica o vetru; 18.15: Pionirski TV studio. Beograd 19.00 Komponist Vlado Miloševič — film ski portret TV studia Sarajevo. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beo. grad 19,30: Dokumentarni film; 19.45: Loto In športna prognoza JTV 20.00: TV dnevnik Be jgrad 20.30: Ustavna tribuna Zfigteb 20.45 Glasbeni atelje — zabavnoglasbena oddaja; 21.45: Panorama PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 7. novembr* Goriško-beneški dnevnik OBMEJNI PROMET V OKTOBRU Na goriškem področju zabeležili skoro 126.000 osebnih prehodov Prehodi s propustnicami so le za malo man/si kot v septembru, pač pa se je zmanjšalo za nad 4,000 število potnikov s potnimi listi Čeprav smo že sredi jeseni pa je lepo vreme v oktobru omogočilo znaten obmejni promet na goriškem področju, ki le za malo zaostaja za onim v septembru, saj je prešlo mejo v obeh smereh le nekaj manj kot 126.000 ljudi (v septembru nekaj nad 132.000). S potnimi Usti na prehodu pri Rdeči hiši je prešlo mejo 7.845 italijanskih in 4.966 tujih državljanov, med temi največ Jugoslovanov. Z dvolastniškinu dovoljenji je potovalo na drugo stran 2.541 italijanskih in 9.906 Jugoslovanskih državljanov. Z rednimi propustnicami je šlo čez mejo 28.528 italijanskih in 68.241 jugoslovanskih državljanov. Nekaj nad 4.000 pa jih je odšlo čez mejo z raznimi posebnimi propustnicami ali pa s tranzitnim dovoljenjem, katereg. se Je poslužllo 2.906 prebivalcev iz Brd. V celoti je potovalo s propustnicami in dvolast-niškimi dovoljenji na drugo stran 31.967 italijanskih in 81.218 jugoslovanskih državljanov. Začetek pouka v šoli za bolničarke V ponedeljek so začeli novo šolsko leto tudi na šoli - konviktu za bolničarke, ki delujejo v sklopu civilne bolnišnice v Gorici, ter jo vodi prof. Carrara. To je zadnje leto, ko se vrši pouk v začasnih prostorih, ker se bo po vsej verjetnosti ob zučetku šolskega leta 1963-64 šola preselila v novo zgradbo, ki je že skoro dozidana v neposredni bližini civilne bolnišnice na sami državni meji. Letos imaio na šoli 105 gojenk; od tega jih je 44 v prvem letniku, 80 v drugem, 18 v tretjem, tri pa so v šoli za načelnice bolniških oddelkov. SOGLASNA ODLOČITEV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Danes 24-uma stavka v slaščičarskem podjetju Cohama Oelavci zahtevajo pravilno odmero proizvodne nagrade Sporazum o proizvodni nagradi za delavce žganjarn Danes bo v slaščičarskem podjetju za izdelovanje Cohama 24-urna stavka vseh delavk in delavcev. Proglasile so Jo tri sindikalne organizacije, ker se ravnateljstvo ni hotelo pogajati o višini proizvodne nagrade za leto 1962 in 1963. Medtem ko je zavrnilo takšna pogajanja, pa je na svojo roko ponudilo delavcem nagrado v znesku 3.000 lir, ki je za sindikalne organizacije nesprejemljiva. Cohama je najpomembnejša tovarna za izdelovanje slaščic na področju proste cone. V njej je zaposlenih 95 dele vcev, podjetje pa prejme na podlagi zakona o prosti coni letno 4.0UG stotov sladkorja in 200 stotov kakava. Pri kilogramu sladkorja prihrani 100 lir, pri kg kakava pa okoli 500 lir. Podjetji La Giulia in Ravaccia ki prejemata veliko manjše količine surovin za svoje proizvode, sta pristali na izplačilo nagrade v zne- sku 18.000 lir letno. Jutri ob 17. uri se bodo na sedežu Zveze trgovcev sestali sindikalni zastopniki, da bi obnovili dopolnilni pokra,\nski sporazum, veljaven za pekovske delavce. Kakor smo poročali že v naši včerajšnji številki, so dosegli sporazum o proizvodni nagradi za žga-njarne. Za tekoče leto bo nagrada znašala 10.000 lir, za prihodnje leto pa 20.000 lir. ki jih bodo izplačali polovico za velika noč, ostalo po lovico pa >;a veliki šmaren. Za prvo polovico leia 1964 bo znašala nagrada 12 000 lir, izplačali pa jo bodo za veliko noč. Na sestanku, ki ga bo nakazala Zveza industriieev, bodo pregledali kvalifikacije deiavcev podjetja Co-mar. Na poprejšnjih razgovorih so zastopniki podjetja predlagali izplačilo proizvodne nagrade v višini 5.000 lir za leto 1962 in 18.000 lir za prihodnjo leto. Olopsanje trga pred županstvom Za obisk predsednika republike Je občinska uprava uredila trg pred županstvom, kjer so se ustavila vozila spremstva visokega gosta. Posula ga je z belim peskom, tako da je doslej precej zanemarjeni del tega prostora pred magistratom postal dostojnejši. Vendar pa Je ureditev začasne narave, ker se bo morala občinska uprava nujno pobrigati, da se bodo čimprej dokončala dela pri urejanju podaljška Ul. Roma. Predvsem bo treba misliti na odstranitev zadnjih ovir, nekaterih zgraab, ki so še napoti, potem pa urediti pročelje hiš, ki bodo ob tej novi mestni arteriji. Dela naj bi se opravila čimprej, ker mestna hiša po svoji važnosti prav gotovo zasluži, da bi imela čimpret dostojno okolje. Zakoncema Antoniji Mau-sar iz Kamnika in Oskarju Grilu z Vrha, ki sta poročena v Vermeljanu pri Ronkah, se je 4. novembra rodila prvorojenka. Vrhovci ' jima ob tej priliki toplo čestitajo. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. NI MIRU POD OLJKAMI Dve družini iz Števerjana v tožbi zaradi prehodne poti Prizivno sodišče v glavnem potrdilo razsodbo sodnika iz Krmina CORSO. 17/)»): «Deportacija» (La tradotta), H. Messner in A. Gah-len. Nemški čmobeli film. VITTORIA. 17.00: «Skrivnosti črnega malika« c II mistero dell’idolo nero), W. Franklin in M. Red-mond. Angleški črnobeli film. CENTRALE. 17.00: «Osveta črnega pajka« (La vendetta del ragno nero), E. Kern mer in J. Kenney. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19 stopinj ob 14.30, najnižjo 11 stopinj ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 72 odstotkov. Dežja je padlo 4,2 mm. Med dvema sosedoma na Soven-ci v Steverjanu, med Knezovimi, katerih domačija nosi št. 12 in med Trpinovimi, ki živijo na št. 13, trajajo že nekaj let slabi so sedski odnosi, ki so se polagoma poslabšali v mržnjo in celo v sovraštvo. Povod za to je dal spor zaradi nekega prehoda. Gre za kakih 30 metrov poti po parceli, ki je last Knezovih in kjer si Ten pinovi lastijo pravico prehoda, ki pa jim ga prvi branijo, zlasti za vozila in menda teče v tej zadevi tudi civilna pravda med obema družinama. Do prvega direktnega spopada med eno in drugo stranko je prišlo dne 14. avgusta lani, ko so 1o Knezovi, po trditvi 54-letne Franč’-ške Velušček vd. Terpln, zmerjali na javnem prostoru in pred drugimi ljudmi. Se huje pa je bilo nekaj dni pozneje, ko je prišlo dne 20. avgusta tudi do pretepa, pri katerem je Terpinova dobila poškodbe, ozdravljive v 30 dneh. Poročilo z obeh strani o tem dogodku je precej različno. Terpinova trdi, da je tistega dne okrog 9.45 šla po sporni poti v cerkev skupaj s svojo nečakinjo. Tam da sta jo čakali Olga in Elvira Knez, ki da sta ji z jerbasi v rokah za-, gradili pot. Terpinova se jima Je izognila po travi ter potem zopet šla na pot. Takrat pa sta se obe dekleti zagnali proti njej, jo vrgli po tleh in jo začeli tepsti ter da sta ji prizadejali poškodbe po er kah, na glavi in telesu. Na pomoč ji je prišla njena hčerka, dekletoma pa še ostali člani njune družine. Terpinova je šla dva dni pozneje k zdravniku in si dala tudi fotografirati dobljene poškodbe, ozdravljive v 30 dneh. Knezovi pa pravijo, da je Terpinova začela tisti dan prva zmer-jati, da je niso one vrgle po tleh, ampak da ji je spodrsnilo 'n je sama padla, da tisti dan ni čutila nobenih poškodb, ter da jim je prevrnila jerbas s sadjem in odnesla jerbas domov. Za pričo navajajo karabinjerja Manlia Ca-vagno, ki je prvi prišel v stik s prepirajočimi ter je ukazal Terpi-novi naj gre po jerbas in ga *a-koj vrne Knezovim kar je tudi storila. Terpinova je dne 20. oktobra tani vložila tožbo proti Knezovim pri sodišču v Krminu in1 sicer proti 62-letni Amaliji Knez roj. Primožič, 23-letni Sonji Knez, 21-letni Elviri Knez, 36-letni Olgi Knez, 18-letnemu Borisu Knezu in proti 52-letnemu Stanislavu Makucu ki je bil takrat pri Knezovh. Pri prvi razpravi v Krminu jc bila izrečena naslednja razsodba: Knez Olga in Elvira sta bili obsojeni na po 3 mesece zapora in pj 5.000 ,lir globe vsaka, mati Amalija in Makuc Stanislav na po 4.000 lir globe, Sonja Knez na 5 '1 j0 lir globe, Ciril Knez pa je bil o-proščen zaradi pomanjkanja dokazov. Za vse razen za Makuca je bila kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list. Proti tej razsodbi krminskega sodnika so Knezovi vložili priziv in včeraj je bila v Gorici prizivna razprava v tej zadevi. Zastopnik Terpinove, odv. Sfiligoj je zahteval potrditev prve razsodbe, ki da je bila pravična in morda celo preveč mila. Odv. Testa, ki je branil Knezove pa je zahteval popolno oprostitev za obtožence ali za nekatere vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Obenem je kritiziral dejstvo, da sodišče ni zaslišalo kot pričo karabinjerja Cavagno, ki bi lahko potrdil nekatere izjave obtožencev. Po krajšem posvetu je sodišče spremenilo prvo razsodbo v toliko, da je popolnoma oprostilo Borisa Kneza, ker ni zagrešil dejanja, za vse ostale pa je potrdilo razsodbo iz Krmina, poleg povečanih sodnih stroškov in nadaljnjih 41.000 lir za stroške tožeče stranke. Drž. tož. dr. Pascoli; pred. sod. dr. Storto; zap. Daidone. Taka razsodba je zelo razočarala obtožence, in nekateri od njih so dali temu tudi viden izraz. Vsekakor je dejstvo, da se za razmeroma malenkostno zadevo vleče dolga pravda in se kopičijo sodni in odvetniški stroški. Obe družini bi lahko ta denar koristneje uporabili, če bi se poravnali na miren način in kov. brez sodnije in odvetni- Menični protesti V prvi po.ovici meseca oktobra je bilo na Goriškem 882 meničnih protestov. Od teh jih Je bilo 420 v Gorici, 197 v Tržiču, 67 v Grade-žu, 58 v Ronkah, 36 v Krminu, 33 v Gradiški, 14 v Škocjanu, 13 v Štarancanu, 6, 6 v Doberdobu, 7 v Foglianu ltedipugli, 5 v Medeji, 4 v št. Petru ob Soči, 4 v Turjaku, 5 v Zagra.ju, 5 v Moši, v Dolenjah, Fari, Marianu, Romansu, Steverjanu, šlovrencu, Sovodnjah in Villessah vsaka po enega. Pevrnl Mati s hčerkico padla s kolesa v Včeraj ob 14. uri sta se 22-letna Karmela Krajnik z Oslavja Ul. Os-sario 14 in njena hčerka dveletna Claudia peljali s kolesom po Pev-mi. Dekletce in sedelo na sedežu pri krmilu. Brcalo je z nogami in jih ponevedoma vtaknila v špice prvega kolesa. S tem je povzročilo, da je mati izgubila ravnotežje. Obe sta padli na asfalt in se do dobra potolkli. Domačini so poklicali rešilni avtomobil, ki ju je odpeljal v civiln i bolnišnico v Ulico Vittorio Vencto. Zdravniki so Ju pregledali in ugotovili materi zlom desnega zapestja in močan udarec v desno koleno, ki je verjetno zlomljeno. Dekletce pa si je zlomilo desni gleženj in se potolklo po čelu in desni roki. Obe so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh. ZARADI DISKRIMINACIJSKEGA STALIŠČA POLITIČNIH ORGANOV FIBA odpovedala svetovno košarkarsko prvenstvo v Manili Vzrok: Filipini nočejo izdati vizumov Jugoslovanom MUENCHEN, 6. — V Manili ne bo svetovnega prvenstva v košarki. To Je danes izjavil predstavnik mednarodne košarkarske zveze (FIBA). Organizacijo prvenstva bodo poverili državi, ki je še niso določili kot še niso določili točnega datuma, pa čeprav se je iz istih krogov izvedelo, da bodo tekme za svetovni naslov verjetno čez pet ali šest mesecev. POKAL RAPPAN Danes popoldne Padova-Pccsi Dozsa PADOVA, 6. — Madžarska prvoligaška enajsterica Pecsi Dozsa Je danes prispela v Padovo, kjer bo jutri popoldne nastopila v polfinalu turnirja za mednarodni poletni pokal (Rappan) proti Padovi. Organizacijski odbor je določil za glavnega sodnika Švicarja Karla Kellerja iz Bazla, za stranska pa Italijana Ferrarija in Carminatija. POKAL VELESEJEMSKIH MEST Povratno srečanje Roma-Altay RIM, 6. — Igralci turške nogometne enaj3torice Altay so danes prispeli z letalom v Rim, kjer bodo jutri odigrali z Romo povratno tekmo prvega kola turnirja za pokal velesejemsklh mest. V prvi tekmi so Italijani zmagali 3:2. Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je javil, da bo tekmo Roma - Altay sodila jugoslovanska trojica. Glavni sodnik bo Živko Bajič, stranska pa Josip Rukavina in Vladimir Stankovič. Prvenstvo, ki bi moralo biti v prvi polovici decembra v Manili, Je vodstvo FIBA preklicalo in odložilo zaradi trmastega diskriminacijskega sklepa filipinskih političnih organov, ki niso hoteli izstaviti jugoslovanski reprezentanci vstopnih vizumov. Zadeva je dvignila precej prahu in ker so hoteli pri mednarodni zvezi rešiti izvedbo prvenstvenega turnirja, so telegrafsko povabili pristojne filipinske organe naj do danes opoldne izrečejo zadnjo besedo. Ker ob določenem roku ni bilo odgovora, je tajništvo zveze, ki ima sedež v Mttnchenu, dokončno preklicalo prvenstvo v Manili. karska reprezentanca, ki bo odigrala v Ameriki 8 tekem. Prvi nastop sovjetskih košarkarjev bo v četrtek zvečer v Madison Square Gardenu. ZA PRVENSTVO «IND0°f V. Brumel in Ter-Ovanesjan povabljena v ZDA SMUČANJE RIM, 6. — Danes se je med potovanjem v Manilo ustavil na letališču Fiumioino predsednik filipinske košarkarske zveze Ambrosio Padilla. Funkcionar filipinske zveze je obiskal razne predstavnike evropskih zvez z nalogo, da jih prepriča ,naj pošljejo reprezentance v Manilo, kjer bi organizirali namesto svetovnega prvenstva mednarodni turnir. Tega bi se moralo udeležiti osem državnih reprezentanc. Tudi v Rimu Je imel Padilla razgovor s predsednikom italijanske košarkarske zveze, katerega je naprosil za udeležbo na mednarodnem turnirju. Predsednik italijanske košarkarske zveze je filipinskemu gostu Jwno odgovoril, da se turnirja Italija skoraj gotovo ne ho udeležila. NEW YORK, 6. - Včeraj spela v New York sovjetska Je p: koše ■miiiiiiiii lunin...... ZA NEDELJSKO TEKMO Z AVSTRIJO V glavnem določena italijanska reprezentanca Danes trening-tekma s Sieno FIRENCE, 6. — Danes je zvez li tehnični komisar za sestavo nogometne reprezentance Fabbri raz ielil vse povabljene igralce v dve enajstorici in osebno vodil trening tekmo, ki S9 je končala z zmago moštva v plavi h majicah, kjer sta bila najbolj učinkovita Janich, ki je dosegel dva gola in Orlando z enim. Na nasprotni strani pa Je edini gol dosegel Sormani. Po treningu ie Fabbri najavil novinarjem postavo, ki bo nastopila na jutrišnjem treningu proti Sieni. Ista postava bo igrala tudi v nedeljo na Dunaju proti Avstriji. Ce ne bo posebnih sprememb, bi morala Italija nastopiti na Praterju kakor sledi: Negri (Anzolin); Maldini, Radiče; Tumburus Janich, Trapattoni; “' » m , * u.i.uu. Janich, ^, aj.abimu , Mora, Puia, Sormani, Bulgarelli in Pascutti. Kot se iz postave vidi, je Fabbri v dvomu samo zaradi izbire vratarja. Za rezerv: pa je določil Robot-tija, Foglija, Kivero in Orlanda. Zelo verjetno bo Fabbri med jutrišnjim treningom s Sieno izvedel ne- kaj zamenjav. V drugem polčasu bo preizkusil Maldinija na mestu srednjega krilca, Robottija pa desnega beka. Na vprašanje novinarjev kako to, da je pustil Salvadora izven moštva, je zvezni komisar izjavil, da trenutno nima smisla ločiti Tumburusa od Janicha še posebno, ker sta oba vajena skupne igre. V zvezi s taktiko je Fabbri izjavil, da bo morala reprezentanca igrati tudi z ((manevriranimi protinapadi« ter je pripomnil, da je aprost« igraiec potreben ko se moštvo brani tako kot je potreben v prednji vrsti igralec več ko se napada. MILAN, 6. —- Italijanske smučarke v alpskih disciplinah se bodo 9. t.m. zbrale na skupnem treningu v Cortint, kjer je v zadnjih dveh dneh zapadlo meter snega. Italijanska smučarska zveza je objavila seznam smučark, med katerimi bo tudi, kljub namenu, da se dokončno odpove športnemu udejstvovanju, Pia Riva, medtem ko bo manjkala Jerta Schir, ki je sklenila, da ne bo več tekmovala. NEW YORK, 6. — Sovjeti tovna rekoruerja Valerij v skoku v višino in Igor Te»•«♦ »«««»♦.». — ~mt t« »»t „„|f^ GLAD xvm. Župnik je stopil k Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj usmiljen je bil. «Ne tako, Jernej! Veliko hudega so ti storili, nekrščansko so ravnali s teboj — ampak odpusti Jim, kakor je Bog odpusti! tistim, ki so ga preganjali!« Jernej je izpustil župnikovo roko, gledal mu je srepo v obraz, z bolno svetlimi očmi, in je govoril s trdim glasom kakor nikoli poprej. «Ne govorim o usmiljenju, o odpuščanju nič — o pravici govorim! Razsodite po božji besedi, po naukih njegovih in zapovedih! Služabnik božji ste, iz vaših ust bo govoril, z vašim jezikom! Ali je Bog na moji strani ali je na strani biričev in krivičnih sodnikov — to razsodite! Truden sem, rad bi že stopil v svojo hišo, rad bi legel na svojo posteljo!« «Hude in krive so tvoje misli, Jernej!« »Razsodite!« Je to «(Jkloni se, Jernej, tudi krivici se ukloni; Bog bo sodil!« »Neskončno je pravičen — kje je njegova pravičnost? Ali dom moj po njegovi pravici ali čigav je? To naj razsodi, mi povejte, ki ste njegov apostelj!« Trd in osoren ie bil Jernejev pogled, kakor od kamna njegov obraz; vsa bridkost je izginila te srca in vse zaupanje. »Ali je pravica pri Bogu ali je ni?« »Bogokletne so tvoje besede, Jerneji« se je zgrozil župnik in je stopil za korak nazaj, zakaj strah ga je bilo. »če stopiš pred Boga, ne terjaj stoje, temveč poklekni in prosi in jokaj!« »Ne bom prosil in ne bom Jokal, moja pravica je božja pravica ; kar je sam ustanovil, ne bo razdiral, kar je govoril, ne bo tajil! Dolžnik je moj; ne klečim — stojim pred njim in terjam!« še je bilo krvi v Jernejevem obrazu: prikazala se je ne- nadoma na čelu, na licih; in ustnice so se mu tresle. «Razsodite! Tisto besedo recite, ki sem čakal nanjo toliko grenkih dni: ali je pravica ali je ni — ali je Bog ali ni Boga!« Ob takih besedah je župnik vztrepetal, iztegnil je trepe- Mračilo se je, s polja so se vračali kmetje in posli. Takrat se je prikazal petelin na Sitarjevi strehi, rdeč in tenak je švig-nil visoko proti nebu. Nato se je prikazal petelin na skednju, na hlevu, na šupi, na obeh kozolcih; velik je bil plamen, segal je silen od zemlje do nebes. Goreče treske so padale v kolobarju na zoreče polje, kakor da bi jih metala človeška roka. Tako je prižgal Jernej svojo strašno baklo. Ljudje so stali in so trepetali — kdo bi gasil ta ogenj so-domski, ki ga je gnal veter kakor goreč oblak preko doline, nosil ga proti brezzvezdnemu nebu kakor velikansko ptico z ognjenimi perutmi? Odkriti so stali tam, vsi bledi, v greh strmeči, trepetajoči, in splašena srca so stokala jecljajoče molitve. Pa se je prikazal med njimi dolgi Jernej, z opečenimi rokami in osmojenimi lasmi, in se je zasmejal veselo. »Po pipo sem šel, ljubi moji! Nisem hotel, da bi zgorela tudi moja pipa, ki sem jo pozabil doma, ko sem šel na pot. Kaj ne gori prijazno moj dom, kaj ni lep moj ogenj? Kdor ima pipo, naj si jo prižge; dovolj je kuriva!« Vtaknil Je pipo v usta, roke je uprl v boke in je gledal v ogenj. «Jernej Je zapalil!« In komaj so vzkliknili, se mu je stemnilo pred očmi, opotekel se je in se je zgrudil na tla. »Bijte!« Z gorečimi treskami so bili po njem, z okovanimi petami so stopali nanj, vsi opaljeni in osmojeni. «V ogenj z njim!« Prijeli so ga, nesli so ga, krvavega, ožganega, kakor je bil, zamahnili so trikrat z njim in visoko so prasnile iskre iz plamena; ko so stopili Jernejevi pogrebci iz ognja, so bili črni v roke in v obraz. — Tako se Je zgodilo na Betajnovi. Bog se usmili Jerneja in njegovih sodnikov in vseh grešnih ljudi! Urednik, profesor Hladnik, je sedel pred svojo pisalno mizo in brskal po predalu, do vrha napolnjenem z različnimi razmetanimi papirji. Na precej vsakdanjem obrazu, rdečem in potnem, okrog in okrog poraščenem s svetlorjavo, ščetinasto brado, poznala se je slaba volja in utrujenost. «Fadamo, padamo! Stari mojstri umirajo ali molče, mladih ni od nikoder. Kakšen zarod je to, prosim vas! Nič trdnega, nič jasnega in določenega. Vse laztreseno, razbito. Ideje blodijo po zraku, pa ni je roke, da bi segla po njih s krepko voljo, da bi jih vlila v mojstrska dela. Nekateri čutijo sapo njihovih peruti, od daleč vidijo lepoto v megleni luči, v srcu jim polje nekaj nerazumljivega, negotovega... a to ni dovolj! Kar hoče biti umotvor, stati mora pred teboj svetlo in jasno, kakor na dlani, vsaka poteza premišljena in skrbno izklesana... A tu vam kdo odgrne svojo nepokojno, razkosano dušo, in pred vami se premikajo črne, nejasne postave v poltemi, širi se brezmejno, prazno polje. tu in tam posrebreno od mesečnega svita dvigajb se temni gozdi, kakor draperije ob mrtva, škem odru, — toda življenja ne čutite nobenega, samo zdaj pa zdaj vas strese posamezno nervozno vzkipevanje umirajoče duše.., To je slabo, slabo! Nikakršne moči nikakršne — omejenosti... prej smo peli drugače. Vsaka rima je stala na svojem mestu, k» kor pribita, verz za verzom vam je padla na uho, pravilno in odmerjeno, kakor tiktakanje stenske ure; vodilna misel jasno in natanč-no izražena, da vas je skoro uda- KONEC. na precej malomarno... in povejte mi, koliko je v njem poezije... Ah morem priobčiti tako zmedeno jec Ijanje? Da, — padamo, padamo...!« Ko sem prečital drobne, z bledo vodeno tinto pisane vrstice, zamislil sem se za trenutek, in opazo val profesorjeve debele brke z velikim spoštovanjem. On si je prižgal ugaslo pipo in brskal dalie po predalu. * * * «In pot je še tako dolga/ dolga Tako dolga je pot do moje duše! Blešči se mi od daleč; a moje oči so motne, da je ne vidijo in moja kolena se tresejo; leno mi vise navzdol utrujene roke; brezbarvna koža se grba na kosteh, kakor o-hlapna, mokra cunja. On pa me žge v obraz s svojimi žarečimi, zlobnimi očmi; nad ostrimi ribjimi zobmi prevlečenimi s sivim, suhim mesom, vijejo se tenke, izsesane ustnice; izza črne halje steza proti meni poraščene, koščene roke. Nebo je gorko, temnosinje, kakor plašč Madonin. Po zemlji je razlito raztopljeno zlato; kakor morje leži na širokem polju; v kapljah se blešči na sneženih Vrhovih, na zelenih listih in v čašah cvetic. In kaplje trepečejo in padajo na vlažna tla, in drevje šumi, in na zlatem morju se dvigajo valovi; iz Ita. lije je zapihal opojen veter in objel zemljo s svojim toplim, mehkim razkošjem in legel na srca; — moje srce pa je ostalo mrzlo in prazno Na vseh obrazih sreča, v vseh očeh navdušenost. Kdor je začutil sladko hrepenenje in iskal svojo dušo, prišla mu je naproti. In veseli se je, kakor otrok svetle igraje, in kaže jo vsemu svetu. Služi ji z vso ljubeznijo; z bleščečim dia. demom ji krona nebeško čelo, in ovija jo z najsvetlejšimi sončnimi žarki. Od vseh strani romajo k njemu. Prihajajo mladi ljudje z ženialno zavozlanimi kravatami, z mehkimi širokimi klobuki, in ogrnjeni v' svetle suknje, tu in tam zašite in ogoljene, občudovanja in svetega strahu jim zastanejo besede na ustnicah. V večni lepoti vidijo samo večno lepoto, za Venerinim obrazom pa iščejo mokrega, s krv. jo napojenega mesa, ne ostrih trdih kosti, ne hrustanca in mozga... Za-to _Je.ne sodijo in ne secirajo, tem- več ji napijajo s kipečimi kozar- ci. ..» P«1nj° obstane profesor s čmer-nim obrazom in z naočniki na nosu. Iz fraka vzame rdeč robec, usekne se in pljune v stran, t , J?„x]e ostal8 simetrija... hm! In kakšna prostost, kakšna zanikr-nost. .Lasje ji vihrajo v vetru; če-mu si_ jih ne splete in ne zaveže z rdečim ali zelenim trakom? — Pentlja bi se nahko napravila prav primerna... Tudi obleka je malo... hm, čudna! Leva roka je čisto na-ga in prsi so le za največjo silo zakrite. Cernu si ne kupi — „raice kegl?ai,kak5ne Pelerine ali kaj ta- Nekateri so obstopili gospoda profesorja; poslušali so ga in se čudili njegovi učenosti. Da bi po-knh svojo nevednost, zabavljali so še huje... Grabili so blato s ceste in ga metali nanjo; ali pesnikova duša se je bleščala še svetleje v svoji lepoti, njihove roke pa so ostale umazane. Se svetleje se je bleščala pesnikova duša v svoji lepoti. V podlih srcih se je vzbudila zavist. Na vseh koncih m krajih so začeli iskati -"i8 w .asn,e boginje; — ta je našel kravjo deklo, oni mestno via-čugo. Svet pa je odpiral usta, čudil se in padal pred njo na kole-nfl.*. Kako krasno je to življenje, z vso podlostjo in plemenifj vso svetlobo in umazanostj“. stojim sredi njega slab in 11 in moje srce je temno in 6d muke je moj obraz’ A j Nev «2 A c n f. V' k, ‘ »dl N i*1 ■»o ‘0| pot je še tako dolga, dri/*! dolga je pot do moje du»e'/ On pa me žge v obraz ? « ih--.c5 žarečimi, zlobnimi očmi; 1 ,|! uNra halje steza proti meni »{Joko, A Kfc koščene roke. Kako se č!a kako mu ubežim? V leden«1 njegovih ust gosti se mi kp1 > ^Nov po žilah leno in P°^ gfj« «0 j. °tl smradljivo in zgoščeno |l palnice mi padajo težko (f/'»vi oči, noge se mi šibe in ojHi&Na A jaz jo čutim, nebes«?'j hL VIatl svoje duše, truda, takrat kjjhei oči. In dvigniti sem se uvigiiui sem se icIVCU in jo objeti s tresočimi t0 ) Th napiti se njene lepote, ^ A r9 \ ke so mahnile in pred v njenem poljubu.. je režal osiveli sovražni - rinjiiv S°v. .. |SCC. Kdaj jo vidim, kdaj ' žem? — FhliL Nikdar. niče so suhe in trde; PrO®(H*,‘lž| mi. rdeče nhrnhlipnimi ® iJ ®,‘-' Kri mi zastaja v žilah! raece onrobijemmi jasno nebo z daljnim1:Ji Jfc •ami in z ljudmi in poffi JJh/f* * IziiniloJe uPanie j^ia' se gorami menoj v sivo na obrazu mi skorja; vse telo je boln° de.no--............... in ostalo je samo še mi—-- -j hrepenenje po nji, — k'8' poznani. njJ/: ^ In z mučnim hrepeneti čakam, kdaj pride trend' a zgrudim s povešenimi T Jf E* v zatisnjenimi očmi v "ar t govo. .‘It. % 0 Krepko me oklene tei3j>J UREDNIŠT VO: TRST — UL. MONTECCH1 8-11. TELEFON 93-808 IN 94-038 — Poštni predaj 559 — PODHUZN1CA GORICA: Ulica S. Pellico l-Il, Tel. 33^ letna 1800 lir, polletna 3500 ltr, celoletna 6400 nr — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din --- v-—-—- —- , „ — . — -------- —----- -- ».™,B 1» J04U uiu, K—- ; ■• mirnemu “ rosim teKOCi račun: Založništvo tržaškega Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 60O-14/5-376 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir, Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO srftusn1 A kimi ustnami — glad, ^ vražnik in rešitelj...« J itr «50 iir. r !JPK4*0 dinT-Sp 7 UU. SV. FRANČIŠKA *t. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. - Viwy tfMrL Postnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT DZS, F? ha i.i.1. '«■. ziMša« Ta..*«. «&y„r 0,'M * b“-' - ™ ““■i ■■ i ^ ie ' ti