Golobič: Slovenski volivci 21. septembra izbirajo med evropsko potjo in predmoderno politiko Končalo se je še eno uspešno poletje projekta Overnight Sto let razvoja s teritorijem Skupno praznovanje stoletnice od 19, do 2 L septembra bčc Du L Ji Primorski SOBOTA, 13. SEPTEMBRA 2008 št. 218(19.308) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Zasoljena cena desetih let odlašanj Vlasta Bernard Emma Bonino je v času, ko je bila ministrica v Prodijevi vladi, takole komentirala morebitno prodajo Alitalie francosko-nizozemski letalski družbi Air France KLM: »Ne samo, da je to edina možnost, Francoze bi morali celo plačati, da si vzamejo Alitalio.« Če se je komu - v prvi vrsti sindikatom in takratnemu pre-mierskemu kandidatu Berlusconi-ju - ta izjava zdela pretirana, je danes veliko bolj razumljiva in tudi logična. Francozi so prišli na pogajanja z jasnim industrijskim načrtom, prozorno so pokazali mejo, čez katero niso nameravali iti, poznavajoč italijanske razmere pa so kot pogoj postavili sindikalni pristanek na svoj načrt. Ko so se stvari zavlekle v volilno kampanjo, so k temu pogoju pristavili še enega, in sicer da se mora o njihovem prihodu v Italijo izreči tudi opozicija oziroma potencialni novi predsednik vlade Silvio Berlusconi. In ta se je res izrekel, a proti Francozom. Zaigral je na nacionalistična čustva in napovedal, da bodo letalsko družbo v polnem raz-sulu prevzeli domači podjetniki. S Prodijem se je zato dogovoril za premostitveni državni kredit, ki bi Alitalii omogočil preživeti do oblikovanja naveze italijanskih kupcev. Od takrat je minilo približno pet mesecev in naveza se je res oblikovala, vendar je letalska družba medtem tehnično že bankrotirala. Po dobrih desetih letih odlašanja, mencanja, zanemarjanja in predvsem neverjetne potrate javnega denarja, smo zdaj pri zadnjem poglavju kronike nacionalnega letalskega prevoznika. Zadnje upanje je bil načrt družbe CAI, ki jo je ustanovila omenjana naveza italijanskih podjetnikov, da bi odkupila zdrave (in donosne) dejavnosti Alitalie. Načrt poleg združitve prevoznih dejavnosti družb Alitalie in AirOne (in tukaj smo tudi pri v nebo vpijoči kršitvi konkurenčnih oziroma protimono-polnih načel, a to je zgodba zase) vsebuje tudi shemo reorganizacije teh dejavnosti, vključno z optimalnim številom osebja, z letalsko floto in progami, osredotočenimi predvsem na domači trg. Osnovno vodilo bodočih novih lastnikov Alitalie je dohodkovnost, kar je za zasebnega podjetnika povsem normalno, nesprejemljivo pa se zdi okrog dvajset tisoč zaposlenim, predvsem pilotom, ki so bili navajeni čisto posebnega, lahko bi rekli luksuznega statusa. Tega bo zdaj konec, pa naj načrt Fenice uspe ali ne. Take Alitalie, kakršno je reševal davkoplačevalski denar, zagotovo ne bo več. Kaj bo od nje ostalo in kdo bo nosil krivdo za propad sanacije, pa bo pokazal čas. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) alitalia - Potem ko je družba CAI zapustila pogajalsko mizo Usoda Alitalie je obvisela na nitki Za sindikate so razhajanja nepremostljiva - Vlada zamrznila mobilnost krmin - Včeraj slovesno predali namenu nove prostore Mipot z novo halo 1.200 kvadratnih metrov dodatnih pokritih površin bo omogočilo podvojitev proizvodnje KRMIN - Družba Mipot je včeraj predala namenu novo halo, s katero v roku petih let cilja na podvojitev proizvodnje in prihodkov. Na sloves- nosti je spregovoril direktor Mipota Ra-dojko Starec, ki se je sprehodil skozi 35-letno zgodovino družbe in nakazal njen razvojni potencial. Po njegovih be- sedah bo 1.200 kvadratnih metrov novih pokritih površin omogočilo družbi dodatno uveljavitev na tujih trgih. Na 15. strani RIM - Usoda Alitalie visi na nitki. Potem ko so neplodna nočna pogajanja včeraj dopoldne privedla do odločitve družbe CAI, da se umakne od pogajalske mize, so se začela mrzlična prizadevanja ministrov za delo in za infrastrukture Sacconija in Mattiolija, da bi preprečila popoln polom. Do večera se položaj ni spremenil, sindikati so si prizadevali najti skupen jezik, medtem ko je vlada začasno zamrznila postopek za sproženje mobilnosti uslužbencev Alitalie. To je sicer obvezno dejanje, potem je bil 29. avgusta objavljen stečaj letalske družbe. Opozicija odgovornost za nastali položaj pripisuje vladi, medtem ko predstavniki večine pozivajo sindikate, naj izkoristijo to zadnjo možnost za rešitev letalske družbe. Na 5. strani SKGZ z zaskrbljenostjo o aktualnih problemih slovenske manjšine Na 2. strani Jasna Merku o »svojem« Galebovem šolskem dnevniku Na 12. strani V Doberdobu »otok« za varnost pešcev Na 14. strani Motociklist drvel skozi Jamlje 129 km na uro Na 14. strani francija - Ob papeževem obisku Sarkozy se je zavzel za »pozitivni sekularizem« PARIZ - Papež Benedikt XVI. je včeraj prispel v Francijo na štiridnevni obisk države, ki je namenjen predvsem obeležitvi 150. obletnice romarskega središča v Lurdu. Papeža je na letališču v Parizu pričakal francoski predsednik Nicolas Sarkozy s soprogo Carlo Bruni. Na srečanju s papežem v Elizej-ski palači se je Sarkozy zavzel za "pozitivni sekularizem", h kateremu je prvič pozval že lani in s tem razburil domačo javnost. To bi pomenilo, da bi Francija, država z uzakonjenim laiciz-mom, dopustila več religije v javnem življenju. Na 19. strani Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com Proseška postaja 29/F - Zgonik Tel. 040.225035 Mob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it 2 Sobota, 13. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Tesno, negotovo in umazano Vojko Flegar Če velja napovedovati po jav-nomnenjskih raziskavah, je gotovo le eno: izid slovenskih parlamentarnih volitev prihodnjo nedeljo bo tesen. Na vseh »ravneh«. Na vrhu med premierom Janezom Janšo (SDS) in njegovim izzivalcem Borutom Pahorjem (SD), v sredini med Zares, DeSUS, LDS in SNS, na repu oziroma v boju za vstop v parlament pa med NSi, SLS in Lipo ter morda še KDS. Negotov torej ni le odgovor na tisto večno vprašanje, kdo bo zmagal, ampak tudi koliko strank bo sploh v naslednjem sklicu državnega zbora (lahko šest, lahko celo deset) in posledično kakšne koalicije bodo sploh možne. Še več, za deset in več odstotkov nihajo celo napovedi o volilni udeležbi (na volitvah leta 2004 je bila nekaj več kot 60-odstotna), zato je »volatilnost« napovedi toliko večja. Zadeva Patria oziroma oddaja Mot finske javne televizije, v kateri je bil premier Janša pred štirinajstimi dnevi »obtožen« sprejemanja podkupnine od finskega državnega oro-žarskega koncerna, je kot predvolilna tema prevladovala tudi ta teden. Poslanci državnega zbora so se namreč na pobudo koalicijskih vladnih strank zaradi te oddaje sestali na izredni seji. Čeprav je trajala skoraj celih dvanajst ur, čeprav je dvakrat nastopil Janša, nekajkrat pa tudi obrambni, pravosodni in zunanji minister, po pričakovanjih na njej nismo izvedeli ničesar novega. Predsednik vlade je ponovno zanikal vse očitke iz oddaje in jih pripisal v Sloveniji skovani politični zaroti proti njemu, notranji mini- ster je zanikal, da bi policija zavlačevala s preiskavo, pravosodni minister je branil tožilstvo, obrambni pa sam posel. Del opozicije je sejo obstruiral, del se je branil pred očitki, da je sodeloval v zaroti, del pa kritiziral sam 278 milijonov evrov vreden nakup finskih osemkolesnih oklepnikov. S »kronskim dokazom« domneve, da v poslu ni bilo »vse čisto«, opozicija seveda ni mogla postreči, še manj dokazati, da je podkupnino, poleg drugih, sprejel tudi premier Janša. Toda dokončnih in prepričljivih odgovorov tudi z druge strani ni bilo. Zakaj je policija na prvo zahtevo avstrijskih preiskovalcev, ki so naleteli na sumljivo denarno transakcijo v zvezi s »finskim poslom«, z odgovorom in ukrepanjem čakala skoraj poldrugo leto? Tajski, kanadski in liechtensteinski preiskovalci niso potrebovali toliko časa, da se odzovejo na to isto obvestilo? Zakaj je bila v pogajanjih s Patrio (oziroma njenim slovenskim partnerjem Rotis) med junijem in decembrom 2006, v času od odločitve o izbiri do podpisa pogodbe torej, spremenjena konfiguracija oklepnikov in nekateri drugi pogoji iz razpisa, zaradi česar je Slovenija za isti denar dobila manj, kot so vladni krogi napovedali? Zakaj je bilo za dobavitelja dodatne opreme izbrano izraelsko podjetje, ki to opremo šele razvija, povrh pa Slovenija iz nekaterih prejšnjih poslov z njim nima dobrih izkušenj? Zakaj so v poslu sodelovali posredniki, čeprav finski koncern trdi, da jih ni zahteval oziroma, da jih je zahtevala slovenska stran? Kako je mogoče, da se v poslu pojavlja toliko imen, ki so za nečednosti že večkrat bila osumljena? In tako dalje? Glede na dosedanje izkušnje s podobnimi »primeri« lahko slovenski volilvci oziroma davkoplačevalci verodostojne odgovore na tovrstna vprašanja pričakujejo le od tujih preiskovalcev, v prvi vrsti finskih. Ti so, uradno in »iz dobro obveščenih« krogov ta teden ponovno večkrat zatrdili, da v doslej zbranem gradivu o sumu podkupovanja »nastopajo« tudi slovenski državljani, med njimi »uradne osebe«, poleg tega pa slovenskim kolegom očitali, da jim »uhajajo« informacije, zaradi česar da jim ne zaupajo več povsem. Kakor koli že, navzlic žolčni, zagrizeni in tudi na ravni politične elite pogosto pritlehni in poniglavi »polemiki« (da ne omenjam spletnih forumov) pa se zdi, da z njo nihče ni bistveno niti pridobil niti izgubil. Drugače rečeno, posledice te »najbolj umazane predvolilne kampanje doslej« (Janša) bodo najverjetneje vidne predvsem »posredno«, v volilni udeležbi. Ne glede na različne izide jav-nomnenjskih raziskavah večina poznavalcev namreč meni, da je zadeva Patria slovenskim volivcem »politiko kot tako« le še dodatno priskutila, zaradi česar bo abstinenca 21. septembra največja doslej. In če so analitiki slovenskega volilnega telesa v čem soglasni, potem je to ugotovitev, da gre manjša volilna udeležba na roko Janezu Janši. FJK - Slovenska kulturno-gospodarska zveza Analiza in zaskrbljenost Institucionalni odnos do manjšine ne odraža vsebine norm zaščitnega zakona TRST - Tajništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je proučilo najaktualnejša vprašanja, ki se odpirajo slovenski manjšini. Tako je uvodoma predsednik Rudi Pav-šič ugotovil, da se italijanske vladne in deželne politične inštitucije ne obnašajo do slovenske manjšine, kot bi to narekovale zaščitne norme in volja po skupni rasti naše celovite deželne stvarnosti. Neugoden vtis je tako zapustila nepričakovana in bliskovita zamenjava goriškega prefekta De Lorenza, ki je v javnosti dokazal svojo veliko občutljivost do problemov naše skupnosti. Slovensko manjšino skrbijo vladni ukrepi, ki nakazujejo smer nižanja pomoči bistvenim slovenskim dejavnostim. Glede Primorskega dnevnika je potrebno upati, da bodo obveljala zagotovila italijanskega zunanjega ministra Frattinija, da vlada časopisu ne bo nižala sredstev. Zelo negativno za vso manjšino bi bilo krčenje števila učiteljev in profesorjev na slovenskih šolah. Slednje so bistvene za sam jezikovni in kulturni obstoj Slovencev v Italiji, reformni predlogi ministrice za šolstvo pa nakazujejo nevarne reze. V smislu klestenja državne pomoči bi SKGZ ne hotela, da bi se znašli med škarjami tudi prispevki, ki jih danes predvideva zaščitni zakon št.38 in ki so namenjeni našim organizacijam in ustanovam. Ne zaskrbljajo pa le finančni restriktivni ukrepi, ki niso bilančno opravičljivi, saj je večina postavk za slovensko manjšino enaka vsaj petnajst let. Lanski povišek Prodije-ve vlade je le delno popravil situacijo, še zdaleč pa ni dohitel uradne inflacije. Zaskrblja-jo tudi dogajanja, kot jih beležimo v videm-ski pokrajini. Tu se je pričela obširna kam-panija, ki bi rada zreducirala tamkajšnje Slovence na pripadnike nekega nedefiniranega sporočilo zadruge primorski dnevnik Upravni odbor o položaju dnevnika Na svoji prvi seji po dopustniškem obdobju je Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik proučil dosedanje dogajanje in možne bodoče scenarije, ki so jih sprožili ukrepi italijanske vlade glede podpore medijem in tisku. Na seji je bil prisoten tudi upravni direktor nadzorovane družbe DZP-PRAE Paolo Mahorčič. Upravni odbor je potrdil svoje s številkami utemeljeno prepričanje, da bi imelo vsako krčenje državnih podpor Primorskemu dnevniku zelo hude posledice in bi pahnilo edini slovenski dnevnik v Italiji v nevzdržen finančni položaj. Časopis je bil že pred nedavnim deležen raznih redukcij in krčenj vse do nekaterih predčasnih upokojitev. Zaradi teh dejstev je Upravni od- bor Zadruge PD izrazil pričakovanje, da se bodo uresničila zagotovila italijanskega zunanjega ministra Franca Frat-tinija, da krčenja sredstev ne bodo prizadela Primorskega dnevnika. Istočasno se Upravni odpor Zadruge zahvaljuje slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu za takojšen poseg pri italijanskemu kolegu in italijanski vladi v korist Primorskega dnevnika. Odbor se obenem zahvaljuje vsem italijanskim in slovenskim predstavnikom založniških in novinarskih stanovskih organizacij, politikom, slovenskim in italijanskim, ter manjšinskim organizacijam, ki so doslej aktivno posegli v prid edinega slovenskega dnevnika v Italiji. Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik slovanskega naroda. Pričelo se je v Reziji, nato pa se je demontaža beneških narečij razširila na Terske in Nadiške doline, kjer naj bi ljudje govorili neko svojevrstno govorico »po našim«. Negaciji jezikovne pripadnosti logično sledijo zahteve po reviziji zaščitnih norm, ki so napisane v korist Slovencev. Takšno početje obrača kolo zgodovine nazaj in skuša ustrahovati Slovence v videmski pokrajini, ki so po potresu pričeli dihati in govoriti vedno bolj sproščeno in brez strahu. Zato, da bi se ne uresničevali temni scenariji, SKGZ pričakuje od rimske vlade in drugih pristojnih ustanov, da spoštujejo in uresničijo člene zaščitnega zakona, ki zadevajo šolstvo, medije in kulturne ustanove. Glede same FJK je SKGZ mnenja, da predsednik Tondo nima razlogov, da ne podpiše dekreta, ki določa teritorij na katerem naj bi v svoji polnosti obveljala zaščita manjšine in to tudi v vidni obliki. Dejstvo, da nekatere občine še niso poslale Deželi svojega mnenja, ne more biti razlog, da se dekret ne podpiše. Nesprejemljiva bi bila »igrica«, ko bi nekaj občinskih uprav z molkom zablokiralo uresničevanje celotnega zaščitnega zakona na teritoriju FJK. Predsednik dežele ima vse možnosti, da zadevo hitro in uspešno reši. SKGZ nadalje pričakuje, da se bo čimprej sestala deželna posvetovalna komisija in da bo pričela s svojim delom. Tudi na tem področju bi prevelike zamude zaustavile dodelitev sredstev in pahnile ustanove, organizacije in društva v finančne stiske in v življenjsko negotovost. Kako naj delaš, če ne veš, koliko denarja boš prejel? Ob vsem tem se brez pravih razlogov, vleče vprašanje Narodnega doma v Trstu in Trgovskega v Gorici. Predlogi za uporabo so dovolj jasni. Glede osrednjega Narodnega doma v tržaški ul. Filzi SKGZ brez zadržkov podpira tezo, naj se vanj preseli Narodna in študijska knjižnica. Njena prisotnost ne bi smela biti sporna, NŠK pa ne more čakati na rešitev v nedogled. Skratka, odprtih vprašanj je več, zaščitni zakon za Slovence pa je bil sprejet že marca leta 2001. Nekateri povsem konkretni in obvezujoči členi so še danes mrtva črka. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Nova šola ? Novosti v zvezi s šolo, ukazane »od zgoraj«, skrivajo pod krinko tistega, kar naj bi bilo za učence in dijake odslej boljše, niz novih »izumov«, da bi odtegnili važni vzgojni inštituciji javna sredstva. Tista, ki ji pripadajo. To jo dela bolj ranljivo bolj razpoložljivo mahinacijam in manipulacijam pridobitniškega mišljenja. Namesto pomoči se v tem trenutku zdi, da se italijanski šoli obeta večja beda. Kakor da bi novi globalni tokovi tudi delovanje šole skušali uvrstiti zgolj med podjetniške pobude in skomine. Od začetka avtonomije posameznih šol, se namreč uveljavlja mnenje, da mora biti šola konkurenčna, njeni vodstveni upravitelji postati menedžerji ipd. Javni denar kaplja v šolo na osnovi števila glav učencev po razredih in ga je malo-tudi zaradi tega, ker je otrok čedalje manj. Ni čudno torej, da se včasih tudi šola obnaša do svojih učencev, kakor da bi bili le potrošniki, ki se zanjo ali za katero drugo šolo odločajo samo na osnovi boljše ponudbe, privlačnosti in vsestranske konkurenčnosti. Ena izmed novih šolskih ponudb - informatična opremljenost, ki jo je podprla javna uprava (zagotovo ne zgolj idealistično in brez širših interesov), je moderna in zelo primerna posodobitev. V šole vnaša tudi pojem elektronskega učenja. Druga plat medalje: z informatizacijo je zakoračil v šolo tudi tržni interes, ki se že bohoti in redi iz sadov brezštevilne komercialne ponudbe. Da so otroci in mladi zelo dovzetni za reklamo, nam odkrivajo tudi izsledki nekaterih raziskav: otroci in mladina vplivajo na družinsko potrošnjo že v nad 40% primerov. Pod močnim vplivom rekla-miranih blagovnih znamk mora danes biti šolski nahrbtnik izključno tak in tak; še celo malica, ki ni »tista s televizije«, je zavrnjena, saj otroka omamljajo »ozmotsko« in dan za dnem vsrkane znamke za čokolado, sladico ali rogljiček. Morebiti je šola že začutila potrebo, da bi svoje učence začela vzgajati kritično do reklamnih sporočil in jih primerno osveščati? Potrebno bi bilo nemara nameniti nekaj šolskega časa temu-glede reklam so otroci še zelo in preveč prepuščeni sami sebi. Avtonomnost šol pomeni po mnenju mnogih že usmerjenost v tržno šolo, šolo, ki bo funkcionirala na osnovi ponudbe in povpraševanja. Je bolonjska pogodba le opozorilno naključje? Mar se ne kažejo že danes v šoli oblike, značilne za trženje? »Education Business«-podjetje za trženje vzgoje ni tako neverjetna in tako v bodočnost oddaljena podoba. Državni stroški so za šolski sistem tako veliki, da vzbujajo skomine marsikateremu podjetniku. Kaj če bi se ta sredstva lahko pretakala v zasebnih podjetniških tokovih. Čedalje intenzivnejše krčenje javnih sredstev, namenjenih šoli so prav zanimiv (hoteni ali ne?) katalizator. Vse več pa je tudi staršev, ki si lahko privoščijo šolanje svojih otrok v »prestižnejših« zasebnih šolah. Zanimiv podatek nas pouči, da je že pred petnajstimi leti v ZDA 72% ekonomsko boljše stoječih družin vpisovalo svoje otroke v zasebne šole, če jim javna šola, v katero so spadali, ni bila všeč. Šolo si v tradicionalnem smislu predstavljamo kot ustanovo, v kateri si mladi rodovi nabirajo znanje, ki jim ga posredujejo starejši rodovi. V šoli se izmenjujejo mnenja, razvija se skupno zanimanje za delo, porajajo se čustvene vezi. Šola mora imeti neka svoja notranja pravila, katerim je zvesta, če naj uspeva. Ta pravila so nedvomno drugačna, kakršna so ona, ki veljajo v veliki trgovski hiši, v tovarni ali v obrtni delavnici ali drugod. Šola je v skupni zamisli kraj, ki človeku da- je možnost, da doseže stopnjo izobrazbe ali poklicne usposobljenosti, kar mu je potrebno za to, da se bo lahko kasneje vključil v delovno razmerje. Potrebne pa mu bodo tudi družbene veščine. V šoli, ki ima nalogo, da otroku omogoči čim ugodnejši razvoj, širi znanje in utrjuje ter razvija tudi družbene veščine, se - in to je zelo pomembno -razvija tudi skupno razmišljanje, neka obča nastavitev nasproti življenjskim vrednotam in načinu obnašanja ter odnosov v družbi. Mogoče bodo v prihodnje glede na velike spremembe v sodobni družbi šolske prioritete druge. Družba, v kateri živimo, namreč dandanes razvija tekmovalnost, individualnost, posameznikovo težnjo po uveljavljanju (tudi preko trupel, če lahko uporabimo to obrabljeno prispodobo). V to nas uvajajo medijski dogodki, medijsko razširjanje povz-petniške miselnosti kot uspešne in prikazovanje uspešnih (toda večkrat tudi nepoštenih) vzornikov, - kar je celo značilnost vodilnih v tej državi - hvaljenje človeka, ki se je »naredil« sam, poveličevanje prebrisanega človeka, povzroča, da na račun pridobitništva in lastne prestižnosti puščamo vnemar misli o poštenosti in iskrenosti ter solidarnosti. Prostora za skupno delo, za skupna prizadevanja, za skupne sanje in skupne želje v družbi ostaja vse manj. Zelja po hitrem in velikem uspehu načenja potrpežljivost, marljivost, poštenost zlasti pri še ne izoblikovanih osebnostih - pri mladini. Šolski delavci se medtem sprašujejo po vzrokih za velikanski šolski osip. (Mogoče gre za naravno selekcijo, tisto, za katero smo mislili, da smo jo že zdavnaj pustili za seboj?) Poraja se vprašanje ali je res osnovna vloga šole biti orodje za splošno ekonomijo, kakor nas želijo prepričati tisti, ki si prizadevajo, da bi bila šola še bolj tesno povezana s »svetom dela«? Vedno smo mislili, ko smo brali o celovitem razvoju, ki naj bi ga šola omogočala otroku, da gre predvsem za razvoj osebnosti, ki pomeni v otroku potencialnost, sedaj pa se v nas krepi dvom, da so nekateri mislili le na ekonomski razvoj in puščali vnemar posameznika. Posameznikov je veliko; vsi niso enako obdarjeni za šolanje, vsi niso na enak način motivirani za učenje, vse ne zanima pridobivanje znanja. Pobožne želje po enotnih šolah, za katere sedaj, a posteriori, priznavamo, da se niso obnesle ne morejo zabrisati neke dane neenakosti v šolskem napredovanju. Utrjuje se občutek, da si mnogi zamišljajo reševanje šole s spreminjanjem njenega bistva. Iz vse-državne inštitucije v lokalno avtonomno enoto, mogoče, zakaj ne, kdaj kasneje v komercialno vzgoj-noizobraževalno dejavnost. Kaj pa vsebina? Ali bo še odgovarjala splošni potrebi po široko zasnovani vzgojnoizobraževalni organizaciji za posredovanje znanja in usmerjanje ter optimalno razvijanje posameznih osebnosti v neko širšo med seboj dovolj solidarno družbo? In v tem širšem okviru, kje je mesto šole, ki ji še vztrajno pravimo slovenska, (saj jo še uradno imenujejo šola s slovenskim učnim jezikom), čeprav se pravzaprav ponekod »tržno« ponuja s svojo dvojezično varianto? Tolažeče učinkujejo včerajšnje misli kolumnista in mladih v našem dnevniku: pozitivna nastavitev do slovenščine in slovenskega ter prava mera (produktivne) kritičnosti do šole iz ust mladih ter pedagogov poziv h večji kulturni ozaveščenosti in pripadnosti koreninam, da se ohranimo v napredujoči globalizaciji. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 13. septembra 2008 3 špeter - V četrtek se je začel pouk na dvojezični večstopenjski šoli V klopi sedel 201 učenec Na obisku senatorka Blažinova Še vedno nedorečenosti glede osebja - Uvedba enega samega učitelja bi podrla model dvojezičnega šolanja ŠPETER - Novo šolsko leto se je začelo tudi na dvojezični večstopenjski šoli v Špetru, kjer je v četrtek prestopilo šolski prag 201 učencev, od katerih je 55 prvošolcev, včeraj pa so doživeli obisk visoke gostje - senatorke Tamare Blažina. Špetrski otroški vrtec obiskuje letos 69 malčkov, od katerih jih je 23 v prvem letniku. Osnovna šola šteje 102 učencev, od katerih jih je 17 v prvem razredu, nižja srednja šola pa je stopila v drugo leto delovanja, njena (zaenkrat) dva razreda pa štejeta skupaj 30 učencev: lanskim petnajstim prvošolcem, ki obiskujejo letos drugi razred, se je pridružilo prav tako petnajst novincev. Učencev je na splošno nekoliko več kot lani, čeprav šteje osnovna šola razred manj, saj sta junija osnovnošolski ciklus zaključila dva peta razreda, letos pa imajo samo en prvi razred, paralelka pa je samo v četrtem razredu. Drugače štejejo razredi od 17 do 22 učencev, nameščeno je skoraj vse osebje, nekaj problemov je le v zvezi s prevozom nižješolcev, a računajo, da se bodo kmalu rešili. Šele tik pred zdajci pa so uredili vprašanje glavne tajniške moči, saj med osebjem, ki je bilo na razpoložljivih lestvicah, ni bilo ljudi z znanjem slovenskega jezika, tako da je pomožna tajnica prevzela glavno funkcijo, poskrbeti pa so morali za drugo pomožno tajniško moč. Rešiti so morali tudi nekaj tehničnih vprašanj v zvezi z V smeri urinega kazalca: včeraj je špetrsko šolo obiskala senatorka Tamara Blažina, ki se je sestala z ravnateljico Živo Gruden (zgoraj levo), v četrtek pa se je pouk začel tako za osnovnošolce (zgoraj desno) kot za nižješolce (desno) FOTO NOVI MATAJUR vnašanjem podatkov v sistem. Kot že rečeno pa se je včeraj na obisku na šoli mudila senatorka Tamara Blažina, ki je skupaj z ravnateljico večstopenjske šole Živo Gruden vzela v pretres nekatera še odprta vprašanja. Nedorečeno namreč ostaja vprašanje osebja oz. seznama oseb- ja, saj še vedno ni nobenega odloka ali pravilnika, ki bi vseboval določila o znanju slovenskega jezika. V Špetru pa so precej zaskrbljeni zaradi namena ministrstva za šolstvo, da s prihodnjim šolskim letom v osnovnih šolah ponovno uvede enega samega učitelja na razred. Gre za ukrep, ki bi špe- trsko šolo prizadel v dvojni meri, saj bi se s tem podrl celoten model dvojezičnega šolanja otrok. Tudi o tem bo govor na sestanku, ki ga Blažinova namerava imeti z italijansko ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini, do katerega bo prišlo najbrž proti koncu koroška Unikum spet brez deželne podpore CELOVEC - Dvojezični Univerzitetni kulturni center (Unikum) v Celovcu bo letos moral Shajati brez finančne podpore dežele Koroške - zaradi »pičlih sredstev v proračunu« kot navaja dežela v obrazložitvi, zakaj je kulturnemu centru na celovški univerzi Alpe-Jadran zavrnila prošnjo za podporo iz deželnega kulturnega proračuna za leto 2008. Člana poslovodstva Univerzitetnega kulturnega centra, Gerhard Pilgram in Emil Krištof sta s tem v zvezi še sporočila javnosti, da je deželna vlada odklonila prošnjo za letno subvencijo v višini 25.000 evrov s skoraj devetmesečno zamudo. V obrazložitvi pa razen tega, da baje ni denarja, ni argumentov, ki bi dejansko utemeljili negativno odločitev pristojnega referenta, deželnega glavarja Jorga Hai-derja. Emil Krištof: »Zgodilo se je, kar smo že dalj časa slutili, namreč da se hoče dežela očitno z ukinitvijo deželnih podpor znebiti svobodnih kulturnih društev, ki se kritično izražajo na račun uradne kulturne politike na Koroškem.« Govornik koroških Zelenih Rolf Holub pa je ob popolnem črtanju subvencij dežele Univerzitetnemu kulturnemu centru menil, da gre za »nadaljnji korak deželnega glavarja Haiderja pri razbitju kritične kulturne scene na Koroškem«. Zato je Holub tudi obnovil svojo zahtevo o zavezujočih smernicah, iz katerih bi bilo razvidno dodeljevanje sredstev iz deželnega kulturnega proračuna. Kljub temu pri Unikumu zatrjujejo, da bodo s programom za leto 2008 nadaljevali. Tako bodo 11. oktobra izvedli kulturni kolesarski izlet v Furlanijo, 8. novembra pa šli peš v Tržič pri Trstu. Nadalje bodo jeseni v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom »Zarja« predstavili adaptirano razstavo z naslovom »Tu smo bili doma...«, s katero so se v Železni Kapli spomnili judovske družine Scharfberg, ki je bila kot prva žrtev po nacističnem prevzemu oblasti leta 1938 na Koroškem oz. v Avstriji pregnana iz Železne Kaple. (I.L.) torviscosa - Kemijsko podjetje Caffaro Zaseg obrata Sodstvo: onesnaževal naj bi okolje - 300 delovnih mest na prepihu TORVISCOSA - Videmsko javno tožilstvo bo preklicalo zaseg kemijskega obrata podjetja Caffaro, če bo vodstvo v kratkem predstavilo »verodostojen in uresničljiv varnostni načrt za preprečevanje onesnaževanja okolja«. Tako je napovedal župan Torviscose Roberto Duz po včerajšnjem srečanju z videmskim javnim tožilcem Giancarlom Buonocore-jem, ki vodi preiskavo o okoljskem onesnaževanju obrata Caffaro. Kemijski obrat so v četrtek zasegli karabinjerji po nalogu, ki ga je bil podpisal videmski sodnik za predhodne preiskave Paolo Milocco. Obrat Caffaro, eden največjih italijanskih proizvajalcev klora in sode in tretji največji kemijski koncern v Italiji, naj bi - po obtožnici - onesnaževal okolje s tem, da bi v tla spuščal strupene snovi. Zaseg je močno odmeval v Furlaniji, saj je v obratu zaposlenih skoraj 300 delavcev, tehnikov in uradnikov, poleg tega pa daje tovarna živeti še številnim drugim manjšim podjetjem in kakim 700 družinam. Dokončno zaprtje bi po- menilo za tamkajšnje območje pravo socialno-gospodarsko ujmo, zato se je že v četrtek zvečer občinski svet v Torviscosi sestal na izredni seji, da bi proučil, kaj bi se dalo storiti za rešitev obrata. Na skupščini so številni svetniki izrekli marsikatero ostro pripombo na delovanje vodstva podjetja, ki naj bi ne posvetilo veliko pozornost nadzoru nad onesnaževanjem okolja. Občinski možje pa so bili enotnega mnenja, da mora obrat čimprej nadaljevati s proizvodnjo, saj bi več kot dvotedenska prekinitev delovanja povzročila velikansko škodo in bi stavila pod vprašaj sam obstoj tovarne. Župan Duz je tako že posegel pri preiskovalcih, videmski prefekt Ivo Salemme pa bo to storil pri deželni upravi in ministrstvu za okolje, da bi čimprej ocenila načrt o okolj-ski varnosti, ki ga je pripravilo vodstvo podjetja Caffaro. Pri prefektu Sa-lemmeju je posegel tudi predsednik videmske Confindustrie Ezio Lu-gnani in izrazil zaskrbljenost za ogrožena delovna mesta. FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it No border Faro 4 Četrtek, 11. septembra 2008 ALPE-JADRAN / evropska unija - V torek v Bruslju Evropski vrh o Romih BRUSELJ - Evropska komisija in francosko predsedstvo EU pripravljata prvi evropski "vrh" o Romih, ki bo v torek v Bruslju. To bo prvo evropsko srečanje o Romih na tako visoki ravni, zato se imenuje "vrh", so pojasnili v Bruslju. Razen predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa med napovedanimi udeleženci sicer ni nobenega evropskega voditelja. "Vrh bo prva priložnost, ko bodo institucije EU, nacionalne vlade in civilna družba iz vse Evrope na najvišji ravni razpravljale o položaju romske skupnosti v EU in o načinih za njegovo izboljšanje," so ob napovedi dogodka, o katerem se je precej govorilo od lanske jeseni, poudarili v Evropski komisiji. K pripravi takšnega dogodka, prve letne konference o Romih v Evropi, je bila lani jeseni pozvana tudi Slovenija kot predsedujoča EU s strani skupine evropskih poslancev iz vrst liberalcev. Slovenska stran je takrat pojasnila, da bo takšen do- dežela Obisk ministra Frattinija Franco Frattini TRST - Zunanji minister Franco Frattini bo v ponedeljek in torek obiskal deželo Furlani-jo-julijsko krajino, kjer se bo med drugim sestal z glavnimi javnimi upravitelji. V ponedeljek se bo v Vidmu udeležil skupščine lokalnega združenja indu-strijcev, naslednji dan pa se bo v Trstu srečal z deželnim predsednikom Renzom Tondom. V okviru dveh srečanj na sedežu deželne vlade na Velikem trgu bo tekla beseda o več vprašanjih, med katerimi bodo posebno pozornost namenili krepitvi specifičnosti dežele FJK. V ta namen naj bi deželna uprava v luči ustanovitve evroregije prevzela od Rima pristojnosti glede čezmejnega sodelovanja. Tega srečanja z ministrom se bodo udeležili parlamentarci iz dežele FJK, predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman, načelniki deželnih svetniških skupin, predsedniki pokrajinskih uprav in župani iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona ter tržaški prefekt Giovanni Balsa- godek zaradi natrpanega koledarja in logističnih omejitev težko pripraviti. Dogodka se bo po napovedih komisije udeležilo več kot 400 predstavnikov evropskih institucij, vlad in civilne družbe, med njimi velja omeniti predsednika komisije Barrosa ter predstavnika francoskega predsedstva, vodjo francoske diplomacije Bernarda Kouch-nerja. Na vrh naj bi prišli še številni drugi evropski ministri. Evropski vrh o Romih sicer poteka v času polemike o načrtih italijanske vlade za jemanje prstnih odtisov Romom v Italiji. Koalicija nevladnih organizacij (ERPC) je pred dnevi pozvala Evropsko komisijo, naj javno pojasni svoje stališče do politike vlade Silvia Berlusconija do Romov. Komisija je namreč minuli teden podprla sporne italijanske načrte, kar je po mnenju nevladnih organizacij "nevaren signal". "Glede na to, da se komisija pripravlja na to, da bo gostila vrh o Romih v Evropi, je ključno, da ni nikakršnega dvoma o tem, kakšno je njeno stališče do temeljnih pravic Romov v Evropi," je poudarila koalicija. Koalicija je zaskrbljena zaradi komentarjev tiskovnega predstavnika komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Jacquesa Barrota konec minulega tedna v Bruslju in kritično opozarja, da je bil to tudi edini javni odziv Evropske komisije na načrte italijanske vlade. Evropska komisija je minuli teden podprla sporne načrte Italije za jemanje prstnih odtisov Romom, potem ko naj bi Berlusconijeva vlada privolila v njihovo prilagoditev pravilom EU. Barrotov tiskovni predstavnik je ob tem poudaril, da je dobro sodelovanje med komisijo in italijansko vlado omogočilo spremembo "vseh spornih mer ali ukrepov". Italijanski načrti namreč po njegovih besedah ne vsebujejo "navodil, ukazov ali pravil, ki bi omogočali zbiranje podatkov na podlagi etične ali verske pripadnosti". Jemanje prstnih odtisov naj ne bi potekalo sistematično, temveč le takrat, ko ne bo nobene druge možnosti, pri mladoletnikih takrat, ko identifikacija ni možna na podlagi nobenih drugih dokumentov. "V imenu preglednosti je v komi-sijinem interesu, da zagotovi ustrezna pojasnila o svojih sklepih in dostop do vseh dokumentov," so pozvali v ERPC. Koalicija tako od komisije zahteva, da javno predstavi poročilo in razlage, na katerih temelji njena ocena, ter pojasni, ali je njen odziv minuli teden "zelena luč" za uveljavitev načrtovanih ukrepov. Berlusconijeva vlada je sprožila veliko kritik v Evropi, ko je junija v okviru prizadevanj za zmanjšanje kriminala predlagala jemanje prstnih odtisov Romom, tudi otrokom. S tem naj bi pridobila zanesljivejše podatke o njihovem številu, šolanju in pogojih za življenje. Evropska komisija je od Rima zahtevala pojasnila, zato ji je italijanska vlada na začetku avgusta poslala poročilo o sprejetih ukrepih v romskih naseljih v Italiji ter besedila treh zakonskih predlogov, ki se nanašajo na status beguncev, ponovno združevanje družin priseljencev in prost pretok oseb v EU. (STA) intervju - Pred volitvami 21. septembra Golobič (Zares): Slovenija izbira med evropsko potjo in retrogradno politiko LJUBLJANA - V Sloveniji bodo 21. septembra parlamentarne volitve. Pred njimi bomo objavili pogovore s predsedniki strank, ki imajo svoje predstavnike v državnem zboru, da bi bralcem predstavili njihova osnovna stališča in njihove poglede na manjšinsko problematiko. Naš prvi sogovornikje bil Gregor Golobič, predsednik stranke Zares. Brez vas si nekdanje Drnovškove Liberalne demokracije ni bilo mogoče predstavljati. Nato ste operativno delo v stranki zapustili in se lani vrnili kot aktivni politik. Zakaj? Pri meni je prišlo do nekakšne zasičenosti in želje po še neki drugi izkušnji. Tako sem bil potem štiri leta v gospodarstvu, v podjetju, ki deluje na mednarodnem trgu. Ta izkušnja je bila zame zelo pomembna in dragocena. Potem pa so prva leta mandata vlade Janeza Janše pokazala, da se nekateri standardi, pri tem mislim na odnos politike do posameznih družbenih podsistemov od gospodarstva do medijev do nadzornih institucij in še vrste stvari, ki so bili mukoma doseženi skozi devetdeseta leta v obdobju Janeza Drnovška, rušijo. Janševa vlada je na začetku naletela na zelo benevolenten sprejem in podporo. Ta podpora je po dveh letih usahnila na dramatično nizko raven in močna nezaupnica takšni politiki je prišla že na lokalnih volitvah in leto kasneje tudi na predsedniških volitvah. To je bil čas v katerem smo s kolegi, s katerimi sem ostal v stiku, razmišljali o tem, ali je pred Janezem Janšo zanesljivo še drugi mandat, kot so mnogi mislili, ali pa je možnost za neko spremembo, s katero naj si Slovenija utre evropsko pot. Izkazalo se je, da je to možno. Naš cilj je bil, da poskušamo preprečiti, da bi trenutna oblast skozi drugi mandat, ki se je nakazoval, s svojim pred-modernim pogledom na politiko še naprej diskreditirala politiko kot tako, predvsem pa da ne bi prišlo do vzpona zelo primitivnega populizma. Kakšna stranka je Zares? Prav z ustanovitvijo stranke zares smo se želeli upreti takemu pojmovanju politike in ponuditi neko drugo politično izbiro. Želeli smo ugotoviti, če lahko tradicionalna politika še lahko ponudi kaj novega ali pa sta nujna regresija in izhod v populizem, v katerega vodi Janševa politika. Zares se zavzema za sodobno politiko, ki se zna soočati s problemi tega sveta. Kako odgovarjate na očitke, da ne predstavljate nekaj novega na slovenski politični sceni? Na to vprašanje sem odgovoril že neštetokrat. Stranka ki je nastala pred manj kot letom dni, po vseh raziskavah zaseda tretje mesto. To je velik uspeh in če bi mi samo »prepakirali« nekaj po-stanega, bi verjetno ljudje to opazili. Trenutno imamo že več kot 4000 članov, ta številka se še povečuje in med njimi je več kot 80 odstotkov takih, ki doslej niso bili aktivni v nobeni stranki. Imamo 86 kandidatov, med njimi jih je manj kot deset, ki so bili aktivni v kakšni stranki. Kako živijo ljudje danes v Sloveniji? Različno. Nekateri živijo v zlati dobi kot razglašajo Janez Janša in njegovi sledniki. V zadnji štirih letih so si npr. za povprečno 800 odstotkov dvignili sejnine in izplačevali nagrade v nadzornih svetih in državnih podjetjih in zaslužijo samo z udeležbo na šestih, sedmih sejah letno dvoletno povprečno slovensko plačo. Ti ljudje niso občutili inflacije, ne vedo kako se živi, na drugi strani pa enajst odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, In bilo bi jih 40 odstotkov, če bi odšteli od njihovih prejemkov socialne transferje. Tako da statistika ne pove veliko. Zato je dovolj razlogov, da se zamislimo nad tem, kaj počne politika, kako to počne in kaj definira kot prioriteto. Kakšen uspeh pričakujete na volitvah? Ne bi želel, da bi to zvenelo kot pretencioznost, ampak mi smo velik uspeh že dosegli. V manj kot letu dni smo dobesedno iz nič postavili na noge stranko. Smo edina stranka, ki nima proračunskih virov. Naša moč pa je predvsem v tem, da imamo dobre argumente. Opozarjamo na stvari, ki jih drugi spregledajo in v politiki ljudje to opazijo. Stranka bo zanesljivo prišla v parlament, zasedla v njem neko sredinsko opozicijo in pomembno prispevala k temu, da bodo druge teme in drug način argumentacije bolj prisotni v slovenskem parlamentu prisotni drugačen način argumentiranja in drugačne zgodbe. To je velik uspeh, številčno pa računamo, da bomo okrepili svojo sedanjo prisotnost s trenutnih 7 na 10 ali lahko tudi 12, morda 14 poslank in poslancev. Kakšne povolilne koalicije so možne po 21. septembru? Za nas pride v poštev samo takšna koalicija, ki bo programsko trdna, ki bo temeljila na primerljivih vrednostnih izhodiščih, ki bo znala spremeniti stare vzorce političnega obnašanja, razumevanja politike kot komandiranja, obvladovanja in polaščanja vsega. Sedanja oblast se je obnašala 4 leta kot gosenica, ki požira vse okoli sebe in zdaj pred volitvami z izpisanimi plakati in nasmejanih obrazov letajo okoli kot metulji in govorijo, da so nekaj povsem drugega kot to, kar so demonstrirali 4 leta. Koalicijski partnerji te oblasti skoraj ne obstajajo več. V taki koaliciji mi prav gotovo ne bomo sodelovali. Koalicijo v kateri vidimo možnost, da bi sodelovali bi lahko sestavljale sedanje opozicijske stranke predvsem SD in LDS, s katerimi v opoziciji dobro sodelujemo. Imamo precej podobnih pogledov v tem, kaj je problem v Sloveniji in katere so vrednote, ki jih je treba obuditi in ki se zavedajo, da sta v družbi potrebna dialog in partnerstvo, ne pa sledništvo in pokroviteljstvo in koman-dantstvo. Kako gledate na možnost velike koalicije? Mi ne pretendiramo na mesto, ki bi nam sploh omogočalo razmišljanje o tem. Velika koalicije je koalicija dveh največjih strank z vsakega pola. Velika koalicija je izhod v neki skrajni sili, služi morda čemu koristnemu v neki krizni, izjemni situaciji. Janez Drnovšek jo je sestavil konec leta 92, v tistem poosamosvojitvenem ob- dobju, ko je bilo treba Slovenijo postaviti na noge. Takrat je bil za to nek utemeljen razlog, danes ga ne vidim, nasprotno danes se zdi, da je to želja SDS, ki ve, da s sedanjimi koalicijskimi partnerji večine ne bo mogla sestaviti. Sedanje predvolilne napovedi pripisujejo relativno zmago Janezu Janši. Kakšno koalicijo lahko sestavi, če dobi mandat? Kot rečeno, sedanje koalicije ne more sestaviti. Ta bo na volitvah gotovo dobila nezaupnico. Kar zadeva stranko Zares sem že povedal, da nas ne bo zraven. Glede drugih strank pa se bo videlo, koliko so bile verodostojne njihove besede v volilni kampanji. Sam sem prepričan, da bo Janez Janša tu naletel na sogovornike, ki bodo nekaj dali na načela in da bo imel zato s tem velike težave. Po tajkunih je v zadnjem času je volilno kampanjo povsem zasenčila afera v zvezi z nakupom Patrij. Komu lahko to koristi? Verjetno tistemu, ki to sproža z motivom, da bi mu to koristilo. Zgodbo o tajkunih sta sprožila Janez Janša in SDS. S tem je želel preusmeriti pozornost od lastne vloge pri ustvarjanju tajku-nov in tudi z vidika zakona spornih prevzemov. Tudi zadevo Patria je na raven državnega pomena številka ena lahko postavil le on sam, ker se je želel predstaviti kot žrtev. Če bi slovenske pristojne inštitucije opravile svoje delo po zakonu v zadevi Patria že pred meseci, potem afera ta hip ne bi bila v takšni fazi. Tako pa je poteklo 15 mesecev, da so opazili, da je avstrijski Interpol poslal prošnjo za ukrepanje proti določenim osebam. Očitno je, da ta vlada ne želi priti tej svari do dna, temveč se želi predstaviti kot žrtev mednarodne zarote. Tudi ne gre za predvolilni balon, kot to želijo prikazati in ta zadeva bo ostala na dnevnem redu tudi po volitvah, ne glede na to, kaj se bo na teh volitvah zgodilo. Tu bi rad še posebej poudaril, da gre za razumevanje države kot nečesa, kar je lahko predmet strankarske igre. Slovenija bo 21. septembra na razpotju, ko se bo odločalo, ali bo država last in plen strank ali pa bo šla v evropsko smer in zavrgla drugo, lahko ji rečemo tudi balkanska smer, ki je v vsakem primeru retrogradna in predmoderna. Kakšno pozornost v vaši stranki posvečate slovenskim manjšinam v sosednjih državah? Še posebej me zanima, kako gledate na položaj Slovencev v Italiji? Rekel sem, da smo mlada stranka, ki se šele gradi. Vendar pa smo tudi zaradi izkušenj, ki jih ima vsak od nas, občutljivi za vprašanja manjšin tako pri nas v Sloveniji kot slovenskih v tujini. Opozorili smo na škandalozno obnašanje slovenske vlade v zadevi Korotan pa tudi v zadevi dvojezičnih napisov na Koroškem. Protestirali smo v zadevi umikanja finančne podpore Primorskemu dnevniku pred dobrim mesecem. Seveda je treba na tem področju še veliko storiti. Na manjšine se ne sme gledati, kot na nekaj kar sodi v agendo. Vstop Slovenije v Evropsko unijo in tudi v Schengen ter prevzem evra pomenijo, da je na tem območju prišlo do povsem drugačne pretočnosti, kar prinaša določene prednosti ne pa samo neke dolžnosti, ki jih je treba kakorkoli izpolnjevati . Kako ocenjujete odnose Slovenije s sosedami in še posebej z Italijo? Odnosi Slovenije z Italijo imajo zdaj večji potencial kot je bilo to v preteklosti, ko smo vendarle bili ločeni na nek način. V teh odnosih je pomemben premik predstavljal sprejem zaščitnega zakona. Naslednji korak je implementacija zakona, kjer slovenska država ne sme molčati samo zato, da ne bi pokvarila nekega dobrega vzdušja. Ali gre za zrel odnos dveh suverenih nacij, se bo videlo tudi pri reševanju vprašanja plinskih terminalov. Mi stalno opozarjamo, da imajo znotraj slovenske vlade posamezni resorji zelo različen odnos do tega vprašanja. Tu ne gre samo za uveljavljanje slovenskega interesa, ampak gre tudi za interes mnogih prebivalcev na italijanski strani, da se takšnih objektov ne zgradi mimo volje ljudi in brez upoštevanja realnih okoliščin v Tržaškem zalivu. Tu bo slovenska diplomacija in slovenska suverenost na veliki preizkušnji. Kar zadeva polpreteklo zgodovino, pa pozdravljam izjave predsednika države, ki se je v zadnjem letu dni nekajkrat zelo odločno proti poenostavljanju, ki so ga v Italiji začele sprejemati tudi levi politik, in sicer da so se zločini začeli po drugi svetovni vojni šele leta 1945. Tu Slovenija nima nobenega razloga, da bi ne dvignila glasu in zavarovala realno zaporedje zgodovinskih dogodkov in odgovornost zanje. Rado Gruden / ITALIJA Sobota, 13. septembra 2008 5 alitalia - Za sindikate so razhajanja nepremostljiva, vlada išče kompromis Predstavniki družbe CAI zapustili pogajalsko mizo Usoda načrta za rešitev letalske družbe visi na nitki - Mobilnost je stvar ur RIM - Družba CAI (Compagnia aerea italiana) se je včeraj dopoldne umaknila s pogajanj na ministrstvu za delo in zamrznila skrbni pregled računov Alita-lie, vendar svoje ponudbe za odkup prevoznih dejavnosti letalske družbe ni umaknila. S tem so se pogajanja s sindikati praktično končala, vlada pa si medtem prizadeva, da bi upočasnila napovedane postopke za uvedbo mobilnosti za uslužbence nacionalne letalske družbe. Zvečer je bil položaj še vedno zamrznjen, sindikati so skušali poiskati skupni jezik, vlada oziroma ministra za delo Sacconi in za infrastrukture Mattioli pa sta iskala izhod iz očitnega pat položaja. »Po sedmih dneh pogovorov je CAI vzela v vednost, da ni pogojev za nadaljevanje pogajanj,« je izjavil glasnik nove letalske družbe, ki je dodal, da »nekateri očitno še vedno niso dojeli dramatičnosti položaja, v katerem se nahaja Alitalia, tako kot se tudi ne zavedajo potrebe po globokem zarezu s preteklostjo, ki ga zahteva sanacijski načrt«. Po umiku predstavnikov družbe CAI sta se ministra Sacconi in Matteoli ločeno sešla s posameznimi sindikati in jim dala še nekaj časa, da sestavijo skupen predlog. Sacconi vsekakor ni skrival, da se položaj »razvija v najslabšo možno smer«, po njegovih besedah je »položaj kritičen, a še ne dokončen«, čeprav prostora za posredovanje »praktično ni več«. Sindikati so postali po umiku družbe CAI bolj previdni, zavedajo se, da gre za zadnjo možnost rešitve letalske družbe in da si še enega negativnega odgovora, kot so ga dali ob ponudbi Air France KLM, ne morejo privoščiti. Poleg tega jih utemeljeno skrbi usoda dvajset tisoč zaposlenih, ki jim grozi mobilnost. Gre za avtomatični postopek, ki ga je po razglasitvi stečaja, preteklega 29. avgusta, dolžan sprožiti komisar Fantozzi. Vlada skuša v teh urah ta postopek zamrzniti, a le začasno, do morebitnega dogovora. Politični komentarji na dogajanje okrog Alitalie izražajo v prvi vrsti veliko zaskrbljenost. Tistim, ki v vladni koaliciji odgovornost zvračajo na sindikate, pa odgovarja ligaški minister Calderolli, za katerega je pri vsej zadevi glavno to, da »ne bomo več plačevali za vzdrževanje sistema Alitalia«, zato je treba »čim prej končati to zadevo, kar bo zajamčilo, da ne bomo več plačevali«. Drugačni, do vlade zelo kritični toni prihajajo od predstavnikov opozicije, za katere je sanacijski načrt popoln polom, ki ga bodo morali plačati uslužbenci Alitalie. Asistenti poletov Alitalie so na novice o pogajanjih čakali na zborovanju na letališču Fiumicino ANSA grčija Deklica na otoku Kos ni pogrešana Denise Pipitone RIM - Deklica na grškem otoku Kos, na katero je opozorila neka italijanska turistka, ni pred 4 leti izginula Denise Pipi-tone. Tako izhaja iz testa DNK, ki ga je izvedla grška policija. Test je namreč pokazal, da gre za hčerko albanske državljanke, v družbi katere se je nahajala. Imenuje se Valentina in v nasprotju s trditvami italijanske turistke ne zna govoriti italijansko. Italijanska turistka je iz Viterba. Ko je pred kakimi desetimi dnevi odhajala z otoka Kos, je na letališču v Atenah opazila plakat s sliko pogrešane Denise. Slika jo je močno spominjala na deklico, ki jo je videla na kopališču s 30-letno žensko, tako da je po prihodu v Viterbo zadevo prijavila policiji. Od tod preiskave, ki pa so se, kot rečeno, včeraj negativno zaključile. Denise Pipitone je izginila pred štirimi leti iz doma v kraju Mazara del Vallo na Siciliji. Odtlej se njeno iskanje ni nikoli prenehalo. Njena mama Piera Mag-gio je včeraj po vnovičnem razočaranju izrazila upanje, da se bo iskanje nadaljevalo. po 14 letih Nov zasuk v preiskavi Alpi-Hrovatin RIM - Minilo je dobrih štirinajst let, kar so v Mogadišu umorili rimsko novinarko Ilario Alpi in tržaškega snemalca Mirana Hrova-tina. Njun umor pa še vedno buri duhove. Za nov zasuk je poskrbelo rimsko tožilstvo, ki je od hematologa Renata Bionda zahtevalo potrditev, ali je kri, ki so jo našli za sedežu toyote, na kateri naj bi umorili dvojico, kompatibilna s krvjo Ila-rie Alpi. Biondo je iz tiste krvi »izluščil« profil DNK in ga primerjal s tistim obeh staršev umorjene novinarke. Po njegovih analizah DNK nista kompatibilna, kar vzbuja velik sum, ali sta se Ilaria in Miran res peljala z omenjeno toyoto. Vse to postavlja pod vprašaj mnoge dosedanje ugotovitve, predvsem pa zaključke parlamentarne komisije, ki jo je vodil Carlo Taormina. Rimsko sodstvo se mora sedaj odločiti, ali zadevo arhivirati ali pa odrediti nove preiskave. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Mednarodni tisk kritičen do poklona ministra La Russe vojakom Salojske republike V zadnjih dneh je tuji tisk posvetil precejšnjo pozornost staremu in novemu fašizmu v Italiji. Povod je bila proslava obletnice italijanske predaje zaveznikom 8. septembra 1943 in prvega upora v Rimu. Začel bi kar z Nemčijo, kjer si ne bi noben politik upal javno pohvaliti nacistične vojake. V Italiji pa ni tako. »Mussoli-nijeva senca« piše Sueddeutsche Zeitung. namesto pohvalnih besed o zgodovinski vlogi antifašistov, se je obrambni minister La Russa poklonil tistim, ki so se borili na fašistični strani. Nemški dnevnik opozarja, da so italijanski fašisti do zadnjega sodelovali z nacisti. očitno se tega v Nemčiji še spominjajo, v Italiji pa ne... Vsekakor Zeitung ugotavlja, da je poseg Berlusconi-jevega ministra vzbudil polemike, saj mu levica očita omalovaževanje ustavnih vrednot. La Russa pa zavrača kritike, češ da gre za »kulturni rasizem«. Tudi v Veliki Britaniji niso šli mimo dogodka. »Italijanski minister se poklanja fašistični vojski«, je naslov londonskega The Guardian. Ob proslavah rimskega upora proti nacističnim okupatorjem se je mini- ster La Russa spregovoril pohvalno o tistih, ki so se borili z nacisti, in naglasil njihov patriotizem. Polemike, ki so sledile ministrovim besedam, so sicer že tlele pod pepelom, poroča levo usmerjeni dnevnik, in sicer odkar se je rimski župan Alemanno, ki ga omenja kot »nekdanjega voditelja no-vofašistične mladine«, javno ogradil od ocene fašizma kot absolutnega zla in se omejil na obsodbo protijudovskih zakonov. Stališče britanske desnice ni drugačno. Daily Telegraph ugotavlja, da sta dva med najbolj vidnimi politiki sedanje večine, minister La Russa in župan Alemanno, spet zanetila razpravo o mračni italijanski preteklosti, pa tudi o njeni negotovi prihodnosti, s tem, da sta javno izrazila svoje naklonjeno gledanje na Mussolinijevo obdobje. Tudi ta dnevnik navaja ogorčenje antifašističnih, kot tudi judovskih predstavnikov. Pod naslovom »Italijanski obrambni minister za spoštovanje fašističnih vojakov« španski El Pais opozarja, da se je na proslavi italijanskega upora proti nacifašizmu predsednik države poklonil spominu par- tizanov in vseh, ki so se borili za svobodo in pravico, vključno s 600 tisoč interniranimi italijanskimi vojaki, ki se niso pridružili kolaboracionistični Salojski republiki in so jih nacisti zato internirali. Obrambni minister pa je nastopil z drugačnim stališčem in pohvalil domovinske vrednote fašistov. O italijanskih problemih piše tudi The Economist. Izračunali so, da bo napovedano reševanje letalske družbe Alitalia stalo vsakega italijanskega davkoplačevalca najmanj 125 evrov. Načrt za izhod iz brezupnega položaja, kot ga ocenjuje londonski tednik, pa sloni na neekonomskih predpostavkah. Gre predvsem za Berlusconi-jevo potezo, da bi izpolnil predvolilno obljubo, ko je zagotavljal boljšo rešitev od takratne francosko-nizozemske ponudbe. Economist postavlja pod vprašaj resnične interese naveze gospodarstvenikov, ki naj bi prevzeli letalsko družbo, saj »ni poslovnežev, ki bi zapravljali denar v imenu ita-lijanstva.« Očitno so prejeli zagotovila, da jih bo vlada drugače poplačala v primeru izgub, meni ugledni tednik. Načrt bo sicer ■ EVRO 1,4066 $ +0,95 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 12.9. 11.9. ameriški dolar japonski jen 1,4066 150,91 1,3934 148,69 kitajski juan ruski rubel nancKS krona 9,6282 36,1060 74561 9,5399 35,9635 7,4565 Ual 1 jlVa M Ul la britanski funt O/^HCKS brAna 0,7962 95173 0,7941 95135 JVCUJKCI M Ul 1C1 norveška krona rpcba krona 8,1165 24,436 8,0907 24,630 LCJIVO M Ul la švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5998 15,6466 239,60 3,3665 1,5857 15,6466 241,16 3,4223 LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5036 1 7442 1,4950 1 7524 CIVJLI CIIJM UUlul bolgarski lev rArnnnch IA\/ 1,9558 3,6080 1,9558 3,6138 IUI 1 IUI IJM ICV slovaška krona htovcki litac 30,260 3,4528 30,265 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7044 2,5360 0,7050 2,5243 UIOLIMJM itrai islandska krona fi ircki lira 128,02 1 7605 127,88 1 7690 LUI jl\a III a hrvaška kuna 7,1112 7,1161 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,48813 2,81875 3,08938 3,1275 LIBOR (EUR) 4,51188 4,95188 5,17625 5,335 LIBOR (CHF) 2,25 2,73 2,875 3,15167 EURIBOR (EUR) 4,516 4,516 5,185 5,341 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 17.276,35 € +402,14 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. septembra 2008 confesercenti Tudi poraba družin je na robu recesije RIM - Ne samo italijansko gospodarstvo, tudi poraba družin je na robu recesije. Po podatkih, ki jih je včeraj objavilo stanovsko združenje trgovcev Confe-sercenti, bodo družine letos porabile za 0,1% manj kot lani, ko se je njihova poraba glede na leto prej povečala za 1,4%. Še več, če upoštevamo porabo po stalnih cenah, torej z neupoštevanjem inflacije, bo ta letos za 0,4% manjša kot lani. Pri tem se kupci odpovedujejo predvsem nakupu trajnih dobrin (-3,1%), začenši z avtomobili in elektronskimi aparati. Znižal se je tudi nakup netrajnih (-1,0%) in poltrajnih dobrin (-0,4%), pri katerih je posebno upadla prodaja oblačil, medtem ko se je kot edini povečal nakup storitev (+0,6%). Pri Confesercenti ugotavljajo, da se je široka poraba povsem ustavila, ker so potrošniki žrtve dveh šokov. prvi je povečanje zadolženosti, predvsem zaradi stanovanjskih posojil, drugi pa so podražitve. Ni zato čudno, da se je zaradi močnih podražitev energije in prehrane kupna moč družin v zadnjih treh letih zmanjšala za skoraj tri odstotke. morala oceniti evropska komisija, vendar je Berlusconi že poskrbel, da je njegov človek, Tajani, prevzel mesto evropskega komisarja za prevoze, ugotavlja Economist. Glede Economista velja omeniti, da je zmagal pravdo, ki jo je Berlusconi sprožil leta 2001 zaradi znamenitega naslova »Unfit to lead Italy« (Neprimeren, da bi vodil Italijo). Sodišče je tedniku priznalo pravico do samostojne ocene italijanskega li-derja, ki sovpada z večinoma negativnimi ocenami vsega svetovnega tiska. Britanska BBC pa je posredovala poročilo o zaskrbljenosti v Italiji zaradi vedno večjega števila angleških tujk. Med najbolj ustaljenimi tujkami so weekend, ok, stress, shopping, computer, pa tudi take, ki jih je uvedla politika, kot welfare, devolution in privacy. Drugod po Italiji se sicer uveljavlja tudi izraz »cool« za lepo, izredno, zanimivo. To pa se ne dogaja pri nas, saj se »cool« izgovarja enako kot znani negativni izraz - kul. Raba tujk, tokrat italijanskih, v našem besedišču, pa je drug problem. Sergij Premru vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 27,33 IMTTTDCI IDDDA ")i1 i1Q -1,87 KRKA 1 1 IKA KOPER 84,21 -6,99 -1,75 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 48,61 217,35 -3,99 -0,94 TELEKOM SLOVENIJE 469,04 219,46 -1,18 -1,28 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 68,50 nm n DDnnA IA -4,05 ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST LTlIk/IDAC h/lTC 170,00 47,25 67,38 22,43 -2,48 -1,56 -3,43 -0,84 NIKA - - DI\/n\/ADMA 1 AČI/n fi0 7 H _LÍ1 (V. POZAVAROVALNICA SAVA DDnBAMI/A 25,82 -2,01 SALUS, LJUBLJANA - - c a\/a îc/i m _">r»v TERME ČATEŽ "7iTn 245,50 i Qo. m +0,08 _1 7Ç ZAVAROVALNICA TRIGLAV - -' MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. septembra 2008 + 1,86 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,994 6,718 17403 +0,81 +1,50 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,717 +0,02 +1,98 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,826 6,758 +0,44 +0,07 +1 75 EDISON ENEL ENI 1,279 6,020 +2,82 FIAT FINMECCANICA 20,83 10,883 16861 +3,02 +0,57 -1 58 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 19,12 +0,23 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,65 4,272 -0,22 +1,33 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 3,908 21,96 17 545 +2,44 -0,62 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,704 9901 -0,54 +0,84 PARMALAT PIREMI e C 1,892 +3,00 +2,55 +0 11 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,4595 23,82 4137 +4,25 +1 95 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,579 -0,28 TENARIS TERNA 1,113 16,667 +0,54 +6,57 +1 69 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,593 14,81 -1,00 MNIPOL 3,745 1,711 +0,81 -0,18 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 100,64 $ -0,53 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 6.810,01 -1,66 -1 67 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.529,15 115,38 +0,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 3.346,34 1.471,86 +1,09 +0,43 DII\J, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.953,63 1.312,20 -0,01 -0,58 DCICA 1 J, DCUU1 aU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 764,36 3.277,13 -0,39 -0,39 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 16.751,43 4.920,51 -0,77 -1,58 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I ondon 11.421,99 2.261,27 1.251,69 1.263,082 6.234,89 -0,10 +0,14 +0,21 -0,09 +0,91 +1 85 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.416,70 4.332,66 3.321,20 +1,97 +2,02 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.290,8 3.278,02 -0,11 +1,74 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.214,76 2.570,67 19.352,90 2.079,67 14.000,81 +0,93 +1,16 -0,18 +0,03 -2,26 6 Sobota, 13. septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it znanost - Mednarodni inštitut za študije o človekovih pravicah pristanišče Energija in voda pogojujeta prihodnost Mstbniško Posvet v sodelovanju z Inženirstvom brez meja in tržaškim centrom UNESCO družbo alkohol - Zakon Tabele o simptomih v javnih lokalih Lastniki javnih lokalov, ki prodajajo alkoholne pijače in organizirajo razne prireditve, bodo morali od 23. septembra dalje na vidnem mestu razobesiti tabele s simptomi, ki so posledica uživanja alkohola. To je že predvideval zakon 160 iz leta 2007, vendar je bil potreben izvršilni odlok. Ministrstvo za delo, zdravje in socialne politike je dekret izdalo 30. julija, Uradni list pa ga je objavil v ponedeljek, 8. septembra. Tabele v lokalih bodo dveh vrst. V prvem sklopu bodo navedeni občutki in postopni učinki uživanja alkohola oz. zmanjšane sposobnosti glede na različno koncentracijo alkohola v krvi. V drugem bodo podatki o količini alkohola v krvi glede na težo in spol posameznika. Če je npr. v krvi stopnja 0,5 grama na liter - kar je po zakonu najvišja dovoljena meja - bodo kot možne posledice navedeni spremenjeno razpoloženje, siljenje na bruhanje, zaspanost in čustvena razburjenost. Obenem se med drugim zmanjšajo sposobnost razuma, vidno polje in seveda refleksi. Na tabelah bodo navedeni tudi učinki v primeru manjše, a tudi večje količine alkohola v krvi. Pri 4 gramih na liter lahko celo nastopi smrt. Sploh bo torej mogoče na osnovi tabel izvedeti za vse mogoče učinke. V majhnih količinah alkohol lahko daje občutek sproščenosti in zato ljudje počnejo stvari, ki jih sicer ne bi. Po nekaj pijačah pa oseba ne more več nadzorovati svojega vedenja: gibanje postane nerodno, sposobnost hitrih reakcij je upočasnjena, vid je zamegljen, govor upočasnjen, razsodnost je prizadeta. V visokih koncentracijah lahko alkohol povzroči nezavest, komo, zaustavi dihanje in bitje srca, kar vodi v smrt. Alkohol pa ima še zlasti negativne učinke prav na varno vožnjo. Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, ki mu sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. To pa v prometu konkretno pomeni izzivanje nevarnosti. Energija, voda, hrana in okolje: za Organizacijo združenih narodov (OZN) so to štiri človekove prioritete. Če teh vprašanj, ki so med seboj nerazdružljivo povezane, ne bomo rešili, bo človekova prihodnost v nevarnosti. Ko bodo prebivalci držav v razvoju porabili v povprečju enako količino elektrike, nafte, vode in plina kot mi, bo kriza res huda, morda nevzdržna. Rešitve obstajajo, dosegljive pa so samo s skupnimi močmi. Poleg politične volje in dodelane strategije pa bodo pomembne tudi spremembe v miselnosti in navadah potrošnikov. Mednarodni inštitut za študije o človekovih pravicah iz Trsta je včeraj v deželni dvorani Tessitori na Trgu Oberdan priredil posvet na to temo. Sodelovala sta tudi tržaški center UNESCO in krajevna sekcija prostovoljske organizacije Ingegneria senza frontiere (Inženirstvo brez meja). Po uvodnem pozdravu predsednika inštituta Giacoma Borrusa je prevzel besedo Fulvio Sussig, predsednik tržaške Ingegneria sen-za frontiere. »V alternativne vire energije, kot so biomase, veter in fotovoltaika, je treba čim več vlagati, toda sami ne morejo nadomestiti premoga in nafte,« je dejal. Ko bi želela Italija uporabljati zgolj energijo iz biomas, bi za pridelovanje le-teh potrebovala Prof. Maurizio Fermeglia predava v dvorani Tessitori KROMA površino cele Lombardije. Poleg tega pa so kmečki izdelki vse dražji. Tudi ostali viri energije ne morejo zadostiti globalnim potrebam, v poglavje jedrske energije pa se Sussig ni spuščal, ker bi to zahtevalo vsaj še en posvet. Maurizio Fermeglia, profesor na tržaškem oddelku za kemijsko inženirstvo, je opisal situacijo na svetovni ravni. Že leta 1912 je Giacomo Ciamician v reviji Science opozarjal, da s premogom ne bomo razpolagali večno. Takrat je bila svetovna poraba energije enaka enemu teravatu (milijardi kilovatov), medtem ko jih danes uporabljamo 16. Svetovna populacija je v porastu, poraba energije pa vzporedno z njo: med letoma 2038 in 2058 bomo potrebovali 32 teravatov, kolikor jih danes ne znamo proizvajati. Dejstvo je, da v 50 letih uničujemo fosilna goriva, ki so nastajala skozi milijone let. Voda je prav tako zaskrbljujoča tema. V Evropi se skorajda ne zavedamo, da rezerve niso brezmejne. Paolo Alessi je poudaril, da na stari celini zapravljamo ogromne količine vode: preveč vode uporabljajo gospodinjstva, neizmerno večje pa je zapravljanje v industrijskem in trgovskem sektorju. (af) Delovna mesta 40 delavcev Pristaniške družbe je treba zaščititi, prav tako pa je treba nuditi odgovore na zahteve podjetnikov. To je poudaril župan Roberto Dipiazza na včerajšnjem srečanju na županstvu, na katerem se je sestal s predsednikom Pristaniške družbe Robertom Vascottom. Vascotto je v okviru prizadevanj za rešitev družbe pred stečajem opisal dolgo pot, ki je privedla družbo do krize, in se še zlasti zaustavil na nuji po ohranitvi delovnih mest. S tem v zvezi je zahteval upoštevanje vseh pred nedavnim sklenjenih sporazumov in še posebno člena 17 marca sklenjenega dogovora med sindikati in podjetji. Na osnovi slednjega ima Pristaniška družba izključno pravico izvajati izredna dela v pristanišču oz. pretovarjati blago, ko so za to potrebne nadure. Dipiazza je vzel na znanje problematiko Pristaniške družbe in nato zagotovil, da bo stopil v stik s predsednikom Pristaniške oblasti Claudiom Boniciol-lijem. Namen župana je skupaj z njim stopiti v stik z vsemi podjetji, ki delujejo v pristanišču, in prisluhniti njihovim potrebam. Poglavitno je vsekakor jamčiti delo Pristaniške družbe, je menil Dipiazza, in s tem delovna mesta zaposlenih. Spomnimo naj, da se je Pristaniška oblast medtem že zavzela za rešitev Pristaniške družbe. Njen predsednik Boniciolli je namreč prejšnji teden na srečanju s predstavniki in delavci Pristaniške družbe zagotovil, da bo jamčil upoštevanje omenjenega dogovora in v tem smislu temeljito nadzoroval njegovo izvajanje. Blago v pristanišču namreč pretovarja okrog 40 podjetij, ki delujejo na podlagi tržnih pravil. Na osnovi izvajanja dogovora oz. člena 17 bo Pristaniški družbi zajamčeno opravljanje nadurnega dela. Poleg tega bo Pristaniška oblast ob boku Pristaniški družbi pri najemanju bančnih posojil. Za slednja bo jamčila Pristaniška družba z lastnim premoženjem, Pristaniška oblast pa bo v bistvu jamčila nad družbo. zahodni kras Pozor na drevesa! Na zadnji seji zahodnokra-škega rajonskega sveta je prišlo do sprememb v dveh posvetovalnih komisijah. Po prerani smrti mladega predstavnika Demokratske stranke Mateja Lac-hija je njegovo mesto prevzela prva neizvoljena Mariagrazia Vil-li, ki je tudi zasedla mesti v komisijah, v katerih je deloval Lac-hi. Villijeva je tako postala članica komisije za splošne in institucionalne zadeve, za šolstvo, zdravstvo in socialne službe ter komisije za kulturne, vzgojne in rekreacijske dejavnosti, šport, prosti čas in turizem. Obenem je postala koordinatorka prve komisije, dosedanji koordinator Roberto Cattaruzza (stranka komunistične prenove) pa je prevzel koordinacijo druge komisije. Na seji so številni svetniki zastavili vprašanja o »stabilnosti dreves« na ozemlju zahodno-kraškega rajona in nevarnosti, da bi jih močan veter ob hudem vremenu lahko izrul, kar bi lahko povzročilo škodo ljudem in njihovi imovini. Predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel je po seji takoj obvestil pristojni občinski urad o nevarnosti in v dopisu tudi podrobno opisal, kje bi morali izvedenci pregledati drevesa. Na Kontovelu predvsem drevesa na trgu pred cerkvijo, na Ključu in v bližini hišnih številk 144, 112 in 167; v Križu drevesa med hišnima številkama 136 in 138 ter oreh v bližini cerkvice sv. Roka; na Proseku v bližini korita nasproti spomenika padlim v NOB in ob »špini« v vaškem jedru; v Naselju S. Nazario pa orehe ob cesti. Rajonski svet je nadalje odobril prispevek v višini 300 evrov ŠD Kontovel za organizacijo 29. mednarodnega turnirja prijateljstva v košarki in odbojki za fante in dekleta pod 17. letom starosti, ki se bo začel danes popoldne v športnem centru Ervatti pri Briščikih. pokrajinski svet - Resolucija proti krčenju državnih prispevkov Pokrajina v podporo univerzi Svetniki desnosredinske opozicije sploh niso sledili razpravi in so zapustili dvorano pokrajinske skupščine Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je osvojila resolucijo v podporo tržaški univerzi in visoki šoli Sissa, ki jo je na četrtkovi seji v imenu pokrajinskih svetnikov Demokratske stranke predstavil Paolo Salucci. Na seji sta rektor tržaške univerze Francesco Peroni in direktor visoke šole Sissa Stefano Fantoni orisala težaven položaj, v katerem se bodo v nekaj letih znašli italijanske visokošolske ustanove zaradi junija odobrenega vladnega zakonskega odloka, ki predvideva korenito kle-stenje državnih prispevkov univerzam in visokim šolam. Resolucija poziva predsednico pokrajine, naj poseže pri italijanskih vladnih oblasteh, da bi spremenile omejevalni ukrep. Poleg tega naj bi se predsedstvo pokrajine zavzelo za uvedbo delovnega omizja v podporo tržaški univerzi in raziskovalnim institucijam, pri katerem naj bi sodelovale krajevne uprave in gospodarske organizacije. Svetniki desnosredinske opozicije so sicer slišali klic na pomoč rektorja Peronija in direktorja visoke šole Sis-sa Fantonija, ko pa je Salucci predstavil resolucijo levo-sredinske večine, so iz protesta zapustili dvorano in niso sodelovali v razpravi, prav tako pa niso niti sodelovali pri glasovanju. Vladni zakonski odlok bo tržaški univerzi »oklestil« v obdobju do leta 2013 kar 22 milijonov evrov, da se bo državni prispevek skrčil od sedanjih 106 na 84 milijonov Nad tržaško univerzo se zgrinjajo temni oblaki KROMA / TRST Sobota, 13. septembra 2008 7 slovensko stalno gledališče - Gledališka šola Studio Art v tretje odpira vrata mladim Šola bo začela delovati oktobra, vpise sprejemajo do 29. septembra Z mesecem oktobrom bo ponovno začela delovati gledališka šola Studio Art. Naš cilj je privabiti k gledališču vse mlade, ki jih odrske deske mikajo in ki se želijo posvetiti igralstvu. V prvih dveh letih je šola dejansko privabila veliko mladih, ki so se s svojim delom in nadarjenostjo izkazali. V pravkar minuli sezoni je enemu tečajniku uspelo, da je bil sprejet na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Jutri bodo nekateri tečajniki sodelovali na državni proslavi R Slovenije ob priključitvi Primorske v Kopru. Tudi letos ponuja Studio Art zanimiv program. Študijski načrt predvideva lekcije iz dramske igre, tehnike govora, giba, pantomime, zgodovine gledališča, dramaturgije, ob tem pa še intenzivne seminarje, oglede gledaliških predstav in skupno končno produkcijo. Mentorji Studio arta so priznani ustvarjalci, režiserji in poznavalci gledališkega sveta, ki s svojo strokovnostjo dajejo šoli izjemen pečat: naj omenimo le Borisa Kobala, Sergeja Verča, Marjana Bevka, Gregorja Geča, Uršulo Teržan, Tomaža Gubenška, Janeza Doli-narja, Maurizia Soldaja in številne druge. Koordinacijo šole bo tudi letos prevzela Maja Lapor-nik. Kdor želi podrobnejše informacije, naj piše na HYPERLINK "mailto:sola@teaterssg.it" so-la@teaterssg.it ali poklice na telefonsko številko 347-7615287. Vpise sprejemajo do 29.9.2009. Vabilo k vpisu posredujeta tokrat tudi dva mentorja gledališke šole, Uršula Teržan in Gregor Geč. Zakaj brž v Studio Art? Studio Art je slovenska zamejska gledališka šola, ki bo, poleg goriškega in beneškega oddelka, letos že tretje leto gostovala v prostorih Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Vanj se je lepo vklopila, upam reči, da je postala njegov vitalni in pomlajevalni del, saj gre sodelovanje obojesmerno in slušatelji lahko sodelujejo tudi na odrskih deskah gledališča. Šola v slovenski zamejski prostor s svojim delovanjem prinaša pomemben kulturno izobraževalni delež v obliki govornega, družbeno angažiranega (tudi družabnega) in ple-sno/gibno raz - gibanega življenja in raz -igravanja. Šola, kot del celostnega izobraževanja potencialnega mladega igralca, ponuja izpopolnjevanje iz govornih sposobnosti - izrazoslovja in dikcije, zanimive gledališke tekste, s katerimi se spoznajo tako z igralskega, prostorsko in plesno razgibanega stališča, kot tudi z gledišča režiserja, saj šola v svoje pedagoške vrste angažira zveneča imena slovenskega dramskega gledališča. Študij je interaktiven, v smislu mešanja, sodelovanja in dopolnjevanja omenjenih umetniških praks. Rezultati pretekle sezone, ki so bili vidni v SSG pa so bili navdušujoči. Veselimo se nove sezone, novih gledaliških in plesnih izzivov, novih obrazov in karakterjev, ki jih bo moč občudovati in raz - igra-vati v gledališki šoli Studio Art! Mag. Uršula Teržan, Plesalka, koreografinja, asistentka Umetnosti giba na ljubljanski AGRFT Najprej so me naučili, da je »Biti igralec lep, a krut poklic.« Na začetku mi ni bilo jasno, kaj je v gledališču kruto in kaj lepo. Nisem dosti razmišljal, ker sem bil že očaran in zaljubljen. Zaljubljen v gledališče. In sem prehodil študentsko pot, ki je bila polna dogodivščin. Na koncu sem kot pravi igralec zakorakal v hram umetnosti, kjer sem začel ustvarjati. In še ustvarjam. Hkrati se je porodila v meni želja, da bi znanje, ki ga nosim v sebi, delil z mladimi. Stopil sem na pot še ene velike avanture, ki še vedno traja in me bogati. Bogati pa tudi tiste, ki se mi na tej pustolovščini pridružijo. Gledališče in delo v njem je polno lepote, skrivnosti, zabave, a tudi truda in dela. Vendar je trud kaj hitro poplačan, če pristopamo odprti, polni ljubezni in želje po novem, skupnem, zabavnem, nepozabnem. Gledališče je kot sod brez dna, ki čaka nas, da ga napolnimo. Z ljubeznijo, zabavo in kvalitetnim timskim delom. In bomo bogatejši in srečnejši. Igralec Gregor Geč Dve skupini lanskih tečajnikov H^l t jjjijr Ht . A ^^V ^BÉfc r L. - ML ■ V l^r r j -^Ê HÉ ji \ »Si ponoči Zaplenili 300 doz težkih mamil V noči med četrtkom in petkom je večji avto BMW z visoko hitrostjo drvel po državni cesti št. 202 v smeri proti Tržiču. Ustavila ga je patrulja finančne straže, ki je med pregledovanjem avtomobila sprva našla le manjšo količino kokaina. Avto so vseeno odvedli do postaje mestnih redarjev na Miramarskem drevoredu, kjer so opravili podrobnejši pregled. Mamila je bilo v avtu precej več: v torbah v prtljažniku in v škatli testenin je bilo spravljenih 200 odmerkov heroina. Sledili sta še hišni preiskavi v stanovanjih voznika in sopotnice, v Trstu in Trevisu. Na koncu so finančni stražniki in mestni redarji zasegli 300 odmerkov težkih mamil (kokaina in heroina), 1,6 litra metadona in 80 gramov marihuane. Zasegli so tudi vozilo, več mobilnih telefonov, zavojčke za drogo in male tehtnice za merjenje doz. V koro-nejski zapor so odvedli voznika - 27-letnega C.R., ki je po rodu iz Veneta, a stanuje v Trstu na območju Drevoreda Campi Elisi - in sopotnico, 39-letno M.G. iz Trevisa. Ravno v Treviso je bil namenjen BMW: po hišni preiskavi v stanovanju areti-ranke so nataknili lisice še njenemu 55-letnemu sostanovalcu, ki je v preteklosti že storil kazniva dejanja. Njemu so zaplenili tudi pištolo. Preveč protislovij: Tropper še v priporu Po odločitvi sodnika za predhodne preiskave iz Bologne Miche-leja Guernellija bo Tržačan Michele Tropper ostal v priporu. Tropper je v ponedeljek sprva dejal, da se je njegov someščan Andrea Costanzo sam zvezala in si vzel življenje, nato je trdil, da je Costanza med erotično igro zvezal in nato še živega zapustil, nakar naj bi ga pozneje našel mrtvega, po dolgem nočnem zasliševanju pa je povedal, da je sam petkrat stisnil verigo in zadavil žrtev. Včeraj se je povrnil na svojo drugo razlago, češ da je Costanzo umrl med njegovo odsotnostjo. Zaradi svojih protislovnih trditev bo moral Tropper torej ostati v zaporu. Na sodnikovo odločitev je vplivalo tudi dejstvo, da je osumljeni takoj po Costanzovi smrti skušal skriti dokaze. barkovlje - Nov črni napis neznancev Nostalgični mazači Tokrat so se na stebru železniškega nadvoza v Barkovljah »spomnili italijanskih ozemelj« v Istri, na Reki in v i Neznani mazači so v zadnjih tednih intenzivno »na delu«. Po mazaških izpadih nad slovenskimi imeni na tablah ob vhodih v vasi Božje polje, Križ in Brišče in črtanju slovenskih imen s smerokazov, so se tokrat »preselili« v Barkovlje. Na enega od mogočnih stebrov tamkajšnjega železniškega nadvoza so napisali nostal-gično geslo tržaške desnice: Istria Fiume Dalmazia terre italiane (Istra, Reka, Dalmacija, italijanska ozemlja). Ob napisu so s črnim razpršilcem narisali fašistično butaro s kraticama G in F (Gruppo fascista?). Stopnjevanje mazaških akcij in pravcatih nočnih pohodov - kot se je pred kakim tednom zgodilo v dolinski občini, kjer so neznanci pomazali slovenska slovenska imena na tablah ob pokrajinski cesti Bo-ljunec-Boršt - postaja zaskrbljujoče. Sile javnega reda so v zadnjem času res povečale nadzor nad ozemljem, kljub temu pa jim še ni uspelo prestreči niti enega od nočnih mazačev. Tako imajo protislovenski packoni še vedno prosto (nočno) pot... 8 Sobota, 13. septembra 2008 TRST / sesljan - Noč v družbi članov ekipe projekta Overnight Poziv mladim: z glavo na zabavo! Med Trstom in Sesljanom 8450 potnikov - Ekipa tudi na Sunsplashu in Vascovem koncertu Kdorje med poletjem ob večernih urah hodil po Trgu Oberdan, je ob šoli Dante Alighieri opazil gosto gnečo mladih. Tam se ob poletnih sobotah zbirajo dekleta v izredno kratkih krilcih in mladeniči z gelom v laseh ter nestrpno čakajo v vrsti. Na trgu se namreč ustavi avtobus podjetja APT, ki odjunija do septembra povezuje Trst s sesljansko riviero, kjer kraljuje glasba nočnih lokalov. Pobuda zdravstvenega podjetja in Pokrajine Trst od leta 2006 omogoča varno vožnjo in brezskrbno ponočevanje, doživela pa je odličen odziv, saj so vsi avtobusi vedno polni, podobno pa se dogaja na Goriškem. 6. septembra, na zadnji letošnji večer, smo si pobliže ogledali delo ekipe projekta Overnight, ki je veliko več kot brezplačna avtobusna povezava. Zakaj se je sploh začelo Pred opisom večera samega naj razložimo, kaj projekt sploh je. Pri zdravstvenem podjetju ASS1 je za Overnight odgovorna Tonia Contino iz centra za odvisnosti SERT. Avtobus je le del širšega projekta, katerega namen je promovirati pametno zabavo s primerno informacijo o morebitnih posledicah tveganih dejanj. Največjo skrb predstavljata prekomerno uživanje alkohola in mamil, še posebej, če mladi zatem sedejo za volan. »Ne zatiskajmo si oči. Naši mladi zelo pogosto enačijo zabavo z omamo; "biti zadet" je večkrat glavni cilj večera. Mi gremo v lokale in se z njimi pogovarjamo,« pravi Continova. Ekipo sestavlja mlado osebje, ki prihaja iz zdravstvenega podjetja (med njimi so psihologi in bolničarji), socialnih zadrug in društva Etnoblog, sodelujejo pa tudi prostovoljci civilne službe. Člani ekipe Overnight nočejo imeti vzvišenega pristopa. Ko bi samo moralizirali in kregali vinjene adolescente, se jim ne bi nihče približal. Z mladimi se raje pogovarjajo kot starejši bratje ali sestre, redni obiskovalci Se-sljana pa jih s časom spoznavajo in jim kdaj pa kdaj tudi izpovedo, kaj jih žuli. Niso avtoriteta, temveč zavezniki. Nikomur ne pravijo, naj ne pije ali ne kadi: so pač na razpolago za informacije ali preprosto za klepet, včasih o temah, o katerih s starši in profesorji ni enostavno govoriti. Ob tem prireja ekipa tudi nagradne igre in družabne trenutke. »Vsako leto nam gre bolje, zaradi našega uspeha pa sprašujejo po nas tudi številne druge ustanove,« pripoveduje Continova, ki priznava, da je bila pred krstno vožnjo avtobusa pred dvema letoma na trnih: »Tedaj sem poklicala veliko prijateljev in sorodnikov, da bi v primeru "flopa" napolnili avtobus ...« A odziv je bil takoj množičen, letos pa je z avtobusi APT na trinajstih sobotah potovalo 8450 potnikov. Projekt Overnight pa ne poteka samo v Sesljanu. Ekipa je bila letos prisotna na prireditvi Civa Civa v Praprotu, pet dni je bila na reggae festivalu Sunsplash v Osoppu, sinoči je bila na vi-demskem koncertu Vasca Rossija, naslednja etapa bo festival Elettroblog (v organizaciji društva Etnoblog), v prihodnje pa bo ekipa v sodelovanju s slovenskim društvom Drogart obiskala izolsko diskoteko Ambasada Gavioli. Če se delo v Sesljanu tiče mladine nasploh, so nekateri omenjeni dogodki glede na tipologijo obiskovalcev in snovi, ki jih le-ti uživajo, bolj specifični. Tonia Contino vsekakor poudarja, da je projekt Overnight po svoje edinstven: »V Italiji se s podobnimi dejavnostmi ukvarja marsikdo in nekatere zadruge imajo opravka z mnogo hujšimi situacijami, kjer so težka mamila del vsakdana. To pa je edini projekt, ki izhaja iz javnega sektorja. Veliko zaslug ima za to pokrajinska uprava.« Zabavi naproti Desno ekipa Overnight v polni zasedbi, spodaj mladi na poti s Trga Oberdan v Sesljan KROMA Sobota je, potujemo v Sesljan. Avtobusi zapuščajo Trg Oberdan ob 22.15, 22.30, 23.30 in 23.45, iz Sesljana pa se vračajo ob 1.10, 2.20, 2.50 in 4.05. Med vkrcanjem so se včasih ljudje porivali za brezplačna mesta na avtobusu. Ekipi Overnight so priskočili na pomoč člani državnega društva karabinjerjev (ANC), ki skrbijo za red. To so karabinjerji, njihovi sorodniki in prijatelji, ukvarjajo pa se izključno z dejavnostmi na civilnem področju. Na avtobusu je kar mirno, v zraku je le najstniška nestrpna volja do pohajanja. Šofer pravi, da težav na avtobusu ni: »Nekaj težav je včasih na avtobusu iz Tržiča, s katerim se peljejo tudi nekateri vro-čekrvneži.« Osebje razdeli novim obrazom anonimno anketo, ki jih med drugim sprašuje o njihovih vozniških navadah: ali si kdaj tvegal pri vožnji, ali te je kdaj peljal vinjen voznik? Naša vodička po sesljanki noči je edina slovensko govoreča članica ekipe, prijazna psihologinja Valentina Ferluga. Doma je kajpak s Ferlugov, v projekt pa je vstopila preko zdravstvenega podjetja. V Sesljanu gremo takoj do stojnic Overnighta, pri Caravelli. Valentina nam razloži, da morajo potniki takoj rezervirati povratno vozovnico, saj drugače tvegajo, da ostanejo na tleh. Kdor je prišel z avtobusom, ima prednost pred ostalimi, v primeru gneče pa imajo v jutranjih urah absolutno prednost mladoletnice, še posebej, če so same. Tri stojnice, za katerimi sedi osebje iz Trsta in Gorice, ponujajo poleg brezplačnih vozovnic tudi bombone, kondome ter informativno gradivo o vplivu alkohola na voznike, o zakonskih predpisih, o učinkih različnih drog na človeka ter o svetovalnicah. Nikjer ne piše »ne smete piti« ali »ne drogirajte se«, tega imajo mladi čez glavo. Strokovne informacije o hašišu, mari-huani in ecstasyju pa so dobrodošle. Koliko smo ga spili? Našo pozornost pritegne dekle, ki v ozadju leži na tleh. Z njo se pogovarja bolničarka, ki jo je pokrila z odejo. 16-Ietnici je slabo, ker je spila skoraj celo steklenico vodke. »Iz Ijubezni,« razIaga nekdo. O razIogih njenega početja ne razglabljamo. Bolničarka je eno izmed prijateljic prepričala, naj obvesti dekIetove starše. KmaIu privozi mamin avto in punco odpelje domov. »Letos smo imeli nekaj takih primerov, k sreči pa niso ravno pogosti. Najhuje je biIo na začetku avgusta, ko je bil nek 18-Ietnik v bistvu v komi, saj njegovo teIo ni reagiraIo. MoraI je na zdravIjenje v boInišnico,« pripoveduje boI-ničarka. Tekom večera ponuja ekipa merjenje alkohola v izpihanem zraku, tako pri stojnicah kot v Kantera CIubu. Nekateri pridejo pihat iz radovednosti, druge povabi pre-pričIjiva VaIentina, tretji bi radi izvedeIi, aIi Iahko vozijo domov. Z nekoIikšnim presenečenjem ugotovimo, da jih kar nekaj napi-ha ničIo, kar pomeni, da spIoh niso piIi aI-koholnih pijač. Član ekipe nam potrdi, da vse več Ijudi, naj so to vozniki aIi ne, preživIja večere brez aIkohoIa. AIi postaja prekomerno pitje za mIade nekoIiko manj »obvezno«? Novica ne bi biIa sIaba. Kdo drug dosega medtem visoke stopnje, za poizkus se po dveh srednje veIikih pivih podvržemo testu še mi: 0.66. Še dobro, da gremo domov z avtobusom. MIadeniči, ki so presegIi mejo 0.5 grama alkohola na liter, se pozanimajo, kdaj bodo Iahko voziIi brez skrbi. Stopnja se namreč vsako uro zniža za pribIižno 0.2 grama. 16-Ietnik je napihal 1.47 in sprašuje, kdaj bo Iahko sedeI na motorno koIo. »Počakaj vsaj pet ur aIi pa naj te kdo zapeIje. Drugače bo kar nevarno,« mu prišepne čIan ekipe. Poglavje zase je igra »Guido io« (Vozim jaz), ki se zaključi okrog 3. ure. Pred tem so vozniki, ki so tekom večera napihali manj kot 0.5 grama, prejeIi srečko. Na vrsti je žrebanje za ducat nagrad - vstopnice za kino, večerjo za dve osebi, majčke, nahrbtnike idr. SodeIujoči morajo še drugič pihati v napravo za merjenje alkohola, saj je od prvega preverjanja miniIo nekaj ur. Kot se za dopinške teste spodobi, je šele druga meritev odločilna: za nagrado se Iahko poteguje, kdor je še vedno pod magično mejo. Od 14. junija do 6. septembra je pihalo v napravo 2184 ljudi, pri igri pa je sodeIovaIo Ie deI teh. SrečoIo-vov se je udeležilo 688 voznikov. Tako torej, mi smo že kar trudni, zadnji avtobusi pa od-peIjejo zabavIjače domov ob 4.05. Avtobusa potujeta tokrat tudi na Opčine in v Mi-Ije. Odlična pobuda. In pozimi? Kaj pa mIadi misIijo o tej pobudi? Na nočnih avtobusih in v sesIjanskih IokaIih je mnogo mIadih SIovencev. 17-Ietna Barbara Vidmar stanuje bIizu Trga Oberdan, tako da je povezava zanjo odIična. V SesIjan se je pe-IjaIa vsako soboto: »Če bi imeIa avto, bi se vseeno voziIa z avtobusom.« Njegov sovrstnik Davide Godas živi v MiIjah, tako da ob sobotah ponoči najraje počaka zadnji avtobus. Vozniškega dovoIjenja še nima in v zimskih mesecih, če se ne dogaja kaj posebnega, ostane pogosto kar doma. 18-Ietni Kon-tovelec Luka Starc in 19-Ietni Openc Marko Iskra sta iz radovednosti pihaIa v Over-nightov meriIec. Projekt je zanju zeIo pozitiven, ker se ga mladina napiva preveč. »Dobro je, da je ob tem kdo zraven,« pravi Luka. Marko pogosto vozi prijateIja na zabave, takrat pa ne sme veIiko piti: »Včasih se moram kar brzdati, včasih pa je Iažje. Od-visi od večera.« 18-Ietni Matija Kralj iz Bri-ščikov se je z avtobusom peIjaI samo enkrat, biIo pa je zanimivo: »Presenečen sem biI, da je biIa med osebjem tudi SIovenka,« pravi. Projekt bi se Iahko po njegovem še razširiI: »Lepo bi biIo, ko bi avtobusi voziIi v diskoteke (npr. v Portorož aIi Portogruaro) in na večje dogodke tudi v drugih poIetnih časih. MIadi se navadno iščejo po vIakih aIi tvegajo z avti. Avtobus bi vse to poenostaviI.« Po-Ietje je v vseh smisIih najboIj vroč Ietni čas, zabave pa obstajajo tudi pozimi, ko marsikdo ob hIadnih večerih najraje »otrpne« pred teIevizorjem aIi računaInikom. Aljoša Fonda V Zgoniku 1. praznik DL V Zgoniku se bo danes pred županstvom ob 17.30 nadaljeval prvi praznik Demokratične levice. Poleg kioskov s hrano in pijačo ter plesa bo ob 19. uri javna razprava, posvečena možnosti gradnje enotne italijanske levice. O tem bodo govorili deželni koordinator DL Fulvio Vallon, deželni svetnik DL Stefano Pustetto in Massimo Mezzetti v imenu državne koordinacije LD. Neskončno ljubljeni moški na Opčinah Po uspešni predstavitvi skupinske fotografije Skd Tabor vabi danes, v soboto 13.septembra, ob 20.30 na predstavo Neskončno ljubljeni moški v izvedbi SDD Jaka Štoka s Pro-seka in Kontovela. Režijo in scenografijo je podpisal igralec Gregor Geč, ki že vrsto let uspešno vodi mlado skupino. Predstavo so premierno uprizorili junija v sklopu Kriškega tedna. Občinstvo jo je navdušeno sprejelo, predvsem zaradi odlične igre nastopajočih, ki so prepričljivo odigrali predstavo, ki se spopada z ne-lahkimi vprašanji medsebojnih odnosov, težavami, razvadami in napakami sodobne družbe, čeprav na duhovit način, značilen za avtorico teksta Deso Muck, ki je podpisala kar nekaj uspešnic tako za odrasle kot za otroke in mladino (pomislimo le na serijo Blazno resno o.......ter na zbirko Anica). Jutri, v nedeljo ob 20.30 bodo predstavo ponovili v Miljah. Nov dekliški zbor V Ljudskem domu v Trebčah bo danes od 13. do 18. ure prvo spoznavno srečanje novonastalega dekliškega zbora, ki je med poletjem privabil že številno skupino deklet od 14. do 19. leta. Zbor lahko imenujemo čezmej-ni, saj prihajajo dekleta iz raznih krajev na obeh straneh nekdanje meje; druži jih želja po skupnem doživljanju petja in glasbe. Strokovno vodstvo zbora je bilo zaupano priznanemu zborovodji Matjažu Ščeku in glasbeni pedagoginji Nadji Bratina; na popoldanskem srečanju bosta z veseljem sprejela dekleta, ki bi se rada preizkusila v umetnosti zborovskega petja, ter nudila informacije o pobudi. Dirka starodobnih vozil Zaradi dirke starodobnih vozil za Prvo nagrado mesta Trst bo jutri prepovedan promet na nabrežju, točneje od območja bivšega bazena Bianchi do Trga Irneri. Prepoved bo veljala od 9. do 13. ure. Ribe Tržaškega zaliva Na bivšem območju Gaslini bo jutri od 11.30 dalje praznik z degustacijo rib iz Tržaškega zaliva. Praznik prireja posadka ribiške ladje Levante I. v sodelovanju z združenjem prostovoljcev AVI, navijači nogometne ekipe Ponziana in konzorcijem tržaških ribičev. Filmi v zavodu ITIS Ameriški režiser Woody Allen bo s svojimi ironičnimi filmi poskrbel, da bodo popoldnevi v zavodu ITIS prijaznejši. V ponedeljek (ob 16.30) bodo na pobudo neprofitne organizacije Il pane e le rose predvajali film Accordi e disaccordi, v torek, 23. septembra, Una commedia sexi in una notte di mezza estate, v torek, 30. septembra, pa film Manhattan. Nočni posegi na ulicah Občina Trst sporoča, da bodo na raznih mestnih ulicah od ponedeljka do četrtka v večernih in nočnih urah (od 20.30 do 6.30) na vrsti posegi za obnovo cestne signalizacije. Dela bodo v ponedeljek ponoči potekala na ulicah Cologna, Kandler in Giulia; v torek pri Bošketu, na Ul. Pindemonte, Drevoredu Sanzio in Trgu Gioberti; v sredo na Vrdelski in Lonjerski cesti; v četrtek na Trgu Garibaldi in na ulicah Parini in Foscolo. / ŠPORT Sobota, 13. septembra 2008 9 bambičeva galerija - Danes odprtje Claudio Clari in podobe njegovega naivnega čopiča V galeriji Milko Bambič na Op-činah (Proseška 131) bodo danes (ob 20.30) odprli razstavo naivne umetnosti. Svoje podobe »preprostega sveta« bo predstavil tržaški umetnik Claudio Clari, ki preko trideset let razstavlja tako v Italiji kot v tujini. O slikarju in njegovem ustvar- janju bo spregovorila Jelka Daneu Cvelbar, na harmoniko pa bo zaigral Erik Briščak. Razstava, ki nosi naslov Podobe iz mojega čopiča, bo odprta do 5. oktobra s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. podlonjer - Danes in jutri Praznik grozdja V Ljudskem domu G. Canciani je na ogled tudi fotografska razstava Danes in jutri se bo v Podlo-njerju, v prostorih Ljudskega doma G. Canciani odvijal tradicionalni praznik grozdja. Višek praznovanja bo v nedeljo, ko bodo nagrajeni najlepši »šproni« , ki jih bodo razstavili podlonjerski vinogradniki. Danes bo nastopila skupina »Le mitiche pi-rie«, jutri ba se bodo udeleženci lahko zavrteli ob zvokih »Dua melody«. V sklopu praznika bo še na ogled razstava, ki so jo člani Ljudskega doma pripravili že maja, ko je potekala 30-letnica otvoritve Ljudskega doma. Fotografska razstava nas popelje v zgodovino delovanja kulturnega društva Zvezda v prostorih starega doma , ki je zgorel januarja leta 1978. S prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom je Podlo-njercem uspelo že istega leta in to prav 1. maja odpreti nov Ljudski dom, v katerem se je nadaljevalo kulturno in politično življenje na tem koncu tržaškega predmestja. Razstava bo na ogled do konca septembra, vsak dan od 16.30 do 20.30, ob nedeljah od 10.30 do 13.30. contrada - Jutri ob 20.30 Oraziu Bobbiu v hvaležen spomin Orazio Bobbio je za vedno odšel pred dvema letoma, spomin na ustanovitelja in predsednika gledališča Contrada pa je še vedno živ. »Njegovo« gledališče mu bo jutri posvetilo spominski večer, ki bo imel posebno simbolen pečat. Na odru bo namreč ponovno zaživela igra, s katero se je ansambel »Tea-tro popolare La Contrada« leta 1976 prvič predstavil tržaškemu občinstvu; na odru Avditorija (pod kvesturo) je takrat nastopil tudi Orazio Bobbio. »A casa tra un po-co« je komedija v dveh dejanjih, postavljena v leto 1902, ko je Trst paralizirala prva splošna stavka: z njo je želelo delavstvo podpreti na- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 13. septembra 2008 ZREMIL Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.18 - Dolžina dneva 12.36 - Luna vzide ob 18.44 in zatone ob 5.28. Jutri, NEDELJA, 14. septembra 2008 KOMELIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,6 stopinj C, zračni tlak 1009,4 mb ustaljen, veter 7 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj C. pore kurjačev družbe Lloyd Trie-stino, ki so se borili za bolj človeške delovne pogoje in izplačilo nadur. Stavka je doživela tragičen epilog: aretacije, ranjenci in celo smrtne žrtve. Komedijo sta štiriročno napisala Roberto Damiani in Claudio Grisancich, zato želi jutrišnji večer počastiti tudi spomin nekdanjega tržaškega podžupana in literata, ki je preminul pred nekaj meseci. Jutrišnjo uprizoritev (ali bolje rečeno branje, saj bo brez scen in kostumov) bo režiral isti režiser kot leta 1976 (Francesco Macedonio), od tedanjih igralk in igralcev pa bo nastopila Ariella Reggio. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. [12 Lekarne U Kino Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardbasso 1, Corso Italia 14, Žavlje 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Corso Italia 14 (040 631661). ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Hancock«. ARISTON - 16.00 »12«; 20.15 »La not-te dei giochi«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Hancock«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il papa' di Gio-vanna«; 16.10 »Piccolo grande eroe«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Un giorno perfetto«; 18.00, 22.05 »Decameron Pie«; 20.00, 22.00 »X Files - Voglio cre-derci«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00,20.00, 21.15 »Kung fu Panda«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.10 »Machan«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 16.45, 19.45, 21.10 »Kung fu Panda«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Il papa' di Giovanna«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Bob Dylan: 7 obrazov«; 14.40, 17.00, 19.20, 21.40, 0.00 »Mamma Mia«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Potovanje v središče Zemlje«; 14.20, 16.40, 19.00 »Wall-E«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Hancock«; 18.15, 20.15 »Birdwatchers; «Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Kung fu Panda«; 22.15 »Denti«; Dvorana 3: 16.30 »Piccolo grande eroe«;18.15, 20.15, 22.15 »X Files - Voglio crederci«; Dvorana 4: 18.15, 22.30 »Il seme della discordia«. SUPER - 16.15, 22.15 »Decameron Pie«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Hancock«; Dvorana 2: 17.00, 19.00 »Un giorno perfet-to«; 21.15 »Hancock«; Dvorana 3: 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Il papa' di Giovanna«; Dvorana 5: 18.00 »X Files - Voglio crederci«; 20.10, 22.10 »Il seme della discordia«. H Šolske vesti GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@libero.it. D.S.Š. IVANA CANKARJA V TRSTU sporoča, da se bo redni pouk pričel v ponedeljek, 15.septembra, ob 7.50 in zaključil ob 11.40. Starši učencev prvega razreda so vabljeni, da se prvo uro zadržijo na krajšem sestanku s profesorji. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH sporoča, da bo od 15. do 19. septembra pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14. ure s kosilom (COŠ P. Tomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA sporoča da se bo pouk, na podlagi odločitve zbornih organov, v šolah in vrtcih začel v ponedeljek, 15. septembra, s sledečimi urniki. Otroški vrtci: OV Mavhinje in OV Devin od 7.45 do 12.00; OV Gabrovec in OV Na-brežina od 7.30 do 12.00. Vse osnovne šole bodo prvi teden delovale od 8.00 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah začel v ponedeljek, 15. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih bo tudi stekel 15. septembra, prvi teden od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih začel v ponedeljek, 15. septembra. Prvi teden pouka bo potekal od 8. do 13. ure, vključno s kosilom. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA V DOLINI obvešča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 15. septembra, ob 7.45 in trajal do 13.30. NA SEDEŽU IN ODDELKU SREDNJE ŠOLE KOSOVEL bo s 15. septembrom potekal redni urnik od 8. do 14.25. NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA se pouk prične v ponedeljek, 15.septembra. Dnevni urnik: 7.45-13.15. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra; otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra s sledečim urnikom: od ponedeljka, 15.septembra do petka, 19.septembra, od 8. do 13.ure (s kosilom); od ponedeljka, 22.sep-tembra do torka, 30.junija, od 8. do 16.ure. OBČINA REPENTABOR sporoča, da bo v ponedeljek, 15. septembra, pričela delovati služba šolskega prevoza za otroški vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo. Odhod šolskega avtobusa je predviden ob 7.30 z repenskega trga in po-vratek ob koncu pouka. Informacije nudi občinsko tajništvo na tel. št. 040327122. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 15. septembra, ob 8.uri. 10 Sobota, 13. septembra 2008 TRST / SKD TABOR Danes, 13. septembra ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah Desa Muck N6SKONČNO UUBU€NI MOŠKI v izvedbi SDD JAKA STOKA Režija Gregor Geč Vabljeni!!!!!!!!!! Naša Miriam 50 let ima, a to se ji prav ne pozna. Super mama, enlkratna žena, z njo se ne kosa nobena! Imamo te neskončno radi Mauro, Mairim in Martin ,*j Čestitke M Izleti Draga MIRIAM, kot se spodobi za prijateljico si kar hitro za mano ulovila petdesetico. Sedaj sva v isti barčici, želim ti še nešteto sončnih dni! Magda z družino. Danes pri Domju MIRIAM praznuje, z Abrahamom se rokuje. Vse, kar sama si želi, voščijo Daria, Walter in Macri'! Danes je vse živo, MIRIAM smeje se igrivo, prišel k njej je Abraham, praznovala bo ves dan! Vse naj, naj ti kličeva Sara in Riego. Draga MIRIAM! Bodi srečna danes, ko praznuješ 50. rojstni dan, enako tudi jutri in še mnoga in mnoga leta v krogu tistih, ki te imamo radi. Mama Gina in tata Ančko, sestra Elder, svak Dario, nečaka Matej in Patrik ter tašča Meri. Zakričimo na ves glas 3 x hip, hip hura'! Naša učiteljica MIRIAM okroglo letnico ima. Še mnogo srečnih in veselih dni, ji iz srca želimo iz vrtca Palčica vsi. Tako kot po dežju izza oblakov sonce zažari, tako kot roža sredi rosne trave zacveti, tako si ti, MIRIAM, prava prijateljica in vir življenjskih moči. Draga Miriam, za tvoj 50. rojstni dan ti želimo mnogo zdravja in srečnih dni. Miriana, Henrik, Jasmina, Matej, Jakob. Zvezdna noč s srebrno mesečino, ko pa pred zoro zvezde ugašale so nad Dolino, mali PATRICK osrečil je En-rica in Valentino. Ku ku od danes tudi jaz sem tu! Iskrene čestitke ožarjeni od sreče nonota Boris in Danica ter teta Alenka z Dariom. SIPIO! Danes fešta bo velika, Si-pio že po svoje vzklika... 80 okroglih je let, želimo, da bi še dolgo tlačil ta svet! Še obilo zdravja in veselja, to je naša srčna želja. Vsi prijatelji iz vasi, želimo slavljencu še nešteto takih dni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in Zadrugo La CO.S.T.I.E.RA organizirajo v soboto, 27. septembra, izlet v Lignano z ogledom zoološkega vrta. Za morebitne informacije vam je na voljo igralni kotiček Palček tel. 040-299099. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. vabi danes. 13.9.2008 ob 20.30 na odprtje razstave naivne umetnosti Claudio Clari: Podobe iz mojega čopiča o slikarju bo spregovorila Jelka Daneu Cvelbar Za glasbeno kuliso bo poskrbela harmonika Erika Briščaka Proseška ul. 131. Opčine oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. ŽUPNIJA REPENTABOR vabi na šestdnevno potovanje po Črni gori, od 13. do 18. oktobra. Potovanje bo z avtobusom. Ogledali si bomo vse znamenitosti, od Kotorja do Skadarkega jezera. Prespali bomo v hotelu 4 zvezdice (ppolni penzijon). Vse podrobnosti dobite na številki 3358186940. Prijave do srede, 17. septembra. UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 0402017383 ali 040-201389. USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE organizira jezikovni-kulturni izlet na Sočo, v nedeljo, 21. septembra. Namen izleta je, da se naučimo, govorimo in poboljšamo slovenski jezik ter da spoznamo nove prijatelje. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-761470 . KLUB PRIJATELJSTVA vabi 25. septembra na izlet v Ljubljano. Ogledali si bomo: razstavo o Primožu Trubarju v mestnem muzeju, Plečnikovo hišo in nekaj njegovih del. Vpisovanje do 20. septembra na tel. št.: 040225468 (Vera) in 040-639949 (Mira). Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gosposvetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Proseka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040220693 in 347-9322123. Vabljeni. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v To-skano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Col-lodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. 0 Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČINAH (Proseška ul. 131) vabi danes, 13. septembra, ob 20.30 na odprtje razstave naivne umetnosti Claudia Clarija »Podobe iz mojega čopiča«. O slikarju bo spregovorilaJelka Daneu Cvelbar, za glasbeno kuliso bo poskrbel harmonikar Erik Briščak. SKD TABOR vabi danes, 13. septembra, ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah, na predstavo SDD Jaka Štoka »Neskončno ljubljeni moški« (avtor Desa Muck, režija Gregor Geč). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavo Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški« v izvedbi SDD Jaka Štoka v nedeljo, 14. septembra, ob 20.30 v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. Režija Gregor Geč, glasba Igor Zobin, kostumi Betty Starc. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »Miniature« Giuliana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine in podobe Krasa« Miloša Zidariča do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v torek, 16. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na pogovorno srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto, letošnjim prejemnikom »Zlatnika poezije«, ki ga podeljujejo v okviru Vero-nikine nagrade. Pogovor bo vodila dr. Matejka Grgič. SKD VIGRED vabi v sredo, 17. septembra, ob 20.30, na prostoru pod vrtcem v Šempolaju na ogled komedije »Amor, Amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe« v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija Sergej Verč. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Mar-cucci (slike in skulpture), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruz-zier Macinelli (grafika) in Anita Ne-marini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor God-nic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). H Mali oglasi PODARIM majhne simpatične mucke. Klicati v popoldanskih ali večernih urah na tel. št. 333-9396064. IZGUBLJEN DIGITALNI FOTOAPARAT panasonic lumix v majhni sivi torbici, v Bazovici v soboto zvečer med tabornim ognjem in parkiriščem mimo spomenika. Poštenemu najditelju krepka nagrada. Vnaprej hvala -tel. 347-1516964. IŠČEM UČBENIKE za 3.razred šole Ž. Zois, trgovska smer. Pokličite na tel. št.: 040-215421. KOSILNICO BCS komplektno z žago za Višješolei pozor! ¿Í&rt^} sol A v/ prijave na razpis sprejemamo do 22.9.2008 Podrobnejše informacije na www.zssdi.it drva ter brusilnikom prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040-911570 ali 334-3095019. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. PRODAM dnevno sobo (omara, miza in stolice) ter spalno sobo za eno osebo, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pokličite na tel. št.: 04044631. PRODAM KNJIGO Start 1, 2 in 3 (Maccarone, Idone, Boasso) za prvi razred trgovskega zavoda Žiga Zois. Poklicati ob uri kosila na tel. št.: 3343190721. PRODAM UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK Kemija danes, I. (Gabrič, Glažar, Slapnik Žigon). Telefon št. 040-220729. PRODAM 10-hektolitrski sod iz fiber-glasa s plavajočim pokrovom in 5-hektolitrski sod iz inoxa; tel. 048178066 ob uri kosila. PRODAM belo grozdje za vino. Tel.: 040-280674 ali 040-8332369. PRODAM električni mlin za grozdje (pigia di raspatrice). Cena 200,00 evrov. Tel. 339-1024723. PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066. PRODAM peč na plin ocean v odličnem stanju cena 250,00 evrov. Tel.: 333-4863968. PRODAM tri sode (5 hektolitrov) iz fi-berglasa s plavajočim pokrovom, stisk in mlin ter eno kad (7 hektolitrov). Tel. 040-280910. V NAJEM dajem eno ali dvoposteljno sobo v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel. 040-948080. V SOBOTO, 6. septembra, smo našli šop ključev na dvorišču pred cerkvijo v Boljuncu. Javiti se na tel. št. 040228609. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. ŽELIŠ POSTATI IGRALEC, REŽISER, TE GLEDALIŠČE MIKA? PRIDRUŽI SE NAM! STUDIO ART vabi tretje leto k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO 2008-09 Začetek tečaja 1 .oktobra 2008 Prijave novih tečajnikov in potrditev dosedanjih do 29.9.2008 Pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it PRIČAKUJEMO TE! S Poslovni oglasi GROZDJE PRVOVRSTNO cabernet, sauvignon in merlot prodam. Možna dostava. 00386-51325199 PRODAM več sort grozdja ter vino. 00386-41216542 AGRITURIZEM NA KRASU ZAPOSLI vestno/vestnega čistil-ko/čistilca. Vsak dan ali po dogovoru. 338-3767892 OBČASNO POTREBUJEM pošteno vestno gospo(da) za varstvo starejše osebe (24 ur). 335-5951740 PREHRAMBENI DISKONT IŠČE prodajalca/ko za delikateso. Tel 040-214527 ali 335-6519043 TRGOVINA JESTVIN IŠČE vajenca/ko za delo v skladišču. 347-2220095 NIKOLI SAMI - Slovenska ženit-na agencija Kocka 00386 (0)31712987 http://www.freeweb.siol.net/mor je05/ ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt ob sobotah in nedeljah. 040/299798 H1 Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mavhinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Marju Žerja-lu. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Šuc, Bri-ščiki 18. OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko. OSMICO je odprl Valter Mocor, v La-kotišču 398. SREČKO ŠTOLFA ima odprto osmico v Saležu št.46. Tel.: 040-229439 / ŠPORT Sobota, 13. septembra 2008 235 Obvestila TRIDESETLETNICO MATURE bomo praznovali tudi mi, bivši 5. A-jevci znanstvenega liceja France Prešeren. Za podrobnejše informacije lahko pišete na e-mail ingacarli@gmail.com ali pa pokličete na 329-1076358 (Katka) ali 339-5605221 (Gracijela). ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu. OBVESTILO OLJKARJEM Na osnovi informacij, ki jih je dobila od Deželne službe za varstvo rastlin obvešča Kmečka zveza oljkarje, da je na celotnem tržaškem območju prisotnost oljčne muhe presegla prag nevarnosti. Omenjena služba svetuje takojšen škropilni poseg proti muhi z Dime-toatom ( Rogor ). SKD TABOR vabi v Prosvetni dom na Opčinah na ogled skupinske fotografije ob 40-letnici društva in sicer od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Na razpolago so tudi fotografije za člane. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazli-čne stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne-slovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure POPE 10.00-14.00. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure: PO-PE 10.00-14.00. SEŽANA: DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (otroke in mlade od 5 let dalje) in jazz baleta (od 11let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure v Pomladni dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Info: 00386-41524310 in 00386-41784754. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da je urad spet odprt od 16.30 do 18.00 ure. SK DEVIN PRIREJA TEČAJE SMUČANJA NA PLASTIČNI PROGI V NABREŽINI od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo, od 9. do 11.ure. Prva izmena od danes 13. septembra do 4.oktobra, oz. nedelje 14.septembra do 5. oktobra. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje: info@skdevin.it ali 338-8621592 (Janja). LJUDSKI DOM iz Podlonjerja Ul. Ma-saccio 24, vabi danes, 13. in nedeljo 14. septembra na tradicionalni praznik grozda. Danes, 13. septembra ples z Le mitiche Pirie. V nedeljo, ob 19. bo nagrajevanje najlepših grozdov, sledi ples z duom Melody. V dvorani ljudskega doma je na ogled razstava ob 30-letnici odprtja ljudskega doma. AŠD PRIMOREC prireja na nogometnem igrišču v Grizi danes, 13. in v nedeljo, 14. septembra športni praznik. Ples s skupinama Suvenir in Tri Prašički. Delovali bodo dobro založeni kioski. CICIBANI - S tem tednom se pričenjajo treningi za cicibane (letniki 19982000) pri društvu F.C. Primorje. Treningi bodo na travnatem igrišču Er-vatti. Za podrobnejše informacije je na razpolago predsednik Primorja Roberto Zuppin, tel. št.: 329-6022707. KAPELICA KRALJICE MIRU NA KA-TINARI - 69. letnica njene ustanovitve. V nedeljo, 14. septembra, ob 9. uri bo pri kapelici darovana Sv. maša. Obred bo daroval g. Žužek. Va- bljeni, da se množično udeležite! KD PRIMAVERA-POMLAD iz Nabre-žine prireja v nedeljo, 14. septembra, v Nabrežini celodnevni seminar na temo »Ravnotežje med možkostjo in ženskostjo«. Info: 347-4437922. NOGOMETNI KLUB KRAS obvešča, da bodo treningi letnikov 1999 - 2003 ob torkih in četrtkih na nogometnem igrišču v Repnu ob 16.30. Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328-0350533 in 335-5746234. ŽPS IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Posebno dobrodošle nove pevke! SKD IGO GRUDEN začenja novo zborovsko sezono. Prva vaja mešanega zbora Igo Gruden, ki ga vodi Mikela Šimac, bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM V ponedeljek, 15. septembra, vpisovanje in začetek tečajev rekreativne telovadbe po že ustaljenih urnikih. Pohitite z vpisom! SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovnošolce, da se pridružijo pevcem otroškega pevskega zbora. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 16.uri. Mlajša mladinska pevska skupina vabi sovrstnice na redne vaje, ki so ob ponedeljkih in četrtkih. Urnik: 17.30-18.30 (od 11. do 14. leta starosti), 18.30-19.30 (od 14. leta dalje). Prva vaja bo v ponedeljek, 15. septembra, v prostorih Marijanišča na Opčinah. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 16. septembra, ob 20.45, prvo srečanje v novi sezoni za pevce, reitatorje in člane orkestra; v torek, 23. septembra, ob 20.45, pevska vaja na katero so vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. KONFERENCA Novo gledanje na stres, ne le preprost sindrom - Ph. Dr. Francesco Furlan, Dr. Guido Marotta -sreda 17.septembra. ob 19:30 - Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstr. Prost vstop. Informacije na 333-4236902/3292233309. BREZPLAČEN SEMINAR Yoge-Psiho-fizična Telovadba po metodi Ferriz-Ferriere 18. septembra od 16. do 18. ure in dne 27.septembra od 19. do 21. -Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstropje. Informacije na 333-4236902 / 3292233309. Prost vstop. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 18. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). NATEČAJ OLJKE V BREGU - Podaljšal se je rok za oddajo fotografij za natečaj Oljke v Bregu. Do 19. septembra lahko oddate vaše fotografije v protokol Dolinske Občine. Izbrali bodo najlepše fotografije za koledar oljk 2009, med neizbranimi fotografijami pa bo druga komisija zbirala najboljše za objavo na Jadranskem koledarju. Zamudniki, priložnost ni zamujena, a se je podvojila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 19.septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marche-setti v Sesljanu za šol.l. 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Na-brežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Nabrežini, v Uradu za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel.: 040-2017376). 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji 4. oktobra v Zagradcu. Informacije in prijave sprejemamo do vključno 20. septembra po mailu vecerja83@gmail.com ali na 3355316286 (Veronika). Pišite in pokličite čim prej, ker je treba do 20. septembra za dokončno prijavo tudi poravnati plačilo! BREZPLAČEN SEMINAR ZA SPROSTITEV Nevromišična in čustvena sprostitev pa Miselna koncentracija po metodi Ferriz-Ferriere bo 20. septembra od 16. do 18. ure in dne 25. septembra od 19. do 21. ure - Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstr. Informacije na 333-4236902 / 329-2233309. FESTIVAL STIČNA MLADIH 2008: Slovenska prosveta, ZCPZ in Slovenska mladinska pastorala vabijo v soboto, 20. septembra, na mladinsko srečanje v Stično. Program se bo začel ob 9.30, ob 14.30 bo Sveta maša, ob 16. uri pa sklepni del. Velika izbira delavnic, pogovorov, glasbe, zabave in ... novih prijateljev! Brezplačni prevoz iz Trsta: odhod iz Boljunca ob 8. uri, iz Trga Oberdana ob 8.20, iz Op-čin ob 8.45. Za info in prijave (do 15. septembra) : Mladi v odkrivanju novih poti, Ul. Donizzetti 3, Trst. Tel. 040-370846 ali 339-7046331. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti »Vigneti Pittaro« pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave kličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). O.N.A.V. Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti VIGNETI PITTARO pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave pokličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za osnov-nošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 328-2733390 (Petra) ali 3385953515 (Katja). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Op-činah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo 2. in 3. letnik vrtca in osnovno šolo. Prva vaja v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Štalci v Šempolaju. PILATES-SKD IGO GRUDEN obveš-ča,da bo vadba pričela 23. septembra. Potekala bo v društvenih prostorih po sledečem urniku: Pilates-uvajanje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.3019.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva) od 14. ure dalje. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. MOPZ TABOR OPČINE obvešča vse pevce da so se pevske vaje za novo sezono že začele in da se odvijajo v prostorih Prosvetnega doma, vsak torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Za-željeni so tudi novi pevci še posebej prvi tenorji in baritoni da bi napolnili prazne vrzeli. Pridružite se nam še posebej mladi,ki vam je pri srcu petje in Slovenska beseda. TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in pri- jave na tel. št. 328-4559414 ali in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. ŽPZ VESELA POMLAD obvešča, da bomo v mesecu septembru imele pevske vaje vsak ponedeljek ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljene tudi nove pevke. Za informacije pokličite na tel. št. 3480841705 (Metka). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja v novo sezono. Urniki treningov: 1. skupina 4-7 let ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na Opčinah (ob sobotah od 10. do 11. ure); 2. skupina 8-11 let ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19. ure na Opčine (ob sobotah od 11. do 12.30); 3. skupina 12-15 let ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20.30 pri Banih; 4. skupina (16 let dalje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21.30 pri Banih. Info na tel. št. 3497597763 Nastja ali 346-1852697 Petra. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.sep-tembra na upravnem sedežu v Pro-seški 71. SKD LONJER KATINARA prireja tečaj joge, ki se bo odvijal vsak torek od 19. do 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjer-ju. Prvo srečanje bo na sporedu v torek, 30. septembra. Vpisovanje na tel. št. 3335062494. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Padričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). KLEKLJARICE bomo spet začele s svojo dejavnostjo v prostorih KD Lipa v Bazovici. V našo družbo vabimo tudi nove članice. Pred začetkom nove sezone se bomo sestale v sredo, 1. oktobra, ob 20. uri v bazovskem domu, kjer se bomo dogovorile in načrtovale bodoče dejavnosti. Tisti, ki bi se nam radi pridružili se lahko ob večernih urah oglasijo na tel. št. 040228212, kjer bodo dobili dodatne informacije in pojasnila. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj mo-torike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 3386439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje Montegrotto terme od 12. do 22. oktobra. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 060-360072. Prispevki Ob 9. obletnici smrti drage none Marije Marc (Mičeve) in ob 8. obletnici smrti moža in očeta Leota Kralja darujeta Renata in Ingrid z družino 30,00 evrov za SKD Lipa in 30,00 evrov za AŠD Zarja. V počastitev spomina dragega očeta darujeta Klara in Vera Bevilacqua 200,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na prijatelja Polda darujeta Dinči in Roby Gorup z družinama 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob Leopolda Va-tovca daruje Ana Klemenc 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Proseku. V spomin na dragega Leopolda Va-tovca daruje Marjetica 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Prose-ku. V spomin na Rado Suban darujejo Luisa, Damjana in Walter 30,00 za KRD Dom Briščiki. V počastitev spomina Mire Sardoč, Mitje Bitežnika in Marjuče Žerjal darujeta Alekseja in Primož Možina 60,00 evrov za AŠD Sloga Tabor. V spomin na Ido Rupel daruje družina Saule 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Silvana Caca daruje družina Saule 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Lidije Pavle-tič darujeta Mario in Marta Rapotec 30,00 evrov za PD Slovenec. Ob priliki zlate poroke darujeta Marija in Ludvik Hrvat 25,00 evrov za MePZ Slovenec Slavec. Namesto cvetja na grob Mariucce Žerjal daruje Deziderij Švara 50,00 evrov za KD Ivan Grbec. V spomin na Violeto Husu vd. Obers-nel darujeta sestrični Nivea in Magda Kuret 100,00 evrov za tabornike Rodu Modrega Vala Trst - Gorica. V spomin na Mariuccio Žerjal daruje Miranda Kralj 50,00 evrov za KD Ivan Grbec iz Škednja. V počastitev spomina prijatelja Silvana Ciaca darujeta Fabio Pečar in Majda Eva z družinama 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 20,00 evrov za MPZ Lonjer - Katinara. V spomin na Polda Vatovca darujejo bivši odborniki zadruge Prosek Kon-tovel 170,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Polda Vatovca darujeta Magda in Marjan Bukavec 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Polda Vatovca daruje Slavko Pieri 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob Polda Vatov-ca darujeta Ančko in Lučana (Križ) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob Polda Vatov-ca darujeta 20,00 evrov Marčela in Gigi Skabar vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V somin na Fulvia Businellija daruje Ivanka Peric (Salež 3) 10,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras. V drag spomin na Leopolda Vatovca daruje Gracijela Černjava 20,00 evrov za Lovsko društvo Doberdob V spomin na dragega svaka Sveta Kralja daruje Stanko 50,00 evrov za SLPZ Doberdob in 50,00 evrov za zbor Vasilij Mirk. Dragemu Aljoši občuteno sožalje ob izgubi izrekajo MARIUCCIE Devana in sestri ALJOSI ZERJALU izrekajo iskreno sožalje vsi pri Kinoateljeju 12 Sobota, 13. septembra 2008 KULTURA / TOMIZZOV DUH Misericordia, conti , con le braghe Armani ' 4 Milan Rakovac_ Ma ki ce pisati i ki ce štiti, jur smo štufi te agresije kulture; naši stari komoč i kum piena da su se znali potpisati, i ča njin je falilo?! Ma bravo Italia, zajno rabi kopirati školski model; en učitelj ki te nauči rozarij in abiči in te pozdravim e te saludo e ti kaže ciao, valorato-ri, i lakat tebi, kako ča ga je na unen filmu pokaza Alberto Sordi. Za nas tle, za našo domačo potrebo; na teštamenat vržeš križ, i - križ bože, fata la xe! In potem bi-ra v eni, kikiriki v drugi roki skupaj co'l telecomando, se capissi, e festa! Prav tako kot poje Arbore; nella tua casa tu comandi fin'a quando hai nella mano il telecomando! Altroche Benigni e Dante in piazza, kakšna Zdravljica in Lepa si, lepa hči planin, i Ča je muo-re da bi bilo polje sve bi guospe te-žakinje bile! Ma alora per sicuro gavere in Italia denovo solo maestri? Come seccula secculorum fa; magari un frate (che pena dopo seccoli ga perso le zavatte) che ne insegna cantar Misericordia? Ma Misericordia je tudi bil ta benečanski nož za skrajšat trpljenje umirajočega; in alora kaj potem? Osvnovna šola al'antica bo ta nož za siromaha? In, kaj pa? Ter za si-romaha ni nego motika! Berdjajev (i Solženjicin, ma i to kakov naš domaci mistik!) mo-ru biti kuntienti; POVRATAK U SREDNJEVJEKOVLJE je jur sigu-ran, i tako se moremo svi skupa u reduciranoj kulturi tega novega doba tornati u vrime prvanje kada bi nan did blizu ognjišta štija Kačica i Marka Kraljevica, povidiva štuo-rije štrigunske i za Vielega Juožu i Martina Krpana i kuse mitralje Schwarz-Lose, ma po tudeški! Qua capita i novi conti, E ma-gari se saressi el vero conte de una volta, el CONTE CON LE BRAGHE ONTE, ma che, invesse, pova-ro come el suo contadin, el scrive-va poesie e cantava »una furtiva la-crima« e el donava a i povari e a le biblioteche cittadine montagne de libri, Carducci, Leopardi, Dante i cossa so mi, quadri dei suoi noni conti e capitani delle galee a Le-panto 1571. co'l nono sul ponte e el S'ciavo che ghe ruba la bandiera ai Turchi. A ne, to so tle p'r nas ti tycoons a la italiana, ed ultimamente croata&slovena, ki ne vejo več kaj naj počnejo z svojo bogatijo, in jim se hoče Gloria Mundi, te digo mi! Oni hočejo bit plemiči, a mi bi imeli bit kmetje brez grunta; za to gre s timi novimi grofi. Ugašeni Feral Tribune na po- četku tranzicije rugao se hrvatskom izvornom plemstvu, koje se vračalo u domovinu; on Bornemissa de Sutjeska Neretva, von Vraniczany de Tito-Partija. Ma to su bili vieri i pričiži konti, pak kad Feral drugo nan ne svitli, ču van, improvizzan-do, povidati titule te nove hrvaško-slovenske „aristokracije"; von Patria de Patria Croata und Slovena (ter smo i mi kupili te autoblinde na Finsken, prez škrbi), von Diamanti de Sovjetske (neispravne) rakete plm. Zemlja-Zemlja, von Ecstasy de Heroin pl. Hašiš und Kabul-Zagreb Connection, von Zen Prozent de Free und Taxis and no (re)Turn... Jur pensate ma ča ga ima ta Rakovac danas de novo con 'ste tro-vatte; ma ča ga ima redukcija i racionalizacija školskog sistema z ty-cooni e magnafogi e vendicassi odierni ita-cro-sloveni? Aj vero sve na ten svitu; gre za planirano in organizirano stupidi-zacijo, perche, una volta de novo stupido, el omo no'l capira un tubo perche se butta in fogna La Ri-volussion Francese (altroche Ottobre!): Perche a Lori, novi conti in-goranti e richi e violenti, ghe vol el sudito, e non el cittadino. Cussi che quando un el alssa la zucca, te ghe da legnade, e se'l se fa mečkati in hincati, e se el fa pružati el otpor, te ga la Misericordia, e te ghe tai i viveri; a dal altare i te canta Misericordia. E festa! A mi dovolite eno lastno pe-smo (iz 1963.)? CREDERE! OBBEDIRE! COMBATTERE! Tir pištuole, sik dagete, punja u mošnje, manganel po hrptu, jezik- kuco! Kračun. Pržun. Patakun. Kanun." Ma ja ne predikan tuote za škvadrište ča su peštali naše mladiče 1919. po Brkini i Badierni i ta-lijanske komunište u Vodnjanu, Dignano d'Istria! Ni Kabul, ni Bagdad, ni Bejrut; modierni škvadrišti tuču demokrate demonstrante na-srid Washingtona. A ki hi šalje, te modierne škvadrište civlizacije; Civil Guard, Rengers, Security tran-zicijski hrvatskih i slovenskih ty-coona? Hi šalju ti novi conti e conta-bili, kreatori novog feudalizma; oni su več stvorili novo SREDNJEVJEKOVLJE, uz budalasti korektni smiješak liberal-globalista, zadovoljnih svojim (prolaznim) statusom. Študije Janka Pleterskega o novejši zgodovini Založba Modrijan je v knjigi z naslovom Pravica in moč za samoodločbo zbrala 40 študij, ki jih je akademik Janko Pleterski objavil v različnih publikacijah med letoma 1991 in 2007. Študije niso nastajale načrtno, ampak so, kot pravi avtor, zapisi iz delavnice zgodovinarja, ki se sproti odziva na v javnosti pereča vprašanja o novejši zgodovini. Motiv, da se je Ple-terski odločil ponatisniti svoje študije v obsežni, več kot 600 strani obsegajoči knjigi s polnim naslovom Pravica in moč za samoodločbo: Med Met-ternichom in Badinterjem, mu je bila izjava tedanjega nadškofa, danes kardinala Franca Rodeta o minevanju časa. Ta mu je pred sedmimi leti dejal: »Sem za objektivno razčiščevanje naše preteklosti, vendar čas za to še ni dozorel.« Izdati pa se jih je odločil tudi zato, ker gre po njegovem prepričanju za zgodovinopisno delo, saj je po raziskovalni poti opozoril na nekatera nerešena vprašanja novejše zgodovine. Med njimi na vprašanje, ki ga slovensko zgodovinopisje odriva, to je vprašanje pojava, vloge in učinkov totalitarizmov v slovenski zgodovini, ki je »zavladal v specifično slovenski varianti političnega katolicizma 19. stoletja tja do konca druge svetovne vojne, sklicujoč se na zvestobo veri«, je dejal na predstavitvi. »Na to vprašanje sem raziskovalno opozoril in knjiga bo to storila ponovno. V tej obliki morda vendarle dovolj močno, da se ga zgodovinopisje ne bo več moglo ogibati,« je dodal akademik. Knjiga po mnenju zgodovinarja Jožeta Pirjevca, govori o dveh bistvenih dejavnikih, ki sta zaznamovala slovensko zgodovino v zadnjih dveh stoletjih: o pravici, da postanemo državni narod, in o moči, ki nam je dovolila, da smo to postali. Sporočilo, ki ga s tem posreduje, je po njegovem mnenju pomembno: pravica za državnost ni dovolj, zanjo je potrebna tudi moč. (STA) galebov šolski dnevnik - Pogovor z Jasno Merku Učencem in dijakom želim, da bi jih ustvarjalnost osrečila Galebov šolski dnevnik je že nekaj desetletij stalnica v življenju učencev in dijakov iz Benečije, z Goriške in Tržaške. Zato pa je njegova vsebina vsako leto drugačna. Galebov šolski dnevnik za šolsko leto 2008-2009 je posvečen likovni ustvarjalnosti. Kdor ga bo vzel v roke, bo v njem našel osem poglavij, posvečenih različnim izraznim tehnikam, od reliefa do otiran-ke, od eksplozivne tehnike do pihanke, od praskanke do izrezanke, od monotipa do šablone. Vse so sad domišljije, iznajdljivosti in seveda znanja umetnice ter pedagoginje Jasne Merku. »Za revijo Galeb že nekaj let pripravljam prispevke, ki vabijo k likovni ustvarjalnosti, za katere me je spodbudila urednica Majda Železnik. Odziv bralcev je bil baje pozitiven, tako da mi je urednik Galebovega šolskega dnevnika predlagal, naj nekaj podobnega pripravim tudi za dnevnik. Ker sem želela, da bi vsebina delovala enovito, da bi bile obravnavane teme podobne, sem prispevke napisala ex novo. V vsakem vložku sem predstavila določeno tehniko, izbrala pa sem take, ki so se mi zdele nekoliko bolj posebne in zahtevne.« Prednost teh »papirnatih« ustvarjalnih delavnic je v podrobni predstavitvi postopka in v dejstvu, da je Jasna Merku izbrala materiale in sredstva, ki jih imajo otroci na razpolago doma.»K jasnosti je veliko prispevalo oblikovanje, za kar se moram zahvaliti Petru Ferlu-gi, ki je v dnevnik vložil svojo umetniško občutljivost in izkušnje: predstavil je potrebščine, izpostavil nekatere detajle ... Vsako rubriko spremljajo tudi fotografije, saj meje Jakob Jugovic fotografiral med delom, a tudi daljši tekst, v katerem je nekaj zgodovine; izpostavila pa sem tudi nekatere umetnike, v primeru izrezanke na primerBogdana Groma.« Ustvarjalni nasveti Jasne Merku spodbujajo mlade umetnike k eksperimentiranju, zato je vsako poglavje oprem- ljeno tudi z izpeljankami, variantami, ki pripeljejo do podobnih rezultatov. Želja tržaške umetnice pa je, da bi učence in dijake ustvarjalnost osrečila, saj je prepričana, da je vsakdo, ki ustvarja z lastnimi idrija - Mestni muzej Idrijska čipka nekoč, danes, jutri Mestni muzej Idrija je bogatejši za stalno razstavo Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Gre za predstavitev večstoletne tradicije izdelovanja klekljanih čipk v Idriji ter umestitev mesta na evropski zemljevid klekljarskih središč, je na gradu Gewerke-negg, kjer so razstavo odprli včeraj, dejala direktorica muzeja Ivana Leskovec. Idrijski muzej je novo stalno razstavo - pohvali se že lahko s stalno postavitvijo o 50-le-tni tradiciji rudarjenja v Idriji - začel postavljati leta 2004. Razstavo o klekljanih čipkah na Slovenskem so imeli že pred 38 leti, a tokrat tematiko osvetljujejo iz različnih zornih kotov, pozornost avtorjev pa ni usmerjena le v preteklost, ampak izpostavljajo tudi izrazno moč sodobne idrijske čipke, je na novinarski konferenci povedala Leskovčeva. Sama je ob kustosinji Mirjam Gnezda in kustosinji zgodovinarki Mariji Terpin tudi ena izmed avtoric razstave. »Z dokumenti želimo podkrepiti zgodovinsko priznana dejstva o tem, da je Idrija najstarejši kraj na Slovenskem, kjer je z arhivskim viri dokazano izdelovanje čipk,« je med drugim izpostavila Leskovčeva. »Vsebinsko smo razstavo razdelili na osem sklopov, od klekljanih čipk v Evropi prek trgovanja s čipkami, čipkarske šole, obširnega sklopa čipke in družba, festivala idrijske čipke do zakladnice čipk z izjem- nimi primerki. Glavno besedo pri tem ima ženska, klekljarica, ki je skozi stoletja s tem pomembno pripomogla k dohodku rudarskih družin,« je pojasnila Gnezda. Razstava skrbno odbranih čipk in izdelkov s čipkami se začenja v preteklosti in vodi v sedanjost, od nastanka idrijske čipke do njenega mesta na modnih stezah priznanih oblikovalcev. Med zanimivejšim razstavnimi eksponati v Mestnemu muzeju Idrija izpostavljajo kopijo najstarejšega najdenega dokumenta o obstoju klekljanja v Idriji iz leta 1696, rekonstrukcije pe-čnih čipk po vzorcih iz 19. stoletja, petminutno video demonstracijo osnov klekljanja kot najkrajši obstoječi tečaj klekljanja ter protokolarni pogrinjek za 12 oseb, sicer eden največjih ohranjenih klekljanih izdelkov iz 70-ih let prejšnjega stoletja, namenjen Titovi soprogi Jovanki. Pri zbiranju gradiva za razstavo, urejeno tudi po izobraževalnem konceptu, so pregledali dokumente številnih domačih in tujih kulturnih ter znanstvenih institucij, je povedala Terpinova. Ker gre za zahtevne eksponate, so precej pozornosti posvetili tudi zaščiti čipke, predvsem pred UV žarki in toploto, je dodala Le-skovčeva. Oblikovna sta razstavo zasnovala arhitektka Monika Mi-lič in ohranjevalec kulturne dediščine Andrej Furlan. (STA) rokami, poskuša in preizkuša, srečen. Seveda želim, da bi ustvarjalnost Galebovega šolskega dnevnika osrečila tudi profesorje in ravnatelje, ki so vse bolj obremenjeni s preštevilnimi obveznostmi ...«(pd) Kozoletov film Za vedno na mednarodnih festivalih Celovečerni film Za vedno v režiji in po scenariju Damjana Kozoleta je uvrščen v uradni program 30. mednarodnega festivala mediteranskega filma v Montpellieru, ki bo potekal med 24. oktobrom in 2. novembrom. Film je tudi v uradnem programu mednarodnega filmskega festivala v Seulu, ki bo v tem juž-nokorejskem mestu potekal med 22. in 28. oktobrom. Na festivalu v francoskem Montpellieru je Kozo-le pred štirimi leti prejel dve nagradi za film Rezervni deli, leta 2006 pa je bil v uradnem programu festivala prikazan njegov celovečerec Delo osvobaja, so sporočili z zavoda za kulturne dejavnosti Emotionfilm. Za vedno je svetovno premiero doživel januarja na 37. mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu, pred kratkim pa je gostoval na letošnjem 14. sarajevskem filmskem festivalu. Film se zgodi v eni noči v nekem stanovanju v Ljubljani. Dogaja se skorajda v resničnem času, saj se začne ob pol štirih in konča ob petih zjutraj. Filmsko dogajanje je zgoščeno in nabito z emocijami. Ključno vprašanje, ki ustvarja suspenz, je, ali ga bo ona zapustila. V tem filmu pravzaprav skorajda ni agresije, histerije in vpitja. Gre za preplet, spretno preobračanje tihih besed, dejstev in očitkov ter neznosen psihološki pritisk, o vsebini filma piše na spletni strani produ-centa Emotionfilm. V glavnih vlogah nastopata Marjuta Slamič in Dejan Spasic. Nizkoproračunski film bo v Sloveniji premierno prikazan oktobra na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, zatem pa si ga bo mogoče ogledati tudi po slovenskih kinodvoranah. (STA) POTOPIS Četrtek, 11. septembra 2008 13 s primorskim dnevnikom po jugozahodnem predelu zda Iv P - ^ BredaPahor Las Vegas moraš doživeti! Zveni kot promocijsko geslo, tako je bilo tudi večkrat zapisano in izrečeno, vendar pa je res. Dokler tega neverjetnega, po eni strani izumetičenega, po drugi strani pa neverjetno živega mesta ne doživiš, ne razumeš, kakšno je lahko najslavnejše zabavišče na svetu. In tudi dotedanje ocene moraš na novo premisliti: Las Vegas je še dodaten dokaz, da je belo-črno ocenjevanje neprimerno oz. pomanjkljivo, da je med poloma pozitivno-ne-gativno veliko sivega vmes, da to neverjetno mesto, ki je ob dnevni luči precej bedno, v lučeh pa razkošno zažari, potrjuje staro resnico, da »brez grešnikov greha ni«, in končno, da znajo v Ameriki iz vsake stvari narediti velikanski biznis. Na prvi pogled bi namreč kazalo, da je mesto v sila neprikladni legi in prav nič privlačnem okolju. Tudi v tistem predelu Amerika premore veliko lepšega, kar smo lahko preverili zahvaljujuč se naši dolgi avtobusni vožnji. Kako torej? Za Las Vegas nekako drži dvojno: po eni strani je mesto ležalo ob pomembnem prehodu, po drugi pa so se lepo znašli v stiski. V Nevadi smo, državi, ki se razprostira na 284.449 kvadratnih kilometrih, na katerih živi okrog 2,5 milijona ljudi. Da ne bi bilo pripovedovanje preveč dolgočasno in dlakocepsko, smo prehod iz »zlate« Kalifornije v »srebrno« Nevado kar preskočili. Sicer pa nismo meje med zveznima državama prešli samo enkrat. O tem kasneje. Torej Nevada, ki v imenu skriva špansko poimenovanje, »zasnežena«, vzdevek srebrna pa si je zaslužila, ker so z razliko od bližnje in vsestransko bogatejše Kalifornije na njenem ozemlju našli veliko srebra. Ko so v rovih Comstock Lo-da izčrpali vse srebrne žile, so novi prišleki odšli, s pridobljenim denarjem seveda. Bilo je proti koncu 19. oz. na začetku 20. stoletja: svetovna kriza je nato odpihnila še zadnje upanje, da se bo pač nekaj zgodilo... Ker se ni, so tedanji javni državni upravitelji vzeli usodo v svoje roke in do tedaj nezakonito spremenili v povsem zakonito, predvsem pa v izjemno donosen posel. Tako se je, ne glede na to, kaj pravijo razne legende o podvigih znanih kriminalcev in mafijskih ali sličnih združb, rodilo in razvilo igralništvo. Še več: upravitelji so ob uzakonitvi igranja na srečo poskrbeli tudi za obdavčitev tovrstne dejavnosti, ustanovili so posebne agencije, ki so pobirale državi dolžan davek. Hokus pokus in čarovnija je uspela. Pa naj se danes nekateri sprašujejo, kje nekateri politiki črpajo vir navdiha: z zakonom dejanja, ki so se do tedaj kazensko preganjala, čez noč preleviti v legalni vir dobička, je poteza, ki se v zgodovini ponavlja. Ker smo že pri zakonu, velja opomniti, da je v »snežni« Nevadi tudi prostitucija legalna, sicer pa, naj zveni cinično ali ne, sodi k hazardnim igram. No, ker se že mudimo pri moralno-etičnih vprašanjih, je treba vsaj omeniti, da je v tem predelu ZDA smrtna kazen zakonita. Država prijetnega imena pa skriva na obsežnih pustih ravninah še kakšno neprijetnost: po drugi svetovni vojni so namreč odročne pustinje postale prizorišče vojaško-jedrskih poskusov, zato so postale off limits. Čeprav krajevne oblasti ne soglašajo s centralno vlado in vojaškimi vrhovi glede namembnosti obširnih predelov države, se dosedanjim vojaškim strukturam sicer obetajo spremembe, vendar morda še na slabše - postala naj bi odlagališča za jedrske odpadke. Sredi vsega tega se iz daljave z vabljivimi obrisi dviga Las Vegas. Mesto ob obvezni prometni poti zahod-vzhod se je začelo razvijati po letu 1902, ko je železniška proga povezala Salt Lake City z Los Angelesom. Zagon razcvetu je dala legalizacija iger na srečo, čemur je sledilo vlaganje težkih denarcev v izgradnjo igralnic in hotelov. Kot smo preverili tudi mi, gre pravzaprav za ena in ista poslopja: casinoji so sestavni, vhodni del hotelov. In velik biznis za Las Vegas je postalo tudi nuklearno testiranje: v obdobju hladne vojne so Američani zgradili Nevada Test Site, ne samo, da je osebje centra imelo pri roki možnost porabe osebnih dohodkov, njegovo dejavnost so izkoristili v promocijo mesta. Enkrat mesečno so se v povprečju tresle šipe zaradi podzemskih eksplozij, maskota Las Vegasa, miss Mushroom Cloud, gospodična Gobasti oblak (v prostem prevodu), pa je nastopala v vseh promocijskih predstavitvah. Tako torej, igranje z jedrsko energijo in z denarjem. Ko se ob belem dnevu pripelješ v Sin City (grešno mesto), te ne presune preveč, ker ni ravno vzorno urejeno, naravnih lepot pa je drugod več. Tudi zunanjost hotelov ob belem dnevu ni tako vpadljiva, da bi zastrmel, je pa zato pozornega ogleda vredna notranjost. To pravzaprav moraš storiti, če se hočeš znajti v strukturi, ki je prvenstveno namenjena hazardu: hoteli so postavljeni nad in okoli casinojev. Kot takoj ugotoviš, nikamor ne moreš, ne da bi prečkal igralnico, ki obratuje non stop. Dnevno dogajanje v igralnicah je sicer nekoliko zaspano, celo krupjejke - v dnevni izmeni je odločno največ žensk -imajo pomirjujoč videz, zamenjal bi jih za zdolgočasene gospodinje. Zato pa mesto zaživi zvečer, ko se prižge na tisoče lučk, se začne »life«. Naenkrat se znajdeš v neznani deželi, v kateri lahko sanjaš z odprtimi očmi. Samo cesto prečkaš in že si iz starega Egipta prešel v Benetke, dva vogala naprej ti na široko odpre vrata Rim v svojem novem in starem blišču, če z rimske »piazzette« pogledaš v eno smer, zagledaš »tipično« pariško kavarno, malo dlje pa že ustrahujejo pirati... Neverjetno, osupljivo, tako kičasto, da je že skoraj umetniško: v tej umetno ustvarjeni deželi, smo vsi otroci s široko razprtimi očmi in strmimo v nova in nova čudesa. No, ko se na notranjem dvorišču luksuznega hotela znajdeš v Benetkah, s kanali, po katerih vozijo gondole, s tipičnimi lokali in obče prisotnimi trgovinami, se počutiš, ko Alica v čudežni deželi in ne razlikuješ več med fikcijo in resničnostjo. Ko vprašaš za cene, takoj pristaneš na stvarnih tleh, oči pa ostanejo široko razprte. Če takšnemu ogledovanju dodamo še predstave, bolj dodelane ali krajše prizore ali pa razne igre, npr. vodometa, ki »pleše« na glasbo, je začudenje na višku. Saj ne more biti res! Pa je. Vključiš se v množico obiskovalcev in se prepustiš toku in razpoloženju. V potrditev vtisa, da je množica nepregledna, navajamo uradne statistične podatke, ki zatrjujejo, da Las Vegas letno obišče 35 milijonov turistov. Enkrat to čudo moraš videti, ampak zakaj nekateri stalno prihajajo in zapravljajo v Las Vegasu? Američane vprašanje preseneti, nejeverno te pogledajo, češ kako ne razumeš: nikjer na svetu ni tako zabavno kot tukaj. Poskrbijo, da lahko igraš, kadar si tega zaže-liš, pričarajo ti kraje, ki si jih nikoli ne boš mogel ogledati, celo z gondolo se lahko zapelješ in ti ni treba v Italijo, organizirajo spektakle, nad katerimi strmiš, hrane in pijače - in to raznovrstne - je na vsakem koraku, 24 ur na 24, tudi na spolno potešitev niso pozabili, na svoj račun pa lahko pridejo tudi zaljubljenci, saj je sklepanje porok v Las Vegasu kot v vsej Nevadi sila poenostavljeno, vse se da opraviti po hitrem postopku. Skoraj edini problem je denar, v Las Vegasu ga namreč lahko zapraviš, koliko ga imaš, ali pa še več. Vendar očitno je ta problem premostljiv, kajti sodeč po gostih, ki smo jih srečali v našem hotelu ali med raznimi ogledi, so obiskovalci iz različnih »cenovnih razredov«. Morda je bila za nas še najbolj osupljiva ugotovitev, da je bilo veliko družin tudi z majhnimi otroci. Povedali so nam, da je Las Vegas tudi pomembno kongresno središče: velika podjetja prirejajo za svoje uslužbence in kliente razna srečanja, na katerih združujejo koristno z zabavnim. Nočno življenje ponuja veliko možnosti, med temi tudi ogledov kvalitetnih spektaklov, kot so npr. predstave kanadskega zelo svojstvenega cirkusa Cirque de Soleil. Njihove najnovejše predstave, ki je kot dosedanje umetelen preplet poezije in cirkuških veščin, si nismo utegnili ogledati. Ta slovita skupina, predstavnica novega pojmovanja scenskih umetnosti, pravzaprav tam kar domuje, v dokaz, da velik priliv denarja lahko veliko lepega ustvari na različnih področjih. Predstav, predvsem glasbenih, je po hotelih kar veliko, večinoma so kvalitetne, če sodimo po oblikovalcih, in primerno drage. Ni vse dobro za Las Vegas: ljudje morajo vendar strmeti. Zato se mesto nenehno spreminja, stare hotele, kar v tem primeru pomeni 30-40 let, enostavno porušijo in postavijo nove. Zdaj bi se lahko vozili z gondolo po beneških kanalih, kdove, morda nas bo naslednjič čakal parnik, da nas popelje po modri Donavi... (Se nadaljuje) Zgoraj naš hotel v Las Vegasu ob dnevni luči, desno umetne Benetke, spodaj pa umetelna igra vodometa B. IVANCICH, M. MUCCI, MARTA / ŠPORT Sobota, 13. septembra 2008 238 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it doberdob - Občina pripravlja poseg za zagotovitev večje varnosti Med cerkvijo in šolo »otok« s prehodom za pešce Vozniki bodo prisiljeni znižati hitrost - Obnavljali bodo tudi pokrajinsko cesto pri Devetakih n K.; ■ ■ ■ Da bi zagotovili večjo varnost pešcem in da bi prisilili voznike k znižanju hitrosti, bodo preuredili odsek pokrajinske ceste v središču Doberdoba. Med cerkvijo sv. Martina in osnovno šolo Prežihovega Voranca bodo zgradili prometni otok s prehodom za pešce, ob njem pa bodo speljali dva vozna pasova; njuna širina bo omejena, zato pa bodo morali avto-mobilisti nujno znižati hitrost svojih vozil. Pred prometnim otokom bodo namestili tudi tablo; merila bo hitrost vozil, ki bodo prihajala iz Gorice, na njej pa bo tudi pisalo, koliko točk bi vozniki izgubili zaradi kršitve hitrostnih omejitev. Pred otokom bodo cestišče tlakovali s posebnimi ploščami, ki prav tako služijo za omejevanje hitrosti. »Preverili smo tudi možnost, da bi sredi vasi postavili semafor, vendar nam zakonski predpisi to preprečujejo zaradi značilnosti ceste in naselja,« pojasnjuje doberdobski župan Paolo Vizintin. Po njegovih besedah na pokrajini pravkar pripravljajo načrt za preureditev cestišča med cerkvijo in šolo. »Komaj bo načrt pripravljen, ga bomo na občini pregledali in zatem odobrili. Računamo, da bi se lahko gradbena dela začela že jeseni,« razlaga Vizintin. Po njegovih besedah je pravkar v teku načrtovanje še drugega posega, katerega cilj je povečanje varnosti v cestnem prometu. »Obnovili bomo pokrajinsko cesto pri Devetakih, in sicer odsek med križiščema z državno cesto št. 55 in občinsko cesto, ki vodi proti Vi-žintinom,« pravi Vizintin in razlaga, da bo pokrajina namenila posegu 450.000 evrov. Doberdobski župan si je že ogledal osnutek načrta in predlagal, da naj se posebna pozornost nameni obnovi kamnitega zidu ob pokrajinski cesti, postavitvi nove javne razsvetljave ter ureditvi mostu in poti pod pokrajinsko cesto. Po mnenju Vizintina nima smisla prenavljati pokrajinske ceste od križišča z Vižintini do odseka, ki je bil razširjen pred nekaj leti. Z obnovo tega odseka bi namreč marsikateri voznik premočno pritiskal na plin in kršil hitrostne omejitve, zato pa je po mnenju župana dosti bolj smiselno premisliti dodatne ukrepe, ki bi omejili hitrost voznikov. Tako bi se lahko pokrajinsko cesto pri Devetakih tlakovalo s ploščami, ki voznike prisilijo k vožnji z zmerno hitrostjo, za večjo varnost pa bi se poskrbelo z dodatnimi obcestnimi pregradami. Vizintin pojasnjuje, da se bo skupaj s podžupanom Nordiom Ger-goletom, občinsko odbornico Ester Ferletič in tehniki doberdobskega tehničnega urada v kratkem srečal s pokrajinskimi funkcionarji, ki pripravljajo osnutek načrta.(dr) * Ji Odsek ceste skozi Doberdob, sredi katerega bodo zgradili prometni otok FOTO BUMBACA jamlje - Motorist iz Trsta ob vozniško dovoljenje Skozi vas 129 km na uro Župana Doberdoba Vizintin in Mirna-Kostanjevice Marušič kmalu pri prefektinji o križišču pri Čukišču Skozi Jamlje je drvel 129 kilometrov na uro. Agenti prometne policije so včeraj dopoldne odvzeli vozniško dovoljenje motoci-klistu iz Trsta, ker je presegel hitrostno omejitev za preko 60 kilometrov na uro. Moški bo moral plačati globo od 500 do 2.000 evrov, medtem ko bo brez vozniškega dovoljenja od šestih mesecev do enega leta. Njegovo hitrost so policisti izmerili z uporabo laserja, s katerim v Dolu in Jamljah pogosto »lovijo« prehitre voznike. Najmanj disciplinirani so ravno moto-ciklisti, saj se ne zmenijo za hitrostne omejitve in po raznih cestah doberdobske občine vozijo kot po dirkališču. Že nekaj let dirkajo po državni cesti št. 55 med Štivanom in Ga-brjami, v zadnjih časih pa so »odkrili« še pokrajinsko cesto, ki preko Doberdoba povezuje Selce z Devetaki. Policisti so lani prijavili mo-tociklista, ki sta trčila in se poškodovala na odseku med Jamljami in Sabliči, saj naj bi do trka prišlo med pravo motociklistično dirko. Na goriškem sodišču je poleg obravnave tega primera v teku preiskava, s katero preverjajo, kje so dirke potekale in koliko motociklistov je bilo vanje vpletenih. Indice in dokazno gradivo so zbirali policisti v civilu, saj je drugače motocikliste zelo težko ujeti; komaj dirkači izvejo, da so na cestah policijske ali karabi-njerske izvidnice, namreč krepko znižajo svojo hitrost in nato izberejo drugo pot. Kot dokazno gradivo so preiskovalci uporabili tudi krajši video, ki so ga motociklisti posneli na državni cesti št. 55 in ga objavili na svetovnem spletu; na njem je bilo mogoče jasno videti, da so cesto zamenjali za dirkališče. Doberdobski župan Paolo Vizintin pojasnjuje, da je že zaprosil za srečanje z novo prefektinjo Mario Augusto Marrosu, ki bi bilo posvečeno prometnim težavam in varnosti. Srečanja bi se moral udeležiti tudi župan Mirna-Kostanjevice Zlatko Martin Ma-rušič, saj se je po vstopu Slovenije v schen-gensko območje pojavil nov problem. Veliko prebivalcev Opatjega sela in drugih vasi se namreč vedno bolj pogosto poslužuje ceste med Lokvico in Devetaki, ki kraške vasi povezuje z državno cesto št. 55. Ovinek pri Čukišču, od koder se zavija proti Lokvici, je zelo nevaren, zato pa bosta Vizintin in Ma-rušič iskala primerno rešitev skupaj z novo prefektinjo. Na dirkanje motociklistov opozarja tudi odbor Okolje 2000. Prejšnjo nedeljo so člani odbora pri Devetakih ujeli v fotografski objektiv skupino motociklistov, zadnji v vrsti pa je z roko pokril registrsko tablico. Člani odbora so sicer pojasnili, da ne nikakor nameravajo »loviti« motociklistov s fotografskimi aparati, vendar je bilo prejšnji konec tedna dirkačev toliko, da so hoteli njihov prehod tudi fotografsko dokumentirati. (dr) Motociklist je pri Devetakih svojo tablico pokril z roko tržič - 40-letni arhitekt V centru mesta gojil konopljo 40-letni arhitekt se je v prostem času rad ukvarjal z vrtnarstvom, vendar namesto, da bi gojil okrasne rastline ali zelenjavo, je v svojem stanovanju v središču Tržiča ljubeznivo negoval nasad indijske konoplje. Njegov nezakoniti konjiček so odkrili agenti goriškega poveljstva finančne straže, ki so 40-letnega arhitekta prijavili sodnim oblastem. Moški si je v svojem stanovanju uredil pravi nasad, ki bi mu ga zavidali tudi najboljši vrtnarji. Osemdeset centimetrov visoke rastline je gojil v posodah, do katerih je speljal namakalni sistem, ki je sadikam zagotovil potrebno stopnjo vlage. Za uspešno rast potrebuje indijska konoplja tudi močno svetlobo, zato pa je moški sobo opremil s svetilkami, ki so prostor tudi primerno segrele. V tako dobrih pogojih so rastline zagotavljale do šest letnih pridelkov, 40-letnik pa je v stanovanju uredil tudi malo sušilnico, v kateri je sušil nabrane lističe. Agenti finančne straže so poleg več desetin rastlin indijske konoplje zasegli še 250 gramov marihuane in 250 semen. Iz stanovanja so odpeljali tudi posode z namakalnim sistemom, sušilnico in približno sto vaz, ki jih je moški verjetno nameraval uporabiti za širitev svojega nasada. Agenti finančne straže so ga prijavili zaradi proizvodnje nedovoljenih opojnih substanc. Predsednica za Controtempo Obnovili so vodstvo goriškega krožka Controtempo, ki stoji za odmevnimi jazzov-skimi prireditvami v deželi FJK. Nova predsednica je Margherita Reguitti, novinarka, ki že vrsto let s posebno predanostjo spremlja dejavnost krožka. Na predsedniškem mestu je nasledila Remigia Gabelli-nija. S prireditvama »Jazz & Wine of Pea-ce« od 23. do 26. oktobra v Krminu in »Il volo del jazz« od 8. novembra 2008 do 30. januarja 2009 v Sacileju bo krožek zaokrožil svoje enajsto leto delovanja. Praznik grozdja v Krminu V Krminu poteka praznik grozdja. Danes od 14.30 do 17. ure bo za otroke vadba odbojke in košarke na Trgu XXIV Maggio in lokostrelstva v Ulici Matteotti, kjer bo od 17. ure dalje animacija za otroke; med 18. in 21. uro bo na Trgu Liberta festival folk glasbe »Folk & Wine« in ob 21. uri koncert skupine Tra palco & realta; ob 21. uri na Trgu XXIV Maggio pa še koncert Eugenia Finardija (vstop prost). Jutri ob 9.30 bo v Ulici F. di Manzano kolesarsko tekmovanje za otroke, ob 10. uri v parku v Ulici Da Feltre razstava avtomobilov; ob 12. uri bo na Trgu Liberta koncert godbe na pihala; od 15.30 bo s Trga Liberta krenil sprevod vozov; od 17.30 do 21. ure bo v občinski dvorani video projekcija »La fieste da l'üe 1963«; ob 18. uri bo na Trgu Liberta igrala godba na pihala Marching Owl, v Ulici Matteotti nastop čarodeja Nicodema in na Trgu XXIV Maggio modna revija za otroke; ob 18.30 bo na Trgu Liberta koncert skupine Autoridad loca, na dvorišču palače Locatelli pa Smielatura; ob 21. uri bo na Trgu XXIV Maggio koncert skladb Vasca Rossija s skupino Allarmerossi. Tisoč otrok na trgu Ob 140. obletnici združenja Ginnastica go-riziana bo danes na Trgu Cesare Battisti v Gorici prireditev z naslovom »1000 ragazzi in piazza«. Ob 16. uri bodo športni nastopi, ob 18. uri sprevod iz spominskega parka z mažoretkami Twirling mažoretnega društva iz Nove Gorice, ob 20. uri koncert skupine Broadway Orkestra. Jutri ob 15. uri bo brezplačna vadba raznih športnih panog za otroke, glasba in zabava, ob 19. uri pa nastop gojencev glasbene šole Roland in »pasta party«. Srečanje orkestrov Pihalni orkester Salonit Anhovo prireja 5. mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, ki bo danes ob 16. uri pod šotorom v Salonitu Anhovo. Na letošnjem srečanju bo poleg domačega, sodelovalo še sedem pihalnih orkestrov iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Med nastopi orkestrov se bodo predstavile tri plesne skupine. Od 20. ure dalje bo zabava z ansamblom Štajerskih 7. (km) tržič - Občinski svet Regulacijski načrt ne izključuje mošeje Zavrnjen predlog o poimenovanju ulice po Almiranteju Na tržiškem občinskem svetu je razprava tekla tudi o zahtevi priseljencev iz Bangladeša, da bi v mestu zgradili mošejo. Občinski svetnik Severne lige Federico Razzini je namreč župana Gianfranca Pizzolitto vprašala, ali namerava dovoliti gradnjo mošeje. »Ne bom gradil cerkev, sinagog in niti mošej, vendar ima tržiška občina - kot vse ostale občine v Italiji - v svojem regulacijskem načrtu predvidena območja, ki so namenjena gradnji verskih poslopij. Če bo kdo vložil prošnjo za gradnjo verskih poslopij na teh območij, mu gradnje ne bom mogel preprečiti,« je odgovoril župan Gianfranco Pizzolitto in ligašu Razziniju polemično dejal, da naj desnosredinska deželna vlada z zakonom prepove gradnjo mošej in ga bo tržiška občina spoštovala. Na občinskem svetu so tudi zavrnili predlog, da bi trži-ško ulico ali trg poimenovali po Giorgiu Almiranteju, veljaku desničarske stranke Movimento sociale italiano. Po mnenju občinskega svetnika Stranke komunistične prenove Emiliana Zottija bi bilo nedopustno, da bi Tržič, mesto z močno antifašistično tradicijo, dobil ulico po politiku, ki je med drugim sodeloval pri pisanju dokumenta o rasnem razlikovanju. Po drugi strani je občinska svetnica Nacionalnega zavezništva Lionella Zanolla povedala, da hrani Al-mirantejevo sliko v denarnici. Po njenih besedah Togliatti ni bil nič boljši od Almiranteja, ki je vsekakor veliko prispeval k razvoju Italije. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 13. septembra 2008 1 5 gorica - Mittelmoda Marzotto krmin - Včeraj slovesno predali namenu nove prostore Z novo halo cilja Mipot jamstvo na podvojitev proizvodnje za prestiž 1.200 kvadratnih metrov dodatnih pokritih površin odskočna deska za uveljavitev na tujih trgih prireditve Družba Mipot je včeraj slovesno predala namenu novo halo, s katero v roku petih let cilja na podvojitev proizvodnje in prihodkov. »Pred enim letom smo se spraševali, ali naj zgradimo novo halo, zdaj pa stojimo pred njo,« je na včerajšnji svečanosti povedal direktor Mipota Radojko Starec in se nato zahvalil načrtovalcema gradbenega posega, arhitektki Annamarii Sardon in inženirju Giorgiu Bensi, ter vsem podjetjem, ki so sodelovala pri gradnji in opremljanju nove hale. Starec je zaposlene v obratu in goste nagovoril v štirih jezikih, v italijanščini, slovenščini, angleščini in furlanščini, ter s tem potrdil zasidranost družbe v večjezično krmin-sko okolje, hkrati pa uspešen prodor družbe na tuja tržišča. Med nagovorom se je Starec sprehodil skozi 35 letno zgodovino obrata. Povedal je, da so sredi devetdesetih let zaradi nepričakovanega izpada vojaškega tržišča zašli v hudo finančno krizo. »Par let smo potrebovali, da smo premagali težave, od takrat pa se naša pot vije samo navzgor. Po finančni sanaciji, ki jo je izvedel novi lastnik, družba KB1909, in reorganizaciji podjetja si sledijo sama uspešna leta,« je poudaril Starec. Po njegovih besedah se je družba Mipot uveljavila na italijanskem in evropskem tržišču, pomembna priznanja pa prihajajo iz vesoljskih ustanov, ki so opremile svoje misije z napravami, zgrajenimi v krminskem obratu. Ob prisotnosti direktorja goriške zveze industrijcev Flavia Flamia je na svečanost spregovoril krminski župan Luciano Patat. Družbi Mipot je čestital, da je uspela graditi halo v zastavljenih terminih, hkrati pa jo je pohvalil, saj nudi delovno mesto mnogim Krminčanom in še predvsem visokemu številu žensk. Prisotne je nagovorila tudi Eva Neiner, ki je na Mipotu zaposlena že 29 let. Poudarila je, da je nova hala za podjetje zelo pomembna pridobitev, zato pa je pozvala vse zaposlene, naj še naprej vlagajo svoje najboljše moči in ideje v rast družbe. V imenu skupine KB1909 je spregovoril predsednik njenega upravnega sveta Boris Peric, ki je poudaril, da je družba Mipot tesno vključena v krminsko stvarnost in z njo živi. Peric se je pred zaključkom svojega pozdrava zahvalil Dragu Miliču, Robertu Hro-vatinu, Radojku Starcu in Lučki Tomsič, ki so tudi v težkih trenutkih verjeli v družbo Mipot in v njen razvoj vložili svoj trud in kapital. Ob zaključku nagovorov je novo halo blagoslovil du- gorica - Danes Svečanost ob 65-letnici Goriške fronte Pri spomeniku žrtvam taborišč pred železniško postajo v Gorici bo danes ob 11. uri slovesnost, ki jo pokrajinski odbor Združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) prireja ob 65-letnici Goriške fronte. Slavnostni govornik bo Enrico Gherghetta, predsednik goriške pokrajine in hkrati predsednik pokrajinskega odbora za promocijo vrednot odpor-ništva in republiške ustave. Napovedana je tudi udeležba novogori-škega župana Mirka Brulca. Današnje polaganje vencev k spomeniku taboriščnikom bo tudi zaključno dejanje goriških svečanosti ob 65-letnici ustanovitve Prole-tarske brigade, goriške bitke skupaj s slovenskimi partizani in italijanske vstaje proti nacifašizmu. Obeleževanje je doseglo vrhunec v ponedeljek s položitvijo vencev k spomeniku padlim delavcem pred tržiško ladjedelnico in s tradicionalnim partizanskim mitingom v Selcah. Notranjost nove hale (zgoraj) in direktor Starec med nagovorom BUMBACA hovnik Sergio Ambrosi, zatem pa je trak prerezal inženir Ivo Emili, predstavnik mlajše generacije zaposlenih, na katerih sloni prihodnost obrata. Po besedah direktorja Starca meri nova hala 1.200 kvadratnih metrov. Proizvodnja se je v njej začela po poletnih počitnicah, nova pridobitev pa bo družbi Mipot omogočila racionalizacijo proizvodnih procesov, povečanje kompetitivnosti in znižanje stroškov. Novi prostori so za Starca pomembna odskočna deska za dodatno uveljavitev na tujih tržiščih, zato pa ima po njegovem mnenju družba Mipot svetlo prihodnost. (dr) krmin - Mipot Ob 35-letnici visoke ocene Lani 10 milijonov evrov prometa Družba Mipot je bila ustanovljena leta 1973 in posluje na področju visokotehnološke proizvodnje industrijske in profesionalne elektronike. V prvih letih je proizvajala mini potenciometre za italijanski trg, nato se je proizvodnja obogatila z novimi produkti, kot so debeloplastna in tenkoplastna tiskana vezja. Po letu 1990 so ponudbo razširili na radiofrekvenčne module, ki predstavljajo skoraj polovico današnjega prometa. Družba Mipot je prisotna predvsem na italijanskem trgu, v tujini pa ima svoje glavne poslovne partnerje v Franciji in Nemčiji. Z novo halo, ki meri 1.200 kvadratnih metrov, razpolaga družba Mipot s 4.700 kvadratnimi metri pokritih proizvodnih površin. Vodstvo in manadgement družbe sta slovenski, sicer pa predstavljajo Slovenci približno štirideset odstotkov vseh zaposlenih, ki jih je okrog osemdeset. Lani je imela družba Mipot skoraj deset milijonov evrov prometa, hkrati pa je med družbami iz skupine KB1909 izstopala po visoki bonitetni oceni (AA+), ki je dokazovala uspešnost njenega poslovanja. (dr) Z včerajšnjim dnem je goriška sodnija bolj varna. Občinska uprava je namreč omogočila nakup in vgradnjo kontrolnega sistema na notranjih vhodnih vratih. »Na to smo čakali preko 25 let. V vsem tem času smo bili izpostavljeni nevarnostim,« je včeraj izjavil glavni državni tožilec Carmine Laudisio. V preddverju sodišča je namreč potekala krajša svečanost ob predaji nove varnostne opreme, v katero je vgrajen občutljiv detektor kovin. Leta vsekakor razlikuje med šopom ključev in orožjem, so poudarili in opozorili, da skozi novi vhod lahko vstopa samo ena oseba naenkrat. Osebju sodnije je dan in noč namenjen poseben vhod brez nadzora detektorja kovin; uslužbenci bodo za vstop dobili posebno magnetno kartico. Zadovoljstvo nad pridobitvijo je izrazil župan Ettore Romoli. Novi varnostni sistem je občino stal 14 tisoč evrov; sodna palača je sicer državna last, za njeno vzdrževanje pa je zadolžena občina. Včerajšnje predaje so se udeležili še predsednik sodišča Matteo Trotta, pre-fektinja Maria Augusta Marrosu, vodja letečega oddelka pri kvesturi Massimo Ortolan in poročnik Banzati s karabinjerskega poveljstva. Matteo Marzotto gorica - Notranji vhod opremili z detektorjem kovin Sodna palača varnejša Laudisio: »Na novi varnostni sistem smo čakali preko 25 let. V vsem tem času smo bili izpostavljeni nevarnostim« Prefektinja, župan, tožilec in predsednik sodišča ob novem vhodu BUMBACA BUMBACA V zadnjem času se lahko Gorica ponaša z vrsto zanimivih dogodkov. Eden izmed teh, ki mestu prinaša državni prestiž in mednarodni odmev, je nedvomno Mittelmoda Fashion Award, tekmovanje talentiranih modnih oblikovalcev s celega sveta. Z letošnjim letom je pridobila pobuda še večji odmev. Predsedniško mesto ustanove Mittelmoda International Lab, ki prireja modno tekmovanje, zapušča »legenda« italijanske mode, Giuseppe Mo-denese. Na tem mestu pa ga je po odločitvi državne zbornice mode nasledil Mat-teo Marzotto, predsednik družbe Valentino in hkrati predsednik ENIT-a, državne Agencije za turizem, ki deluje pod okriljem rimske vlade. Svečana predaja predsedstva je v četrtek potekala na goriškem županstvu, kjer so tudi predstavili modne talente, ki sodelujejo na tekmovanju. Mestne oblasti in goste je uvodoma pozdravil župan Ettore Romoli. Za njim je besedo prevzel deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani, ki je med drugim dejal, da »se naša dežela klanja vlogi mode, ki je bistveni dejavnik italijanske ustvarjalnosti že od Srednjega veka dalje«. Direktor sejemske družbe za Gorico in Videm Sergio Zanirato je poudaril: »Naša želja je, da bi Gorica zares postala svetovna prestolnica mode. Prepričan sem, da bomo tudi s pomočjo novega predsednika Mattea Marzotta nudili mladim ustvarjalcem še večje priložnosti.« Med govorniki je bil tudi predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, ki je obudil spomin na začetke Mittelmode, saj je zamisel za prireditev spočela ravno pri Trgovinski zbornici. Danes je le-ta partner organizatorjev. V zahvalo za dolgoletni trud in opravljeno delo v korist modne prireditve je Modenese na svečanosti prejel v dar grafiko goriškega likovnika Franca Duga z upodobitvijo mesta. Obenem so povedali, da je bil imenovan za častnega predsednika. »Vse svoje življenje - je naglasil počaščeni Modenese - sem preživel v modi in marsikaj doživel. Prepričan sem, da bo tudi s pomočjo novega predsednika ta pomembna goriška prireditev nadaljevala svojo uspešno pot, rasla in se uveljavljala.« Ob koncu je nekaj besed izrekel tudi Marzotto: »Beppe Modenese je legenda v mednarodnem merilu, saj je zgradil podobo italijanske mode v svetu. Navezan sem na te kraje in želim nekaj povedati letošnjim tekmovalcem. V svojem življenju sem sodeloval s "smetano" modnega oblikovanja, nikogar pa nisem videl, ki ne bi delal in dosegal uspehe brez doprinosa mladih talentov.« V dar za pripravljenost na prevzem predsedniških zadolžitev je Marzotto prejel spominsko medaljo, ki jo je občina izdala ob tisočletnici Gorice. Vrhunec letošnje Mittelmode bo danes. Zaključna revija in razglasitev zmagovalcev bosta potekala nocoj ob 21. uri na goriškem sejmišču. Mladim talentom so namenjene različne nagrade, in sicer prva nagrada Mittelmoda Award v znesku 10.000 evrov, ki jo podeljujejo družba goriškega in videmskega sejmišča, sponzor Lectra Italia in goriška pokrajina. Ob tej bosta podeljeni tudi nagrada državne zbornice mode in nagrada italijanskega modnega sistema. Manjše nagrade podeljujejo tudi sponzorji Levi's, Vesti di Cotone, Masters of Linen, Shirt Avenue, Clam, Woolmark H&M, Furla, Love Therapy Award in Otago Polytechnic Scholarship Award. Že sama imena blagovnih znamk, ki podpirajo goriško pobudo, pričajo o prestižu in odmevnosti Mittelmode. Tekmovanju se namreč priznava vloga odskočne deske modnih talentov. (td) 1 6 Sobota, 13. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Delegacija SKGZ na pogovoru s predstavnikoma LDS Gorici sta zanimivi le, če nastopata skupaj Sodelovanje med Slovenci na obeh straneh meje bo treba izboljšati »mangiarsano« O hrani odločajo otroci in ne starši Včeraj sta pisarno Mateja Arčona, LDS-ovega kandidata na skorajšnjih volitvah v državni zbor, ki si jo občinski vodja liberalnih demokratov ter mestni in državni svetnik zelo izvirno omislil na Bevkovem trgu v središču Nove Gorice, obiskala deželni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič in predstavnik goriškega odbora SKGZ Igor Komel. Pogovora o položaju Slovencev v Italiji se je udeležila tudi podpredsednica LDS, nekdanja pravosodna ministrica in generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Pavšič je obema predstavnikoma LDS predstavil omenjeno problematiko od kritike nacionalnega radia in televizije, ki po njegovem mnenju o manjšini poroča le, ko gre za kaj negativnega, preko področja kulture, šolstva in športa, kjer tudi ne prihaja do sodelovanja, pa do same politike, v zvezi s katero je izpostavil, da Urad za zamejce po svetu, takšen kot je, nima politične teže. Poudaril je še, da bi bilo zelo smiselno in za položaj zamejcev najboljše, če bi pri slovenskem zunanjem šempeter Dobili napravo za preiskave prebavil V splošni bolnišnici v Šempetru so včeraj predstavili endoskopski ultrazvočni linearni videogastroskop, ki ga v internistični službi sicer uporabljajo že od spomladi. Naprava je prva tovrstna v bolnišnici, omogoča pa natančnejše in preglednejše preiskave prebavil. Novi videogastroskop je nekakšna ultrazvočna sodna, ki jo, tako kot pri preiskavah želodca, spustijo v telo in pregledajo notranjost drugače težje dostopnih prebavil, npr. trebušne slinavke, je pojasnil direktor bolnišnice Silvan Saksida. Po njegovih besedah naprava omogoča natančnejše in preglednejše rezultate kot preiskave z zunanjim ultrazvokom. V inter-nistični službi šempetrske bolnišnice tedensko opravijo med pet in deset tovrstnih preiskav. Polovico denarja za nakup 64.000 evrov vredne naprave je z do-nacijo zagotovila družba Iskra Av-toelektrika, nekaj so prispevali še drugi donatorji, ostalo pa je zagotovila bolnišnica sama. V šempetrski zdravstveni ustanovi si obetajo še nabavo podobne aparature za pregled srca, je dodal Saksida. Na vprašanje o letošnjem poslovanju bolnišnice konkretnega odgovora ni dal, češ da so šele v fazi usklajevanja pogodbe z zdravstveno zavarovalnico o količini programa, ki ga bodo lahko opravili. ministrstvu imenovali posebnega državnega sekretarja za zamejska vprašanja. Prav bi se mu zdelo tudi, če bi lahko zamejci v slovenskem parlamentu sodelovali pri temah, ki jih zadevajo, pa čeprav brez možnosti odločanja. Igor Komel je v debati poudaril, da zamejci nočejo biti le folklorna skupina, saj manjšina pomeni celo paleto dejavnosti. Povedal je tudi, da čezmejno sodelovanje ne more biti odvisno le od tega, ali se za določene projekte dobijo evropska sredstva ali ne, ampak je to obojestranska dolžnost in velika priložnost. Poudaril je tudi, da so razni spomeniki in domovi Slovencev v Italiji kulturna dediščina slovenskega naroda, kar pomeni, da ni Italija tista, ki je dolžna skrbeti zanje. V nadaljevanju je bil kritičen do dejstva, da je v sedanjem mandatu slovenske vlade manjšinska problematika v celoti prešla pod okrilje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, s tem pa so se posamezna ministrstva - športno, kulturno, gospodarsko in druga - nehala ukvarjati z zamejci, kar ni prav. »Gorica ni zanimiva v Cerarjeva in Arčon s Komelom in Pavšičem med včerajšnjim pogovorom FOTON.N. Italiji, Nova Gorica ni zanimiva v Sloveniji, Gorica in Nova Gorica skupaj pa sta zanimivi v Evropi in v tem je naša perspektiva,« je z zelo realno oceno zaključil Komel. Arčon je že med pogovorom pojasnil, da je kot državni svetnik dal veliko pobud iz tega okolja, da pa je stikov s Slovenci preko meje še vedno premalo. »Mislim, da se da na tem področju veliko narediti, in če je v parlamentu nekdo z goriškega konca, ki zna prisluhniti tudi problemom in pobudam z druge strani meje ter jih zastopati v državnem zboru, se mi zdi to zelo pozitivno, tako da vidim na tem področju še ogromno rezerve,« je menil kandidat. Cerarjeva je ob zaključku včerajšnjega srečanja izrazila prepričanje, da bo LDS-ov kandidat za poslanca v državnem zboru Matej Arčon s svojo mladostjo v primeru izvolitve politiko LDS do zamejstva, ki je bila pred leti na kulturnem, gospodarskem in ostalih področjih zelo živahna, zagotovo peljal naprej v pravi smeri. Nace Novak slovenija Kako volijo volivci zunaj meja V Sloveniji bodo v nedeljo, 21. septembra, redne volitve v državni zbor. Volilno pravico ima vsak državljan Republike Slovenije, ki bo na dan glasovanja polnoleten. To velja tudi za državljane RS, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, a so redno vpisani v evidenco volilne pravice slovenskih državljanov. Slovenski državljani, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Slovenije, bodo na volitvah 21. septembra lahko glasovali na naslednje tri načine: po pošti (slehernemu državljanu, ki bo izbral volitve po pošti bo poslana uradna glasovnica); na volišču na sedežu diplomatsko-konzularnega predstavništva RS, ki bo odprt 21. septembra med 9. in 17. uro; med volišči, ki bodo odprta in ki neposredno zanimajo slovenske državljane s stalnim bivanjem v Italiji, sta konzulata RS v Trstu in Rimu); na posebnem volišču v Sloveniji, vendar to morajo zainteresirani sporočiti okrajni volilni komisiji (Upravni enoti), na območju katere želijo glasovati, najpozneje do 18. septembra. Za dodatne informacije se lahko zainteresirani obrnejo na di-plomatsko-konzularno predstavništvo ali neposredno na državno volilno komisijo. Zakonodaja in podrobnejše informacije so dostopne tudi na spletni strani www.dvk.gov.si. Tudi na Goriškem je precej slovenskih državljanov brez stalnega bivališča v Sloveniji, a z volilno pravico. Tisti, ki bodo letos prvič volili, oz. tisti, ki doslej niso še prejeli nobenega obvestila glede volitev, se lahko obrnejo na konzulat v Trstu ali na Upravno enoto (soba 13) na novogoriški obči- Včeraj se je spet oglasil odbor staršev Mangiarsano, ki vodi bitko proti krčenju kuhinj v otroških vrtcih, a mu do danes ni uspelo prodreti z zahtevo po preklicu ukrepa. Bitka sicer še ni izgubljena, trdijo pri sindikatih javnih uslužbencev CGIL in CISL, ki sta na sodišču prijavila goriško občinsko upravo zaradi domnevnega proti-sindikalnega ravnanja. Razsodba sodnika za delo naj bi bila znana v roku dvajsetih dni. Polemično vrv so včeraj spet nategnili goriški starši, ki opozarjajo, da jim je v novih razmerah onemogočeno nadziranje hrane. »Uprava - so zapisali v sporočilu za javnost - je staršem otrok v vrtcih ponovno ponudila zgled odprtosti in pripravljenosti na dialog. "Lahko boste neposredno in kadar koli preverjali, če je hrana dobra in kakovostna," so zagotavljali. V resnici iz navodil za starše, ki so sestavili nadzorne odbore, izhaja najprej, da za vstop v kuhinjo in obed-nico morajo imeti na sebi rokavice, posebne maske ter pokrivala za čevlje in enkratno uporabo (starši si jih bodo morali sami nabavljati), poleg tega ne bodo smeli prehajati iz "čistega" okolja v "umazanega". Sprašujemo se, če se bo teh navodil držalo tudi osebje (na primer pri prehajanju iz stranišč, kjer pomagajo otrokom pri umivanju rok, v obednico) in če bodo imeli uslužbenci dva para copat, zato da si jih bodo na vrat na nos zamenjali. Sicer spričo porasta stroškov za vrtec smo pričakovali, da bodo omenjeni pripomočki všteti. Očitno ni tako. Starši tudi ne bodo smeli preizkušati hrane, a se bodo morali zadovoljiti z oceno sinov po načelu, da, če je otrokom hrana všeč, to pomeni, da je tudi dobra. Pristop je sporen. Jed je lahko odlična, a hkrati ni pri otrocih priljubljena (na primer spinača, juha, sveža riba...). So pa tudi jedi, ki so otrokom zelo všeč, a niso kakovostna hrana (tako na primer ribje paličice). Če torej otrokom nekaj ne bo všeč, bodo jedilnike spremenili? Želimo pa predvsem vedeti - zaključujejo starši iz odbora Mangiarsano -, kaj se bo zgodilo, ko bo prišlo do katere koli nepravilnosti, težave ali nezadovoljstva glede storitev ali kakovosti jedi. Katere oprijemljive učinke bo lahko imel nadzor staršev? Smo pasivni subjekti, ki ne morejo spreminjati obstoječega stanja? Čakamo na zadovoljiv in prepričljiv odgovor.« nova gorica - Na univerzi morda že v prihodnjem študijskem letu Program digitalnih medijev Oktobra z goriškim županom o možnostih za nadgradnjo obstoječega sodelovanja na področju visokega šolstva Predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik in programska vodja Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart iz Ljubljane Rene Rusjan sta v Rožni Dolini včeraj podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju pri ustanovitvi nove fakultete za uporabno umetnost na novogoriški univerzi, pri izvajanju pedagoških programov nove fakultete, razvijanju novih pedagoških programov, izmenjavi kadrov ter pri izvajanju skupnih delavnic, razstav in srečanj. Ustanovitev novega študijskega programa, ki se načrtuje na fakulteti za uporabno umetnost, izhaja iz že obstoječega triletnega programa Digitalni mediji na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart, ki ga v Ljubljani izvajajo sedem let in nudi kombinacijo različnih znanj s področja fotografije, vi-dea, klasične in računalniške animacije, interakcije, oblikovanja za internet in CD-ROM. Na obeh ustanovah predvidevajo, da se bo sodelovanje, ki je v minulih letih že potekalo na področju priprave dveh odmevnih mednarodnih razstav in konference v Benetkah, v prihodnje še razvijalo in vključevalo tudi druga področja. V zvezi s Šolo uporabnih umetnosti Fa-mul Stuart je Rusjanova povedala še, da teče letos 15. leto njenega delovanja ter pojasnila, da poleg programa Digitalni mediji izvajajo tudi triletne programe kiparstva, keramike, re-stavratorstva in ambienta. Če bo šlo vse tekoče, bo novi študijski program na novogo-riški univerzi zaživel v prihodnjem študijskem letu, saj mora najprej pridobiti zeleno luč za- Včerajšnji podpis dogovora voda za visoko šolstvo, kar traja nekaj časa. Bodoči študijski program, v katerem bo na dodiplomskem nivoju prostora za 20 rednih in 10 izrednih študentov, se bo zaradi interdisciplinarnosti oz. združevanja tehničnega znanja in umetnosti po Zavrtanikovem mnenju krasno vključil v dejavnosti novogo-riške univerze, ki je še vedno v fazi iskanja naj- FOTON.N. primernejše lokacije za kampus, o čemer pa Zavrtanik zaradi bližajočih se volitev ni želel govoriti. Napovedal pa je, da se bo v prvih dneh oktobra srečal z goriškim županom Et-torejem Romolijem, s katerim naj bi se pogovarjala predvsem o možnostih za nadgradnjo obstoječega čezmejnega sodelovanja na področju visokega šolstva. (nn) vrtojba - PTP Nova spletna stran vaba za podjetja V prostorih Primorskega tehnološkega parka (PTP) na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba so včeraj predstavili novo spletno stran - www.primorski-tp-si -, ki pomeni prvi korak v prizadevanjih, da bi v PTP postopoma vzpostavili dragocene impulze, ki bi v regijo pritegnili čim več inovativnih in perspektivnih podjetnikov in podjetij. Gre za prvo spletno stran, ki je postavljena na popolnoma novi spletni aplikaciji Mypor-tal 2.0. Novo aplikacijo je v okviru članstva v tehnološkem parku dobri dve leti razvijalo podjetje Editor. Po zaključku predstavitve nove spletne strani so predstavniki podjetja Editor potencialnim poslovnim partnerjem podrobneje predstavili Myportal 2.0 in nov poslovni model trženja, zvečer pa je v Šmartnem v Goriških Brdih sledilo še srečanje Editorfest, ki so ga v podjetju Editor že četrto leto zapored pripravili za svoje zveste stranke, poslovne partnerje in prijatelje. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 13. septembra 2008 1 7 nova gorica - Okrogla miza v okviru Di-verzije Gledališče nima zaveznika v šoli Nocoj v Kulturnem domu bodo izbirali »miss« in »mistra« gorica - Danes Gorock spodbuja ambicije Šest bendov bo danes animiralo četrto izvedbo glasbenega dogodka Gorock, ki je namenjen ljubiteljem rocka. Po oceni občinskega odbornika Stefana Cerette gre za pobudo, ki se zna iz leta v leto spremeniti in poiskati nove prijeme za ovrednotenje ustvarjalnosti mladine. Letos bodo prvič ponudili zmagovalcu oz. zmagovalni skupini možnost nadaljnjega nastopa na državnem PopRockContestu 2009. Omeniti velja, da so finalni izbor tega natečaja spremljale velike medijske in glasbe-no-založniške hiše. »Gorock predstavlja odskočno desko za vse mlade ustvarjalce, ki bi se radi z glasbo ukvarjali poklicno,« pravi Gabriele Medeot, odgovorni za avdicije pri PopRock-Contestu, ki poudarja, da je to pomembna izkušnja za neposredno spoznavanje »pravil igre« v svetu glasbene produkcije. Bendi, ki so bili izbrani po predhodnem natečaju, se bodo na pokritem odru v občinskem parku Lenassi na Trgu S. Francesco v Gorici zvrstile danes od 16. ure dalje po vrstnem redu: Iniride, Munafo Anto-nino, Omycron, Royale with cheese, The crazy zone in White rose. Ob 22. uri bosta nastopili skupini Esclusi in Wild Horses. Koncert bo potekal ob vsakem vremenu, vstopnine ni. (VaS) Biljard na mestnem trgu V okviru tradicionalne Di-verzije, ki jo organizira Goriška dijaška sekcija in poteka letos z motom Di-verzija v neskončnosti, je med številnimi dogodki in delavnicami včeraj v veliki sejni dvorani občinske palače potekala okrogla miza z naslovom Gledališče v primežu mladih. Na njej so dijaki v sodelovanju z Amaterskim mladinskim odrom iz SNG Nova Gorica govorili o tem, zakaj ni več dijaških abonmajev, in kdo je glavni krivec za to, šola ali program gledališča. Udeleženci okrogle mize so skušali odgovoriti tudi na to, zakaj mladi igralci odhajajo iz gledališča. Okrogle mize so se udeležili tudi predstavniki občine, novogo-riške gimnazije in gledališča, ki so se strinjali, da v šolah učencev ne znajo več pripraviti FOTO N.N. na to, kako se obnašati v gledališču, in da je trenutno stanje tudi posledica dejstva, da so dijaki včasih v šolskem letu obiskali štiri gledališke predstave, danes pa kvečjemu eno. V okviru Di-verzije je včeraj potekala fotografska delavnica, dijaki pa so se lahko pomerili tudi v odbojki, nogometu in košarki, na Bevkovem trga pa še v igranju biljarda. Iz današnjega programa izstopa nocojšnja pobuda v novogoriškem Kulturnem domu, kjer bodo z začetkom ob 20. uri izbirali »miss« in »mistra« Di-verzije; sledil bo tradicionalni šolski ples. Najmlajši pa bodo popoldan lahko preživeli v družbi uličnega teatra v izvedbi članov mladinskega odra SNG Nova Gorica; sledila bo delavnica za otroke. (nn) nova gorica - Odprli prizidek h Glasbeni šoli Učenci bodo lažje dihali V novih prostorih so pridobili baletno dvorano, učilnice, manjšo dvorano in veliko koncertno dvorano Včeraj popoldne so slavnostno odprli prizidek h Glasbeni šoli Nova Gorica, ki so ga začeli graditi oktobra 2007. 2,4 milijone evrov vredno investicijo je v celoti pokrila mestna občina Nova Gorica, ki bo zagotovila še slabih 300.000 evrov za opremo objekta. Gradbena dela je izvajalo podjetje Euroinvest, z zaključkom del pa je novogoriška glasbena šola, vključno z zunanjo ureditvijo objekta, bogatejša za 2.000 kv. metrov površin v kleti, pritličju in treh nadstropjih. Kot je včeraj povedal ravnatelj Matjaž Šurc, šolo obiskuje okrog 700 učencev, tako da sodi med največje v občini. O prizidku pa je dodal, da so tako pridobili baletno dvorano, tri učilnice za skupinski pouk, nekaj učilnic za individualni pouk, manjšo dvorano, kjer bodo vaje šolskih ansamblov in orkestrov, ter veliko koncertno dvorano. K dvorani sodi tudi režija s sodobnimi avdio in video napravami. Kulturni program na včerajšnjem odprtju prizidka so oblikovali sedanji in nekdanji učenci ter učitelji Glasbene šole Nova Gorica. (nn) Novi prizidek FOTO N.N. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.4S - 18.30 20.15 - 22.10 »Hancock«. Dvorana 2: 17.00 - 18.30 »Kung fu Panda«; 20.00 - 22.00 »Un giorno per-fetto«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »II papà di Giovanna«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.15 »Hancock«. Dvorana 2: 17.00 - 19.00 »Un giorno perfetto«; 21.15 »Hancock«. Dvorana 3: 16.50 - 18.30 - 20.10 -22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Il papà di Giovanna«. Dvorana 5: 18.00 »X files - Voglio cre-derci«; 20.10 - 22.10 »Il seme della dis-cordia«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovod- M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 27. septembra, enodnevni izlet v Trbovlje za obisk in srečanje članov pobratenih društev Solkan, Trbovlje in DSUG. Vpisovanje pri poverjenih do zasedbe mest na enem samem avtobusu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica organizira v okviru Kekčeve poti v nedeljo, 21. septembra, izlet na Črno prst (predvidoma 7 ur hoje). Zbirališče na železniški postaji v Novi Gorici ob 7.15; informacije na tel. 0481-882328 (Marko Lutman v večernih urah). B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal. Za vpisovanje Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 048178000, Miloš 380-4203829. ¿j Čestitke Kršulini so nas prav razveselili, saj pravo fešto bodo danes priredili. DAMIJAN in VESNA bosta svoj DA zakričala, z Rado in Borutom je ljubezen ta prava. Veliko sreče lepi družinici. Marko, Viljena, Anisja in Zarja. Vrhovski slavček je zažvrgolel in svojo VESNO z radostjo objel. Najprej jo je s hčerkico in sinčkom razveselil, sedaj pa ji bo še zlato rinki-co podaril. Veliko sreče na nadaljnji skupni poti jima želi vokalna skupina Sraka. Ü3 Obvestila njah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30), kot tudi v osnovni šoli v Romjanu(7.55), kjer se bo do 19. septembra pouk zaključil ob 13. uri brez kosila. DRUŠTVO JADRO prireja tečaja slovenščine za odrasle (začetni in nadaljevalni) na sedežu društva v Romjanu od oktobra do januarja (petdeset ur po štiri ure tedensko v dveh večerih). Organizacijsko srečanje bo v torek, 30. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) na Drevoredu San Marco 70 (tel. 0481-798011). GORIŠKA SEKCIJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV organizira v nedeljo, 14. septembra, amatersko kolesarjenje »Gorizia in bici«; zbirališče in vpisovanje od 9.15 dalje na Trgu Donatori volontari di sangue (Ul. Boccaccio) v Gorici, start ob 10.30. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Ul. Brigata Re - ponedeljek, 15. septembra, 10.00-11.00. MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRA-TUŽ iz Gorice prireja v ponedeljek, 15. septembra, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju redni občni zbor v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 16. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin) in 0481-419946 (Jordan Semolič). SSK IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ sta organizirala nabiralno akcijo za pomoč prizadetim ob hudih nalivih v Sloveniji. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Dober-dob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Desternik - Slovenija«. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bo sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici do 17. septembra zaprt. H Prireditve ODSEK PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja praznovanje ob 31. obletnici delovanja: danes, Višješolci pozor! A/agpA so IP< prijave na razpis sprejemamo do 22.9.2008 Podrobnejše informacije na www.zssdi.it ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 635627 in Gorici, C.so Verdi 51/int, tel. 0481 33029 Čeprav sta že od zdavnaj srečna, si danes obljubita, da bo zvestoba večna Vesna Lutman in Damijan Vižintin Da bi res bilo tako, si želijo prav močno otroka Rada in Borut, brat Boris z Danico ter mama Adriana in tata Milovan '-\ Kaj se danes u Brišči dogaja? Aja, naš KrŠulin se je odločil, da bo Vesno s Štandreža poročil. In mi smo prou veseli, saj smo u našo klapo še en sopran ujeli... Živio ohcet! KD Danica in Vo.Sk.Danica 13. septembra, ob 15. uri v centru Danica na Vrhu odbojkarski turnir krvodajalskih skupin; v nedeljo, 14. septembra, ob 9.30 zbiranje pri centru Danica na Vrhu, ob 10. uri maša, ob 10.45 polaganje vencev, ob 11.15 nagrajevanje in kulturni program, ob 12.30 družabnost. Prisotna bo godba na pihala krvodajalcev iz Vileša. S Poslovni oglasi POŠTENA GOSPA Z IZKUŠNJAMI IŠČE delo kot gospodinjska pomočnica, večkrat tedensko. 00386-31220557 v večernih urah 0 Mali oglasi KAMIN ventiliran Palazzetti, v odličnem stanju, oblečen v roza-belem marmorju, uporabljen samo eno zimo, prodam po zelo ugodni ceni; tel. 3484735330. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Italia Collavi-ni por. Magnarin iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V MOŠU: 12.30, Mario Guari-no (iz goriške splošne bolnišnice ob 12.10) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.00, Maria Sameč vd. Marcon (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 12.00, Susan Margaret Halloran Debelli v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Carlo Blaserna s pokopališča v cerkev in v Spineo a upepelitev. Sobota, 13. septembra 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Jutri, 14. septembra, ob 20.30 bo v dvorani Roma na Trgu Republike nastopilo Slovensko dramsko društvo Jaka Stoke z igro Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški« v režiji Gregorja Geča. Glasba: Igor Zobin; kostumi Betty Starc; organizator: Društvo Slovencev miljske občine. ŠEMPOLAJ Dvorišče osnovne šole V sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Mi-nu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. GORICA Kulturni dom ■ 18. gledališki festival »Castello di Gorizia« V soboto, 20. septembra, ob 20.30 / »Lopera da tre soldi« v priredbi gledališke skupine G. A. D. Citta di Pistoia. V petek, 26. septembra, ob20.30 / »Il mastino dei Baskerville« v priredbi gledališke skupine Teatro Immagine - Sal-zano (Benetke). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 18. septembra ob 20.00 / Gledališka skupina TSKD Urbanščica - Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Fur-lan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gombač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 13. septembra ob 20.00 / Silviu Purcarete: »Pantagruelova svakinja«. V torek, 16. septembra, ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 20. septembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V ponedeljek, 15. septembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. septembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V petek, 26. in v soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. ■ Ex Ponto 15. mednarodni gledališki festival Danes, 13. septembra, ob 20.00 / v SNG Drami Ljubljana / »Pantagruelo-va svkinja«, režija: Silviu Purcarete. Produkcija: Narodno gledališče Radu Stanca, Sibiu (Romunija); Madžarsko gledališče iz Cluja (Romunija); Compagnie Silviu Purcarete, Lyon (Francija). Jutri, 14. septembra, ob 20.00 / v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana / A. Visky: »Dolgi petek«; režija: Gâ-bor Tompa. Produkcija: Madžarsko gledališče iz Cluja (Romunija). V ponedeljek, 15. septembra, ob 20.00 / v Slovenskem mladinskem gledališču / A. S. Bonnema: »Balada o Ricky in Ronnyju« (pop opera). Režija: Hans Petter Dahl in Anna Sophia Bonnema. Produkcija: Needcompany / Maison-DahlBonnema, Bruselj (Belgija). S podporo Flamskih oblasti in sodelovanjem s: Kaaitheater, Bruselj (Belgija) in ImPuls Tanz, Dunaj (Avstrija). V sredo, 17. septembra, ob 20.30 / Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / A. Strindberg: »Mrtvaški ples«. Režija: Margarita Mladenova Produkcija; Gledališki laboratorij Sfu-mato, Sofija (Bolgarija). V četrtek, 18. septembra, ob 20.00 / v Slovenskem mladinskem gledališču / S. & M. Jurcer: »Medejin krik«. Režija: Sašo Jurcer. Produkcija: Jurcer, Maribor. Soprodukcija: Festival Ex Ponto, Ljubljana; Festival Teuta - Novi antični tea- PRI REDITVE ter, Kotor (Črna Gora); Slovensko narodno gledališče Maribor; Festival Za-dar snova (Hrvaška). V petek, 19. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma / SHO-BO-GEN-ZO / režija: Jozef Nadj. Produkcija: Regionalni ustvarjalni atelje Josef Nadj, Kanjiža (Srbija). V soboto, 20. septembra, ob 20.00 / v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana / plesno-gledališka predstava po motivih A. P. Čehova Striček Vanja: »Striček Vanja in 12 šopkov Zasnova«, režija, scenografija: Barbara Novakovič. Produkcija: Muzeum, Ljubljana; soprodukcija: Festival Ex Ponto, Ljubljana in Festival Ljubljana. V sodelovanju z: Bunker, Stara mestna elektrarna -- Elektro Ljubljana. GLASBA TRST Gledališče Verdi Koncert Mahlerjeve glasbe / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Stefana Antona Recka, danes, , 13. septembra, ob 18.00 (red B). Koncert posvečen glasbi Čajkovskija in Rachmaninova / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Ge-rarda Korstena, s solistom Sergejem Krylovom (violina). V petek, 19. septembra, ob 20.30 (red A) in v soboto, 20. septembra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra, ob 19.00 / Glas-beno-plesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. DUTOVLJE Pomladna dvorana V soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand. ■ KOGOJEVI DNEVI Jutri, 14. septembra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. V torek, 16. septembra, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. V petek, 19. septembra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. V četrtek, 25. septembra, ob 20.30, / Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic - dirigent. V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30, / Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30, / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30, / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. ■ Tartini festival Piran in Slovenska Istra Danes, 13. septembra, ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 15. in v torek, 16. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«. Dirigent: Loris Voltolini. Vodja zbora: Martina Batič. Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Izvedba je v italijanskem jeziku. SNG Opera in Balet Ljubljana V petek, 26. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (premiera). V soboto, 27. septembra, ob 19.30 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bazen Bruno Bianchi: razstavi »Nova slovenska fotografija - 2. predstavitev«, in »Photonic Moments«. Razstavi spadata v sklop tržaškega fotografskega festivala "Triestefotografia". Narodni dom: do 15. septembra je na ogled fotografska razstava »Prehaja-nja/Transizioni/Transitions«. Odprta od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. Razstavljajo trije slovenski fotografi: Tomaž Gregorič, Branko Cve-tkovič in Bojan Salaj. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava članov. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival "Triestefotografia". REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ŠEMPOLAJ V Štalci je na ogled razstava »Miniature« Giuliana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine in podobe Krasa« Miloša Zidariča. Razstava bo odprta do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vit-torio Porro (kamnite skulpture), Luisa Po-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled bo do 30. septembra samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo na ogled bo do 30. septembra fotografska razstava »2_LUOGHI DI-VISI / 2_LOČENA KRAJA« v okviru prireditve Spilimbergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in KaiUwe Schulte-Bunert; urnik razstave: od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spi- -/ ritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA V Galeriji Hest (Židovska ulica 8) bo do 22. septembra na ogled razstava slik Franka Vecchieta. Razstavljena so umetnikova dela iz zadnjega obdobja. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. benetke - Galerija A+A Razstava Ljubljana-Benetke Slovenija bo na 11. mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah, ki poteka pod okriljem Bienala, sodelovala z razstavo, naslovljeno Ljubljana -Benetke: Nujnost urbane politike. Postavitev, ki prinaša arhitekturno in urbanistično primerjavo obeh mest, sta pripravili skupini Ambient in Odprti krog. Na ogled bo v slovenski Galeriji A+A. Avtorji razstave želijo skozi arhitekturno in urbanistično primerjavo Ljubljane in Benetk, s poudarkom na meji med novim in starim pokazati, kako lahko infrastruktura, ki naj bi bila nevidna, vpliva na vidno strukturo, kako tehno-tektura lahko duši arhitekturo. Kot je v katalogu razstave zapisal arhitekt in komisar slovenske postavitve Janko Rožič, je problem, če infrastruktura postane superstruktura in ne povezuje več, temveč deli. V Galeriji A+A bodo predstavljeni trije segmenti, med seboj povezani na nivoju teorije Ljubljanske arhitekturne šole. V prvem, naslovljenem Nujnost urbane politike: Gradnja onstran arhitekture, bo poudarek na pomembnosti infrastrukture v mestu kot predpogoj dobremu oblikovanju in kvalitetnemu življenju. S primerjavo Benetk in Ljubljane bodo pokazali vzporednico pri reševanju infrastrukturnih problemov obeh mest. V Benetkah železnica in cesta zgodovinsko mesto sicer približata kopnemu, vendar prerežeta laguno in s prometno infrastrukturo obremenita Tronchetto. Edvard Ravnikar je v natečajnem projektu, s katerim je leta 1964 zmagal na natečaju za ureditev Tronchetta, predvidel revitalizacijo Benetk s postopno ukinitvijo servisne cone Tronchetto ter odstranitvijo ceste in železnice. Na tem delu naj bi nastal nov kulturni center z mednarodno univerzo, Mestre pa bi postopoma prevzele večino funkcionalnih infrastrukturnih nalog. V Ljubljani železniški tiri iz 19. Stoletja samo v centru zapirajo več kot deset ulic in mestno središče delijo na dva dela, zaradi česar prihaja do prometnih zastojev, poleg tega tiri blokirajo urbani razvoj na velikem sklenjenem zemljišču v središču mesta. Avtorji razstave rešitev vidijo v poglobitvi železniške infrastrukture, saj bi se s tem razvoj Ljubljane lahko obrnil iz razpršene, eksplozivne širitve na obrobju v zgoščanje samega središča. Pod naslovom Arhitektura onstran CAD iger: Logični preobrat bo v Benetkah predstavljena nova tehnologija projektiranja z uporabo matematičnih metod, logičnih operacij in računalniško vodenih strojev. Tretji del razstave bo posvečen ljubljanski arhitekturni šoli Edvarda Ravnikarja. Razstava bo zastavljena mul-timedijsko. Kot je povedal Rožič, bosta razmišljanji obeh skupin o slovenski prestolnici predstavljeni s projekcijama, Ravnikarjev natečaj-ni projekt pa z reprodukcijami in načrti. Nova tehnologija projektiranja bo predstavljena na treh velikih monitorjih, večina analitičnega gradiva bo na panojih, postavitev pa bodo dopolnjevala umetniška dela. Skupina Ambient združuje Eda Ravnikarja ml., Majdo Kregar, Miho Kerina, Martina Ravnikarja, Smiljana Buzetija in Romana Šo-perja, skupina Odprti krog pa Janka Rožiča, Aleksandra S. Ostana, Gašperja Drašlerja in Dušana Molla. Mednarodna arhitekturna razstava v Benetkah, ki bo za javnost odprta med 14. septembrom in 23. oktobrom, letos nosi naslov Arhitektura onstran gradnje (Architecture Beyond Building). Slavnostno odprtje Slovensk paviljon so slovesno odprli sinoči. (STA) / ŠPORT Sobota, 13. septembra 2008 19 cerkev - Benedikt XVI. včeraj prispel na štiridnevni obisk v Francijo Papež in Sarkozy o pozitivni ■ • I tv «IV • vlogi vere v laični državi V središču obiska romanje v Lurd ob 150-letnici Marijinih prikazovanj PARIZ - Papež Benedikt XVI. je včeraj prispel v Francijo na štiridnevni obisk države, ki je namenjen predvsem obeleži-tvi 150. obletnice romarskega središča v Lurdu. Papeža je na letališču v Parizu pričakal francoski predsednik Nicolas Sarkozy s soprogo Carlo Bruni. Na srečanju s papežem v Elizejski palači se je Sarkozy zavzel za "pozitivni se-kularizem", h kateremu je prvič pozval že lani in s tem razburil domačo javnost. To bi pomenilo, da bi Francija, država z uzakonjenim laicizmom, dopustila več religije v javnem življenju. Pri tem je francoski predsednik podprl ločitev cerkve od države, vero pa označil kot koristno za družbo. Papež je ob tem poudaril, da je prepričan, da je potrebno znova preučiti pravi pomen ločitve cerkve od države. Benedikt XVI. je še poudaril, da je po eni strani bistveno vztrajati pri ločitvi med domenami politike in religije. To je po njegovem mnenju osnova za zaščito verske svobode posameznika in odgovornosti države do državljanov. Po drugi strani pa je opozoril na nenadomestljivo vlogo vere pri oblikovanju vesti in na prispevek, ki ga vera med drugim doprinaša k oblikovanju osnovnih etičnih soglasij med skupnostmi. Na pogovor papeža in Sarkozyja o se-kularizmu je medtem ostro kritiko že naslovila Socialistična stranka (PS). "Sekula-rizem pomeni, da je religija osebna zadeva znotraj države, ki spoštuje kulturno svobodo," je ob tem poudaril tiskovni predstavnik PS Julien Dray. Dodal je še, da morajo biti tisti, ki v državi nosijo vladno odgovornost, še predvsem predsednik države, varuhi tega načela," je dodal Dray. Na njun pogovor so se kritično odzvali tudi komunistični poslanec Jean-Pierre Brard in laično družinsko združenje CNAFL. Rimskokatoliška vera je v Franciji prevladujoča religija, vendar pa ima Francija tudi številčno muslimansko in judovsko skupnost. V enem od svojih nagovorov v Franciji bo papež nagovoril tudi muslimanske voditelje. Po govoru v Elizejski palači je sicer papež včeraj na sedežu teološke fakultete pariške škofije College des Bernardins nagovoril okoli 700 intelektualcev in kulturnikov. Ob tem je povedal, da iskanje Boga in pripravljenost prisluhniti mu, na čemer temelji evropska kultura, tudi danes ostaja temelj vsake prave kulture. "Čista pozi-tivistična kultura, ki vprašanje Boga dopušča le v osebnem in subjektivnem območju, bi pomenila kapitulacijo zdravega razuma," je še pojasnil papež. Osrednji del papeževega prvega obiska bo tokrat Lurd, drugo najbolj obiska- no katoliško romarsko središče za Rimom. Kraj, kjer naj bi se mladi pastirici Bernadette Soubirous v tamkajšnji votlini leta 1858 večkrat prikazala devica Marija, je obenem najpomembnejše svetišče, posvečeno Mariji, na svetu. Mesto s 15.000 prebivalci ob vznožju Pirenejev na jugozahodu Francije vsako leto sprejme okoli pet milijonov obiskovalcev. Številne privabijo pripovedovanja o čudežnih ozdravitvah, katerim naj bi botrovala voda, ki tam izvira. To jubilejno leto naj bi število romarjev celo preseglo osem milijonov. Benedikt XVI. bo v Lurd prispel danes pozno popoldne, kjer bo nato zvečer vodil procesijo ob baklah. Zatem bo jutri daroval prvo mašo, namenjeno obeležitvi pomembne obletnice, na kateri naj bi se po pričakovanjih zbralo več kot 200.000 vernikov. Na zadnji dan svojega obiska, v ponedeljek zjutraj, bo daroval še drugo mašo, posvečeno bolnikom. Prav slednja bo po mnenju Vatikana papežu ponudila možnost, da popravi sloves hladnega teologa in pokaže svojo sočutno stran. (STA) Benedikt XVI., Nicolas Sarkozy in njegova soproga Carla Bruni ANSA amerika - Washington doživlja afronte na »svoji« celini Vzajemni izgoni veleposlanikov med ZDA ter Bolivijo in Venezuelo WASHINGTON - Ameriško zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da je venezuelskega veleposlanika v ZDA obvestilo, da "bo izgnan" iz države. Gre za povračilni ukrep po odločitvi Venezuele, da izžene ameriškega veleposlanika. "Vene-zuelskega veleposlanika v ZDA smo obvestili, da bo izgnan in da naj zapusti ZDA, " je tiskovni predstavnik State Depart-menta Sean McCormack sporočil novinarjem. McCormack sicer ni povedal, kako je bil veleposlanik o tem obveščen, vendar mu tega, kot kaže, niso sporočili ameriški predstavniki. McCormack je še povedal, da je venezuelski predsednik Hugo Chavez sam odpoklical svojega veleposlanika v Was-hingtonu Bernarda Alvareza Herrero, zato ne ve, ali je že odšel, je pa dodal, da je veleposlanik kljub temu izgnan. Chavez je v četrtek ameriškemu veleposlaniku Patricku Duddyju ukazal, naj v 72 urah zapusti državo, odločitev pa je označil za izraz solidarnosti s svojim zaveznikom, bolivijskim predsednikom Evom Moralesom, ki je prav tako izgnal ameriškega veleposlanika. Chavez je v četrtek še sporočil, da je njegova vlada nedavno preprečila poskus državnega udara, za katerim naj bi stali aktivni in upokojeni vojaški častniki, ki naj bi dobili tiho odobritev ZDA. Morales se je za izgon ameriškega veleposlanika v La Pa-zu Philipa Goldberga odločil, ker naj bi ta podpiral opozicijo in jim pomagal pri sabotažah. Zatem je tudi Washington odpovedal gostoljubje bolivijskemu veleposlaniku v ZDA. (STA) Venezuelski predsednik Hugo Chavez V Teksasu se pripravljajo na prihod orkana Ike HOUSTON - V Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas se pripravljajo na prihod orkana Ike. Pred njegovim pustošenjem je domove zapustilo na sto tisoče ljudi, tiste, ki so ostali na nižje ležečih krajih, pa opozarjajo, da jim grozi "gotova smrt". "Vse soseske, morda celo celotno obalno območje, bodo na vrhuncu nevihte poplavljeni," se glasi opozorilo državnega centra za orkane za območje zaliva Galve-ston. "Osebam, ki niso upoštevale ukaza o evakuaciji enodružinskih eno- in dvonadstropnih hiš grozi gotova smrt," so dodali in opozorili, da bodo veliki valovi hitro porušili takšne zgradbe. Zaliv Galveston sega 40 kilometrov v notranjost v smeri Houstona, glavnega naftnega središča, katerega predmestja se nahajajo ob obali omenjenega zaliva. Ike naj bi udaril ob kopno ravno v Galvestonu in mestnem območju Houstona, ki šteje 5,6 milijona prebivalcev. Ike, ki je na območju Karibov že zahteval več kot 100 žrtev, bo kopno dosegel z vetrovi, ki bodo presegli 190 kilometrov na uro. Zaradi orkana se je v Mehiškem zalivu v težavah znašel ciprski tanker s 22 ljudmi na krovu. Ameriška obalna straža še razmišlja, kako priskočiti na pomoč ladji, ki prevaža nafto. Možnosti reševanja so namreč močno omejene zaradi slabih vremenskih razmer v zalivu. Požar v predoru pod Rokavskim prelivom CALAIS/DOVER - Tudi včeraj je ostal ves dan zaprt Rokavski preliv, v katerem je v četrtek izbruhnil požar. Vzrok za požar zaenkrat ostaja neznan, vendar oblasti domnevajo, da je šlo po vsej verjetnosti za nesrečo. Britanski in francoski gasilci so včeraj dopoldne pogasili požar, ki je izbruhnil v severnem predoru na tovornem vlaku, ki je prevažal tovornjake in voznike. Gašenje je trajalo vso noč na petek, ovirala pa ga je zlasti visoka temperatura, ki je dosegla 1000 stopinj Celzija. Prizorišče požara je trenutno v fazi ohlajanja, gasilci pa gasijo preostala omejena žarišča, je pojasnil namestnik prefekta v Calaisu, Gerard Gavory. Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je požar izbruhnil v četrtek okrog 16. ure na enem izmed tovornjakov po vsej verjetnosti zaradi pregretega zavornega sistema. Ogenj se je nato razširil na dva sosednja tovornjaka, ko je bil vlak, ki je potoval v smeri proti Franciji, približno 11 kilometrov oddaljen od izhoda iz predora. (STA) rusija - Medvedjev Vojna v Gruziji je primerljiva z 11. septembrom MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je napad Gruzije na Južno Osetijo v začetku avgusta primerjal s terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra 2001. Za Rusijo so ti "dogodki svetovnega pomena absolutno primerljivi", je v Sočiju na forumu strokovnjakov za zunanjo politiko dejal Medvedjev. "Svet se je po 8. avgustu spremenil. Za Rusijo je 8. avgust tako kot 11. september za ZDA," je dejal Medvedjev in poudaril, da so se iz terorističnih napadov v ZDA že veliko naučili. "Želim si, da bi se veliko naučili tudi iz dogodkov 8. avgusta," je dejal ruski predsednik. Povedal pa je še, da bi bila ruska reakcija po napadu Gruzije na Južno Osetijo povsem enaka, četudi bi bila Gruzija članica Nata. "Pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi Gruzija imela Akcijski načrt za članstvo v Natu: Ne bi omahoval niti za sekundo, preden bi sprejel povsem enako odločitev," je dejal Medvedjev. Gruzija je svojo uporno pokrajino Južno Osetijo napadla v noči na 8. avgust, nakar se je na stran Južne Ose-tije, kjer živijo večinoma rusko govoreči Osetijci, postavila Rusija in z bombardiranjem prisilila Gruzijo k umiku. Na drugi strani pa je Zahod obsodil vojaški odgovor Rusije, ki je bil po mnenju večine zahodnih politikov nesorazmeren v uporabi sile. Ne glede na to je Rusija nato priznala Južno Osetijo in Abhazijo kot neodvisni državi. (STA) zda - Podpredsedniška kandidatka Palinova dopustila možnost vojne z Rusijo WASHINGTON - Ameriška republikanska podpredsedniška kandidatka Sarah Palin je v prvem televizijskem pogovoru, odkar je postala podpredsedniška kandidatka, dopustila možnost vojne z Rusijo. Ob tem je podprla tudi napad Izraela na Iran, če bi Izrael ocenil, da je to potrebno. Na vprašanje, če bi se ZDA spustile v vojno z Rusijo, če bi ta napadla Gruzijo, slednja pa bi bila članica Nata, je Palinova odgovorila: "Morda. Tak je sporazum. Če si član Nata in je ena od ostalih članic napadena, je pričakovano, da ji priskočiš na pomoč." Ob tem je poudarila, da morajo velike članice ščititi male in v tem primeru izkazati podporo Gruziji. "Ni treba, da to vodi v novo vojno ali novo hladno vojno, vendar poleg gospodarskih sankcij in diplomatskih pritiskov računamo na naše zaveznike, da nam pomagajo paziti na Rusijo in Putina, ter na njegovo željo, da prevzame nadzor ne le nad malimi demokratičnimi državami, ampak tudi nad drugimi," je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo ABC News dejala Palinova. Sarah Palin Dotaknila se je tudi iranske krize in poudarila, da je jedrsko orožje v rokah Irana nevarno in da je na Iran potrebno zaradi tega vršiti pritisk. Ob tem je poudarila, da bi ZDA podprle napad Izraela na Iran, če bi v Jeruzalemu ocenili, da je to potrebno. "ZDA ne bi dvakrat ugibale o izraelskih samozaščitnih ukrepih," je še dodala. Palinova je v pogovoru med drugim povedala tudi, da je pripravljena prevzeti vodenje države, če bi bil 72-letni republikanski predsedniški kandidat John McCain izvoljen in bi se mu v času mandata karkoli zgodilo. (STA) gruzija - Kriza z Rusijo Sakašvili bo moral odgovarjati pred parlamentom TBILISI - Gruzijskega predsednika Mihaila Sa-kašvilija čakajo težka vprašanja v zvezi z njegovim ravnanjem v nedavni krizi z Rusijo. Nekdanja predsednica parlamenta in dvakratna začasna predsednica Nino Burdžanadze se je namreč včeraj zavzela za neodvisno preiskavo dogodkov, ki so pripeljali do petdnevne vojne z Rusijo minuli mesec. "Čas je za težka vprašanja. To, kar se je zgodilo, je seveda bila ruska provokacija, toda izvedeti moramo, ali bi se ji bilo možno izogniti," je dejala Burdžanadze na novinarski konferenci. "Treba je opraviti resno analizo in izčrpno preiskavo, da bi ugotovili resnico o dogodkih, ki so se zgodili pred krizo," je poudarila. Gruzijska opozicija je med konfliktom in v tednih po njem molčala, zdaj pa se je začela spraševati, ali je Sakašvili dobro postopal med krizo. Burdžanadze, nekdanja Sakašvilijeva zaveznica, ki je v začetku leta odstopila s položaja predsednice parlamenta, pravi, da so oblasti delale napake, in napoveduje, da bo ustanovila politično stranko, ki se bo vladi postavila po robu. Po njenih besedah so razmere v Gruziji izjemno kritične, država pa za odpravo posledic krize ne sme računati samo na pomoč Zahoda. "Gruzija uživa izjemno podporo Zahoda, toda njegovi viri niso neomejeni," je opozorila. (STA) 244 Sobota, 13. septembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it avtomobilizem - Kljub letošnjim povprečnim rezultatom Raikkonen podaljšal pogodbo s Ferrarijem Zvest italijanski tovarni bo ostal do leta 2010 - Podpira ga le vsak četrti navijač odbojka Danes in jutri Pokal Bazoviških žrtev Kot smo že poročali bo v priredbi ŠZ Sloga danes in jutri na Opčinah in v Repnu že 35. Pokal bazoviških žrtev. Mednarodno odbojkarsko tekmovanja, eno najstarejših pri nas, prireja vzhodnokraško društvo že od leta 1970, ko je bil turnir samo ženski, na njem pa je slavila zmago ekipa Bora. Pri nas je pokal ostal desetkrat, zadnja zamejska zmaga pa sega v leto 2002, ko je turnir osvojila ekipa Kontovela, gostitelji Sloga je turnir osvojil trikrat, zadnjič leta 1999. Moški so na tem prestižnem pokalu prvič nastopili leta 1994, ko je zmaga pripadla slovenskemu klubu iz avstrijske Koroške Dobu, ki je slavil tudi naslednje leto Največkrat je turnir osvojil ravenski Fužinar, zmagovalec treh izvedb, dvakrat je med drugimi zmagal Val Im-sa, leta 2002 je slavila Sloga, zadnji zamejski uspeh pa sega v leto 2003, ko je slavila združena ekipa Rast. Lani je ženski turnir osvojil hrvaški Grobničan, moškega pa milanski Carnate. Spored: Moški - občinska telovadnica v Repnu, danes: 17.00: OK TAB Mežica - OK Logatec, sledi: Sloga Tabor Televita -MOK Gornja Vežica. Jutri: 10.00: OK Logatec - MOK Gornja Vežica, sledi: Sloga Tabor Te-levita - OK Tab Mežica, 15.30 Sloga Tabor Televita - OK Logatec, sledi: OK TAB Mežica -MOK Gornja Vežica. Ženske - telovadnica srednje šole na Opčinah, danes: 17.00: Sloga List - ŠD Piran, sledi: OK Grobničan - AVC deWitt Klagenfurt 1. Jutri: 10.00: Sloga List - AVC deWitt Klagenfurt 1, sledi: ŠD Piran - OK Grobničan, 15.30 Sloga List -OK Grobničan, sledi: ŠD Piran -AVC de Witt Klagenfurt 1. Igra se na tri zmagane se- te. Kimi Matias Raikkonen bo 17. oktobra dopolnil 29 let, v formuli ena pa je debitiral leta 2001 s Sauberjem ANSA MONZA - Čeprav se mu je letošnja sezona doslej ponesrečila, čeprav ga ima, sodeč po anketah, rad le vsak četrti Fer-rarijev navijač, čeprav je Lewis Hamilton v četrtek izjavil, da je strahopetec, ker pred zavojem prehitro pritisne na zavoro, čeprav je na zadnji dirki v Belgiji končal svojo pot v zaščitno ogrado, je Kimi Raikkonen pred jutrišnjo VN Italije v Monzi do leta 2010 podaljšal pogodbo s svojim moštvom. Finec, ki za italijansko ekipo vozi od lani, z njimi pa je že osvojil naslov svetovnega prvaka, bo tako še dve leti član Scuderie iz Maranella. »Naša ekipa voznikov bo prihodnji dve leti nespremenjena,« je Ferrari zapisal v izjavi za javnost, saj ima poleg Raikkonena novo pogodbo do konca sezone 2010 tudi Brazilec Felipe Massa. Član ekipe pa tako ne bo postal dvakratni svetovni prvak Španec Fernando Alonso, ki je pri svojem trenutnem delodajalcu Renaultu nezadovoljen. Namigovanja o njegovem prestopu k italijanski ekipi so tako že del zgodovine. Na zaupanje kluba se je Finec odzval že na včerajšnjem uradnem treningu pred jutrišnjo dirko.Na prvem treningu je bil sicer najhitrejši Nemec Adrian Sutil (Force India), drugi trening pa je pripadel Raikko-nenu (Ferrari). DOBROTNICA - Olimpijska prvakinja Kirsty Coventry bo del denarja, ki ga je dobila od zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja, namenila v dobrodelne namene. Zimbabvejska plavalka je na letošnjih poletnih olimpijskih igrah v Pekingu osvojila štiri kolajne, Mugabe pa je olimpijcem podaril kar 148.000 dolarjev, čeprav se ta država spopada s hudo revščino. Zimbabvejski državni časopis The Herald tako poroča, da je olimpijka Coventryjeva namenila del Mugabejevega darila v višini 100.000 ameriških dolarjev dobrodelnim organizacijam. Med temi bo del do-nacije šel v roke organizacijam, ki skrbijo za starostnike in obolele za rakom, saj sta prav njena stara starša umrla za rakom. peking 2008 - Paraolimpijske igre Slab dan za slovenske odbojkarice in igralce golbala PEKING - Na paraolimpijskih igrah se nadaljuje premoč Kitajske, ki je že zbrala 109 kolajn, od teh 37 zlatih. Sledi Anglija z 69 kolajnami ((33 zlatih), ZDA jih imajo 56 (23 zlatih), Ukrajina 42 (15), Avstralija 49 (14 zlatih). Šesti tekmovalni dan paraolimpijskih iger v Pekingu slovenskim športnikom ni prinesel veliko uspeha. Izgubili sta tudi obe ekipi v moštvenih športih z žogo; golbalisti so se s porazom v če-trtfinalu poslovili od medalje, odbojkarice pa bodo po izgubljenem polfinalu igrale za bron. Odbojkarice so pred težkim polfinalnim dvobojem s Kitajsko doživele še en udarec. V Sloveniji je umrla Anastasia Ljutic, članica ekipe, ki bi morala tudi odpotovati v Peking, a je zaradi poslabšanja njene bolezni pred igrami ekipa v sedeči odbojki na Kitaj- sko nato prišla le z 11 igralkami. »Kitajska je trenutno za moje pojme daleč najmočnejša ekipa. Sredi tako polne dvorane pričakovati več kot dober odpor ni bilo mogoče,« je trener ekipe Adolf Urnaut ocenil nastop svojih odbojkaric. Slovenke se bodo v malem finalu za bron jutri ob 16. uri borile z Nizozemsko, s katero so v predtek-movanju izgubile. Ze dopoldne pa se je zalomilo reprezentanci v golbalu. Potem ko so v predtekmovanju Slovenci dobili vseh pet tekem in osvojili prvo mesto v svoji skupini, so v četrtfinalu za tekmece dobili boljše Američane. Sloveniji je tako ostal boj za mesta od 5. do 8. Prvi tekmec bo danes Danska. Za kolajne se bodo v pol-finalu poleg ZDA borile Švedska, ki je Dansko premagala prav tako s 4:2, Ki- tajska, ki je bila tesno s 7:6 boljša od Finske, ter Litva, ki je z 10:0 odpravila Kanado. Plavalec Dejan Fabčič je s šestim mestom na 100 metrov prsno dosegel najboljšo slovensko uvrstitev. Kolesar David Kuster je bil enajsti v kronome-tru, atlet Henrik Plank 13. v suvanju krogle, strelec Franc Pinter pa je svoje nastope na Kitajskem končal z 29. mestom. Če Slovenija ostaja pri treh kolajnah, je Italija svojo bero povečala na osem. V plavanju na 100 m prosto za slepe je 16-letna Cecilia Camellini, ki je tudi odlična študentka na liceju, osvojila srebrno odličje, enak rezultat pa je v vožnji proti času dosegel kolesar 35-letni Vittorio Podesta,' ki je sicer v zvrsti hand-bike svetovni prvak. Fabio Tripoli je osvojil bron. nogomet FIFA izključila Etiopijo ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je izključila Etiopijo iz kvalifikacijskega ciklusa za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južnoafriški republiki. Etiopija po mnenju FIFA ni spoštovala dogovorov o prenehanju prepiranja znotraj zveze, ki je bil sklenjen februarja letos. Prav zaradi tega je FIFA Etiopijo julija suspendirala, tako da ta ni igrala kvalifikacijske tekme proti Maroku, zdaj pa je je krovna nogometna zveza tej afriški državi dokončno prepovedala nastopanje. INTER IN ROMA ŽE DANES - V nogometni A-ligi bodo že danes odigrali dve tekmi. Ob 18. uri se bo Palermo pomeril z Romo, ob 20.30 pa bo Inter gostil Catanio. V derbi-ju kroga bo Udinese jutri v Turinu igral proti Juventusu. Pričetek ob 15.00. Ostale tekme 2. kroga: Bologna - Atalanta, Genoa - Milan, Lazio - Sampdoria, Lecce - Chievo, Na-poli - Fiorenitna, Reggina - Torino, Siena - Cagliari. SREČA ZA »AZZURRE« - Nasprotnik italijanske reprezentance v play-offu za uvrstitev na EP mladih do 21 let bo Izrael. DAVIDENKO OPROŠČEN -Zveza teniških profesionalcev (ATP) je ruskega igralca Nikolaja Davi-denka spoznala za nedolžnega v zvezi z manipulacijami na športnih stavnicah. Tenisač je bil obtožen, da je dvoboj 2. avgusta 2007 proti Ar-gentincu Martinu Vassallu Arguel-lu v tretjem nizu namenoma predal zaradi poškodbe, saj so bile kvote na stavnici v njegovo korist visoke. Po preiskavah celotne Davidenkove družine in njegovih telefonskih klicev je združenje tenisačev zaključilo, da ruski igralec, trenutno šesti na jakostni lestvici, ni kriv. BREZ PODAJALCA - Organizator igre Rok Satler bo zaradi poškodbe izpustil povratno tekmo dodatnih kvalifikacij za nastop na evropskem odbojkarskem prvenstvu jutri na Portugalskem. Mesto prvega organizatorja igre bo tako prevzel Dejan Vinčič. Na prvi tekmi je Slovenija zmagala s 3:0. DOPING - Za kolesarko Marto Bastianelli, svetovno cestno prvakinjo, ki je »padla na kontroli dopinga 5. julija letos, je protidopinška komisija pri CONI-ju zahtevala dveletno diskvalifikacijo. košarka - 1. memorial Ivan Lesizza v priredbi ŠD Sokol Danes finalni obračuni V prvem letošnjem derbiju D-ligašev pod košem močnejši Breg premagal hitri Kontovel - Za 1. mesto ob 20. uri Brežani v prvem obračunu premagala Kontovel KROMA Kontovel - Breg 64:72 (11:30, 27:46, 40:60) KONTOVEL: Paoletič 7, Sossi 4, Rogelja 2, Švab 11, Vodopivec 8, Šu-šteršič 14, Bukavec, Ukmar 5, Lisjak 11, Genardi 2, trener Brumen. BREG: Posar 4, Cerne 5, Kocijančič 8, Sila 10, Ciacchi 9, Jevnikar 5, Lokatos 7, Udovič 3, Petaros, Škorja 6, Klabjan 9, Zeriali 6, trener Krašo-vec. V prvi polfinalni tekmi memo-riala Lesizza je Breg v klasičnem D-li-gaškem derbiju premagal Kontovel. V uvodnih minutah sta Klabjan (5 pik) in Zeriali (3) gospodovala pod košema in svoji ekipi zagotovila vodstvo z 8:2. Zaporedni trojki Jevnikarja in Sile sta še dodatno povečali vodstvo, ki je v šesti minuti znašalo že petnajst točk (19:4). Predvsem v tem delu je bila razvidna večja uigranost Brežanov, ki so doslej opravili več treningov z žogo kot Kontovelci. V drugem delu so Krašovčevi varovanci brez večjih težav obdržali 20 točk prednosti. Po glavnem odmoru je Kontovel kljub številnim napakam v napadu nadoknadil kar 7 točk (36:48) v štirih minutah. Brežani so nato spet izkoristili premoč pod košema Klabjana in Škorje in povečali vodstvo na 20 točk. Na začetku zadnjega dela so Brumnovi varovanci spet razpolovili zaostanek. Hitra in agresivna Konto-velova peterka je v obrambi pridobila kopico žog, na nasprotni strani pa Škorja in Zeriali nista sploh zaustavljala prodora nasprotnikov proti košu. Dolinčani so v zadnjih minutah le obdržali mirno kri ob agresivni obrambi Švaba in soigralcev zasluženo slavili. (Mitja Oblak) Izidi 2. polfinala: Sokol - Dom 79:76 po enem podaljšku (64:64). Današnji spored: ob 18.00 za 3. mesto: Kontovel - Dom, ob 20.00 za 1. mesto: Breg - Sokol. TURNIR V CODROIPU: Rovigo -Jadran Mark 81:76. Jadran bo danes ob 18.00 igral za 3. mesto. / ŠPORT Sobota, 13. septembra 2008 21 tenis - DP U16 Orlandova v četrtfinalu premagala 2. nosilko Mlada Gajina tenisačica Carlotta Orlando na državnem prvenstvu za dekleta do 16 let na peščeni podlagi v Forliju nadaljuje s presenetljivimi uspehi. Kot nepostavljena igralka se je namreč včeraj prebila nič manj kot do polfinala. Njena tokratna žrtev je bila celo 2. nosilka Michelle Pan-secchi. Orlandova jo je po hudem boju (in prekinitvijo zaradi dežja) premagala s 6:4, 7:6, odločilni »tie break« drugega seta pa je osvojila z najtesnejšim izidom 7:5. Uspeh Carlot-te je malo da ne nepričakovan, saj je premagala nasprotnico s precej višjo kategorijo 2.6, sama pa pripada kategoriji 3.1. V polfinalu se bo varovanka trenerja Aneja Morela pomerila s 14. nosilko Stefanio Fadabini (2.8) in ima morda priložnost za senzacionalno uvrstitev v finale, tudi zato, ker je iz igre že izpadla tudi prva nosilka Confalonierijeva. Orlandova je tudi še edina predstavnica naše dežele na tem prvenstvu, saj je Elena Bertoia iz Cordenonsa (bila je 11. nosilka) izpadla že v osmini finala. balinanje - Prvič Gaja prepričljivo zamejski prvak V finalu je nadigrala Zarjo - Lahko bi sestavili dve ekipi Po samih grenkih razočaranjih v mo-štvenih nastopih v zadnjem letu (glej najprej nazadovanje v C ligo, neroden poraz v finalu zamejskega prvenstva proti Maku, spodletel nastop na kvalifikacijah za prestop v višjo ligo) se je balinarjem Gaje končno odprlo. V četrtkovem finalu Zamejskega prvenstva so namreč prvič postali prvaki in to več kot zasluženo, saj v zamejski balinarski stvarnosti jim ni para. Gajevci razpolagajo s številnim kadrom, s katerim bi brez težav lahko sestavili celo dve ekipi. V zaključnem obračunu so jim v četrtek stali nasproti presenetljivi Zarjani. Bazovci so bili sicer več kot zadovoljni, da so se prebili celo do finala, vendar odkrito povedano, od njih je bilo pričakovati večji odpor. Utrpeli so tri pekoče poraze, ki jasno govorijo o premoči padriško-gropajske naveze. Po prvih dveh nastopih je v določenem momentu že vse izgledalo, da morebiti lahko Bazovci na koncu srečanja pridejo celo do remija, a ko je Vrše (krog,)potem ko je pred zadnjim obratom vodil s celo tremi točkami prednosti, zapravil zmago, je bilo že vse odločeno. Calzi ga je namreč z neustavljivim finišem dohitel pri enaindvajsetih točkah. Po kakšnih tirnicah se bo odvijalo srečanje med Gajo in Zarjo smo videli že v srečanju posameznikov, ko je Bonin v slabih tridesetih minutah z neoporečnim 13:0 pre-gazil tokrat neprepoznanega Hrovatina. Vsi Finalista letošnjega zamejskega prvenstva KROMA upi Zarje so splavali po vodi že na začetku naslednjih dveh tradicionalnih disciplin. Zoch, Pečar in Križmančič so sicer na začetku povedli z 1:0, že v naslednjem lučaju pa je Gaja dosegla kar 5 točk in v nadaljevanju sta predvsem Milcovich in Leghissa s pomočjo Gabriellija zagospodarila na igrišču, tako da Bazovcem ni preostalo drugega kot da športno priznajo poraz (13:2). Nekaj podobnega se je odvijalo na drugi stezi, kjer sta Žagar in Calzi vodila z 11:4 proti Gregoriju in Vršeju. Danes bodo lahko Gajevci obeležili naslov zamejskega prvaka, saj bodo na Pa-dričah pripravili domači prijateljski turnir z udeležbo dvanajstih trojk. (ZS) Košarkarski in odbojkarski tabor ŠD Breg Športno društvo Breg je v začetku septembra priredilo dva kampa. Na košarkarskem se je zbralo 23 otrok, v glavnem tistih, ki pri dolinskem društvu že trenirajo. Društvena trenerja Valentin Krašovec in Borut Sila sta pri starejših otrocih poskrbela za kondicijsko vadbo in tehniko, pri najmlajših pa seveda ni manjkalo razvedrila ob igri. Otroci so vsak dan začeli z daljšim zahtevnim treningom, potem pa je sledil odmor z malico, med katerim so si večkrat ogledali nekatere DVD-je o znanih košarkarskih mojstrih. Zadnji dan pa je otroke čakalo veliko presenečenje: obiskal jih je Elvis Klarica, koprski košarkar, ki bo letos skoraj zagotovo nastopal v Bregovi članski ekipi, potem ko je že brani barve slovenske mladinske reprezentance, Kopra, Jadrana, miljskega kluba Venezia Giulia, pri zadnjih dveh mu je bil za trenerja Tomo Krašovec, sedanji trener članske Bregove ekipe. Klarica je med navdušenimi otroci postregel z nekaj izredno privlačnimi košarkarskimi potezami, se z vsemi otroci v tem duhu lepo igral, za zaključek pa smo bili priča »tekmi«, med katero je sam nastopil proti najpogumnejšim malčkom. Istočasno se je c centru S. Klabian v Dolini odvijal tudi tradicionalni kamp za mini in supermini od-bojkarje. Vsak dan je jutranje treninge obiskalo lepo število otrok in najstnikov od 6. do 14. leta starosti. Pod vodstvom trenerk Samoe Mauro, Tjaše Križmančič in Mare Ghersinich so mlajši športniki spoznali vse prvine odbojke: podajo, čekič in servis. Starejše odbojkarice pa so poleg tehničnih elementov vadile tudi kondicijo, saj se bosta kmalu začela prvenstva under 12 in under 14. nogomet - Danes V Štandrežu Juventina proti Vesni Teden dni pred pričetkom prvenstvenih nastopov v nogometnih amaterskih ligah bo ta konec tedna na sporedu zadnji krog kvalifikacij za državni in deželni pokal. Že danes bo v Štandrežu (pričetek ob 19. uri) na sporedu zanimiv spopad med Juventino in Vesno, ki bosta tekmeca tudi v promocijski ligi. Vesna ima še nekaj teoretskih možnosti za uvrstitev v naslednji krog, Juventina pa je po dveh porazih že izločena. Kras se bo v Trstu pomeril z Mi-kuševo Ponziano, ki je še brez točk. V deželnem pokalu za moštva 1. lige bodo Sovodnje gostile Varmo. Ne glede na izid se Sovodenjci od pokala že poslavljajo, kar velja tudi za Primorec, ki bo igral pri sv. Ivanu. Kar se tiče nastopov ekip 2. AL ima Primorje (skupina Q) možnost, da se uvrsti v naslednji krog, za kar mu bo dovolj, da proti ekipi Zaule Rabuiese igra neodločeno. V skupini R najboljše kaže Bregu, ki deli prvo mesto v skupini s Chiar-bolo, v Dolini pa bo igral proti Esperii, ki je še brez točk. Do naslednje faze mu lahko pomaga Zarja Gaja, če v Bazovici premaga Chiarbolo. Vse tekme jutri se bodo pričele ob 16. uri. 3. AL: Mladost bo z nastopi končala v Doberdobu proti Sagradu, ki mora nujno zmagali. ODBOJKA Deželni pokal: malo vpisov Deželni odbojkarski pokal, ki se pričenja danes, tudi letos ni vzbudil med klubi veliko zanimanja. Med ženskami se je prijavilo le 11 od 28 upravičencev, med moškimi pa deset od 27. Slovenske barve bodo zastopale le vse tri ženske ekipe Sloge (moška C in D liga, ženska C liga) in moška vrsta Olym-pie. Naša društva bodo z nastopi pričela šele prihodnji teden. Sloga je svoje tekme preložila zaradi Pokala bazoviških žrtev, Olympia pa je v 1. krogu ostala brez nasprotnika, ker je Vivil medtem propadel. Tako bo prihodnjo sredo, ob 20.30, na Opčinah najprej na sporedu derbi med Sloginima moškima ekipama, Olympia pa bo debitirala šele v soboto, 20., doma, ob 20.30, proti Fin-cantieriju. V skupini A nastopa še Triestina Volley. Slogina dekleta bodo v skupini B prvo tekmo odigrala šele v četrtek, 18. v Repnu proti Alturi (21.00), v skupini pa nastopa še Cervignano. □ Obvestila AŠD SOKOL obvešča, da se v na-brežinski telovadnici začenja otroška mladinska dejavnost 2008/09 in sicer: sreda, 17. septembra, ob 16.15 mini mo-torika za letnike 2003, '04, '05, ob 17.15 motorika za letnike 01, '02, ob 18.15 mini košarka za dečke letnik 99, '00. Petek, 19. septembra, ob 16.15 mini odbojka za deklice letnik 98, '99, '00. Dodatne informacije lahko dobite na dan prvega srečanja. Tel. 335-5313253 (C.K.) Uspel Memorial Leuko Franco Balinarji Sokola in Nabrežine so skupaj pripravili 1. memorial Leuko Franco v spomin na svojega člana, ki je branil barve obeh društev. Na igriščih v Nabrežini in Domu pristaniških delavcev je moči merilo 18 postav iz Ita- lije, Slovenije in s Hrvaške. V finale sta se uvrstili postavi Sokola in štandrežkega Maka, ki sta v polfinalu izločili Polet oziroma Portuale. Trojka Milan Micheli, Samo Pertot in Franco Lorenzi, ki je zastopala moštvo organizatorja Sokola, je Štandrežce premagala s 7:2 in tako prejela Trofejo, ki jo je podelila pokojnikova družina. 29° "MEDNARODNI TURNIR PRIJATELJSTVA 99 ŽENSKA ODBOJKA UNDER 17 - Telovadnica Srednje Šole na Preseku Danes, 13.09.2008 ob 16.00 — A.Š.Z. G0V0LLEY - Š.D. K0NT0VEL ob 18.00 O.K. K0ZALA RIJEKA (HR) - O.K. LUKA KOPER (SLO) Jutri, 14.09.2008 ob 10.00 Mali finale ob 12.00 Veliki finale M0SKA KOŠARKA UNDER 17 - Športni Center Ervatti pri Briščkih Danes, 13.09.2008 ob 16.00 K.K. UNION OUMPIJA LJUBLJANA (SLO) - U.S. ARDITA ob 18.00 K.K. LIMOMETAL CAZIN (BIH) - A.Š.Z. JADRAN ZKB Jutri, 14.09.2008 __ ob 10.00 ob 12.00 Mali finale Veliki finale Sledi nagrajevanje... POKROVITELJI: Z.S.Š.D.I., Jusarski Odbor Kontovel, Rajonski Svet za Zahodni Kras Občine Trst, Avtonomna dežela F.J.K. 22 Sobota, 13. septembra 2008 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Na Vrdeli so v teh dneh proslavili stoletnico rojstva Josipa Godine-Vrdelskega. »Vrt Gospodarskega društva, ulice Vrdelice, kjer se nahaja rojstna hiša slavljenčeva, so bile vse okrašene zelenjem in narodnimi zastavami. Postavljeni so bili na več krajih tudi primerni napisi. Tako je bil nad vhodom v društveni vrt napis: "Če okoličan bi ne ohranil jezik mili Trst bi ne prištevali slovenski pomovi-ni." Slavnosti v takem obsegu, kakor se je vršila včeraj, ni bilo še na Vrdeli. Poveličevalo je slavnost tudi krasno vreme, da si malo burno. Na slavnost je prišlo mnogo gostov izlasti iz sv. Ivana, iz okolice in iz mesta, med temi so bili tudi državni in deželni poslanec dr. Rybar ter deželna poslanca dr. Slavik in Alojz Goriup. Že pred trejo uro popo-ludne so se pričeli gostje in pevska društva zbirati v prostorih Gospodarskega društva. Malo pred štero uro so se zbrani gostje na čelu godbe iz sv. Ivana v sprevodu podali pred rojstno hišo sla-vljenca, kjer se je imela odkriti spominska plošča. Tu je imel akademik g. Mirk slavnostni govor. Govornik je opisal življenje in slovstveno delovanje sla-vljenca. "Dolžnost in čut hvaležnosti je," zaključil je slavnostni govornik, "da se danes pokojniku odkrije čeravno skromen spomenik postavljen mu od njegovih častilcev. Spominska plošča naj nas tudi v resnici spominja na prvega tržaškega Slovenca, ki je za svoj narod zastavil vse svoje moči. Slava mu!" Ko je govornik končal, so zaorili navdušeni Slava in Živio-klici! a med tem je padla zavesa s spominske plošče in godba je zasvirala 'Hej Slovani'.« Po slavnostnem odkritju plošče so se gostje vrnili na vrt Gospodarskega društva, kjer se je pričela veselica: prostrani vrt in dvorišče sta bila prepolna gostov. ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Primorski dnevnik je te dni seveda poročal o vsakoletni komemoraciji bazoviških junakov: »Ob belem obelisku iz kraškega kamna na strelišču v Bazovici, se je zbrala množica antifašistov, da počasti spomin bazoviških junakov, katerim je pred osemindvajsetimi leti pretrgala fašistična krogla življenje. Pozdravne besede je spregovorila domačinka dijakinja Ana Metlika, nakar je govoril o padlih junakih ing. Josip Pečenko, ki je dejal: »Tudi letos smo se zbrali da se oddolžimo spominu bazoviških junakov, ki so pred osemindvajsetimi leti žrtvovali svoje življenje v polnem razcvetu mladosti. 6.septembra 1930 ob zori so na tem mestu odjeknili streli, ki so prekinili nit življenja štirim mladim osebam. Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič, to so imena, ki so trdno vklesana v srcih Slovencev in vseh antifašistov. Po prihodu fašizma na oblast je vso Italijo zajel val zatiranja. Italijanski napredni ljudje so zaječali pod fašističnim jarmom. To zatiranje je v na- ših krajih doseglo naravnost nečloveške oblike. V naših krajih so takratni fašistični mogotci imeli v načrtih, s silo iztrebiti slovenski živelj in zatreti v njem vsako stremljenje po svobodi in enakopravnosti. V tem nevzdržnem stanju so naši ljudje - naša mladina, odgovorili s celo vrsto nasilnih dejanj in z različnimi akcijami, ki so razbesnele tukajšnje fašiste. Sledile so aretacije, mučenja. Uprizorjeni so bili procesi, na katerih je posebno sodišče za zaščito države izreklo ostre obsodbe. Na teh procesih so ravnali z obtoženci kot s kriminalci in jih skušali prikazati v najhujši luči. Za nas Slovence in za vse napredne italijanske množice Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ostanejo svetli neokrnjeni liki borcev za svobodo in za enakopravnost med tu živečima narodnima skupinama. Slava Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču,« je zaključil govornik Pečenko. Ferie PRIMORSKI DNEVNIK ^o FILMI PO TV Sobota, 13. septembra, italia 1, ob 21.10 Shrek Režija: Andrew Adamson in Vicky Jenson Igrajo: Mike Myers, Eddie Murphy, Cameron Diaz, John Lithgow Shrek je svojevrstno bitje, ki živi v močvirju in ne mara ljudi. Najraje je sam, vendar je njegove samote konec, ko k njemu vdrejo pravljični liki, ki jih je iz njihovega kraljestva spodil zlobni lord Farquaad. Shrek se odloči, da bo rešil njihov dom in s tem seveda tudi svojega. S Farquaadom skleneta kupčijo. Shrek naj bi tako rešil lepo princeso Fiono iz gradu, ki ga varuje strašni zmaj, Farquaad pa bo poskrbel za njegove nepovabljene goste. Med nevarno nalogo Shreka spremlja jezični osel, ki noče za nič na svetu izgubiti pravice do ka-keršnegakoli jezikavega komentiranja. Shrek in Fiona, ki naj bi postala Farquaa-dova nevesta, se sredi razburljive pustolovščine zaljubita. Grdi protagonist je zaradi novih čustev presenečen in zmeden. Še bolj pa ga prizadene Fionina temačna skrivnost. Sreda, 17. septembra, rete 4, ob 23.20 Režija: Paolo Virzi Igrajo: Laura Morante, Silvio Orlando, Sabrina Ferilli in Ennio Fantastichini Dve Italiji, dva različna pogleda na svet in povsem drugačno doživljanje vsakdana, ki pa ga morajo, četudi samo v počitniškem času na nek način deliti... Paolo Virzi, ki je najbrž eden osrednjih potomcev slovite italijanske komedije se je tokrat lotil dveh različnih rimskih stvarnosti. Prvo predstavlja družina trgovca, ki meni, da bo z denarjem kos katerikoli situaciji, drugo pa družina intelektualca, ki snobovsko gleda na avgustovskega soseda na otoku Ventotene. Stereotipni a tudi zelo hudomušni film postavlja ob bok dva svetova, ki sobivata a se ne prenašata. Dobra interpretacija Silvija Orlanda, ki je na letošnji 65. Mostri prejel pokal Volpi za naj- boljšo moško vlogo. Četrtek, 18. septembra, Rai 2, ob 21.05 The core Režija:Jon ^ Amiel Igrajo: Aaron Eckhart, Hilary Swank, Del-roy Lindo in Bruce Greenwood Zemljino notranje jedro se ne vrti več. Zaradi tega je začelo hitro popuščati elektromagnetno polje planeta, ki nas varuje pred smrtonosnim sevanjem. Življenje na zemlji se v trenutku drastično spremeni. V Bostonu umre 32 ljudi s srčnimi vzpod-bujevalniki, vsi na desetih sosednjih ulicah. V San Franciscu je uničen Golden Gate, pri tem pa umre na stotine ljudi. V Londonu jate golobov izgubijo svojo naravno sposobnost letenja, se zaletavajo v prestrašene množice ljudi, razbijajo stekla in povzročajo množično paniko. V Rimu pa pred očmi tisočih nemočnih turistov električna super nevihta spremeni sloviti Kolosej v kup neprepoznavnih ruševin. Za pomoč vprašajo geofizika dr. Josha Keyesa. V najkrajšem času se bo ta moral spustiti v jedro zemlje in preprečiti najhujše. Petek, 19. septembra, rete 4, ob 22.50 The Mexican Režija: Gore Verbinski Igrajo: Julia Roberts, Brad Pitt in Gene Hackman Mafijski kurir Jerry Walbach se znajde pred težko izbiro. Po ukazu mafijskega vodje mora odpotovati v Mehiko po nadvse dragoceno starinsko pištolo, imenovano »mehikanka«. Če ne izpolni naloge, mu preti smrt. Njegovo dekle Samantha gleda na stvar nekoliko drugače. Obljubil ji je, da bo zaživel pošteno in jo odpeljal v Las Vegas. Če ji ne izpolni obljube, ga ne bo nikoli več pogledala.. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO PLAKATU PODOBNA VEUKA SLIKA NASPROTNIK, TEKMEC SHAKESPEAROV KRALJ RAZIGRANOST NEMŠKA PRITRDIINICA KDOR IMA VELIKE BRKE FOTO KROMA RDEC KOS BLAGA PRI BIKOBORBI FENIČANSKI KRALJ V SIDONU REBULA ALOJZ BRITANSKI KRALJ SVE. IGRALKA BERGMAN SREDNJEVEŠKI CESARSKI PLAŠC GRŠKA CRKA REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE NAJSVETLEJk ŠA ZVEZDA DENAR V INDIJI AMERIŠKA ZVEZDA KOS SUKANCA VRSTA HORMONA VOJAŠKA LUKA V JU2NI ITALIJI RDECI KRI2 EDVARD GRIEG NAUK O PESNIŠTVU FR. PISATELJ (BORIS) GLAVNO MESTO GANE STIKALO S TIPKO KRAVALI, HRUŠČ MESTO NA SICILIJI MESTO V SEVERNI ITALIJI BERI PRIMORSKI DNEVNIK RT NA JUGU ŠPANIJE VOHALNI ORGAN SUŽNJA V HAREMU PREDSTOJNIK VISOKE ŠOLE ŠPANSKI MOTOCIKL. DIRKAC (ANGEL) NAOČNIKI NICHOLAS RAY NEMŠKI ESTRADNI FILOZOF (GEORG) ZAD. STRAN KOVANCA ITALIJANSKI KIPAR BRISAČA GRŠKI OTOK RISTO SAVIN PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK CAS MAŠKAR IN ŠAL DELES ODPLAČILA ZIDARSKA 2LICA ITALIJANSKI IGRALEC (FRANCESCO) LESNI CVET CELOTA DOLOČIL ZA RAVNANJE STRUNJAN BREZ SOGLA-SNIKOV ACE MERMOLJA KOZAŠKI STOTNIK NEMŠKI FIZIK (JOHANNES) REKA, KI TEČE SKOZI LONDON POLOTOK V JADRANSKEM MORJU PREDSEDNICA SPDT ZVRST KONJSKEGA ŠPORTA LIDA TURK SLOVENSKI POLITIK (JELKO) AFRIŠKA DRŽAVA Z GL. MESTOM KAMPALA BLAGAJNIŠKI IZTRŽEK REKA NA SLOVAŠKEM ESTONEC ITALIJANSKA PLEMIŠKA DRUŽINA CERKVENI ZBOR ANGLEŠKI PLES SAMO, ZGOLJ EVROPSKA DRŽAVA SL. SMUČAR (BORIS) ALOI PODOBNA RASTLINA TROPSKA PAPIGA RUSJANOVO LETALO KRILO RIMSKE LEGIJE VELIKO FINSKO JEZERO (ENA OD PISAV) BARVNI ODTENKI MORSKA VODA PORAZ V BOKSU SREDIŠČE VRTENJA ANTONIO NEGRI PRIPADNICE ANGLEŠKE POLITIČNE STRANKE DAN V RIMSKEM KOLEDARJU NAUK O UŠESNIH BOLEZNI MESTO V ROMUNIJI OB REKI MURES PIJAČA STARIH SLOVANOV ITALIJANSKA DESNIČARSKA ORGANIZACIJA KEMIJSKI SIMBOL ZA SELEN AMINOKISLINA V BELJAKOVINAH RAZBOJNIKI SLOVARČEK - AGENOR = feniCanski kralj * ARAD = mesto v Romuniji • ENARE = finsko jezero • ESAUL = kozaški stotnik • IPEL = reka na SlovaSkem • STARK = nemški fizik • TREK = zvrst konjskega športa • VIAN = francoski pisatelj / RADIO IN TV SPORED Sobota, IB. septembra 2008 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: OPZ Zvonček - Col 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.05 Aktualno: Settegiorni 9.55 Sveta maša 12.25 Aktualno: Aprirai 12.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.15 Dok.: Dreams Road 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Miss Italia 2008 0.05 1.10 Nočni dnevnik 0.10 Variete: Dopo Miss V^ Rai Due 6.10 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Dok.: il mare di notte 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.05 Paraolimpijske igre 10.45 Aktualno: Otvoritev 72. mednarodnega sejma Levante 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling, sledi Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: VN - Italija 15.30 Scalo 76 (vodita M. Maionchi, F. Facchinetti) 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 18.55 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti igra: Kathryn Morris 22.40 Nan.: The 4400 23.20 Šport: Sabato sprint 0.10 Nočni dnevnik Rai Tre 7.00 8.00 8.30 9.00 10.35 11.15 12.00 13.05 14.00 14.50 15.20 19.00 Aktualno: Magazzini Einstein Aktualno: Diario di famiglia, con gli occhi dei figli Aktualno: Explora Science Now! Film: Il suo nome è Donna rosa (kom., It, '69, r. E. M. Fizzarotti, i. R. Power, Al Bano) Risanke Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike Dok.: Correva l'anno Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Speciale Levante Sabato sport Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Dok.: Ritratti 21.05 Dok.: Ulisse: il piacere della sco-perta 22.55 Deželni dnevnik 23.25 Aktualno: Un giorno in pretura 0.25 Nočni dnevnik Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Quattro piccole donne Nan.: il principe del deserto 14.50 Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Fornelli d'Italia Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Perry Mason -Scandali di carta (krim., ZDA, '91, r. C. I. Nyby, i. R. Burr) Nan.: Psych Aktualno: Donnavventura Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Renegade Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Criminal Intent Šport: Guida al camiponato 17.00 18.00 18.55 19.35 20.35 21.30 23.30 6.00 8.00 8.50 9.30 10.30 13.00 13.40 14.40 16.30 18.50 20.00 20.30 21.10 0.30 1.00 Canale S Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Super Partes Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Una vita quasi perfetta (kom., ZDA, '02, r. S. Herek, i. A. Jolie, E. Burns) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Everwood Film: laguna blu (akc., ZDA, '80, r. R. kleiser, i. B. Shields) Film: Ritorno alla laguna blu (akc., ZDA, '91, r. W.A. Graham, i. B. Krause) Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Film: Alexander (zgod., ZDA/VB/Nem, '04, r. O. Stone, i. C. Farrel) Nan.: Angela's Eyes Nočni dnevnik O Italia 1 6.15 Nan.: Zanzibar 6.55 Risanke 10.45 Nan.: H2O 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: La vita secondo Jim 14.05 Film: Ragazze nel pallone: tutto o niente (kom., ZDA'06, r. S. Rash, i. M. Rylan) 16.00 Film: Cadet Kelly - una ribelle in uniforme (kom., ZDA/Kanada, '06, r. L. Shaw, i. H. Duff) 18.00 Nan.: A casa di Fran 18.30 22.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Motociklizem: Vn Indonezije (vaje) 21.10 Film: Shrek 2 (anim., ZDA, '04, r. A. Adamson, K. Asbury, C. Vernon) 22.55 Motociklizem: Vn Indonezije (vaje) 23.50 Film: Bugs - Paura nel buio (tril., Kanada, '03, r. J. Conti, i. A. Everhart) 0.50 Dnevnik - Studio sport 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 8.50 15.00 Dok.: Documentari subac-quei 11.00 Dok.: Istanbul, la storia, il sogno 12.35 Aktualno: L'ape regina 12.55 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Klasična glasba 15.35 Nan.: I misteri della giungla nera 19.00 Aktualno: A.com Automobilissima 20.00 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: La citta nuda 22.40 Inf. odd.: Eventi in provincia 23.35 Film: Mio marito e innocente La 7 LAs 8.25 Nan.: The Practice 9.20 Aktualno: L'intervista 9.50 Dok.: Dei romani nel cuore della Cina 10.45 Film: Sindbad contro i sette sara- ceni (akc., It, '65, i. G. Mitchell) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: In tribunale con Lynn 14.00 Nan.: Jack Frost igra: Michael Keaton 16.10 Nan.: Noi siamo angeli 18.00 Film: Mio padre, che eroe! (kom., Fr, '91, r. G. Lauzier, i. G. Depardieu) 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Big Game 21.10 Nan.: Miss Agathe con lei non si scherza 23.05 Film: Quarto protocollo (krim., VB, '87, r. J. Mackenzie, i. M. Cai-ne) Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.40 Iz popotne torbE: Naš izlet (pon.) 8.00 Kviz: Male sive celice (pon.) 8.45 Risana nan.: Smrkci 9.10 Slike iz Sečuana: Tai Chi (pon.) 9.20 Kino Kekec: Hugo in Jožica 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Dok. oddaja: Smaragdna reka 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Nan.: Berlin, Berlin 14.20 Film: Neskončno obzorje 15.55 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 17.50 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.00 ABC Popevke 20.30 Slovenska popevka 2008 22.35 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.10 Nad.: Svitanje 23.55 Film: Slamnati psi {T Slovenija 2 6.30 2.40 Zabavni infokanal 9.30 Skozi čas 9.40 50 let televizije 10.00 Igrana nan.: Afna friki 11.15 Dok. serija: Horovo oko 12.40 Glasbeni spomini (pon.) 13.40 Nogomet: tekma angleške lige - Li- verpool - Manchester United 15.45 Atletika - finale Grand prix 18.30 23.00 Paraolimpijske igre 19.00 Vrhunci olimpijskih iger 20.00 Nogomet. Maribor - Hit Gorica 22.00 Bleščica 22.30 Alpe-Donava-Jadran 23.30 Sobotno popoldne 1.45 Nad.: Vse po predalčkih Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.20 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.40 20.10 20.40 21.15 22.30 0.20 1.05 11.00 11.30 18.00 18.30 19.00 19.45 19.55 20.00 20.15 20.30 21.00 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Tv nanizanka Avtomobilizem Globus Vesolje je... Glasb. oddaja: Fuori servizio Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.15, 0.50 Vsedanes - TV dnevnik Verska oddaja: Jutri je nedelja Odmev Potopisi Srečanje z... Odbojka: Portugalska - Slovenija Športna oddaja Alpe Jadran Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik, kultura in vremenska napoved 23.30 Videostrani Predstavitev strank Settimana Friuli Mladi@-a+e... (pon.) Kulturni utrinek (pon.) EPP Duhovna misel Tedenski pregled Predstavitev strank Kmetijska oddaja Med Sočo in Nadižo (pon.) Futstal: KMN Gorica - Benfica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar ; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vsaka vas ima svoj glas; 9.45 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Glasba za vsakogar; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Dom Bernarde Alba; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletna Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 11.00 Glasbeni gost; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Soočenje pred DZ volitvami; 20.30 Legende; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Slad-kosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni noktur-no; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Giacchino Rossini: Emione; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 13. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ —V 101 Ta konec tedna bomo pod vplivom nizkega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja bodo z burjo pritekali hladni tokovi, v višjih plasteh pa bo z juga pritekal vlažen zrak. Nad severno Italijo in Jadranom je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje v bližini naših krajev. Od vzhoda priteka nad naše kraje hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.18. Dolžina dneva 12.36. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.44 in zatone ob 4.25. BIOPROGNOZA Danes bo veliko ljudi imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje občutljivih ljudi v noči na nedeljo bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 3.43 najnižje -61 cm, ob 10.05 najvišje 46 cm, ob 15.56 najnižje -31 cm, ob 21.48 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.08 najnižje -63 cm, ob 10.29 najvišje 52 cm, ob 15.28 najnižje -38 cm, ob 22.18 najvišje 46 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........15 2000 m............7 1000 m ..........13 2500 m............5 1500 m............8 2864 m............4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 7, po nižinah pa 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 15/22 O GRADEC 14/16 TRBIŽ O 14/19 O 10/15 KRANJSKA G. 15/23 O PORDENON 16/22 ČEDAD O videm o,y>16/22 , CELOVEC O 15/17 O^ TRŽIČ 15/17 O KRANJ O 14/16 S. GRADEC CELJE 15/17 O MARIBOR o 14/16 PTUJ O M. SOBOTA 013/17 O LJUBLJANA GORICA r, ° N. GORICA K, 16/18 N. MESTO 16/17 GORICA O /POSTOJNA O O 15/16 iis^ ^VV O J PORTOROŽ O ---- CRNOMELJ 18/23 OUMAG ZAGREB 15/16 O ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme z zmernimi do močnimi padavinami. Pojavljale se bodo tudi nevihte, krajevno tudi močnejše. Padavine bodo bolj verjetne v drugem delu dneva. V zahodnem delu dežele bo v padavinskem nizu manj prekinitev. V nižinskem pasu bo pihala ^zmerna burja, ob obali pa močna. Danes bo oblačno, občasno bo deževno. pihal bo jugovzhodni do severovzhodni veter, ob morju zjutraj še jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem okoli 22 stopinj C. TOLMEČ O 9/15 <£> 10/17 0 O PORDENON 11/16 TRBIŽ O 7/12 GZ CELOVEC O 7/9 O 5/8 KRANJSKA G. K Olj TRŽIC 7/10 o KRANJ O LJUBLJANA 9/11 POSTOJNA O 6/9 KOCEVJE O O GRADEC 8/10 O 6/8 S. GRADEC PTUJ O CELJE 8/10 MARIBOR 0 9/10 M. SOBOTA O 9/10 PORTOROŽ O 12/19 UMAG OPATIJA PAZIN O A f-y N. MESTO 8/10 ^ O . o ^ ČRNOMELJ ZAGREB 8/10 O REKA 13/20 (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme z verjetnimi padavinami, ki bodo zmerne do močne, zlasti na zahodu in v prvem delu dneva. Snežilo bo nad okoli 1800 m nadmorske višine. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja, ob morju pa močna. Ohladilo se bo. Jutri in v ponedeljek bo oblačno, predvsem v notranjosti bo občasno še deževalo. Še hladneje bo in vetrovno. Meja sneženja se bo jutri zjutraj spustila na okoli 1200 m nadmorske višine. egipt - Med ramadanom Bin Ladnov sin prekinil post za svetovni mir KAIRO - Sin zloglasnega voditelja teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna, Omar bin Laden, je 11. septembra letos, na sedmo obletnico terorističnih napadov v ZDA, prekinil ramadanski post, da bi vzpodbudil mir v svetu. 27-letni Omar je tudi sprožil peticijo za mir v svetu, za katero upa, da jo bodo podpisali milijoni ljudi. Četrti sin Osame bin Ladna živi s svojo ženo, 52-let-no Zaino, na kmetiji nedaleč od Kaira, ob vznožju piramide Abu Sirja. Bin Laden naj bi imel uradno 11 otrok, neuradno pa 19. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Omar "neverjetno podoben" svojemu očetu. O Osami bin Ladnu na dogodku ob sedmi obletnici njegovih napadov v ZDA ni bilo večjega govora. Omar je tudi zatrdil, da se je z njim zadnjič pogovarjal leta 2000, potem ko je zapustil tabor Al Kaide v Afganistanu. Kot je dejal, ni želel biti več vpleten v pobijanje civilistov. Ocenil je še, da napadi 11. septembra 2001 po njegovem mnenju "niso bili pravo dejanje, vendar pa so se zgodili". Vsak uboj nedolžnih ljudi pa je obsodil. (STA) Omar bin Laden z ženo Zaino v. britanija Pivo dostavili kraljici namesto pubu LONDON - Pred vrata Windsorskega gradu, rezidence britanske kraljice, je pred dnevi pripeljal kamion z 12 sodi piva, ki naj bi ga naročili v "Windsor Castleu". Kraljičino osebje ni vedelo nič o naročilu, kmalu pa se je izkazalo, da bi moral tovornjakar pivo dostaviti bližnjemu pubu z enakim imenom, kjer so navijači že željno in žejno čakali pošiljko. Pub v bližnjem Maidenhea-du, ki nosi enako ime kot kraljičina rezidenca "Windsor Castle", a s pristavkom "pub", je že nestrpno čakal na pošiljko piva. Pub je namreč poplavila množica navijačev, ki si je želela tam ogledati prenos sredine nogometne tekme angleške reprezentance s hrvaško. "Bila je neumna napaka, a take stvari se dogajajo. Pivo je na koncu vendarle prišlo, sicer kake tri ure kasneje, vendar ni bilo problema," je povedal lastnik puba. Povedal je še, da so v pub že nekajkrat dobili pošto, ki je bila namenjena v "pravi" Windsorski grad. "Toda tokrat je bilo mislim da prvič, da so dobili nekaj, kar je bilo namenjeno nam," je še povedal lastnik pivnice. (STA) nemčija - Nogomet Madonna kriva za odpoved tekme FRANKFURT - Prireditelji nogometne tekme v nemški bundesligi med ekipama Eintracht Frankfurt in Karlsruher SC, ki bi morala biti na sporedu sinoči, so morali srečanje odpovedati. Razlog je poškodovana travnata podlaga, "kriva" pa popularna pop diva Madonna, ki je imela na frank-furtskem stadionu koncert s 60.000 gledalci. Lastniki igrišča Commerzbank Arena so po koncertu sicer položili novo travnato površino, a sta glavni sodnik tekme Thorsten Kin-hofer in komisar lige tekmo odpovedala, saj je površina po njunem mnenju "prenevarna za igralce". (STA) poljska - Zadnji komunistični voditelj Začelo se je sojenje generalu Jaruzelskemu Wojciech Jaruzelski VARŠAVA - V Varšavi se je včeraj začelo sojenje zadnjemu poljskemu komunističnemu voditelju Wojciechu Jaruzelskemu, ki je obtožen "komunističnih zločinov" , predvsem zaradi uvedbe naglega sodišča, ki ga je na Poljskem uvedel leta 1981, z namenom, da bi zatrl sindikat Solidarnost. Sodišče je že konec junija odločilo, da obstaja dovolj dokazov za sojenje in s tem razveljavilo predhodne odločitve o posodobitvi dokazov v procesu proti 84-letnemu Jaruzelskemu. Te so med drugim zahtevale tudi pridobitev dodatnih dokumentov iz ruskih arhivov in pogovore z nekaterimi bivšimi voditelji, vključno z nekdanjo britansko premierko Margaret Thatcher in nekdanjim sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. Jaruzelskemu bodo tako sodili sku- paj z nekdanjim prvim sekretarjem poljske Združene delavske stranke Stanisla-wom Kanio, medtem ko naj bi se nekdanji poljski notranji minister Czeslaw Kiszczak sojenja zaradi zdravstvenih razlogov ne udeležil. Jaruzelskemu grozi 10 let zapora, v kolikor mu bodo dokazali, da si je prizadeval zatreti več tisoč aktivistov Solidarnosti. Številni med njimi so bili obsojeni brez sodnega procesa, več kot 100 pa je bilo ubitih. S procesom bodo tudi preiskali, ali je bila odločitev Jaruzelskega za uvedbo naglih sodišč ustavna ali ne. Vsi trije obtoženi trdijo, da so nedolžni. Jaruzelski celo trdi, da je bila uvedba naglih sodišč nujna, da so lahko preprečili sovjetsko invazijo ter da bi Poljski v nasprotnem primeru grozila katastrofa. (STA)