Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urodnikom se more govoriti vauk dan od 11. do 12. uro.
Rokopiai mo no vračajo.
Inserati:
Šeatatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo I« popuat.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja v»al£ dan razen nedelj in praznikov ob C*, tiri zvečer.
Velja
za LJublJu.no
v upravniStvu:
7.a oololotoCgld., za pol leta 3 gld., za čotrt lota 1 gld GO kr., na moaeo M) kr., pošiljatev na dom velja mo-aočno 9 kr. več.
Po pošti velja
za colo loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden moaec 86 kr.
Štev. 153.
V Ljubljani v ponedeljek, 1. septembra 1884.
Tečaj I.
Stranke na Hrvatskem.
Deželni sabor zagrebški je zatvorjen, poslanci njegovi so se razpršili na vse strani trojedine kraljevine. A le kratek počitek jim je odmerjen: še tekom tega meseca prično se volitve v novi deželni zastop, z nova se bode pričela strankarska agitacija, in strast nasprotujočih si političnih frakcij bode zopet krvave rane sekala bratskemu nam narodu. Lepa je zemlja hrvatska, s potratno radodarnostjo jo je obsipala mati narava, darujoč ji plodovito polje in plemenite vinske gorice, bogate rudnike in krasne šume, izvrstne vrelce in varna pristanišča na obrežji sinjega morja — a nadarjeni, gostoljubni narod, ki prebiva v tem zemeljskem raji, mestu da bi se okoristil s svojim naravnim bogastvom, cepi in trati svoje sile v vekovitem notranjem razporu!
Sedaj smo imeli v zagrebškem saboru tri velike stranke in — imeli jih bodo tudi v prihodnjem. Pravega narodnega protivja na Hrvatskem sicer ne najdeš! Kajti Srbi in Hrvatje so naposled veuder le en narod, govoreč isti jozik; loči jih le vera ter z njo v tem slučaji zvezana abeceda. In .Židje hrvatski, koji se vedno bolj razširjajo na hrvatskem ozemlji, težko da na korist narodnemu blagostanju, Židje se sami prizadevajo, izbrisati vsako razliko, katera bi jih utegnila ločiti od krščanskih svojih sodeželanov. V narodnem oziru tedaj ni pravega razpora na Hrvatskem, pač pa je državnopravno vprašanje in razmerje k ogerski državi provzročilo nasprotje, katero v svojih posledicah daleč presega celo sovražno protivje med narodi druzih dežel, naj jih je zgodovinski razvoj še tako naku-pičil in namešal na jednem ozemlji!
Večina v zadnjem saborskem zasedanji pripadala je tako zvani »narodni stranki", kateri so se bili pridružili srbski zastopniki. Duševni vodja tej stranki, na katero se opira sedanja vlada, je Miškatovič, odličen govornik, prvi časnikar hrvatski, mož izredne nadarjenosti, svoje dni pod Rauchovo sistemo mnogo preganjan, — sedaj pak navzlic svojim zaslugam in svoji zmožnosti najbolj sovraženi
Listek.1
Politika v haremu.
V tej poslopovini ni le spletek in igrač •n otroških neumnostij: tudi politika prihaja semkaj skozi vse poke vrat, skozi vse luknje okenskih mrež. Moč lepih oči v državnih opravilih tukaj ni bila manjša, ko na zahodnih dvorih. Ženske so delale tu še večjo politiko “ego li njih vrstnice drugod, kor so tukaj bolj zaprte, bolj enoličnega življenja: zavid-nost, alavoželjnost, kovarstvo je bilo tu v cvetu. Tiste nežne glavice pod biserci so iz svojih dišečih ječic vladale in tako rekoč okolo prsta ovijale ves dvor, ves divan, ves seraj. Po evnuhih so se pogovarjale z muftiji, vezirji in janičarskimi agami. Upravniki njih imenja, s katerimi so mogle skozi omrežje kramljati o poljedelskih opravkih, so jim poročevali vse, tudi najmanjše dogodke cesarske palače in carigrajske prestolice. Izvedevale so nevar-
politik v celi Hrvatski. Poleg njega vodijo »narodno stranko" poslanci Krestič, mnogo izi-kušeniprvoseduik minulemu deželnemu zboru, dr. Sram in drugi. Med Srbi, kateri večjidel po vsem složno postopajo z večino, odlikujejo se v prvi vrsti baron Zivkovič, pod prejšnjim banom grofom Pejačevičem merodajna oseba pri zagrebški vladi, in Subotič, jeden izmed starih voditeljev srbskega naroda. In če se oziramo na program te saborske večine, našli bodemo, da ona stoji na temelji one nagodbe, kojo je Ogerska 1. 1868 sklopila s Hrvatsko ter katera je izražena v členu XXX. ogerske ustave.
Od »narodne stranke" ločila se je neka parlamentna skupina, broječa pač le neznatno število poslancev, a med njimi dokaj mož, ki imajo zgodovinski ali kulturni pomen za hrvatski narod. To so »nezavisnjaci". Med njimi nahajamo odvetnika dr. Mrazoviča, svoje dni priznanega vodjo cele narodne stranke, dalje Derenčina, ki je bil še pod Pejače-vičem načelnik pravosodne uprave, in jako simpatičnega govornika, profesorja zagrebške univerze dr. Markoviča. „Nezavisuastrauka“ se je sigurno Slovencem prikupila uže s tem, ker zastopa v hrvatski deželni sobani nazore prevzvišenega vladike Strossmayerja, kateri tudi med našim narodom uživa neomejeno spoštovanje. Smoter, za kojega se bojuje ta stranka v saboru, a glasilo njeno „Pozor“ na novinarskem polji, je, priborivši domovini ne-zavisnost od Madjarske, pretrgati državnopravno vez, ki združuje hrvatske zastopnike v peštanskem državnem zboru s poslanci Ma-gyarorszaga, odpraviti skupne zadeve, izimši oue, katere spadajo v področje delegacij, z jedno besedo, spremeniti dualistično ustavo našega cesarstva v trijalizem. Lep, zapeljiv program, ali, bodimo odkriti, — neiz-peljiva utopija!
Da se prehod od „nezavisnjakov“ k njih sosedom, k glasoviti »stranki prava", koji sta vrhovna poveljnika oba Starčeviča, ne vrši preurno, tako rekoč skokoma, za to ima baje skrbeti originalni poslanec iz sosedne nam Jaške, Kamenar. Prištevajo ga »nezavisnja-
nosti, katere so jim pretile; spoznavale so državnike, katerih se jim je trebalo bati, ali od katerih so se mogle česa nadejati; snovale so z veliko potrpežljivostjo zarote, s katerimi so metalo sovražnike, a vzdigale prijatelje. Vse stranke dvora in države so imele tukaj svoj vir, sto korenin, ki so poganjale v srcih valid, sultanovih sester, tet, kadun, odalisk. Tu se je prepiralo, tekmovalo, kregalo, pretilo, zmerjalo, pretepavalo brez konca in kraja, kadar je šlo za odgojo otrok, za možitev hčera, za oskrbljenje, za prednost pri svečanostih, za prestolsko nasledstvo cesarjevičev, za vojsko in mir. Muhe in sitnosti se-rajskih krasotic so pošiljale vojske trideset tisoč janičarjev in štirideset tisoč spahij na Bosno (v Srbsko), naj z mrliči pokrijejo podonavske bregove. Privoljnost serajskih žensk je pošiljala ladijevja, obstoječa iz sto ladij, naj okrvavijo Črno morje in Arhipelag. K njim so se s skrivnimi pismi zatekali evropski vladarji, hotč si zagotoviti srečen izid svojih opravil. Iz njihovih belih ročic so prihajale zapovedi in naredbe, ki so oddajale uprav-
kom“, on sam pa se trudi in poti, da bi ga svet po njegovem vedenji moral uvrstiti med Starčevičevo gardo. Vrline, koji so združeni na klopeh hrvatske levice, poleg Anteja in Davida Starčeviča še Tuškan in Tkalčič, Barčič in Pilepič in vsi drugi, ki se uže celo leto prizadevajo, z nečuveno svojo surovostjo uničiti ustavno življenje na hrvatskem ozemlji ter osramotiti svoj rod in dom pred vsem olikanim svetom, znani so vsaj po imenu tudi slovenskemu čitajočemu občinstvu. Obžalujemo le, da je med enfants perdus te stranke zagazil razumnik in poštenjak Fol-n e go vi č; kaj da njega drži v tej malo dostojni družbi, je nam dosihmal nerešena uganka. A program te stranke, kojo obsoja, odločno graja ves izobraženi slovanski svet, katera pa je vender nekoliko slepih občudovalcev in posnemovalcev našla celd med zbeganimi ovčicami neke konfuzne slovenske stranke, program in konečni cilj teh čudnih svetnikov? Komu bi se pač posrečilo, v besedah izražati tohu-wabohu hrvatskih Star-čevičijaucev! Vsi učitelji državnega in mednarodnega prava, od ustanovitelja te vede, Hugona G roti j a in slovečega strokovnjaka Martensa počenši, doli do dunajskega profesorja Lustkandia bi se zaimin trudili, v kako sistemo urediti to, kar je nesmisel samo po sebi. Le nekaj je jasno: da ta stranka, katera ima žalibog velik vpliv med prostim narodom ter se je polastila zlasti akademične mladine hrvatske, namerava z vsemi sredstvi onemogočiti in razveljaviti ustavno gibanje v trojedini kraljevini. In zares, parlamentarizem, kateri potrebuje v svojo obrambo nasproti lastnim poslancem oboroženo silo, postal je karikatura, uničil je samega sebe ter priteral obupani narod do tega, da bode kmalu hrepenel po absolutni vladi, češ, naj me ona reši sramotnega nereda, kojega so provzročili oni narodni zastopniki, katerim je vender izročeno varstvo ustavnega prava!
A kateri stranki naj zaupa narod hrvatski pri bodočih volitvah? V kolikor so nam znane hrvatske razmere, odločili bi se za
ništva pokrajin in visoke vojaške časti. Boze-lanino laskanje je pritegnilo vrv okolo vratu velikima vezirjema Ahmedu in Ibrahimu. Poljubljanje Safije, lepe Benečanke, biser in školjka kalifata imenovane, je vzdržavalo to-likoletno prijateljstvo med Porto in beneško ljudovlado. Murada III. kadune so vladale cesarstvo zadnjih dvajset let osemnajstega stoletja. Makpejkera, krasna žeuska, »mesečna podoba", kaduna imejoča dva tisoč sedem sto šalov, vladala je dvema morjema in dvema svetovoma, od Ahmeda I. do Muhameda IV. Rebija Guljnuz, odaliska „sto srebrnih kočij", vodila je cesarske državne zbore prvih deset let v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Šekerbula, »košček sladkorja", pošiljala je pijavko Ibrahima kakor igračo na pot po svojih posestvih med Carigradom in Odrinom.
Kolikere so bile spletke in kovarstva in lesti, kako grozno se je besedičilo in lagalo, otročarilo in izdajalo, gospodarilo in vladalo v tem vsemogočnem mestcu! Hodečemu po teh potih se mi je zdelo, da slišim povsod naglo šepetanje žensk, ki so vprašaje in od-
„narodno stranko". Da Hrvatska peša, da jo razjedajo korupcija in podkupljivost činovni-kov, da se razširja med narodom siromaštvo in moralna surovost, temu ni kriva nagodba z Ogersko. Fran Deak ni varal Hrvatov,ko je obljubil, da jim Ogerska ponudi „bel list“ za njih želje in težnje. Da bi Hrvatje živeli v naših odnošajih, cenili bi drugače svoje svoboščine. Oni uživajo sedaj jako širno samoupravo : — svobodno razpolagajo z vso politično upravo, s pravosodjem in ukom, jeziku hrvat-skemu je odmerjena popolna jednakopravnost, in tudi finančni položaj ni neugoden, kajti zelo dvojimo, da bi na pr. v cislitvanski državni polovici kaki deželi 45°/0 njenih dohodkov ostajalo za deželne potrebščine. Celo Čehi, ki vender v vsakem oziru nadkriljujejo Hrvate in Slovence, bi bili srečni, če bi lcedaj dobrotljiva usoda jim naklonila tako ugodno na-godbo, kakor jo je Ogerska leta 1868 sklenila s Hrvatsko. Naj tedaj bratje Hrvati opuste prazne državnopravne sanjarije, naj dajo slovo velikobrvatskim utopijam stranke prava ter naj se trudijo rajše v okviru sedanje ustave, da se povzdigne duševno in gmotno ravnoležje hrvatskega naroda!
Cesta čez Lužarje.
Iz vellko-laškega okraja 30. avg. (Izv.dop.)
Jedna najimenitnejših okrajnih cest dežele kranjske je gotovo okrajna cesta, ki iz Velikih Lašič drži čez Lužarski breg na obloško planoto in od ondot na Rakek. Preimenitna je ta cesta za tegadelj, ker je ona jedina vozna cesta, po kateri je veliko-laški okraj zvezan z naj bližjo postajo južne železnice, z Rakekom, velikim lesnim tržiščem. Lesna trgovina je baš v veliko-laškem okraji jako razvita; les je pri nas do malega jedino trgovinsko blago, ki se izvaža, in to vse na Rakek. Naš okraj ima 27 žag (pil), ki noč in dan, po zimi in po leti režejo trgovinski les. In koliko se vrhu tega izvaža od nas stavbinskega lesa! Meseca avgusta, tedaj ob času, ko imajo ljudje s senom in otavo doma dovelj opravka in niso vsi na cesti, naštel sem neki dan 42 voz, ki so proti Lužarjem, oziroma proti Rakeku peljali stavbinski les (tramove) samo iz našega okraja.
A po tej cesti se ne izvaža samo trgovinsko blago iz veliko-laškega okraja, nego tudi iz Suhe Krajine iz zatiškega in deloma celo iz trebanjskega okraja. Posebno veliko črede ali „trajbe“ pitanih volov z velikih semnjev po vsej Dolenjski gonijo se brez izimka vse po tej cesti proti Rakeku. Te dni sem srečal na Lužarjih veliko „trajbo“ volov, ki so bili kupljeni v brežkem okraji na južnem Štajarskem ter so šli po najbližjem poti tu čez proti Sežani. S kratka: cesta je polna vsakovrstnega prometa, kar je čisto naravno, ako pomislimo, da je ta cesta poleg ceste čez
govarjaje obravnavale skrivno kroniko serajsko. Šlo je za to, katera kaduna bo dobila kiosk pri Sladkih vodah; koliko dote bo dobila tretja sultanova hči, ki je vzela velikega admirala; je li res, da je trava, ki jo je čarovnik Šuga dal ravnateljici, toliko pomogla, da je tretja kaduna nagloma ozdravela; je li gotovo, da je gospa Džamferda upravniku Anatolije naklonila dohodke Karamanije. Od kioska do kioska je šla novica, da je veliki vezir, hoteč preseči svojega predhodnika, prvi kaduni podaril zibel iz suhega zlata, vso posuto s smaragdi; da je mladi paž, ko je bil umrl za smrt bolni beli evnuh, z žrtvo svoje moževnosti kupil službo, po kateri je tolikanj hrepenel. Šepetalo se je, da se ne bo kopal veliki pretok v Mali Aziji, ki ga je bil priporočal veliki vezir Sinav, ker ne smejo oditi delavci, ki postavljajo nov kiosk za sultauko Bafo. Da kaduna Saharaj uže dva dni in dve noči joka nepre-tegoma, ker se boji, da bi je v stari seraj ne zaprli; da je šaljivec Ahmed sultana pripravil v tako grohotni in srčni smeh, da ga je na mestu imenoval za janičarskega ago.
Bončar jedina zveza vse zapadne Dolenjske z Rakekom, oziroma s Trstom.
V obče je ta imenitna cesta tudi dobro vzdrževana in posebno, odkar se je preložil klanec čez Včliko Slavico, precej zložna; kazi jo jediniL užarski breg, pravi unicutn na svetu, s katerim se more primerjati samo cesta čez Wagensberg in čez Uskoke. Ako pogledaš najnovejšo generalštabno karto dežele naše (plasa 22., kol. XI.), našel bodeš, da se cesta čez Lužarski breg, ki od Podstrmca do Lužarjev meri dobra 2 kilom., vzdiga za celih 200 metrov (Podstrmec 599 m., Lužarji 799 m.). Naravno, da na tej cesti strmec na jednemkraji znaša 24 palcev na seženj! Zatorej tu čez ni spraviti nobenega naloženega voza brez močne in drage priprege, in srečal sem tukaj še voz, naložen s 16 centi, pred katerim je bilo upreženih tri pare konjičev! A ker vsak voznik ne zmore plačevati pri-prego, ali je pa tudi vsak čas ne dobi, zato navadno odloži pod Strmcem, polovico pelje na Lužarje; tu jo odloži ter gre s praznim vozom nazaj pod Strmec po ostalo blago, kateremu na vrh dospevši priloži, kar je poprej pripeljal do Lužarjev. S tem delom zamudi najmen po tri debele ure. In koliko trpi voznik, koliko živina; koliko praznega dela, koliko zamujenega časa, koliko tepeža po živinskem hrbtu, koliko kletve! O raznih nesrečah, ki so se tukaj uže zgodile, niti govoriti nečem. Ravno tako tudi o tem ne, za koliko se podraži vsako blago, od katerega je samo zaradi Lužarskega brega od nas do Rakeka treba plačevati neprimerno visoko voznino. In to je okrajna cesta, to je jedna najvažnejših cest, ki vežejo zapadno Dolenjsko s cerkniško dolino, z Rakekom in Trstom! Nehotč se vprašaš, vozeč se, ali še rajši peš hodeč po teh strmoglavih skalinah in zavitih ključih, če res živimo v prosvetljenem devetnajstem stoletji, v stoletji telegrafa in železnic; kajti po Lužarskem bregu sodeči niti do 15. veka še nismo dospeli.
Uže celih dolgih petindvajset let se trudijo odločevalni faktorji, da bi se preložila cesta čez ta strahoviti Lužarski breg, toda če bode slavni deželni odbor kranjski ravnal z nami še v bodoče tako, kakor je ravnal zadnja leta, potem ves naš napor še drugih petindvajset let ostane brez vspeba.
Uže v petdesetih letih je tedanji c. kr. namestnik kranjski, grof Chorinsky, dvakrat ogledoval Lužarski breg, in gotovo bi bil cesto ukazal preložiti uže on, da je dalje časa ostal na Kranjskem; pozneje je nameravani preložitvi nasprotoval tedanji okrajni predstojnik v Loži, g. Ogrinz, in sicer s tem, da je hotel cesto namesto čez Lužarje proti Zakraju potegniti čez Breg in Kozmanke proti Novi Vasi, s čimer bi bil cesto neprimerno podaljšal ter tako vso preložitev iluzorično naredil.
Zadnjih petnajst let so se o preložitvi te ceste močno trudili okrajni cestni odbor velikolaški in mnogi lesni trgovci iz laškega,
Dalje so se pleli pogovori o bodočih sve-tičnostih, ko se bo Osman-paša ženil s sul-tanko Umetutulo, da takrat bo bronast zmaj iz žrela sipal ogenj na Ahmejdan; o novi obleki sultanke valide, ki je vsa iz drage soboline, in na kateri je vsak gumb drag kamen, vreden sto zlatnikov; o novi dosmrtni podpori, ki jo je dobila kaduna Kamaridža, „mesec lepote1*, in to iz dohodkov Valahije; o rožici krvave barve, ki jo na vratu nosi šamišurusta, čuvajka cesarjevega perila; o krasnih rumenih laseh poslanca genovske ljudovlade; o čudovitem pismu, ki ga je lastnoročno kot odgovor pisala prva žena perzijskega šaha sultanki Hurevri, „veseljači“. Vse mestne novice, vsi viharni dogodki obravnav
v divanu, vsak ponočni ropot in škrip v se-raju se je pretresal in razlagal in s slutnjami spremljal po vseh vrtovih, v vseh skupinah pazljivih in radovednih glavic. Tamkaj so šli iz rok v roke, od ust do ust brezimni madrigali sultanov, žalostni in prosti stihi nesmrtnega Abdul-Baka, slovite pesni Abu - Sudove, „v katerih je bila vsaka beseda demaut", in
velikolaškega in celo ribniškega okraja. Z združenim naporom našega okrajnega cestuega odbora in teh trgovcev se je pred petimi leti najprej preložila cesta čez V e 1 i k o S1 6 v i c o. Deželni odbor kranjski je za preložitev veliko-sleviške ceste dal iz deželnega zaklada 2000 goldinarjev podpore, toda samo pod tem uvetom, da okrajni cestni odbor veliko-laški nemudoma prične delati na to, da se preloži tudi cesta čez Lužarski b r o g (gl. dež. odb. razpis od 4. decembra 1871. I., št. 6205). Deželni odbor obeta v tem razpisu, da hoče dati preložitvi ceste čez Lužarski breg izdatno podporo iz deželnega zaklada takoj, ko se zvršč osnovna dela. Dve leti pozneje, t. j. dnč 7. decembra 1873 1., št. 4457, je spet deželni odbor pozval okrajni cestni odbor velikolaški, da naj brez odloga prične s tehničnimi poizvedbami, kako bi se preložila cesta čez Lužarski breg; da naj deželnemu odboru predloži načrt in proračun ter naj iz deželnega zaklada prosi podpore.
Res s pravim veseljem se je cestni odbor velikolaški lotil dela. Nenadoma je dal tra-sirati novo cesto, zdelati natančen načrt iu podroben proračun. Po tem načrtu bi nova cesta čez Lužarski breg merila 16 5 0 sežnjev, imela bi strmca 3*/» do 41/« palca ter bi stala 718 2 gld.
Ves operat je naš okrajni cestni odbor dne 16. decembra 1881. 1. izročil deželnemu odboru, kateri mu je dnč 10 januvarija 1882, št. 7354 de 1881, odgovoril, da preložitvi te prepotrebne ceste rad dovoli 300 0 gld. deželne podpore, toda unter dem Vorbelialte der demnttclist m erfolgenden Beschluss-fassung uber das vorgelegtc Umlegungsprojed nach vorgenommener Prufung durch das hie-sige Bauamt, und mar erforderlichenfalls mit-telst Vornahme eines Localaugenscheines an Ort und Stelle.
Mislili smo: no, zdaj imamo novo cesto, toda jako — smo se varali !
Da-si je neki tukajšnji posestnik in trgovec izjavil našemu cestnemu odboru, da mu hoče takoj brez obrestij posoditi od deželnega odbora obljubljenih 3000 gld. ter tudi ostale troške za preložitev ceste zal&gati pod pogojem, da se mu pozneje vrnejo iz cestne priklade; da-si je vrhu tega isti posestnik izjavil, da hoče brezplačno prepustiti ves za preložitev Lužarske ceste potrebni svet, kolikor bi šlo nove ceste po njegovem zemljišči; da-si so nekateri trgovci in posestniki iz laškega okraja in z obloške planote za preložitev radovoljno podpisali izdatne svote, vender nove ceste nečo in neče biti!
Slavni deželni odbor kranjski je najbrž pozabil, kaj pomeni beseda ndemndchstu, položil je ves operat ad acta, ali pa je zaspal nad njim, zaspal tako trdno, da ga vse naše drezanje iu bezanje ne zdrami. Tri leta uže nestrpljivo čakamo, kedaj bode deželni odbor svoj „demnachst“ izpolnil ali svoj „Localaugen-
Fusulovi spevi, napojene dremalov in vina ter nesramne Gazalihove ljubljenke.
Vse to življenje se je menjalo, ako se je menjala narav in življenje sultanovo. Danes je preveval majhin ta svet vetrič nežnosti in žalovnosti; neka resnost in plemenitost in neko dostojanstvo je počivalo na vsakega čelu, zabave so nehale, obnašanje se je boljšalo, govorjenje čistilo, kazal se jo ukus za pobožne knjige, vladala je zbranost in pobožnost, in celo prazniki, da-si tudi sami na sebi majhni, praznovali so se prav svetičuo. A kadar je prestol zašel vladar, ki je bil od mladih nog odgojen za pregreho in brez-pamet, takrat je vladala tudi povsod razuzdanost; rkupci so hodili po lepotice v Georgijo in Čerkesko; državne blagajnice so bile vedno odprte ter so sipale zlato, dokler ga je kaj bilo; cipersko in ogersko vino je teklo po mižali, s cvetjem pokritih; Sodoma je ponosno dvigala glavo; ves zrak je bil napolnjen kaje in greha, dokler se naposled neke noči kazen božja ne pokaže v žaru tisočerih plamenk in tisočerih mečev janičarskih.
schein nn Ort und Stelle“ zvršil, a za vse naše pisane in ustne prošnje in tožbe deželni odbor nima poslušnega ušesa. Obetalo se nam je ustno uže pred tremi leti, da Lužarski breg pride gledat sam visokorodni gospod deželni glavar; pozneje in tudi še letošnje poletje so nam obetali deželnega gospoda inženerja: a neče biti ne tega, ne onega. In ker od samih obljub ceste ne moremo preložiti, ubijali bodemo še nadalje sebe in živino svojo po Lužarskem bregu. Nihče se ne čudi, ako se našega ljudstva prijema apatija do vsega javnega življenja, videčega, kako „naši ljudje" ravnajo z nami. „Kaj mi pomaga narodni deželni odbor", rekel mi je te dni posestnik z Oblok, „ako nič ne stori zauas!" In ta mož ni kakšen vladni »mameluk"; videl sem tri slovenske časopise na mizi njegovi, med njimi tudi „Slovana". Deželni zbor je spet pred durmi in malo imamo upanja, da bi letos naša stvar prišla do obravnavanja. Pač skrajni čas bi bil, poslati nam uže tolikrat obetanega gospoda deželnega inženSrja na Lužarje, da se toliko potrebna preložitev ko-nečno določi.
Obračam se tudi do g. poslanca Ob reze. Lužarska cesta deloma spada tudi v njegov volilni okraj; dobro jo pozna na svoje oči; on sam ima mnogo vožnje in kupčije po njej. Naj založi tudi on z&njo moško svojo besedo! Prilike bode imel dovolj, zlasti ker čujem, da bode tudi loški okrajni cestni odbor vložil prošnjo na deželni zbor, da se preloži cesta čez Radlek.
Ako vsi trije gospodje poslanci združijo svoje glasove ter se dostojno potegnejo za to, kar nam je deželni odbor že sam obljubil ter na kar nas je deželni odbor že sam napotil, preverjen sem, da bode kmalu konec vsemu zares prečudnemu odlaganju in odlašanju in da se cesta čez Lužarski breg začne prelagati gotovo že prihodnjo spomlad. Bog daj!
Svoja gospoda poslanca pa prosimo, da vzdigneta besedo tudi za Laščane; vem da je njima na cesti čez Boncar več ležeče, nego na oni čez Lužarje; a naj premislita čestita gospoda, da, kar je njima milo, to je nam drago. Naj storita potrebne korake, da se skoro — „demnUchstu — dejanski zvrši, ker nam je uže na pismo in pečat obljubljeno in zagotovljeno. Pomnita naj, da zastopata tudi Laščane, ne samih Ribničanov in Kočevarjev.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor vsako leto meseca septembra, ob-država vojaštvo Avstro - Ogerske tudi letos velike vojaške vaje. Vojaci 1. vojnega kora (Krakov) imajo letos vaje z ozirom na napadanje in obrambo tvrdnjav. Drugi vojni kor zbran je bil nedavno v Brucku ob Litavi ter svoje vaje izvel v veliko zadovoljnost Nj. veličanstva cesarja. Tretji vojni kor vadi se letos v pogorskih marših ter je v to svrho koncentrovana tudi 28. divizija na Gorenjskem. Slične vaje imajo tudi ostali vojni oddeli. Kavalerija obavlja letos svoje vaje na Moravskem, katere bode vodil nadvojvoda Albrecht sam in katerim bode razven Nj. veličanstva cesarja prisovstvoval tudi srbski kralj Milan. Teh vaj udeležilo se bode 83 bataljonov, 62 eskadron in 34 baterij. Dn6 13. t. m. bodo vaje končane.
Štajarski deželni glavar M. pl. Kaisor-ield popustil bode povsem politično delovanje Te dni poslovil se je pismeno od deželnega odbora ter se mu zahvalil za 241etno sodelovanje in podporo.
. v bnkovinskem deželnem zboru bavil »e je te dni z ljudskim šolstvom. Sklenilo se IITt!1, zboljšati po mogočnosti materijalno teljev Plačanih bukovinskih ljudskih uči-
^!!vatski sabor zaključil je včeraj zako-?, i? . 8V°jega delovanja ter bil razpuščen s kraljevim odpisom. Nove volitve vršile se
bodo se v teku tega meseca, in kakor je soditi, bode agitacija od strani opozicije letos posebno strastna. Ker bodeti obe opoziciji postopali složno, morala bode narodna stranka biti na oprezu, da čvrsto odbije opozicijonalni napad. Da bode prihodnja saborska večina zopet na strani narodne stranke, v tem pač iiij dvojbe.
Tuje dežele.
Kakor se „Pester Lloydu“ iz Petrograda poroča, prispel bode ruski car Aleksander III. jutri v Varšavo. Sestanek treh vladarjev da se bode vršil v graščini kneza Barjatin-skega v Loviču. Ob jediiem se poroča, da bode carja spremljal ruski poslanik na dunajskem dvoru, knez Lobanov. — Nemški cesar je zopet po polnem zdrav, tako da ni dvojiti, da se bode osobno udeležil sestanka.
Dogovori o sporazumljenju med konservativno in liberalno stranko na Bolgarskem se sicer nadaljujejo, no kakor je videti — brezuspešno. — Diplomatski zastopnik Bolgarije v Carigradu, Gerov, dal je svojo ostavko. Njegov naslednik bode bivši bolgarski minister Vulkovič.
Iz Pariza se poroča, da je francoski mini-sterski sovet pozval generala Millota iz Ton-kinga nazaj v domovino ter na njegovo mesto imenoval generala Bri6re de lTsle načelnikom ekspedicije. Po poročilih francoskih listov zgodilo se je to radi tega, ker med Millotom in zapovednikom francoske mornarice, Courbetom, ni vladalo potrebno sporazumljenje, kar pa je sedaj v očigled francosko-kitajske vojske neob-hodno potrebno.
Major Kitchener brzojavlja v Kahiro, da so vstaši v zadnjem času opetovano napali Kartum, no da so bili od generala Gordona sijajno odbiti. Naposled da je Gordon počel proti ustašem agresivno postopati in da sta pri tej priliki bila ubita dva šajka (načelnika) ustašev.
— (Prorokovanje o burji.) Najhujša burja v 18. veku, tako zvana Saxeby Gale, bode nastopila v 19. dan sept. 1887, kakor je preračunil astronom in kanadski finančni minister prof. E. Stone Wiggins, kateri je tudi burjo dnč 9. marc. 1883 in dne 26. jan. 1884, katero smo tudi mi čutili, natanko naprej napovedal. Saxeby Gale je divjala slednjič 7. okt. 1869 ter ie uničila skoro vse gozde Nove Anglije. Wiggins je preračunil, da se ta burja ponavlja v 5461 dneh, kateri stečojo dne 19. soptembra 1887. Najhujše bode baje razgrajala burja popoludne dne 20. septembra in spremljal jo bode tudi potres.
— (Avstrijska naselbina v Afriki.) Zdaj ko Nemčija hoče ustanoviti v Afriki naselbinsko kraljestvo v Afriki, bode morda zanimljivo zvedeti, da je sin Avstrijca kralj v južni Afriki in da se je uže večkrat izjavil, da bi rad za primerno penzijo svoje kraljestvo prodal. Ta kralj je Ferdinaudo, sin ogerskega potovalca po Afriki, Ladislaja Magyara (t 1864), posestnik zapadno od portugiškega pristanskega mesta Loanda ležečega kraljestva Bilie; Ladislaj Magyar, rojen v Marijinem Theresienpolu, prišel je, prestavši mnogo opasnostij tudi v Bihe, kjer se je poročil z jedino hčerjo tamošnjega zamorskega kneza. Po tega smrti pripalo je kraljestvo jedini hčeri. Nje sin Ferdi-nando je trgovec z sužnji v Loandi, kraljestvo njegovo pa vlada namestnik. Bihe šteje na 1300 štirijaških miljah 50 000 prebivalcev in jo zvezano z morjem po reki, na kateri mogo voziti ladij e.
Dopisi.
Z Notranjskega 30. avgusta. (Izv. dop.) Na dopis „Slov. Naroda" št. 197. odgovarjam, da jaz nisem nikdar dal roke Mateju Premrlu, da bodem volil g. II. Kavčiča; bil bi ga pa volil, če bi ga bili volili vsi volilci z onkraj Postojine; opozoril sem jaz še g. Ilinka Kavčiča dvakrat, če ima gotove glasove za zmago, ali ne; če ne, ostane vsak pri svojem ukrepu, čemer je g. H. Kavčič tudi pritrdil. Ko pa smo prišli na volišče, volili so najprej volilci postojinskega okraja, in ti so večjidel mestu g. H. Kavčiča volili g. A. Obrezo. Ako pa g. H. Kavčič pri domačih ljudeh v tej zadevi ne uživa zaupanja, ga tudi jaz nisem mogel voliti ter sem ostal pri svojem namenu, kakor sem se bil uže prej izrazil. Nikakor se mi torej ne more očitati izdajstvo, kajti niti za las se nisem odmaknil od tega, kar sem obljubil. Propad g. H. Kavčiča se mora v prvi vrsti pripisavati nekaterim volilcem z onkraj Postojine.
Volilec is Nove Vasi.
Razne vesti.
— (Stekel je.) Iz Biarice v Češki se poroča : Sin tukajšnjega promožnega posestnika, Josip Milet, vrnil se je pred kratkim od vojaških vaj domov. Prej tako veseli mladenič, pohajal je zdaj sam zamišljeno, jedel in pil ni nič. Na roki je imel Milet malo rano, ogrizel ga jo pes. Dne 22. t. m. zvečer sedel jo s svojo matorjo pri večorji, nenadno pa so zažene na njo kakor beson, oči so se mu čudno svetilo in okolo ust bil je vos penast; pričel jo z zobmi grizti mater na rokah in po obrazu. Na upitje prestrašene žono prihiteli so sosedje, vrgli besnemu zanjko okolo vratu ter ga tako ukrotili in rošili s krvjo vso oblito mator. Milet je užo umrl, mati njegova pa je v strašnem položaji, kajti vsak trenotek so pričakuje, da bode tudi ona pokazala steklost. lJes, kateri je Milota ogrizel, je bil stekel.
Domače stvari.
— (Nj. ekscelenca gospod minister-ski predsednik) kot vodja ministorstva notranjih zadev je okrajnega zdravnika Jan. Wag-nerja v Ptuji imenoval deželnim živinozdravnikom za Kranjsko.
— (Gospod doželni prodsodnik baron Winkler) je vladnega koncipista Ant. Tschoppa imenoval začasnim okrajnim komisarjem in kon-ceptnega praktikanta Josipa Riharja začasnim koncipistom in zdravniškega asistenta dr. Stanka Storgorja okrajnim zdravnikom II. vrste s sedežem v Logatci.
— (Promoščonjo.) Gosp. dr. Martin Razpet, c. kr. okrajni zdravnik v Postojini, premeščen je z istim naslovom v Rudolfovo, na njegovo mesto v Postojino pa pride g. zdravniški asistent v Kameniku, dr. Ivan Vavpotič.
— (Mostni zbor 1 j ubija n ski) ima danes ob 6. uri zvečer v magistratni dvorani tajno sejo, v kateri se bode obravnavala prenaredba mestnega provizoričnega štatuta, kakor se ima predložiti v prihodnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega.
— (Ljubljansko občno veteransko društvo) pod pokroviteljstvom Nj. veličanstva presvetlega cesarja udeleži se v številu petdesetorih udov z društveno zastavo blagoslovljenja društvene zastave veteranskega društva v Gelji, ta slavnost se bode vršila v nedeljo 7. septembra 1.1. To ljubljansko deputacijo bode vodil društven predsednik g. Jurij Mihalič.
— (Ukradel) je neznan tat včeraj popolu-dn6 na ljubljanskem pokopališči o priliki nekega pogreba gospodu K. uro z verižico v vrednosti 16 gld.
— (Nesreča.) 28. avgusta padla je 31etua hčerka gozdnega čuvaja Jakoba Z. v Spodnjem Turnu v bližnji potok. Otrok se jo igral s 61etno sestrico na bregu potoka in se tam ponesrečil. Kor je voda kalna in zelo narastla, deteta še do sedaj niso dobili.
— (Pod oknom.) Posostnikov sin Fr. D. iz Zaloga stal jo v noči 26. avg. med 11. in 12. uro pod oknom svoje ljubice v Zgornjem Kašlju — kar ga zadene hud udarec s polenom po levi strani glavo; napadel ga jo bil zavratno njegov tekmec, krojaški pomagač J. S. Udarjeni se je zgrudil na tla in obležal v nezavesti. Prestrašena dekle je poklicala očeta in brata, potem pa so ranjenega odnesli v hišo. Druzega duč so ga pripeljali domov, kjer leži sedaj težko poškodovan. Hudokrvnega tokmeca pa je prijela žandarmerija in ga odvedla v zapor. Sicer taji dejanje, a med potom so mu ušlo besedo: nČe bi ga bil prav udaril, saj me tako ni nobeden videl" — zato je le verjetno, da imajo pravega v pesteh.
— (Pitna voda v Ljubljani.) Na naročilo mostnega magistrata ljubljanskega je preiskal g. profesor B. Knapitscli 42 vodnjakov, javnih in privatnih ter se izrekel, da je kemična pveiskava pokazala, da je voda iz 26 vodnjakov za uživanje dobra, noškodljiva, in sicer voda iz naslednjih javnih vodnjakov: na Resljevi cesti, v „Zvezdi", na Prana Josipa trgu, na Poljanski cesti nasproti živinozdravnišnice, na Cojzovi cesti, v Kolodvorskih ulicah, v Krakovom, v Vodnih ulicah, v Kravji Dolini pred Jožefovo bdlnico, v Hrenovih ulicah pred poslopjem porotnega sodišča in poleg Florijansko cerkve; dalje voda iz naslednjih privatnih vodnjakov: na Dunajski cesti št. 7 (v FrOhlichovi hiši), na Karlovški cesti št. 15, na Marije Terezije cesti št. 10 (Treotova hiša), v hoteli „pri Južnem kolodvoru vodnjak c. kr. tabačne glavne tovarno, na Karlovški cesti št 7 in 9 (mestna ubožnica), v gostilni „pri bavarskem dvoru1' (Dunajska cesta), na Poljanski cesti v dr. Eislovi hiši, hotel „pri Maliči", hOtol „Evropa“, hOtel „pri Slonu", na Poljanski cesti št. 18 (Elizabetina otroška b6lnica), v vojašnici deželnih brambovcev (Rimska cesta št. 9), domači vodnjak nemških križevnikov, v dekliški sirotišnici (Lichtou-thurn). V teh omenjenih vodnjakih jo voda po polnem zdrava; rnenj zdrava pa jo v javnem vodnjaku za stolno cerkvijo in v privatnem vodnjaku „Collegium Marianum". V nekaterih vodnjakih se je našla slaba, nezdrava voda, zaradi tega so se ti vodnjaki na uradno povelje takoj zaprli. Pri vodnjakih pa: v katerih se je našla menj zdrava voda, se je ukazalo lastnikom, da vodnjake očistijo in desinficirajo, inače bi so morali zapreti.
— (Velika cerkvena slovesnost) praznovala so bodo, kakor se je naznanilo vernikom včeraj y vseh cerkvah po odredbi sv. očeta papeža Leona XIII., v čast Matere Božje tri dni 6., 7. in 8. septembra. Posebno slovesno se bode obhajala po naročiln ljubljanskega generalnoga vi-karijata v ljubljanski škofiji in posebno v cerkvah ljubljanskega mesta. Slavnost se prične v soboto s pridigo in slovesnimi litanijami. Vsak dan bodo slovesna sv. maša zjutraj in dopoludne, pri kateri bode iz postavljeno sv. Rešuje Telo. Slavnost se sklene v ponedeljek, 8. septembra na Mari Šmaiin pri litanijah, z zahvalno pesnijo. S praznovanjem slavnosti so zvezani veliki odpustki, katere Je sv oče papež Leon XIII. v ta namen dovolil.
— (Iz Planine) se nam poroča: Nenasit-Ijiva morilka „davica“, katera je pred par meseci v naši dolini mnogo mladine pokosila, prikazala se je zopet v Lazih pri Planini ter zahtevala v malo dnevih v jedni hiši dvoje mladih žrtev. Ker se je dotična hiša s stražo obdala, upamo, da se ne bodo bolezen daljo širila.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.1“
Dunaj, 30. avgusta. Orijentalno-keramno razstavo otvoril je dopoludnč pokrovitelj nadvojvoda Karol Ludovik v prisotnosti ministrov Pinota in Conrada, kardinala Haynalda in drugih dostojanstvenikov; v nagovoru zahvaljeval se je nadvojvoda ravnateljskemu svetu kot prireditelju razstave za uspešno delovanje.
Zagreb, 31. avgusta. Po prečitanji Najvišjega reskripta, kateri izraža željo, da se bode s pomočjo prihodnjega sabora doseglo združenje Vojne Krajine, ter po triletni za-konodajski perijodi razpuščenje sabora zauka-zuje, je ban zatvoril sabor. Reskript se je z živahnimi „ živio “-klici vzprejel.
Pariz, 30. avgusta. Danes dopoludnč je pod predsedstvom Julesa Ferryja zboroval ministerski svet. Generalu Millotu, poveljniku v Tonkinu, se je zaradi bolehnosti dovolilo, da se vrne v Francijo, in na njega mesto se je imenoval general Bri&re de l’Isle.
Pariz, 31. avgusta. Francoski carinski uradniki zapustili so, kakor se poroča, Can-ton; oficijalna kitajska proklamacija razpisuje za vsako francosko glavo darilo. Francoska vojna ladija prišla je v Hongkong, da varuje francoske interese.
Pariz, 31. avgusta. Courbet brzojavlja: Delo se je uspešno izvelo. Baterije reke Mina
so razdejane. Francozi izgubili so 10 mož, 41 je ranjeuih, med temi 6 častnikov. Ferry je izrazil Courbetu priznanje naroda.
Br uselj, 30. avgusta. Zbornica je odo brila šolski zakon z 80 proti 49 glasovom.
Bruselj, 31. avgusta. Pojavov liberalcev udeležilo se je 90.000 oseb. Deputacija prinesla je adreso v palačo. Mir in red se ni kalil.
Belgrad, 30. avgusta. Rumunski kralj je ob 11. uri dopoludnč sim došel. Pri dohodu se je sto iu enkrat s topovi ustrelilo, godba pa je zasvirala rumunsko himno. Kralj Milan je pozdravil kralja Karola na krovu ladije zelo prisrčno. Potem so se predstavljali: spremstvo, ministri in dostojanstveniki. Na cestah so bili povsod postavljeni slavoloki. Ljudstvo je bilo navdušeno. V palači je kralja pozdravila kraljica in kraljevič.
Shanghai, 31. avgusta. Kakor poroča Reuterjevo poročilo, zaukazalo se je kitajskim poveljnikom, da primejo vse francoske vojne in trgovske ladije, katere dojdejo in odhajajo iz pogodbinskih pristanišč. Zdaj še v pogodbinskih pristaniščih se nahajajočim francoskim trgovskim ladijam se je ukazalo, da pristanišča koj zapustijo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 1. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..................80	• 70
>	»	»	» srebru....................81	• 45
Zlata renta..................................103’90
5% avstr, renta..............................95'80
Delnice n&rodne banke......................... 850	—
Kreditne delnice.............................. 296	75
London 10 lir sterling.......................121'55
20 frankovec................................. 9'66
Cekini c. kr	 5	• 75
100 drž. mark................................59'50
Uradrii gia&uil*
z dn6 1. septembra.
Razpisane službe: Na jednorazredniei v Poljanah služba učitelja; 400 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do dnč 12, sept. c. kr. šol. sv6tu v Novem Mestu.
Eks. javne dražbe: V Kranji zemljišče Jur. Omana iz Tenetiš (750 gld.) dn6 3. okt., 5. nov. in 5. dec. — V Vipavi posestvo Ant. Uršiča iz Erzelja (1790 gold.) dn6 11. okt., 11. nov. in 12. dec. — Na Brdu zemljišča And. Žiberta iz Zirovš (3085 gld., 150 in 10 gld.) dnč 29. sept., 29. okt. in 29. nov. — V Kam n iku posestvo Jere Burja v Kamniku (2400 gld.) dn6 3. sept., 4. okt. in 5. nov.
Tujei.
D n 6 29. avgusta.
Pri Maliči: Moravvetz, fabrikant, z Dunaja. — Hein-rich, zasebnik, iz Miirzzuschlaga. — SchrOckenfuchs, trgovec, s soprogo, in Tavolato, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — pl. Hegyi, zasebnik, in pl. Hoberth, zasebnik, iz Debrečina. — Loy in Hauff, posestnik, iz Kočevja.
Pri Slonu: Wentzl, kr. prus. tajni svčtnik, z rodbino, iz Berolina. — Nestopil, fabrikant, in Franken-berger, popotnik, z Dunaja. — Zeitlberger, popotnik, iz Zagreba. — Osnaghi, vodja navtične akademije, s hčerjo; Gille, zasebnik, in Caisutti, zasebnik, iz Trsta. — Schautafus, višji gozdar, iz Hammerstiela Pri Tavčarji: Vaisz, ravn. uradnik, s soprogo, iz Budimpešte. — Balluch, kasirka, in Binder, zasebnica, s sinom, iz Trsta.
Pri Bavarskem dvom: Strametz, c. kr. voj. stavitelj, iz Pulja. — Gradt, mašinist, iz Gairacha. — Stockl, rudniški vajenec, iz Železne Kaplje.
Pri Avstr, carji: Stalil, tehnik, iz Landshuta.
TJmrli so:
D n 6 29. avgusta. Marija Jager, delavčeva hči,
3 mes., Hradeckijeva Vas št. 31, ošpice.
Dnč 30. avgusta. Terezija Piskar, fabriška delavka, 21 1., Sv. Petra cesta št. 60, jetika. — Matija Wessner, hišni posestnik, 61 1., Kolodvorske ulice št. 22, jetika.
Dnč 31. avgusta. Jera Šuster, zeljarica, 60 1., Dolge ulice št. 1, krvni mrtvoud.
Tržne oene.
V Ljubljan i 30. avgusta: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 13 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen
4 gld. 39 kr.; rež 5 gld. 44 kr.; ajda 5 gld. 40 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 2 gld. 93 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 40 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 78 kr., špeh po 66 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2‘/s kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjina 66 kr., drobniško po 32 kr.
— Piške po 35 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dnč 30. avgusta.
Trst:	43	26	34	75	7.
Praga: 88 24 62 85 72.
Meteorologično poročilo.
	S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ra ra	Tempe- ratura	Votrovi	Nobo	Mo-krina v mm
	ti S s	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-93 735 12 737-39	+ 11-4 +20-5 +13-8	bzv. svzh. sl. szpd. sl.	d. obl. d. obl. p. obl.	4*40 dež
	03 T-H CO	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-48 736-44 736-75	+13-2 +21-2 +15-3	bzv. zpd. sl. zpd. sr.	obl. d. obl. p.js.	000
							
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 60 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
II. v. Kieiimayr & Fei BamberE-ora
knjigarna v Ljubljani.
Ostane tu od nedelje 31. avgusta do 8. septembra.
V Lattermannovem drevoredu.
Največja menažerija na celem svetu.
Lastnik Kleetoerg'-Otvorjeno od 9. ure dopoludnč do 9. ure zvečer.
Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosor6g, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, 5 prekrasnih tigrov, 2 črna pantra, 2^ rjavi in črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela gS lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan ' dve glavni predstavi: ob štirih popoludnž in ob sedmih zvečer s čudovitin slonom «Jombo», s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bodeta krotiteljica zverin gospodč. Ema Kleeberg in slavnoznani krotilec zverjadi g. K. Grail. Vsakrat je med produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin. TTstopn-izia: I. pro stor 70 kr.; II. prostor 40 kr.; III. prostor 20 kr.	(86)	1
(< Zdravi konji za klanje se kupujejo, da se krmijo z njimi grabežljive zverine.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamborg v Ljubljani.