ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA	
13 VOJNI ZBOR	
JULIJSKA BENEČIJA	
•K	
URADNI LIST	
ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE	UPRAVE
Št. 17 — 1. Milj 1946	
Vsebina 		 stran 61	
Izdaja Zavezniška vojaška uprava pod oblastjo vrhovnega zavezniškega poveljnika na sredozemskem operacijskem področju in vojaškega guvernerja	
Ediforiale Ubrana S. A., Triesfe - 1946
Zavezniška vojaška uprava
13 VOJNI ZBOR
Splošni ukaz št. 38 B
SPREMEMBA SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 38, KI ZADEVA DODATNI DAVEK NA TEKSTILNO
BLAGO
Ker se zdi potrebno spremeniti splošni ukaz št. 38. Zavezniške uprave, 13. zbor, ki se nanaša na dodatni davek na tekstilno blago v tistih delih Julijske Benečije Kijih upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označeno kot „ozemlje,,),
zato zdaj jaz, H.P. P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
ČLEN I
Ölen I. A splošnega ukaza št. 38 Zavezniške vojaške uprave, 13. zbor, je s tem preklican.
ČLEN II
Od dneva, ko bo stopil ta ukaz v veljavo, se bo člen I. A splošnega ukaza št. 38 glasil takole :
„Dodatni davek na prodajo tekstilnega blaga, uveden s členom 3. Kr. zak. odi. št. 65 z dne 11. januarja 1943, bo določen v višini 6% obdavčljive vrednosti za vse vrste tekstilnega blaga, navedenega v omenjenem členu, izvzemši sukanca, ki se uporablja za nadaljnje izdelavo ter delovni postopek,,.
ČLEN III
Ta splošni ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju, dne 6. marca 1946.
Trst, 1. aprila 1946
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Splošni ukaz št. 41 B
POSEBNO POROTNO SODIŠČE
ker sodim, da je potrebno podaljšati pristojnost omenjenega sodišča za nadaljnjo dobo,
zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,	,
UKAZUJEM:
ČLEN I
Posebno porotno sodišče, ki je bilo ustanovljeno po razglasu št. 5, bo nadaljevalo svoje delovanje za dobo treh mesecev po 8. maju 1946.
ČLEN II
1 Pristojnost posebnega porotnega sodišča in vse njegove naloge ter dolžnosti, določene v razglasu št. 5, bodo ostale v polni veljavi, kakor če bi bilo omenjeno sodišče po razglasu ustanovljeno za navedeno dobo nadalnjih treh mesecev po 8. maju 1946.
ČLEN III
Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju dne 8. maja 1946.
Trst, dne 18. aprila 1946.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, ,T. A. G. D. višji častnik za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Splošni ukaz št. 44
NADALJNJE DOLOČBE V DOPOLNILO SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 3, PO KATEREM SE ŽIDOM VRNEJO OSEBNE PRAVICE
Ker so bili s splošnim ukazom št. 3 preklicani nacifašisti čni plemenski zakoni, ki so v njem našteti, in so bile dane določbe glede na vrnitev osebnih pravic Židov, ter drugih, prizadetih po plemenskih zakonih, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in se tu označuje kot „ozemlje,,), in
ker se zdi potrebno izdati nadaljnje določbe v dopolnilo omenjenega ukaza glede vrnitve navedenih pravic,
zato zdaj jaz, ALFRED G-. BOWMAN, polkovnik J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
POPRAVEK LISTIN IN VPISOV, KI ZADEVAJO CIVILNO STANJE
Odstavek 1. — Kadar se izkaže, da listine ali vpisi, ki se nanašajo na civilno stanje oseb, krivično prizadetih po plemenskih zakonih, vsebujejo napačne navedbe, ki so bile napravljene v dobi od 6. oktobra 1938 do 12., junija 1945, lahko državni tožilec zaprosi, naj se te navedbe spremenijo po postopku popravkov v členih 165 in 168 Kr. odi. z dne 9. julija 1929, št. 1238
Odstavek 2. — Nobeno kazensko ali drugo postopanje ne bo uvedeno proti osebam, ki so podale neresnične izjave ali podatke ali prejele ali vložile napačna potrdila, da bi lahko ponaredile ne bo zato zadela nikaka kazen.
ČLEN II
POPRAVEK JAVNIH AKTOV, IZJAV IN VPISOV,KI VSEBUJEJO NAPAČNA IMENA
Če so osebe, ki so jih plemenski zakoni krivično prizadeli, podale napačna imena v javnih aktih ali izjavah ali povzročile, da so jim bila ta imena podeljena, da bi se tako ognile namenov teh zakonov, in če je kdo prejel koncesije, pooblastila in vpis v javne sezname ali v šole na druga imena zaradi plemenskih zakonov, tedaj se ti akti, izjave, vpisi ali druge listine lahko popravijo, s tem da se napačna imena spremenijo v prava imena.
Ta popravek bo opravil javni uradnik, ki je spisal dotični javni i kt, ali pa oblast, ki je prijela iziavo ali ki je podelila koncesijo, pooblastilo ali vpis.
ČLEN III
PONOVEN PRIVZEM PRIIMKOV, SPREMENJENIH ZARADI PLEMENSKIH ZAKONOV
Osebe, ki so spremenile priimko v skladu s členi 2, 3 in 4 zakona z dne 13. julija, št. 1055, bodisi prostovoljno ali prisiljeno, ter zakonski drugi in potomci takih oseb lahko znova privzemajo svoje prvotne priimke, in sicer na podlagi odloka pristojnega okrožnega predsednika, ki ga bo ta izdal na prošnjo teh oseb. V ta namen se ne bo treba držati postopka, navedenega v Kr. zak. odi. dne 9. julija 1930. št. 1238.
Pravica do odloka postane absolutna, če kdo zanj vloži prošnjo ter priloži odlok, potrdilo ali kak drug zadosten dokaz, ki kaže spremembo priimka v skladu z zakonom z dne 13. julija 1939, št. 1055.
Odlok, po katerem je komu dovoljeno znova privzeti prvotni priimek, bo vpisan v skladu s členom 163 Kr. odi. z dne. julija 1939, št. 1238.
ČLEN IV
VPIS ZAKONOV, KI JIH PREJ NI BILO MOŽNO VPISATI
Odstavek i. — a) Vsak zakon sklenjen pred služabnikom katoliškega obreda in ne vpisan v seznam zakoncev zaradi člena 6 Kr. zak. odi. z dne 17. novembra 1938, št. 1728, bo vpisan, če obe zakonski stranki to pismeno zahtevata, le da je bil zakon sklenjen v skladu zakonskim razen s plemenskimi, ki so bile v veljavi v času poroke.
6j Če je eden od zakoncev umrl, tedaj lahko preživeli zakonski drug napravi prošnjo za vpis. Če pa sta oba zakonka umrla, lahko napravi prošnjo kateri koli od njihovih potomcev.
Odstavek 2. — Vpis zakona v skladu s L odstavkom tega člena bo dal takemu zakonu vse pravne učinke civilnega zakona, in sicer od dneva poroke, a nedotaknjene ostanejo pravice ki so jih tretje stranke pridobile v dobri veri med datumon take poroke ter dnevom vpisa.
Odstavek 3. — Toda noben zakon ne more biti tako vpisan, a) če je že bil razveljavljen ali dispenziran na osnovi nekonsumacije po odloku ali ukazu pristojne cerkvene oblasti ter je bil ta odlok ali ukaz vpisan v poročni seznam, ali b) če je eden izmed zakoncev sklenil drug zakon, ki je v skladu z zakonsko odredbo priznan kot veljaven, še preden je bila vložena prošnja za vpis tega zakona.
Odstavek 4. —- Civilni zakoni, sklenjeni v nasprotju s čl. I Kr. zak. odi. z dne 17 novem bra 1938, št. 1728, ne morejo več biti razveljavljeni edinole na podlagi tako imenovane razlike „plemena med zakoncema.
ČLEN V
VRNITEV OČETOVSKIH PRAVIC (PATRIA POTESTAS)
Vse očetovske pravice (patria potestas), ki so bile komu od staršev odvzete po členu 11 Kr. zak. odi. z dne 17. novembra 1938, št. 1728, bodo v celoti vrnjene po ukazu pristojnega sodišča za mladoletne. Pravica do take vrnitve je celotna. Ta ukaz bo izdal sodni sodni svet, potem ko je o tem zaslišal državnega tožilca.
VZGOJA
Odstavek z. — Osebe, ki so bile krivično prizadete po odločbah čl. 3 Kr. zak. odi. z dne 15. novembra 1938, št. 1779, lahko pristopijo h kateremu koli izpitu srednjih šol (Scuola Media), vključno klasične, znanstvene, učiteljske (Magistrali), tehnične in umetnostne zavode, ne da bi jim bilo treba dokazati, da so končali nauke nižjih šol ,a pod pogojem, da so dosegle isto starost kakor tiste osebe, ki so dokončale običajno šolanje v skladu z zakonom. Te izpite je treba polagati v teku dveh šolskih let, ki sledita letu, v katerem je ta ukaz stopil v veljavo.
Odstavek 2. — Osebe, ki so bile krivično prizadete po čl. 3 Kr. zak odi. z dne 15. novembra 1938, št. 1779, bodo na prošnjo pripuščene na tržaško vseučilišče za vseučilisko šoso leto, za katero vseučiliške oblasti sodijo, da imajo take osebe zadosti kvalificirane diplome, ki so jih dobile ali v tujini ali na posebnih vseučiliških tečajih, ustanovljene v Rimu ter Milanu za osebe, ki jih je gornji zakon prizadel.
Odstavek 3. — a) Učitelj j, prizadeti po plemenskih zakonih. Vsi ukazi, odloki, zakoni ali določbe, ki omejujejo svobodne učitelje (liberi docenti), prizadete po plemenskih zakonih, pri svobodnem izvrševanju svojih poklicev, so s tem preklicani
b)	Učitelji, klasificirani za pouk oseb, ki so prizadete po plemenskih zakonih. Pooblastilo za učenje na srednjih šolah učencev, za katere je izjavljeno in ki se imajo za Žide v smislu čl. 7 Kr. zak. odi. z dne 15. novembra 1938, št. 1779, se bo tu nadalje imelo za zadostno pooblastilo in kvalifikacijo, učiti vse osebe ne glede na omejitve, ki jih vsebuje omenjeni zakon.
Člen vii
DOLOČBE, KI PRIZADEVAJO NAMEŠČENCE
Odstavek z. — Namščenci, ki so bili odpuščeni na podlagi plemenskih zakonov in ki so bili zopet nameščeni v soglasju s členom 4, splošnega ukaza št. 3, bodo imeli isto stopnjo, ki so jo imeli na dan odpustitve iz služne in iste pravice do napredovanja, ki jih bi imeli, če ne bi bili odpuščeni. V ta namen se bo rok med odpustitvijo in zopetno namestitvijo štel kot opravljeno službovanje.
Odstavek 2. — Vse finančne koristi, ki jih je treba plačati namečšencem, odpuščenim na podlagi plemenskih zakonov, bodo štete od 1. julija 1945. Vse dodatne vsote, ki gredo takim nameščencem kot plača ali podpora katere koli vrste, bodo morale biti izplačane v teku 60 dni po dnevu, ko bo stopil v veljavo ta ukaz.
Odstavek 3. — a) Pri zaračunavanju starosti nameščencev za kakršno koli ureditev glede obstoječih starostnih omejitev ali trajanja službovanja, po čigar določilih ima kdo pravico do pokojnine, ne bo všteta doba med njihovo odpustitvijo na podlagi plemenskih zakonov in njihovim zopetnim sprejemom v službo.
b) Vendar bo zgoraj omenjena doba všteta pri določitvi plačljive vsote ali nagrade, k1 naj se izplačuje ob upokojitvi, a pod pogojem, da bo katera koli vsota, plačana z ozirom na odpustitev iz službe zaradi plemenskih razlogov, zaračunana (brez obresti) v katero koli plačljivo vsoto ob upokojitvi, kot je preje omenjeno.
Odstavek 4. — Če je tak nameščenec, ki je bil odpuščen na podlagi plemenskih zakonov Imrl, preden je stopil ta ukaz v veljavo, bodo tisti, ki imajo pravico do njegove lastnine po obstoječem zakonu, bodisi po oporoki ali dedovanju, nasledovali vse pravice, ki jihlačledonvo-Ijuje takemu nameščencu.
Odstavek 5. — Vsaka pogodba, ki jo je sklenila oseba, odpuščena iz plemenskih razlogov, preden je stopil v veljavo ta ukaz ,v zvevi z njeno zopetno namestitvijo, more biti na zahtevo tako odpuščene osebe odložena, v kolikor je taka pogodba v nasprotju z ukrepi splošnega ukaza št. 3 in s tem ukazom.
Člen viii
PONOVNI VPIS V SEZNAM SVOBODNIH POKLICEV IN UMETNOSTI
Odstavek z. — Vse osebe .katerih imena so bila izbrisana iz seznamov katerega koli svobodnega poklica ali umetnosti iz golih plemenskih razlogov, kakor tudi vsi oni, katerih imena
so našteta na imenikih, sestavljenih po členu 3 zakona z dne 29. junija 1939, št. 1054, bodo inso s tem avtomatično ponovno vpisane v omenjene sezname, ne glede na to ,če je število oseb, ki ga zakon ali ukrep dovoljujeta za vpis v katere koli teh seznamov s tem prekoračeno.
Odstavek 2. — Rok med črtanjemiz seznamov in prikazom na zgoraj vpisanih imenikih ter med zopetnim vpisom na seznamih, kot to ta člen predvideva, bo upoštevan pri računanju službene starosti v imenovanih seznamih.
Člen ix
P ONOVNA NAMESTITEV NA AKADEMIJAH IN POKLICNIH DRUŠTVIH
a) Člani akademij, zavodov in društev fakultet raznih znanosti in umetnosti, ki so bili odpuščeni na podlagi člena 4 Kr. zak. odi. z dne 5. januarja 1939, št. 99, bodo avtomatično ponovno sprejeti na mesta, ki so jih imeli imeli prej v teh ustanovah.
b/Rok med odpustom in tako ponovno namestivijo bo upoštevan pri zaračunanju starosti članstva.
Člen x
JAVNE SLUŽBE
Odstavek i. — Kandidati, ki so si pri izpitih za službe v javni upravi priborili potrebno stopnjo zaslug za uspeh pri takih izpitih, ki pa niso bili imenovani na taka mesta zaradi plemenskih zakonov ,bodo imeli pravico zasesti taka mesta in nastopiti službo, pod pogojem da napravijo tozadevno pismeno prošnjo v teku 6 mesecev, potem ko je stopil ta ukaz v veljavo. Če tedaj ni prostega mesta za tako službo, bodo sposobne osebe, kakor je zgoraj predvideno, vseeno imenovane v dopolnilo števila, ki je določen po zakonu. Ko bo naslednje mesto v taki službi prosto,, se bo imelo imenovanje take osebe za zasedbo takega praznega mesta.
Odstavek 2. — Imenovanje, kakor je zgoraj predvideno, bo odvismo od zadovoljive izpolnitve preizkusne dobe, ki je po zakonu določena za tako službo Vendar bo po izpolnitv te dobe imenovanje antidatirano za vse zakonske namene do dneva imenovanja drugih kandidatov, o katerih se je sodilo, da so bili uspešni pri istem izpitu, ki ga je napravila na ta način imenovana oseba v soglasju s tem ukazom.
Člen xi
MOŽJE IN ŽENE VOJNIH UJETNIKOV, INTERNIRANCEV IN PRESELJENCEV
Možje in žene ter drugi sorodniki oseb, ki imajo pravico do avtomatične ponovne namestitve po členu 4 splošnega ukaza št. 3, toda ki so vojni ujetniki, internirani ali preseljeni, bodo imeli pravico do denarnih podpor, omenjenih v členu 41 Kr. zak. odi. z dne 19 maja 1941, št. 583.
ČLEN XII
OSEBE, KI SO ZAGREŠILE GOTOVE PRESTOPKE, DA BI SE IZOGNILE PLEMENSKIM ZAKONOM, SO OPROŠČENE KAZENSKEGA PREGONA
Odstavek i. — Nobena oseba ne bo pod kazenskim pregonom ali kaznovana, ki je zgolj z namenom, da bi branila sebe ali druge pred plemenskim zasledovanjem, po 8. septembru 1943 na ozemlju, zasedenem in nadzorovanem po nemških silah ali nemški upravi, zagrešila kateri koli prestopek, omenjen v členih 374,476,485 (vključno), 489, 490, 494, 495, 496 in v drugem odstavku člena 567 kazenskega zakonika.
Odstavek 2. —- Nobena Vrseba ne bo pod kazenskim pregonom kaznovana, ki je v okoliščinah, omenjenih v prejšnjem odstavku tega člena, zagrešila prestopek, vpisan v členu 334 kazenskega zakonika, zgolj z namenom, da je pomagala lastniku imetja, ki je bilo podvrženo zasegi ali zaplembi zaradi plemenske pripadnosti takega lastnika.
Odstavek 3. — Vse obdolžitve in obsodbe glede katerega koli zgoraj predvidenith prestopkov" bodo nične ter brez zakonske Veljave. V potrdilih, izdanih na zahtevo zasebnikov ali za'Volilne sežname; take'‘obdolžitVe in obsodbe he bodo srbele biti omenjene.
LISTINE, KI SO OPROŠČENE DAVŠČIN
Vse upravne listine in vsi odloki, izdani za izpolnitev katerih koli določb tega ukaza ter vse prošnje in dokumentarni dokazi o tem, bodo izvzeti kolekovanja, registracije in tako imenovanih „eoncessione governativa,, davkov.
ČLEN XIV
ROK ZA OSEBE, KI SO IZVEN OZEMLJA
Vsi roki, določeni v tem ukazu, bodo v primeru, da osebe stanujejo izven ozemlja, tekli od dneva njihovega povratka na ozemlje, ali od dneva uradne izjave, da je vojnega stanja konec, kateri datum bo pač prej.
ČLEN XV
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 11. februarja 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E. za ALFREDA C. BOWMANA
polkovnika J.A.G.D. višjega častinika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Splošni ukaz št 46 B
PODELITEV AMNESTIJE IN ODPUSTA KAZNI
Ker je dognano, da je bil v odstavku 2. člena V. splošnega ukaza št. 46, ki nosi naslov „Podelitev amnestije in odpusta kazni,,, pomotoma izpuščen odstavek, ki določa, da pomilostitev ne bo podeljena za prestopke, omenjene v odstavku 2. člena II. tega ukaza, in
ker je potrebno, da se izpuščeni odstavek doda,
zato zdaj jaz, H.P.P. EOBRTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve
UKAZUJEM :
ČLEN I
DOPOLNILO ČLENA V., ODSTAVEK 2., SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 46
Odstavek 2. člena V. splošnega ukaza št. 46, ki nosi naslov „Podelitev amnestije in odpusta kazni,,, je s tem dopolnjen na ta način, da bo po odstavku 3. dodan naslednji odstavek :
4)	— za prestopke, omenjene v odstavku 2. člena II. tega ukaza.
ZAKONSKA VELJAVA
Ta ukaz bo veljav za prestopke, zagrešene do vključno 1. marca 1946.
Člen iii
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 4. aprila 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Splošni Ukaz št. 48
DOPOLVNITVE K UREDBAM 0 TAKSAH IN SPREMEMBE TAKS TER PRISTOJBIN ZA
LISTINE ZA PREDLOŽITEV JAVNEMU AVTOMOBILSKEMU REGISTRU
Ker se zdi potrebno spremeniti pogoje za takse in pristojbine za listine za predloiitev javnemu avtomobilskemu registru v tistem delu Julijske Bene Uje, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označen kot „ozemlje"),
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
Člen i.
L —- Dokazila, ki jih je treba v soglasju s členom 6 Kr. odi. z dne 29. julija 1927, št. 1814, predložiti za prvi vpis lastništva novega motornega vozila v javni avtomobilski register morajo biti spisana na nekolekovanem papirju in bodo oproščena formalnosti registracije.
2.	— Tudi potrdila izdelovalne trvdke o tehničnem stanju vozila bodo sestavljena na nekolekovanem papirju.
ČLEN II.
1.	— Dokazila, našteta v členih 3, 4, 5, 6, 7 in 9, ki so potrebna za vpis v javni avtomobilski register, morajo biti spisana na kolekovanem papirju, kot to določa za javne in zasebne pravne akte zakon o kolekovini z dne 30. decembra 1923, št. 3268, in nadaljnja dopolnila ; taki vpisi morajo biti izvedeni tekom predpisanega roka, ki je predviden v registrskem zakonu z dne 30. decembra 1923, št. 3269.
2.	•— Prepisi zapisnikov javnega avtomobilskega registra, izvlečki iz njega in potrdila, tudi če so negativna, ki se nanašajo na razne formalnosti, morajo biti napisani na nekolekovanem papirju
Člen m
Javni in zasebni pravni akti ter izjave, tudi če so avtenticirani, ki potrjujejo ustno izvršene prodaje, pogodbe, sodbe in odločbe zadevajoče prenose motornih vozil, bodo podvrženi taksi, kot je omenjeno v preglednici „A“, ki je temu ukazu priložena.
Pravni akti in sodbe, ki tvorijo, izboljšavajo ali prenašajo pravice izkoriščanja ali rabe motornega vozila, pravni akti, ki so v zvezi s pogodbami ali z odrekom pravic, ter pravni akti, akti, ki podeljujejo motorno vozilo več kakor eni osebi, bodo podvrženi sorazmerni taksi, kot je predvideno v preglednici „A“, priloženi temu ukazu, znižani na eno četrtino.
Člen v.
1.	—• Pravi akti, ki vsebujejo zakonsko ali pravično prednost na motorno vozilo kot jamstvo na posojila, za katere so bile registrske takse že plačane, bodo pidvrženi registraciji in vpisnem davku 10%°, ki bo zaračnunan od zneska posojila in od katerih koli zneskov, ki bi s tem v zvezi narastli.
2.	— Pravni akti, ki zadevajo naslednje vpise, bodo podvrženi taksi 2% od zneska posojila in od katerih koli zneskov, ki bi s tem v zvezi narastli:
а)	podelitev ali prenos posojila, ki je zajamčeno z registrirano prednostjo na motorno vozilo ;
б)	podelitev upnikovih pravic tretji osebi ;
c)	nadomestitev dolžnika s kakim drugim dolžnikom, z ali brez obnovitve prednosti ;
d)	podelitev registrirane prednosti na kako motorno vozilo kot varstvo za posojilo ali drugih prenosov, ki zadevajo posojilo skupno s pravnim aktom.
3.	— V primeru prenosa kakega motornega vozila in istočasne določitve registrirane prednosti za odplačilni nakup, ne bodo takse ; predvidene zato v tem členu, nižje od tistih, določenih za prenose v členu III. tega ukaza.
Člen vi.
Pravni akti, ki vsebujejo obnovitev registrirane prednosti, bodo podvrženi določeni taksi 40 lir.
Člen vii.
1.	— Pravni akti in izjave, ki jih je upnik vložil z namenom črtanja registrirane prednosti z ali brez formalne izjave prejema, bodo podvrženi sorazmerni taksi, ki bo znašala 0.50% glavne tozadevne takse.
2.	— Deli lire pri celotnem znesku takse, bodo zaračunani kot ena lira.
Člen viii.
1.	— Sodni ukazi za zaplembo, javne listine, v katerih je vpisana kaka zasega ,ter listine in ukazi, ki zadevajo kako motorno vozilo, podvrženo registraciji in v soglasju s civilnopravnim zakonom, in ki niso našteti v prejšnjih členih, bodo podvrženi določenem davku 40 lir poleg predpisane kolkovine.
2.	— Tak davek se bo plačal uradu „Ufficio del Registro“, ki bo izdal potrdilo o tem.
•
Člen ix.
1.	— Prenosi zaradi lastnikove smrti bodo tudi podvrženi taksi v soglasju s preglednico „A“, ki je priložena temu ukazu. Taka taksa vključuje tudi davke na oporoko.
2.	—- Za registracijo vpisa bo prizadeta stranka predložila notarski akt, ki potrjujej prenos.
Člen x.
Pristojbine, ki jih je treba plačevati, avtomobilskemu klubu v Trstu za vzdrževanje javne avtomobilske registrature, so navedene v preglednici „B“, priloženi temu ukazu.
Člen xi.
1.	-— Določbe registrskega zakona z dne 30. decembra 1923, št. 3269, ki je bil kasneje dopolnjen, bodo veljale za uveljavitev taks, določenih v tem ukazu, vključno kazni, rokov in določitev.
2.	—• „Intendenza di Finanza“ in Zavezniška vojaška uprava bosta v območju svoje tozadevne oblasti odločali o sporih z navadnim upravnim postopkom v soglasju z veljavnimi uredbami.
ČLEN XII.
Vse v tem ukazu predvidene takse vključujejo registrsko takso in dodatno takso za socialno zavarovanje.
ČLEN XIII.
Ta splošni ukaz bo stopil v veljavo deset dni po objavi v „Uradnem listu“.
Trst, 27. marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
PREGLDNICA „A“
TAKSE NA PRODAJO IN PRENOS MOTORNIH VOZIL
a)	Motorna kolesa in poljedeljski traktorji
s prikolico .........
b)	Avtomobili:
A)	do 8 HP .........
B)	od 9 do 12 HP ...
C)	preko 12 do 20 HP
D)	preko 20 do 30 HP
E)	preko 30 do 40 HP
F)	več kot 40 HP .. .
c)	Industrijska motorna vozila, nosilnost:
A)	do 7 stotov......
B)	preko 7 do 15 stotov
C)	preko 15 do 30 stotov
D)	preko 30 do 45 stotov
E)	preko 45 do 60 stotov
F)	preko 60 do 80 stotov
G)	več kot 80 stotov
d)	Prikolice, nosilnost:
A)	do 20 stotov ........................................................... „	10.000.—•
B)	preko 20 do 50 stotov .................................................. „	17.500.—-
C)	več kot 50 stotov ...................................................... „	25.000.—
e)	Za motorna vozila, ki imajo posebno prometno dovoljenje in za prikolice za izključno upo' rabo v zvezi s takim motornim vozilom, toda neprismetnim za prevoz blaga, bo taksa pod točko c) in d) znižana za eno četrtino.
f)	Prenosne listine bodo vsebovale tehnične podatke, prikazane v prometnem dovoljenju» glede na serijske številke motorja in šasija,: število konjskih sil in nosilnost >v .stotih: če se motorna vozila uporabljajo za prevoz blaga.
„	5.000,—
„ 12.000,— „	15.000,—
„ 20.000.— „	25.000.—
„ 30.000.— „ 40.000,—
„	2.500,—
„	5.000,—
„	7.500.—
„ 10.000.— „	15.000,—
„ 20.000.—
lir 600,— „	1.500.—
PREGLEDNICA „B
PREGLEDNICA PRISPEVKOV, KI JIH JE TREBA PLAČATI URADOM JAVNEGA AVTOMOBILSKEGA REGISTRA
ODSTAVEK 1
Prvi vpis motornega vozila v javni avtomobilski register:
a)	Avtomobili, kamijoni, zaprti tovorni avtomobili ali slična vozila ali prikolice,
za vsak vpis........................................................ lir 100.—■
b)	motorna kolesa, motorna kolesa s prikolicami za prevoz potnikov ali blaga ali
slična vozila, za vsak vpis ........................................ „	60.—
c) poljedeljski traktorji, za vsak vpis ................................ „ 40.—
ODSTAVEK 2
Obnovitev vpisa motornega vozila v javni avtomobilski register zaradi prenosa iz ene
pokrajine v drugo ali zaradi izdaje novega prometnega dovoljenja :
a) za motorna vozila kot v odstavku 1 a) za vsak vpis.............................. 100.—■
b)	zb. motorna kolesa, motorna kolesa s prikolicami kot v odstavku 1 tj, za vsak
vpis ....................................................................... „	60.—
c) za poljedeljske traktorje, za vsak vpis..................................... „ 40.—
ODSTAVEK 3
Vpis prenosa lastninske pravice ali črtanje katerega koli motornega vozila v registru, za vsak vpis.............................................. „	40 —
ODSTAVEK 4
Dopolnila registracije lastninske pravice ali podrobnosti motornih vozil ali
lastnikovega bivališča za vsak vpis ...................................... „	25.—
ODSTAVEK 5
Vpis registrirane prednosti na motorno vozilo :
a)	če znesek zajamčenega posojila ne presega 100.000 lir za vsak vpis.... „	115.—
b)	če znesek zajamčenega posojila presega 100.000 lir za vsak vpis....... „ 210.—
ODSTAVEK 6
Vpis prenosa, zmanjšanja, skrčenja, obnovitve ali črtanja registrirane prednosti ; nadomestitev zajamčenega upnika s tretjo osebo in druge spremembe glede prednosti, za vsak vpis ............................................ „	40.—
ODSTAVEK 7
Pregled javnega registra ; za vsak pregled glede posameznega motornega vozila ............................................................. „	20.—
ODSTAVEK 8
Pregled listin, ki so glede na vsak avtomobil shranjeni pri javni avtomobilski registraturi, za vsak pregled glede posameznega motornega vozila....... 20 —
Prepis vpisa motornega vozila, ki ga izroči varuh javnega avtomobilskega registra :
za vsak posamezen vpis................................................. „	10.—
za vsak izročen prepis................................................. „	20.—
ODSTAVEK 10
Potrdilo, da ni nobene registrirane prednosti na motorno vozilo . „	25.—
ODSTAVEK 11
Avtenticiran celotni prepis iz zapisnika javnega registra, ki se zahteva za prenos kakega vpisa, vključno prispevek za prepis, za vsak prepis...... „	40.—
ODSTAVEK 12
Izročitev avtenticiranega prepisa listin in pravnih aktov, ki so shranjeni v arhivu javnega avtomobilskega registra :
a) določen prispevdk za vsako listino ...................................... 30.—
b) prispevek za prepis, za vsako stran ali del strani.................. „	10.—-
ODSTAVEK 13
Prepis listin, izjav in potrdil, katerih izvirniki so v arhivu javnega avtomobilskega registra :
a)	določen prispevek za vsak prepis .................................. „	30.—
q) prispevek za prepis, za vsako stran ali del strani ................. „	10.-—•
ODSTAVEK 14
Vpis lastninske pravice, obnovitev takega vpisa, vpis ali prenos lastninske pravice ali črtanje motornega vozila in registra :
a)	določen prispevek za vsako vpis.................................... „	10 —
ODSTAVEK 15
Dodatna obremenitev za preiskovanje prednosti itd. .. ,.  ............. „	50.—-
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Splošni Ukaz št. 49
VIŠINA KOLKOVINE IN DOLOČBE ZA NJENO PLAČEVANJE
Ker še zdi potrebno zvišati kolkovino in nekoliko spremeniti obstoječi zakon za njeno plačevanje v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označen kot „ozemlje11),
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I.
ZVIŠANJE KOLkoVINE
Odstavek 1. — Kolkovina vseh vrst na ozemlju za javne listine, protokole in druge dokumente, omenjena v preglednici „A“, priloženi Zak. odi. z dne 30. decembra 1923, št. 3268 (tu nadalje označena kot „preglednica „A“ ter odlok o kolkovini“), in za vse druge dokumente, ki jih predvideva posebna zakonodaja, je s tem zvišana po odločbah tega ukaza.
Odstavek 2. —- Določena kolkovina, ki je nižja od 1 lire, je s tem podvojena. Določena kolkovina, ki znaša 2 liri in več je s tem zvišana takole :
2	liri	na	3	liri
3	lire	na	4	lire
4	lire	na	6	lir
6	lir	na	8	lir
8-10 lir na 12 lir 12 lir na 16 lir 18 lir na 24 lir 24 lir na 32 lir
Odstavek 3. ■—■ a) Kolkovina za potrdila, račune ,izkazila, obračune in vse druge javne listine, omenjena v členih 52, 53 a, 6, c in d, 205, 6, in c preglednice „A“, je s tem določena takole :
10 lir in manj kot 100 lir in manj kot
1.000	lir in manj kot
3.000	lir in mani kot
100 lir
1.000	lir
3.000	lir 300.000 lir
b)	Določena kolkovina bo znašala 300 lir :
0.	60 lir L-—■ lira
3.— lire
1.	— lira za vsakih take vsote.
1.000 lir ali za del
1.	če vsota, za katero, gre, znaša 300.000 lir ali več ;
2.	če ni določena ;
3.	če je za izravnavo prvotnega dolga, ki je po znesku višji in ni niti vsota takega prvotnega dolga niti prejšnje plačilo določeno.
c)	Kolkovina, ki je omenjena v zgornjih členih preglednice „A“, je s tem primerno spremenjena.
Odstavek 4. — a) Kolkovina za potrdila, račune, izkazila, obračune in vse druge javne listine, omenjena v členih 53 e, 54 a, b, c, d in e in 207 d preglednice „A“ in v členu 24 zakona o splošnih davkih („Legge sull’Imposta Generale“) z dne 19. junija 1940, št. 762, je s tem določena takole :
Določena kolkovina
Več kot	10 lir	in	manj	kot	100	lir ......................... 0.60	lir
Več kot	100 lir	in	manj	kot	1.000	lir ........................ 1.-—-	lira
Več kot	1.000 lir	in	manj	kot	3.000	lir ........................ 3.—-	lire
Več kot	3.000 lir	in	več......................................... 4-—•	lire
b)	Kolkovina, omenjena v zgoraj naštetih členih preglednice „A“, je s tem, primemo spremenjena.
Ods avek 5. — a) Kolkovina za potrdila, kot je omenjeno v členih 54-1 in g in 206 preglednica „A“, je s tem določena takole :
Določena kolkovina
10 lir in manj kot 100 lir ..................................... 0.60 lir
100 lir in manj kot 1.000 lir .........:........................-	1-— lira
1.000 lir in manj kot 3.000 lir .......................................... 3.— lire
3.000 lir in več	........................................................ 12.— 'ir
b)	Kljub zgoraj omenjenim zneskom bodo veljali zneski, omenjeni v odstavku 3 tega člena, če so za davkoplačevalca ugodnejši.
cj Zgoraj omenjeni členi preglednice „A“ so s tem primerno spremenjeni.
Odstavek 6. — Kolkovina za prepise, drugotne prepise ali več ter za menice, kako! je omenjeno v členih 34 in 201 preglednice „A“, je s tem zvišana na 10 lir, in gornii členi so s tem primerno spremenjeni.
Odstavek 7. —- a) Določena kolkovina za dopisovanje, ki zadeva vse poglavtine posle z okrožnimi sveti, kakor je omenjeno v členu 122-3 6 preglednice „A“, je s tem določena na 60 lir in omenjeni člen je s tem primerno spremenjen.
b)	Določena kolkovina za dopisovanje okrožnim svetom, ki zadeva vse prošnje glede suspenzije, kakor omenjeno v členu 122-3 c preglednica „A“, je s tem določena na 40 lir in omenjeni člen je s tem primerno spremenjen.
Odstavek 8. ■—• a) Določena kolkovina za sodne postopke, kakor je omenjeno v drugem odstavku člena 6 Kr. zak odi. z dne 11. maja 1942, št. 501, je s tem določena takole:
Dolo tena kolkovina
Za vsako	civilno	obravnavo	pred	preturo	......................... 20	lir
Za vsako	civilno	obravnavo	pred	sodiščem......................... 40	lir
Za vsako	civilno	obravnavo	pred	prizivnim	sodiščem .............. 60	lir
b)	Zgoraj omenjena taksa bo plačana s kolki, ki jih mora nalepiti in črtati sodniški uradnik (Ufficiale Giudiziario) na javni listini, ki otvarja sodni postopek, in sicer pred uradno objavo zagovorniku v napovedani razpravi, če sodniški uradnik ne izpolni zgoraj omenjene določbe, bo osebno odgovoren za dolžno kolkovino in bo vrh tega podvržen globi, 1 do 10 — kratne kolkovine, dolžne za vsako javno listino, ki ni bila napravljena v soglasju s tem odstavkom.
Odstavek 9. — Izvzemši kot je predvideno v odstavkih 10 in 11 tega člena ,so kolkovine „ad valorem“, vključno one, ki se opirajo na velikost papirja, katere so sedaj določene na manj kot 1 liro, s tem podvodjene in one, ki so določene na 1 liro in več, so s tem zvišane za polovico.
Odstavek 10. —■ a) Kolkovine „ad valorem“ na menice in druge trgovske kreditne listine, izdane na ozemlju in plačljive istotam ali tam, kjer se italijanska lira zakonsko priznava in sprejema, so s tem določene takole :
1)	na menice in druge trgovske kreditne listine z zapadlostjo enega meseca li manj,
0.60 lir za vsakih 1.000 lir ali del tega zneska ;
2)	na menico in druge trgovske kreditne listine z zapadlostjo več kot enega meseca in ne več kot 4 mesecev :
Določena kolkovina
Do in vključno 200 lir ................................ 0.60 lir
preko 200 lir	in	ne	preko	400	lir ................... 1.—	lira
preko 400 lir	in	ne	preko	600	lir .................... 1.50	lir
preko 600 lir	in	ne	preko	800	lir ................... 2.'—-	liri
preko 800 lir	in	ne	preko	1.000 lir................... 2.50	lir
preko 1.000 lir ....................................... 2.50 lir za vsakih 1.000 lir ali
del te vsote ;
3)	na menice in druge trgovske kreditne listine z zapadlostjo več kot štirih in ne več kot 6 mesecev :
Določena kolkovina
Do in vključno 200 lir .............................. 0.80 lir
preko 200	lir	in	ne	preko	400	lir .................... 1.60	lir
preko 400	lir	in	ne	preko	600	lir .................... 2.40	lir
preko 600	lir	in	ne	preko	800	lir .................... 3.20	lir
preko 800	lir	in	ne	preko	1.000 lir................. 4.—	lire
preko 1.000 lir ..................................... 4 lire za vsakih 1000 lir ali
del te vsote ;
4)	na menice in druge trgovske kreditne listine z zapadlostjo 'več kot 6 mesecev in na tiste brez zapadlosti, bo kolkovina dvakrat večja od one, ki je omenjena v podod-stavku 3) tega odstavka.
c)	Kolkovina, ki je določena v pododstavkih 2), 3) in 4) pododstavka a) tega odstavka bo zvišana za polovico za listine, napravljene v mejah ozemlja in plačljive v kraju, kjer se italijanska lira zakonito ne priznava in sprejema, ravno tako za listine, ki so napravljene izven ozemlja in v kraju, kjer se italijanska lira zakonito ne priznava ter sprejema, toda le če so bile take listine podvržene isti kolkovini določeni v kraju njihovega izvora, če take listine, ki so bile napravljene izven ozemlja in v kraju, kjer se italijanska lira zakonito ne priznava in sprejema, niso zadostno kolkovane v soglasju z zakoni v veljavi v takih krajih izvora, bodo podvržene polni kolkovini, določeni v tem odstavku.
d)	Menice in druge trgovske kreditne listine, ki so bile napravljene izven ozemlja, toda v kraju, kjer se italijanska lira zakonito priznava ter sprejema, in ki so plačljive na ozemlju, se bodo imele za zadostno kolkovane, če bo kolkovina tam plačana s takimi kolki, ki se v kraju izvora sklada s kolkovino, določeno v tem odstavku.
Odstavek 11. — a) Kolkovina „ad valorem“ za vrednostne papirje, kakor je omenjeno v členu 50 preglednice „A“, bo takale :
1) Za registrirane obveznice:
Določena kolkovina
če nominalna vsota obveznice ne presega 200 lir ..	1.—■ lira
preko 200 lir in manj kot 500 lir ................ 2.—■ lir
500 lir ali več in manj kot 2.500 lir ............ 4.—■ lire
2.500 lir ali več ................................ 6,— lir
2) Za obveznico na ime lastnikovo:
Določena kolkovina
če nominalna vsota obveznice ne presega 200 lir ..	1.—■ lira
preko 200 in manj kot 500 lir ...................... 2.—• liri
500 ali več in manj kot 1.000 lir .................. 4.— lire
1.000	ali	več	in	manj	kot	2.500	lir .............. 6.—•	lir
2.500 ali	več	in	manj	kot	5.000	lir .............. 8.—■	lir
5.000	ali	več	in	manj	kot	10.000 lir.............. 12.—•	lir
10.000	in	več ..................................... 20.—•	lir
b)	Zgoraj omenjeno kolkovino je treba plačati za vsako obveznico.
c) Začasno potrdilo za obveznice bo podvrženo isti kolkovini.
d) Kolkovino bo treba plačati z vtisnjenimi kolki, navadnimi kolki ali kolkovanim papiijem, vendar bo treba kolkovino za začasna potrdila plačati samo s kolki ali kolkovanim papirjem.
e)	Kadar je treba kolkovino plačati s kolki, more te kolke nalepiti in uničiti sarho registrski urad.
j)	člen 50 preglednice „A“ je s tem primerno spremenjen, toda bo ostal v polni veljavi v vseh drugih ozirih.
Odstavek 12. — Kolkovina za trgovske zapiske, omenjena v členu 70 b preglednice „A“, je s tem podvojena in je ta člen temu primerno spremenjen.
ČLEN II.
Odstavek 1. —• Popust na skupno nominalno vrednost dohodninskih kolkov, ki so jih kupili prekupčevalci monopolskega blaga, uradniki in sodniški sluge za rabo v svojih uradih od registrskega urada, kreditnih ustanov in drugih pooblaščenih glavnih razpečevalcev, ter vsi drugi podrazpečevalci, ki so po sedanjem zakonu upravičeni do popusta pri nakupu gotovih vrst takih kolkov od glavnih zgoraj omenjenih razpečevalcev, bo v soglasju z naslednjimi odstavki tega člena ,zaračunan za vsako sončno leto, po odtegnitvi zneskov, omenjenih v Kr. zak. odi. z dne 20 novembra 1930, št. 1491, in Kr. zak. dol. t dne 14. aprila 1934, št. 561.
Odstavek 2. —- Ta popust za prekupčevalce monopolskega blaga bo naslednji :
a) na skupno nominalno vrednost dohodninskih kolkov, kupljenih med letom do vključno
250.000	lir, 3% ;
b) na skupno nominalno vrednost kolkov, kupljenih med istim letom v presežku 250.000 lir 2%.
Odstavek 3. ■—• Popust za sodniške uradnike bo naslednji:
a)	na skupno nominalno vrednost dohodninskih kolkov, kupljenih med letom do vključno 50.000 lir, 1% ;
b)	na skupno nominalno vrednost kolkov kupljenih med istim letom v presežku 50.000 in manj kot 250.000 lir 0.50% ;
c)	na skupno nominalno vrednost kolkov, kupljenih med istim letom v presežku 250.000 lir in več, 0.20%.
Odstavek 4. —- Podrazpečevalci, ki ne spadajo med tiste, omenjene v odstavku 1 in 2 tega člena, in drugi, ki imajo po obstoječem zakonu pravico do popusta pri nakupu dohodninskih kolkov neposredno od registrskih uradov, kreditnih ustanov in drugih pooblaščenih glavnih razpečevalcev, bodo upravičeni do popustov za tako kupljene dohodninske kolke, razen za kolke, s katerimi se plačuje glavni dohodninski davek („Imposta Generale sull’ Entrata“), n sicer :
a)	na skupno vrednost takih kolkov, kupljenih med letom do vključno 250.000 lir 2% ;
b)	na skupno vrednost takih kolkov v presežku 250.000 in ne več kot 2.000.000 lir 0.50% ;
o) na skupr-o vrednost takih kolkov v presežku 2.000.000 lir, 0.30%.
Odstavek 5. —- Agenti in pogodbeniki za pobiranje trošarinskih davkov (Imposte di consumo) in agenti za pobiranje klavnine, ki so tudi odgovorni za pobiranje glavnega dohodninskega davka („Tmposta Generale sull’ Entrata“), na živino in vino v soglasju s členom 14 Kr. zak. odi. z dne 9. januarja 1940, št. 2. uzakonjenega B spremembami dne 19. junija 1940, št. 762, bodo imeli pravico do naslednjih popustov : 2% od katerega koli zneska njihovih nakupov predpisanih kolkov, če so bili taki nakupi sklenjeni neposredno pri registrskih uradnih, kreditnih ustanovah ali -pri drugih pooblaščenih glavnih razpečevalcih v njihovih poslovnih prostorih.
Odstavek 6. — Zasebni kupovalci dvojne pole dohodninskih kolkov za glavni dohod" ninski davek v soglasju s Kr. zak. odi. z dne 9. januarja 1940, št. 2, uzakonjenega s spremeni' bami dne 19. junija 1940, št. 762, ki kupijo take kolke neposredno pri registrskih uradih, kre' pitnih ustanovah in drugih pooblaščenih glavnih razpečevalcih v njihovih poslovnih prostorih, bodo imeli pravico do tegale popusta : 0.75% od zneska kupljenih kolkov, le če znesek nakupa kadar koli znaša najmanj 5.000 lir.
Odstavek 7.'-—■ Tudi naslednji kupovalci dvojen pole kolkov, ki kupujejo neposredno pri registrskih uradih, kreditnih ustanovah ali drugih pooblaščenih glavnih razpečevalcih v njihovih poslovnih prostorih za plačevanje davka na naraščajočo vrednost (imposta plus va-lore) in za poslovni dodatni davek (sovraimposta di negoziatione), bodo imeli pravico na popust, omenjen v odstavku 6 tega člena pod istimi pogoji : izvršilni borzni odbori, borzni rhešetarji. kreditne agenciie ter borzni pooblaščenci.
ČLEN IIIl
DODATNI KOLKI
Odstavek 1. —- Kolkovani papir, obrazci in registri, ki so kako drugače kolkovani z nalepljenimi kolki in ki jih ima kateri koli javni ali zasebni urad, agencija ali ustanova na dan, ko je stopil ta ukaz v veljavo, bodo sprav'jeni v sklad s kolkovino, ki jo predpisuje ta ukaz, pred njihovo uporabo, s tem, da jim bodo pridejani kolki, potrebni po tem ukazu.
Odstavek 2. —■ Pri tem dodatnem kolkovanju naj bo na posamezni poli največ pet kolkov in njihovo uničenje bo izvedel registrski in kolkovni urad ali stranke same na ta način, da bodo nanje napisale datum in označko, tako da bo vsak kolek nosil najmanj del takega datuma in. o značke.
Odstavek 3. — Datum uničenja se mora vedno strinjati z datumom akta, kateremu je pola namenj ena.
PLAČEVANJE KOLKOVINE
Odstavek 1. — a) .Do nadaljnjega ¡ukaza bo dovoljeno uporabljati navaden nekolkovan papir (carta libera uso bollo) za tiste listine in dokumente, za katere se zahteva papir z vodnim tiskom v soglasju s preglednico „A“ odloka o kolkovini, toda le če so koikovani kot predpisuje ta ukaz in če so taki koiki uničeni pred uporabo registrskega urada.
b)	Take kolke morejo nalepiti in uničiti tudi. vladne ustanove in uprave, javni uradniki, javni funkcionarji, odvetniki in notarji na način, kot je predvideno v členu 22 odloka o kolkovini, toda le če so listine in dokumenti, ki nosijo take kolke, napravljene in izdane od zgoraj imenovanih ustanov, uprav in oseb.
c)	Take kolke morejo na navadnem nekolkovanem papirju za prošnje, vloge in prizive nalepiti in uničiti tudi stranke, ki jih vlagajo. Uničenje teh mora biti izvedeno z označbo datuma uničenja.
Odstavek 2. —• a) Nekolkovan papir s takšnimi kolki se lahko uporablja tudi za pogodbe, listine in zapisnike, vključno sodniške zapisnike, za katere dopolnjeni odlok o kolkovini zahteva, da morajo biti registrirani tekom določenega roka, le če je kateri koli dodatni davek, ki bi ga kdo dolgoval, plačan ob predložitvi takih dokumentov za registracijo.
b)	Dejstvo, da je bil lasten davek jDlačan, mora biti posebno zabeležen na tako registrirani listini kakor tudi v vseh drugih izvirnih listinah in prepisih, ki se na to nanašajo in so tudi predloženi za registracijo.
c)	Kdor ne bi izpolnil določb tega odstavka, bo kaznovan z globo od 100 do 1.000 lir, poleg kazni, ki jih predpisuje registrski zakon za opustitev registracije ali za opustitev registracije v predpisanem roku.
Odstavek 3. —• Omejitve, omenjene v členih 17, 18 in 20 odloka o-kolkovini in toza devne izpremembe, bodo veljale za vse dokumente in listino, za katere je po prejšnjem odstavku tega člena dovoljeno uporabljati nekolkovnni papir.
ČLEN V.
ODLOK O KOLKOVINI OSTANE Z IZJEMO SPREMEMB, KI SO OMENJENE V TEM
UKAZU, V VELJAVI
a J Odlok o kolkovinah (Kr. /uk. odi. z dno 30 decembra 1923, št. 3208) in tozadevno spremembe pred 8. septembrom 1943, bo veljal za vse zadeve, ki se nanašajo na kolkovino, odgovornost javnih uradnikov in zasebnih strank, kazni, odločitev sporov in vso druge zadevo, ki niso posebej predvidene v tem ukazu.
b) Deli odloka o kolkovini in tozadene spremembe in vse druge določbe obstoječega zakona, ki so v nasprotju ali se ne strinjajo s tem ukazom, so s tem preklicani,
ČLEN VI.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan njegovo prvo objave v uradnem listu Zavezniško vojaške uprave.
Trst, 25. lharca 194 9.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, 0.1?.E.
namestnik višjega častnika za civilno zadeve ■
Splošni Ukaz št, 51
DOPOLNITEV, SPREMEMBE IN RAZŠIRITVE ZAKONOV, KI SE NANAŠAJO NA: „PREDPISE ZA CELOTNO PRIJAVO, KI SE ZAHTEVA ZA OCENITEV NEPOSREDNIH
DAVKOV'
Ker se zdi potrebno, da uvedem neTcaj sprememb v „Predpise za celotno prijavo, hi se zahteva za ocenitev neposrednih davkov“ v tistih delih Julijske Benečije, ki jih upravljajo Zavezniške sile (in se tu navajajo kot „ozemlje“),
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I.
Razen kot je tu nadalje posebno omenjeno, bodo vse določbe italijanskega, vladnega odloka : Nam. zak. odi. z dne 24. avgusta 1945, št. 585, „Predpisi za celotno prija vo, ki se zahteva za ocenitev neposrednih davkov“, čigar prepis je tu priložen in označen kot „Dodatek A“, tvorile sestavni del tega ukaza in bodo imele isto moč in veljavo na ozemlju, kot če bi bilo tu navedeno v celoti.
ČLEN TI.
Vse omembe italijanske državne in katerih koli državnih upravnih ustanov, ministrov ali uradnikov, ki delujejo pod njeno oblastjo, označeno v zgoraj omenjenem zakonskem odloku, se morajo imeti za črtane in na njihovo mesto bo uvedeno tole : „Zavezniška vojaška uprava in uradniki ter ustanove, ki delujejo na ozemlju pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave“ in nič, kar je tu navedenega, ne daje kakršne koli jurisdikcije italijanski državi ali kateri koli osebi ali ustanovi, ki deluje pod njeno oblastjo, glede na katero koli osebo, lastnino ali zadevo na ozemlju.
ČLEN IIT.
Določbe v „Predpisih za celotno prijavo, ki se zahteva za ocenitev neposrednih davkov“, ki jih obsega Nam. zak. odi. z dne 24. avgusta 1945, št. 585, ki ne tvorijo dela tega ukaza ter njihove spremembe, ki bodo veljale na ozemlju, bodo naslednje :
člen 24 je Nadomeščen takole :
„Prijave dohodkov, kot je določeno v členih 10, 15, 16, 17 in 20 imenovanega zakona, bodo predložene pristojnim uradom .do 30. aprila za leto 1946, in, kakor predvideva člen 10. omenjenega zakona, od 1. januarja do 31. marca za vsako naslednjo loto.“
ČLEN IV.
Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju ko tra bom podpisal.
Trst, dne 3. Aprila 1940.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
OPOMBA
Splošni ukaz št. 51., obravnava celotno prijavo davkov in premičnin, podvržene neposrednim davkom. Prijava mora vključevati vse dohodke katere koli vrste in mora vsebovati vse potrebne podatke za določitev neposrednih davkov.
Celotna prijava mora biti izpolnjena v roku od 1. januarja do 31. marca vsakega leta. Za leto 1946 bo rok za celotno prijavo določil poznejši ukaz Zavezniške vojaške uprave.
Obrazci za celotne prijave bodo na razpolago občinstvu pri finančnih uradih na ozemlju.
Ukaz št. 69
RAZPIS ZA IMENOVANJE SODNIŠKIH UPRAVNIKOV
Ker je bil zadnji razpis za imenovanje sodniških upravnikov za tisti del Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile, leta ig3g., in
ker se zdi zaželeno in potrebno, da odredim nov razpis takega imenovanja, zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik. J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I.
RAZPIS ZA SODNIŠKE UPRAVNIKE
S tem se naznanja in ustanavlja razpis za imenovanje sodniških upravnikov na tržaškem goriškem ter puljskem sodišču, in sicer po pravilih ter pogojih, ki so tu spodaj določeni.
ČLEN I I .
ŠTEVILO SODINŠKIH UPRAVNIKOV
Število sodniških upravnikov, ki naj bodo imenovani, bo naslednje : tržaško sodišče 40, goriško sodišče 7, puljsko sodišče 5.
. ČLEN III.
KVALIFIKACIJE KANDIDATOV ZA RAZPIS
Odstavek I. — Naslednje osebe bodo upravičene udeležiti se takega razpisa :
a)	advokati (avvocati), ki so kot taki delovali najmanj 4 leta;
b) pravni zastopniki (procuratori legali), ki so kot taki delovali najmanj (i let;
c) gospodarski in trgovski strokovnjaki, ki so. kot taki delovali najmani (i let;
d)	računovodje, ki so kot taki delovali najmanj 10 let ;
Odstavek 2. — Sodniško ali upravniško službovanje uradnika se bo štelo kot praksa dotičnega poklica, s tem. da se všteje doba prakse, ki jo zahteva prejšnji odstavek!
Odstavek 3. — Kandidati morajo stanovati v okrožju dotičnega sodišča, za čigar poklicni seznam sodiniških upravnikov se potegujejo.
ÖLEN IV.
PROŠNJA ZA RAZPIS IN POTREBNI DOKUMENTI
Odstavek 1. — Kandidari morajo za udeležbo takega razpisa napraviti prošnjo, napisano na kolekovanem papirju in naslovljeno na predsednika prizivnega sodišča v Trstu, ter jo morajo predložiti skupno s potrebnimi listinami predsedniku sodišča, v čigar poklicnem seznamu sodniških upravnikov želijo biti vpisani, in sicer najpozneje do 31. marca 1946.
Odstavek 2. — Listine,' ki jih bo treba predložiti skupno z zgoraj omenjeno prošnjo, so tiste, ki jih našteva člen 4 Kr. zak. odi. z dne 20. novembra 1930, št. 1595, razen listin, ki so omenjene v predzadnjem odstavku navedenega člena.
POSTOPEK PO VLOŽITVI PROŠENJ
Odstavek I. —- Predsednik vsakega sodišča bo posla) imenik vseh kandidatov skupno z vsemi koristnimi podatki predsedniku okrožja, državnemu pravdniku (Procuratoro di Stato) ter krajevnim strokovnim društvom, katerim kandidati pripadajo.
Odstavek 2. — Okrožni predsednik, državni pravdnik (Procuratore di Stato) in zgoraj omenjena društva bodo izvedli potrebna poizvedovanja o nravstveni in poklicni stopnji ter vedenju kandidatov ter bodo poslali svoja dognanja v teku 30 dni predsedniku sodišča, ki lahko če je potrebno, zahteva se druge podatke. Predsednik sodišča bo nato poslal prošnje skupno z izidom zgoraj omenjenega poizvedovanja prvemu predsedniku prizivnega sodiča v Trstu.
ČLEN VI.
DOLOČITEV KOMISIJE IN POSTOPEK
Odstavek I. — Za namene takega razpisa se tem ustanavlja komisija tržaškega prizivnega sodišča, ki’ bo sestavljena takole : prvi predsednik prizivnega sodišča ali od njega določeni sodnijski uradnik najmanj IV. stopnje, ki bo predsednik komisije ; višji državni pravdnik prizivnega sodišča ali od njega določeni namestnik višjega državnega pravdnika ; dva druga sodnijska uradnika, katerih stopnja ne bo nižja od svetnika prizivnega sodišča in ki ju mora imenovati prvi predsednik prizivnega sodišča ; in trije drugi člani, katerih vsak mora biti član enega izmed poklicev, opisanih v členu III. odstavek 1. tega ukaza, ki jih bo imenoval predsednik prizivnega sodišča.
Odstavek 2. — Prisotnost najmanj polovice članov komisije bo potrebna za opravljanje poslov.
b)	Glede sklepov komisije bo odločala večina glasov prisotnih članov. V primeru ena* kega števila glasov, bo glas predsednika ali predsedujočega častnika odločilen.
c)	Kadar je predsednik komisije odsoten ali ne more prisostvovati, bo predsedujoči častnik, višji državni pravdnik ali namestnik višjega državnega pravdnika, ki ga bo predsednik imenoval kot člana.
ČLEN VII.
PRAVILA KOMISIJE IN IMENIKI USPEŠNIH KANDIDATOV
Odstavek 1. — Razpis bo izveden v soglasju s pravili in določbami, ki jih navaja člen !) Kr. zak. odi. z dne 20. novembra 1030, št. 1505, le da se ne bo dajala prednost tistim, ki so bili vpisani v fašistični stranki, članom fašističnih sindikatov, bivšim bojevnikom, invalidom ali družinskim očetom, kot je predvideno v tretjem odstavku omenjenega člena.
Odstavek 2. — Uspešni kandidati bodo ocenjeni glede posameznih poklicnih seznamov strogo po uspehu, ki so ga dosegli pri razpisu. .Pismeni imeniki o teh bodo poslani v odobritev Zavezniški vojaški upravi in bodo objavljeni po taki odobritvi v „Uradnem listu“ Zavezniško vojaške uprave.
ČLEN VIII.
IMENOVANJE SODNIŠKIH UPRAVNIKOV NA PODLAGI IMENIKOV
Odstavek 1. — Razen če ni kakega tretjega razloga, bodo sodniški upravniki imenovani v številu, ki ga ta ukaz predpisuje za vsako sodišče, od Zavezniške vojaške uprave v soglasju z njihovo oznako na imeniku, opisanem v prejšnjem členu.
Odstavek 2. — Imenovanja bodo veljala med upravljanjem ozemlja po Zavezniških silah ali do nadaljnjega ukaza.
Odstavek .7. — V primeru, da je imenovanje odpovedano ali da v omenjenem imeniku zaradi katerega koli drugega razloga ostane prazno mesto, bodo na podlagi opisanih listin v soglasju z ukazom izrečena nova imenovanja v katerih bodo našteti sposobni kandidati, razen če ni kakega tehtnega razloga za drugačne ukrepe.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 13. februarja 194(3.
ALFRED C. BOWMAN
polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadove
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
V
Ukaz št. 80
UKINITEV PRISPEVKOV OD PLAČ TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV ZA DOLOČENE
IZREDNE VOJNE DOKLADE
Ker sc zdi zaželeno in potrebno, da se ukinejo 0.50 odstotni prispevki od, plac nameščencev v trgovskih podjetjih za plačilo določenih izrednih vojnih doklad, ki so bile dovoljene med vojno, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile, zato zdaj jaz, H.P, P. ROBERT BON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
PRISPEVKI, UKINJENI 1. JANUARJA 1946
Odstavek I. — 0.50 odstotni prispevek od plač nameščencev trgovskih podjetij, ki jih je bilo treba plačevati v „Cassa Integrazioni saJariali per il Commercio“, bodo ukinjeni s 1 januarjem 1946.
Odstavek 2 — Vsi prispevki ,ki so bili vplačani za roke po zgoraj omenjenem dnevu bodo takoj povrnjeni.
ČLEN H
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal
Trst, dne 28. februarja 1946
H.P.P, ROBERTSON
polkovnik,, O B.E namestnik višjega častnika -¿n civilne zadeve
Ukaz št. 82
POSEBNA ZAČASNA BREZPOSELNA PODPORA
Ker je zaželeno in pravično, da se izdajo določbe za plačilo posebne začasne brezposelne podpore tistim, ki so izgubili službo zaradi ukinitve zapore odpustov iz službe, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označen kot „ozemlje11),
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN J.
PLAČEVANJE POSEBNE BREZPOSELNE PODPORE
v
Odstavek 1. — Vsem delavcem, ki bivajo na ozemlju in ki so bili odpuščeni od dela ali suspendirani po 31. avgustu 1945, toda pred 1. januarjem 1946, se bo izplačevala posebna začasna brezposelna podpora (v tem ukazu nadalje označena kot „podpora“), in sicer v višini, pod pogoji in z omejitvami, ki so tu nadalje navedene.
Odstavek 2. — Podpora bo izplačana za 3 mesece, od 1. januarja 1946 do konca marca
1946.
Odstavek 3. —• Tu predvidene podpore ne bodo deležni naslednji delavci:
služinčad, priložnostni delavci, poljski delavci, najemniški poljedelci (mezzadri),kmetje, obrtniki in osebe, ki delajo zase.
Odstavek 4. — Podpora bo nadomestila navadno brezposelno podporo, in brezposelne podpore, ki izvirajo iz obveznega zavarovanja za in med trajanjem zgoraj omenjenega roka.
ČLEN II.
POGOJI ZA PLAČEVAJE PODPOR
Glede priznanja in plačevanja podpor bodo veljali naslednji pogoji :
a)	.Delavec mora imeti stalno bivališče na ozemlju, kar mora dokazati s posebno izkaznico, ki jo je izdala Zavezniška vojaška upiava na podlagi ukaza št. 14 z dne 10. septembra 1945.
bJ Delavec je moral biti odpuščen ali suspendiran po 31. avgustu 1945, toda pred 1. januarjem 1946.
c)	Brezposelnost mora biti neprostovoljna in ne sme biti posledica obtežilnih dajatev za delavca.
d)	Delavec ne sme na dan 1 januarja 1946 biti mlajši kot 16 in ne starejši kot 70 let.
e)	Delavec mora biti fizično sposoben za delo in voljan sprejeti katero koli drugo zaposlitev, ki bi mu jo krajevni delovni urad, kjer mora biti prijavljen, utegnil ponuditi.
ČLEN III.
VIŠINA PODPORE
Odstavek L — Višina podpore je s tem določena takole
a)	možje in žene med 16 in 18 letom starosti....
b)	možje nad 18 letom starosti .................
c)	žene nad .18 letom starosti .................
40 lir dnevno 80 lir dnevno 60 lir dnevno
Odstavek 2. -— Delavcem, ki imajo žene in otroke pod 18 letom starosti, v svoji oskrbi* bodo zgoraj omenjeni zneski povišani takole :
a)	za enega takega člana 10 lir dnevno ;
b)	za dva taka člana 15 lir dnevno ;
c)	za tri ali več takih članov 20* lir dnevno.
ČLEN IV.
USTANOVA, KI MORA PLAČEVATI PODPORO IN UREDBE GLEDE TEGA
Odstavek 1. —- Podporo bo izplačevala ustanova „Istituto Nazionale della Previdenza Sociale v soglasju z vsemi obstoječimi pravili in oblikami, ki se nanašajo na navadno podporo, z izjemo sprememb v tem ukazu.
Odstavek 2. ■— „Istituto Nazionale della Previdenza Sociale“ bo po predhodni odobritvi Zavezniške vbjaške uprave mogla napraviti in izdati take druge uredbe, ki ne bodo v nasprotju s tem ukazom, če se bo zdelo potrebno, da izpolni tu navedene določbe.
Odstavek 3. —• Vsi posli in naloge, ki jih ta ukaz daje ustanovi „Istituto Nazionale della Previdenza Sociale“ in delovnim uradom in kakršni koli drugi posli ter naloge, zadevajoče podporo, ki bodo v bodoče dane, bodo izvršene pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave
ČLEN V.
NADALJNJE OMEJITVE PRAVIC DO PODPORE
Podpora se ne bo izplačevala :
a J Delavcem, ki niso zaposleni med stavko ali drugimi sličnimi delovnimi prekinitvami, v katere je delavec sam vmešan. Vendar bo izguba pravice do podpore omejena na trajanje take stavke ali delovne prekinitve.
b)	Delavcem, ki so bili suspendirani ali odpuščeni na podlagi dokončnega odloka kake epuracijske komisije, ustanovljene, organizirane in poslujoče na podlagi splošnega ukaza št. 7 in 8, oba z dne II. junija 1945.
c)	Delavcem, ki se upirajo sprejeti drugo odgovarjajočo zaposlitev.
ČLEN VI.
VELJAVNOST UKAZA
V kolikor ni tu drugače posebej določeno, bo ta ukaz stopil v veljavo, ko ga bom podpisa].
Trst, dne 5. marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON,
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 86
PRAVICE DRŽAVNEGA SKLADA NA VŽGIGALNIKE IN VŽIGALNE KAMENČKE
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
VRSTE VŽIGALNIKOV
Odstavek 1. -—• Pravice državnega sklada na vžigalnike tu spodaj navedenih, ki delu-ejo z vžigalnimi kamenčki ali pa z vžigalnim papirjem (carta pirofotica), so takole določene ;
Pravice državnega sklada :	Opis :
I)	500 lir	za1 vžigalnike, izdelane iz platine, zalta ali kake druge platinirano
ali pozlačene kovine, tudi delno ;
II)	300 lir	za srebrne vžigalnike ali za vžigalnike iz druge kovine, kakor tudi
za delno posrebrene, emajlirane ali okrašene ;
III)	50 lir	za vžigalnike iz navadne kovine, brez okraskov ali prevleke.
Odstavek 2. ■—• Pravica državnega sklada na vžigalnike spodaj omenjenih vrst, ki delujejo z električnim tokom, je takole določena :
I)	500	lir	če	vžigalnik deluje s pomočjo ogrevalne žice in	je vzigalna naprav®
sama izdelana iz	dragocene kovine ali iz	kake	druge kovine*
kakor tudi platinirane, pozlačene ali posrebrene, čeprav samo delno ;
II)	50	lir	če	vžigalnik deluje s	pomočjo električne iskre	;
III)	30	lir	če	vžigalnik deluje s	pomočjo ogrevalne žice	in je	izdelan iž na-
vadne kovine ali kakega drugega materiala.
Odstavek 3. —■ Vžigalniki, ki so zasebna last in niso do sedaj bili podvrženi taksam, bodo od sedaj naprej podvrženi taksi, določeni v odstavkih L in 2., ki bo morala biti plačana tekom 30 dni,'potem, ko je ta ukaz stopil v veljavo.
Odstavek 4. —- Po preteku tega roka bo treba za vžigalnike, ki so podvrženi taksi, pla čati 50% no kazen 'od takse, poleg dcdočene takse na vžigalnik.
ČLEN II
PRAVICE DRŽAVNEGA SKLADA NA VŽIGALNE KAMENČKE
Pravica državnega sklada za vsak vžigalni kamenček spodaj navedenih vrst, je dolo-cena takole :
Vrsta A — cilindrične oblike s premerom 2.80 mm in 5 mm dol-
žine .............................................. 7.20 lir
Vrsta B —• prizmatične oblike 2x3x5 mm ........................... 7.20 lir
Vrsta C — prizmatične oblike 3x4x45, 5 mm ...................... 108 — lir
Vrsta 13 — cilindrične oblike s premerom 3 mm in dolžino 3 mm 4.50 lir
ČLEN III
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 22, marca 1946	I
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
Ukaz št. 87
d ODELITEV AMNESTIJE IN ODPUSTA KAZNI ZA PRESTOPKE FINANČNEGA ZNAČAJA ODPUST POSEBNIH DAVŠČIN IN GLOB ZA KRNITVE FINANČNIH ZAKONOV
Ker sodim, da je priporočljivo podeliti amnestijo in odpust kazni za prestopke finančnega značaja ter odpustili posebne davščine in globe za kršitve finančnih zakonov v tistih krajih Julijske Benečije, ki jih upravljajo Zavezniške sile (in se tu navajajo kot „ozemlje,,),
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
PODELITEV AMNESTIJ
ČLEN I
S tem so podeljuje amnestija glede prestopkov, kažnjivih v skladu z naslednjim i eleni Ivr. odi. z dne 17. septembra 1931, št. 1608 :
1)	Cl. 15 in el. 16, 4. odstavek, če kdo ni prijavil dohodkov ;
2)	Pl. 19. če delavci niso prijavili delodajalcem da so neoženjeni, če v resnici so, ali če delodajalcem ter davčnim uradom niso navedli pravilne starosti ;
3)	Cl. 20, če se kdo ne ravna po navodilih ali zahtevah davčnih uradov ali upravnih komisij, kadar ti izvajajo določena pooblastila, ki so jim jih podelili razni davčni zakoni ;
4)	Cl. 27, če kdo ni plačal sešt zaporednih davčnih obrokov.
ČLEN II .
Amnestija se tudi podeljuje ,če kdo ni oddal prijav, hi jih zahtevajo sledeči, pozneje razširjeni in dopolnjeni zakoni.
1)	Kr. zak. od!, z dne 7. septembra 1935. št. 1627, ponovno izdan kot zakon dne 13. januarja 1936, št. 76, s katerim se ustanavlja davek na kupone obveznic ;
2)	Kr. zak. odi. z dne 5. oktobra 1936, št. 1743. zadevajoč izdajo 5% odkupkjivega posojila ter ustanovitev dodatnega davka na nepremičnine, ponovno izdan kot zakon dno 14. januarja 1937, št. 151;
3)	Kr. zak. odi. z dne 5. oktobra 1936, št. 1744. zadevajoč progresivni dodatni davek na delnice trgovskih podjetij, ponovno izdan kot zakon dne 14. januarja 1937, št. 91 ;
4)	Kr. zak. odi. z dne 19. oktobra 1937, št. 1729, s katerim je bil ustanovljen dodatni davek na glavnico delniških družb, ponovno izdan kot zakon dne 13, januarja 1938, St. 19;
5)	Kr. zak. odi. z dne 19. novembra 1938, št. 1720, ki uvaja dodatni davek na glavnico trgovskih in industrijskih podjetij, ponovno izdan kot zakon dne 19. januarja 1939, št. 250;
6)	Kr. Zak. odi. z dne 13. aprila 1939, št. 652. ki se nanaša na splošno cenitev zgradb in ponovno določitev dohodkov, katere te donašajo in uvedba novega vpisnega seznama mestnih zgradb; ponovno izdan kot zakon dne 11. avgusta 1939, št. 1249;
j) Ivr. zak. odi. z dne 12. oktobra 1939, št. 1529, s katerim se uvaja navadni davek na glavnico ; ponovno izdan kot zakon dne 8. februarja 1940, št. 100 ;
8)	Zakon z dne 25. junija 1940, št. 870, ki uvaja poseben prispevek 2% na plače, ki so izvzete dohodninskega davka (ricchezza mobile) v korist družinam oseb, ki opravljajo vojaško službo.
g)	Zakon z dne 1. julija 1940. št. 803, ki uvaja davek na prejemke ravnateljev in upravnikov trgovskih podjetij ;
io) Kr. zak. odi. z dne 25. oktobra 1941, ’št. 1148, ki zadeva obvezno vpisovanje vseh obveznic, katere ima kdo v lasti ; ponovno izdan kot zakon dne 9. februarja 1942, št. 96, ter pozneje dopolnjen ;
n) Kr. zak. odi. z dne 7. decembra 1942, št. 1418, ki prinaša spremembe zneskov davkov in dodatnih davkov, katere je treba plačati na dohodke, potekajoče iz zemljiške posesti in je v zvezi s splošno revizijo cenitev, opravljenih v soglasju s Kr. zak. odi. z dne 4. aprila 1939, št. 589, ter je bil dopolnjen in ponovno izdan kot zakon dne 11. marca 1943, št. 204 ;
12)	Kr. odi. z dne 12. aprila 1943, št. 205, ki zadeva uvedbo državnega vojnega prispevka na najemnine, katerih nadaljnje zvišanje ni bilo ukinjeno s statutom, ter posebni davek na dohodke, izvirajoče iz kapitala poedinih podjetij ter tvrdk, ki niso delniške družbe.
ČLEN III
Amnestija so podeljuje za prestopke, kažnjive po sledečih, kasneje razširjenih tor dopolnjenih zakonih :
if Kr. zak. odi. z dne 30. decembra 1932, št. 3277, ki zadeva takse na igralne karte, a amo za tiste prestopke, ki so kažnjivi v soglasju s členom 21 in 22 ; s
2)	Kr. odi. z dne 30 decembra 1923, št. 3275, ki zadeva kolkovino na vozne in tovorne
liste ;
3)	Kr. zak. odi. z dne 26. septembra 1935, št. 1781, ki zadeva letne predloge najemniških pogodb za poslopja ; ponovno izdan kot zakon dne 30 decembra 1935, št. 2247 ;
4)	Kr. zak. odi. z dne 2. decembra 1935, št. 2097, ki zadeva pristojbino na prevoz blaga z motornimi vozili ; ponovno izdan kot zakon dne 28. maja 1936, št. 1260 ;
5)	Kr. zak. odi. z dne 29. julija 1938, št. 1121, ki zadeva fiskalne uredbe glede motoriziranoga prevoza ; ponovno izdan kot zakon dne 3. januarja 1939, št. 58 ;
6)	Kr. odi. z dne 14. julija 1941. št. 647, ki uvaja davek na narastlo vrednost obvoznic ; ponovno izdan kot zakon dne 29. decembra 1941. št. 1468 ;
7)	Kr. zak. odi. z dne 27. septembra 1941. št. 1014, ki zadeva davek in dodatni davek na prenose obveznic ; ponovno izdan kot zakon dne 29. decembra 1941., št. 1469 ;
8)	Kr. zak. odi. z dne 5. marca 1942, št. 186, ki zadeva uveljavitev davka na prenose laštnine ; ponovno izdan kot zakon dne 21. junija 1942, št. 840 ;
g)	Kr. zak. odi. z dne 4. maja 1942, št. 417, ki zadeva posebni vpisni davek na narastlo vrednost nepremičnine, katera se prepisuje z javnim aktony med živimi osebami ; ponovno izdan kot zakon dne 26. septembra 1942, št. 1151 ;
10)	Kr. zak. odi. z dne 4. maja 1942, št. 424, ki zadeva pristojbino, plačljivo na zapu ščino osebne lastnine ; ponovno izdan kot zakon dne 18. oktobra 1942, št. 1220 ;
11)	Kr. zak. odi. z dne 10. marca 1943, št. 94, ki zadeva letno prometno takso na industrijska motorna vozila ;
12)	Zakon z dne 30. decembra 1923, ki zadeva takse na borzne pogodbe..
ČLEN IV
Amnestije se podeljuje za prestopke, kažnjive po sledečih, kasneje razširjenih ter do polnjenih zakonih :
1)	Zakon z dne 28. julija 1930, št. 1011, o sedaj preklicani menjalni taksi ;
2)	Kr. za.k. odi. z dno 9. januarja 1940, št. 2, ki uvaja splošni dohodninski davek ; ponovno izdan kot zakon dno' 19. junija 1940, št. 762;
3■ Kr. odi. z dne 3. junija 1943, št. 452, ki uvaja posebni dodatni vojni davek.
ČLEN V
Amnestija se podeljuje za prestopke Kr. zak. odi. z dne 21. februarja 1938, št. 246, ki zadeva določbe za pobiranje radijskih pristojbin, v kolikor so ti prestopki kažnjivi v skladu s čl. 19. omenjenega odloka.
ÖLEN VI
Amnestija se podeljuje za prestopke neslediyih zakonov :
1.	Carinski zakoni, vključno zakone o začasnem uvozu ter izvozu.
2.	Zakoni o davkih na proizvodnjo.
3.	Zakoni o državnih davkih na potrošnjo plina za razsvetljavo in elektriko.
ČLEN VII
Amnestija se podeljuje za prestopke zakonov, ki so nanašajo na monopol soli in tobaka., državni kinin, avtomatične vžigalnike ter vžigalne kamenčke, vžigalice, in izdelavo, uvoz ter monopol cigaretnega papirja ter cigaretnih cevčic.
ČLEN VIII
Amnestija se podeljuje za prestopke zakonov, ki zadevajo državno loterijo.
ČLEN IX
Amnistija se podeljuje za prestopke, omenjene v :
A)	Čl. 2Ö6 „Testo Unico,, glede krajevnih fi nanc, potrjen po Kr. odi. z dne 14. septembra 1931, št. 1175, ki je bil kasneje razširjen ter dopolnjen.
B)	Kr. zak. odi. z dne 24. novembra 1938, št. 1926, ki zadeva davek na „bivanje, zdravljenje in turizem,, ; ponovno izdan kot zakon dne 2. junija 1939, št. 739.
POGOJI ZA PODELITEV AMNESTIJE
ČLEN X
Amnestija, podeljena po tem ukazu, se omejuje na prestopke, za katere je določena samo denarna kazen, ter je odvisna od naslednjih pogojev :
1)	Davkoplačevalci, katerih obdavčljive dohodke davčni urad še ni ugotovil in ki niso vložili tozadevne izjave, bodo morali to izjavo predložiti v teku 210 dni, potem ko je ta ukaz stopil v veljavo ;
2)	davkoplačevalci, ki še niso od davčnega urada prejeli obvestila, da so bili njihovi obdavčljivi dohodki revidirani, ter so podali napačno izjavo, bodo morali prejšnjo izjavo popraviti v teku 210 dni, potem ko je ta ukaz stopil v veljavo ;
3)	Davkoplačevalci, ki so zamudili plačevanje davkov ali pristojbin ali niso izpolnili formalnosti ter dejanj, zahtevanih po zakonu, bodo morali plačati davke ali pristojbine alibodo morali izpolniti prej omenjena dejanja ali formalnosti v teku zgoraj navede nih 210 dni.
ODPUST DODATNIH DAVKOV IN GLOB
ČLEN XI
Naslednji dodatni davki in globo so s tem odpuščeni:
1)	Dodatni davek, ki ga določa čl. 15. Kr. odi. z dne 17. septembra 1931, št. 160S, za davkoplačevalce, ki niso oddali prijave, na podlagi katere se ugotavljajo neposredni davki ;
2)	dodatni davek, ki ga določa čl. 16. Kr. odi. z dne 17. septembra 1931, št. 1608, za davkoplačevalce, ki so oddali napačne prijave ;
3)	globa od lir 50,- do lir 150.- ki jo določa čl. 21 Kr. odi. z dne 17. septembra 1931. št. 1608, za državne, pokrajinske ali občinske uradnike, ki niso vložili pri davčnih uradih predpisanih izjav ;
4)	globa od lir 25,- do lir 75,- ki jo določa čl. 22 Kr. odi. z dne 17. septembra 1931, št. 1608, za osebe „ki so bile povabljene, naj pridejo na davčni urad, a se takemu vabilu niso odzvale.
ČLEN XII
Prav tako so odpuščeni dodatni davki, določeni v naslednjih, pozneje razširjenih ter dopolnjenih zakonih, če kdo ne poda izjav ali jih napačno poda :
1)	Kr. zak. odi. z dne 7. septembra 1935, št. 1627, ponovno izdan kot zakon dne 13. januarja 1936, št. 76, ki je uvedel davek na kupone obveznic ;
2)	Kr. zak. odi. z dne 5. oktobra 1936, št. 1743, ki zadeva izdajo 5% odkupljivega posojila ter uvedbo dodatnega davka na nepremičnine, ponovno izdan kot zakon dne 14. januarja 1937, št. 151 ;
3)	Kr. zak. odi. z dne 5. oktobra 1936, št. 1744, zadevajoč progresivni davek na delnice trgovskih podjetij, ponovno izdan kot zakon dne 14. januarja 1937, št. 91;
4)	Kr. zak. odi. z dne 19. oktobra 1937, št. 1729, po katerem je bil ustanovljen dodatni davek na glavnico delniških družb, ponovno izdan kot zakon dne 13. januarja 1938, št. 19 ;
5)	Kr. zak. odi. z dne 9 novembra 1938, št. 1720, ki uvaja dodatni davek na glavnico trgovskih in industrijskih podjetij, ponovno izdan kot zakon, dne 19. januarja 1939, št. 250;
6)	Kr. zak. odi. z dne 12. oktobra 1939, št. 1529, s katerim se uvaja navadni davek na / glavnico, ponovno izdan kot zakon dne 8. februarja 1940, št. 100;
j) Zakon z dne 25. junija 1940, št. 870. ki uvaja poseben prispevek 2% na plače, kiso izvzete dohodninskega davka v korist družinam oseb, ki opravljajo vojaško službo ;
8) Zakon z dne 1. julija 1940, št. 803, ki uvaja davek na prejemke ravnateljev in upravnikov trgovskih podjetij ;
g) Kr. zak. odi. z dne 25. oktobra 1941, št. 1148, ki zadeva obvezno vpisovanje vseh obveznic, katere ima kdo v lasti ; ponovno izdan kot zakon dne 9. februarja 1942, št. 96 ;
10)	Kr. zak. odi. z dne 7. decembra 1942, št. 1418, ki prinaša spremembe zneskov davkov in dodatnih davkov, katere je treba plačati na dohodke, potekajoče iz zemljiške posesti, in je v zvezi s splošno revizijo cenitev, opravljenih v soglasju s Kr. zak. odi. z dne
4.	aprila 1939, št. 589, je bil dopolnjen in ponovno izdan kot zakon dne 11. marca 1943, št. 304 ;
11)	Kr. zak. odi. z dne 12. aprila 1943, št. 205, ki zadeva uvedbo državnega vojnega prispevka na najemnine, katerih nadaljnje zvišanje ni bilo ukinjeno s statutom, ter posebni davek na dohodek, izvirajoč iz kapitala poedinih podjetij ter tvrdk, ki niso delniške družbe.
ČLEN XIII
Kazni, določene v členih 25 in 26 Kr. zak. odi. z dne 17. septembra 1931, št. 1608, za zamujeno plačevanje davkov, so s tem odpuščene.
ČLEN XIV.
Dodatni davki in globe, določene v naslednijh, pozneje razširjenih ter dopolnjenjh zakonih, so s tem odpuščeni :
1)	Kr.	odi.	z	dne 24. marca 1907, št.	237, zadevajoč čuvanje starih zemljiških knjig ;
2)	Kr.	odi.	z	dne 8. oktobra 1931, št.	1572, ki se nanaša na nove zemljiške knjige	;
3)	Kr. odi. z dne 8. decembra 1938, št. 2153, zadevajoč čuvanje novih zemljiških knjig.
ČLEN XV
Dodatni davki in globe, naloženi za kršitve naslednjih, pozneje razširjenih ter dopolnjenih zakonov, so s tem odpuščeni :
1)	Kr. odi.	z	dne	30.	decembra	1923,	št.	3268,	ki zadeva kolkovino ;
2)	Kr. odi.	z	dne	30.	decembra	1923,	št.	3269,	ki se nanaša na -registrsko takso, vstevši
posebno, sedaj preklicano takso, ki jo predvideva Kr. zak. odi. z dne 14. junija 1940, št. 643 ; ponovno izdan kot zakon dne 21. oktobra 1940. št. 1511 ;
oprostitev vključuje dodatne takse, omenjene v čl. 110 prej omenjenega zakona o registrskih taksah, toda navadne takse se bodo morale plačevati ;
3.	Kr.	zak.	odi. z dne 30. decembra	1923, št. 3270, o davkih na posmrtnino ;
4)	Kr.	odi.	z	dne 30. decembra 1923,	št. 3271, o taksi „manomorta,, ;
ô) Kr. odi.	z	dne	30.	decembra	1923,	št.	3272,	o taksi na vknjižbo ;
d)	Kr. odi.	z	dne	30.	decembra	1923,	št.	3275,	ki zadeva kolkovino na	vozne	in	tovorne
1 iste ;
7)	Kr. odi.	z	dne	30 decembra 1923, št. 3276,	ki se nanaša	na veselične takse ;
8 j Kr. odi.	z dne	30. decembra 1923, št. 3279,	o patentih ;
9)	Kr. odi.	z	dne	30. decembra 1923, št. 3280,	o taksah, ki	nadomeščajo kolkovino	in
registrske davke ter Kr.	zak. odi. z dne 15.-decembra	1938, št. 1975, ki se nanaša na	takse
na prenose obveznic, ponovno izdan kot zakon dne 2. junija 1939, št. 739;
10)	Kr. odi. z dne 30. decembra 1923, št. 3281, o zavarovalninah, In do življenjskih rentah ;
11)	Kr. odi. z dne 30. decembra 1923, Št. 3283, ki zadeva takse na motorna vozila;
12)	Zakon z dne 28. julija 1930, št. 1011, ki zadeva sedaj preklicano menjalno takso ;
13)	Kr. zak. odi. z dne 21. februarja 1938, št. 246, ki vsebuje določbe glede pobiranja, radijskih pristojbin; ponovno izdan kot zakon dne 4. junija 1938, št. 880;
14)	Zakon z dne 19. junija 1940, št. 762. ki ustanavlja splošni dohodninski davek („Irn-posta Generale sulJ’Entrata,,) in Kr. zak. odi. z dne 3. junija 1943, št. 452, ki predvideva poseben dodaten vojni davek ;
13)	Kr. odi. z dne 9. marca 1942, št. 357, z določbami glede taks na narastlo vrednost in dodatnih taks na prenos delnic ;
10)	Ki’, zak. odi. z dne 4. maja 1942, st. 434, ki zadeva takso na zapuščino osobne lastnine ; ponovro izdan kot zakon dne 18 oktobra 1942 št. 1220.
ČLEN XVI
Globe so s tem odpuščene :
1)	V korist tistih, ki so, preden je stopil ta ukaz v veljavo, prekršili člene 111 (izv-zemši odstavka e), 112, 113 in 114, pravila, ki zadevajo saditev tobaka uzakonjena s Kr. odi. z dne 12. oktobra 1924, št. 1590, in popravljena s Kr. odi. z dne 24. novembra 1932, št. .1571 ;
2)	v korist imetnikov skladišč in prekupčevalcev monopolnega blaga, ki so prekršili določbe, zadevajoče monopol.
ČLEN XVII
Dodatne takse in globe, ustanovljene glede kršitve zakona, ki zadevajo državno loterijo, so s tem odpuščene.
ČLEN XVIII
POGOJI ZA ODPUSTITEV DODATNIH TAKS IN GLOB
Odpust dodatnih taks in glob, kot je določeno v tem ukazu, bo dovoljen pod naslednjimi pogoji :
1)	če davkoplačevalci, ki Se niso prejeli katere koli davčne objave od davčnega urada, niso predložili tdzadevne izjave, bodo morali tako izjavo vložiti v teku 210 dni, potem ko je ta ukaz stopil v veljavo.
2)	V primeru napačne izjave bodo morali davkoplačevalci, ki še niso bili obveščeni, da je bila njihova izjava od davčnega urada popravljena, svojo prvotno izjavo popraviti v teku istega roka, kot je zgoraj omenjeno.
3)	Za odlašanje plačevanja taks in davkov ah če so opustili katero koli dejanje alfor-malnost, ki jo zahteva zakon, bodo davkoplačevelci plačali takse ali davke ali bodo izvedli zgoraj omenjena dejanja ali formalnosti v prej omenjenih 210 dneh.
ČLEN XIX
1)	Odlogi končnega roka za plačevanje taks, dodatnih taks in glob, ki so bili dovoljeni, preden je stopil ta ukaz v veljavo, ostanejo v veljavi, toda dovoljenja, predvidena v tem ukazu, so podvržena točni izpolnitvi rokov in pogojev, ki vsebujejo dovoljenje za tak odlog.
2)	V primeru odloga, dovoljenega potem ko je stopil ta ukaz v veljavo, so dovoljenja, kot je zgoraj določeno, podvržena odlogu, ki je bilo dovoljeno v teku 120 dni omenjenega datuma in točni izpolnitvi rokov in pogojev, ki vsebuj e j o dovoljenje za odlog.
ČLEN XX
7)	Če kak da vkopi a čevaloe pred objavo tega ukaza izgubi pravico do odloga, ki mu je bilo preje dovoljeno, bo izguba take pravice veljala za nično, toda le če bo dolžnik v teku 120 dni po objavi tega ukaza plačal davčne obroke, ki so zapadli.
2) V teli primerih bodo dovoljenje za predhodno izdan odlog kakor tudi za to dana jamstva ostala v veljavi.
ČLEN XXI
Določbe tega ukaza bodo veljale za prestopke, zagrešene pod različnimi zakoni, ki so označeni v tem ukazu, če so bili taki zakoni veljavni na ozemlju pred 8. septembrom 1948 in če so bili prestopki zagrešeni, potem ko je stopil v veljavo dotični zakon, ter preden je Stopil v veljavo ta ukaz.
ČLEN XXII
PRAVICE DO OLAJŠAV, ČE SO BILI DAVKI PLAČANI NARODNIM OSVOBODILNIM ODBOROM IN PARTIZANSKIM GLAVNIM STANOM
Tisti, ki so plačali narodnim osvobodilnim odborom ali partizanskim glavnim stanom med 8. septembrom 1948 in 12. junijem 1945, lahko predložijo pismeni dokaz takega plačila Zavezniški vojaški upravi, ki more v določenih primerih dovoliti davčno olajšavo v skladu z nakazanimi plačili.
ČLEN XXIII
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 22. marca 194(5.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
Ukaz št. 95
DOVOLJENA ZVIŠANJA PREMIJ ZA ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE USTANOVI „ASSICURAZIONI GENERALI'
Ker se zdi primemo in pogrebno, da se dovoli ustanovi „Assicurazioni Generali“, delniški zavarovalni družbi, registrirani v Trstu, zvišanje sedaj veljavnih tari j za določene vrste življenjskega zavarovanja, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (ki bo tu nadalje označen kot „ozemlje“'),
zato zdaj jaz, H.P.P. PO RE II T BO JV, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
DOVOLJENA ZVIŠANJA TARIF
Odstavek 1. — Zgoraj opisana družba „Assicurazioni Generali“ je s tem pooblaščena, da zviša svoje tarife, ki so sedaj v veljavi, takole :
A) 0% od premije, do največ 3°i°° od zavarovalne vsote za naslednje vrste zavarovanj :
31 C •—• 'Doživljenjsko zavarovanje, zavarovalna vsota, ki narašča od drugega leta zavarovanja ;
5 ■—- začasno zavarovanje, letna premije ;
5 A —• začasno zavarovanje, pojemajoča zavarovalna vsota ;
40 •—. posebno („special“) zavarovanje ;
14	■—bipotekarano zavarovanje ;
14	S — dodatni začasni letni obrok, ki bo dovoljen le v zvezi z razredom 13 ;
4 B — skupno doživljenjsko zavarovanje (dvoje življenj) ;
13 s. v. m. — mešano takojšnje zavarovanje brez zdravniške preiskave ;
4 B M — skupno mešano takojšnje zavarovanje (dvoje življenj);
18 -—- 6% ■—• mešano zavarovanje z določenim rokom skupno z začasnim zavarovanjem za primer smrti („post mortem“) in z letnim obrokom —■ obe 6% od kapitala ; .
18 ■— 15% -—- mešano zavarovanje z določenim rokom z začasnim zavarovanjem za primer smrti („post mortem“) in začasnim letnim obrokom — obe 15% od kapitala. 13 — 8 H — mešano zavarovanje z naraščajočim kapitalom ;
12	— 14 S ■—• priloženi doživljenjski letni obrok skupno s posebnim začasnim „post mortem“ letnim obrokom ;
RI —• dodatno zavarovanje invalidnine.
B) 6% od premije do največ 40/00 od zavarovalne vsote za naslednje vrste zavarovanj :
31	—- Doživljenjsko zavarovanje, omejena plačila, pojemajoče premije za 3.50% od drugega
leta ;	■
32	C —• doživljenjsko zavarovanje, naraščajoča zavarovalna vsota in pojemajoče premijo
oddrugega leta ;
32 — mešano zavarovanje, pojemajoče premije za 3.50% od četrtega leta ;
24	•—■ mešano zavarovanje, pojemajoče premije za 4.50% od četrtega leta ;
23	A —- mešano zavarovanje z določenim rokom, pojemajoče premije za 3.50% od četrtega
leta ;
24	A —- mešano zavarovanje z določenim rokom, pojemajoče premije za 4.50% od četrtega
leta ;
25	A — mešano zavarovanje z določenim rokom, pojemajoče premije za 3.50% od drugega
leta ;
26	— mešano zavarovanje pojemajoče premije za 4.50% od drugega leta ;
26A —- mešano zavarovanje z določenim rokom, pojemajoče premije za 4.50% od drugega leta ;
23	E —■ mešano zavarovanje, zavarovalna vsota plačljiva v obrokih, pojemajoče premije
za 3.50% od četrtega leta ;
24	E —• mešano zavarovanje, zavarovalna vsota plačljiva v obrokih, pojemajoče premije
za 3.50% od četrtega leta ;
25	E —- mešano zavarovanje, zavarovalna vsota plačljiva v obrokih, pojemajoče premije
za 3.50% od drugega leta ;
26	E —- mešano zavarovanje, zavarovalna vsota plačljiva v obrokih, pojemajoče premije
za 4.50% od drugega leta ;
25 F •— dekliško zavarovanje, pojemajoče premije za 3.50% od drugega leta ;
26 F — dekliško zavarovanje, pojemajoče premije za 4.50% do drugega leta ;
C)	4% od premije do največ 20,00 od zavarovane vsote za naslednje vrste zavarovanj :
8 B —• Življenjsko zavarovanje, letne premije brez povračila premij v primeru prerane smrti ; 8 E — otroško zavarovanje, s povračilom vplačanih premij, v primeru smrti zavarovanega otroka in z nehanjem plačevanja letne premije v primeru smrti lastnika police ; 8 F — dekliško zavarovanje kapitala, plačljivega na dan poroke imejiteljiee ;
8 M •—- življenjsko zavarovanje, naraščajoče z obrestnimi obrestmi ;
4% od enotne premije za naslednje vrste:
8 A —- življenjsko zavarovanje z enotno premijo, brez povračila premije ; 8 C —• življenjsko zavarovanje z enotno premijo, s povračilom premije ;
Poliz, lib. zavarovanje z enotno premijo, s povračilom premije ;
10 — skupna in doživljenjska letna renta (dvoje življenj).
Odstavek 2. — a) Družba je nadalje pooblaščena zvišati tarife, ki niso vključene v tarifnih seznamih, potrjenih v min. odi. z dne 11. maja 1940, zanaslednje vrste zavarovanj : IAR, IBR, 1C, CO, 13J, 13, 13A, 25, 12, 13R, 8H, 9, 9F, 31, 31C. b) Dovoljena zvišanja za vsako zgoraj omenjenih vrst zavarovanj bodo tista, ki so navedena v tem ukazu in v členu 3. ukaza št. 9 z dne 27. avgusta 1945, uradni list št. 3 Zavezniške vojaške uprave (angleška izdaja), str. 13.
Člen ii.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, 25. marca 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika za civilne zadeve
Ukaz št. 98
POVIŠANE RADIJSKE TAKSE
Ker je zaželeno da se poviša radijska taksa v tistih delili Julijske Benečije, ki jih upravlajo Zavezniške sile (tu nadalje označeni kot „ozemlje“),
zato zdaj jaz. H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I.
PREKLIC UKAZA ŠT. 57
Ukaz št. 57 Zavezniške vojaške uprave, 13. zbor, z dne 8. januarja 1946, ki zadeva povišanje radijskih taks, je preklican z veljavnost od 1. februarja 1946.
ČLEN IT.
TAKSE, KI JIH MORAJO PLAČATI ZASEBNIKI
Odstavek 1. — Radijska taksa, ki jo morajo plačati zasebniki na ozemlju, je s tem zvišana na 420 lir letno.
Odstavek 2. — Taksa se lahko plača v dveh obrokih ter bo v tem primeru za vsakih 6 mesecev znašala 215 lir.
Odstavek 5. ■—• Kdor koli prejme dovoljenje med letom, bo plačal takso za naslednjo polovico leta in dodatek 35 lir za vsak mesec ali del meseca od datuma prejema dovoljenja do začetka polletja.
ČLEN III.
TAKSA NA RADIJSKE APARATE V JAVNIH LOKALIH
Odstavek 1. —• Osebe, ki imajo radijske aparate v dovoljenih javnih prostorih ali v katerih koli lokalih, ki so dostopni občinstvu, ali jih uporabljajo za neposreden ali posreden dobiček, bodo morale sklepati posebno pogodbo z „Ente-Radio-Teatro“ v Trstu.
Odstavek 2. — Določena taksa za kopališča, zdravilišča, zabavišča, klube in društva, termalne in hidroterapevti čne ustanove v soglasju s členom 15. Kr. zak. odi. z dne 17. novembra 1927, št. 2207, bo naslednja :
a)	zel termalne in hidroterapevti čne ustanove (za vsako ustanovo) lir 1.000.—•
b)	za obmorska, rečna ali jezerska kopališča, ki imajo več kot 50
in manj kot 100 kopalnih kabin.................................lir 500.-—
več kot 100 in manj kot 200	kopalnih	kabin .................. lir	750.—
več kot 200 in manj kot 300	kopalnih	kabin .................. lir	1.500.—
več kot 300 kopalnih kabin .................................... lir 2.500.—
c)	zn zdravilišča, letovišča in zabavišča, ki uživajo naslednje kosmate dohodke, kakor določa davčni urad :
do lir 18.000 ................................................. lir 500 —
od lir 18.001 do lir 36.000	  „	750.—
od l r 36.001 do lir 75.000 .....................................  „	1.500.—
od l:r 75 001 daljfe ......................................... „ 4.000.—
d)	r k'ube in društya v mestih, ki imajo ..........................
od 5.000 do 20.000 prebivalcev .............................. lir 500.—
od 20.000 do 100.000 prebivalcev od 100.001 naprej ................
750,—
1.500,—
Odstavek 3. — določeni letni prispevki občin so s tem podvojeni.
Odstavek 4. — Posebna znižana taksa na radijske naprave z enim centralnim prejemnikom in mnogimi zvožniki. postavljenimi v raznih stanovanjih ali stavbah, je določena na lir 420.— letno za centralni radijski prejemni aparat, ki jo bodo morali plačati v enakih delih vsi imejitelji zvočnikov.
Letna taksa za vsak zvočnik bo znašala 125..—- lir.
če je bilo dovoljenje izdano med letom, bodo mesečni obroki, ki jih bo treba plačati, znašali po 10 lir.
ČLEN IV.
TAKSA, KI JO MORAJO PLAČEVATI TRGOVCI NA DEBELO IN DROBNO
Veljavna pravila, po katerih morajo trgovine z radijskimi aparati na debelo in drobno plačevati navadno takso, ostanejo nespremenjena. Vendar je ustanova „Ente-Radio-Teatro“ v Trstu upravičena odmeriti posebne takse od dneva veljavnosti tega ukaza, s tem, da jih poviša sorazmerno s tukaj predvidenim poviškom taks, ki so ga dolžni plačevati zasebniki.
ČLEN V.
ZAČASNO UVOZNO DOVOLJENJE
Začasno uvozno dovoljenje bo izdano proti plačilu pristojbine 100 lir.
Za obnovitev takega dovoljenja za radijske aparate, ki so stalno nameščeni v avtomobilih, je treba plačati določeno pristojbino 100 lir za vsakih 90 dni.
ČLEN VI.
DOVOLJENJE ZA RADIJSKE APARATE NA POSKUŠNJI
Koncesionirana radijska oddajna družba bo prodajala bloke, vsebujoče 25 dovoli'nic za radijske sprejemne aparate, dane na poskušnjo, po 100 lir, tako da bo strošek za vsako dovolilnico znašal 4 lire.
ČLEN VII.
PLAČEVANJE TAKS IN KAZNI
Odstavek 1. — Plačevanje taks po poštnem čekovnem računu in izdajanje potrdil imeji-teljem radijskih aparatov je prosto taks in poštnine.
Odstavek 2. ■— Splošni dohodninski davek („Imposta Generale sull’ Entrata“) je vključen v taksi in radijska oddajna družba jo bo plačala državni zakladnici pod primerno postavko.
Odstavek 3. —■ Radijska taksa mora biti plačana vnaprej v teku prvega meseca v letu oziroma polletju ali, če je dovoljenje pričelo med letom, na dan začetka.
Odstavek 4. — Vsak lastnik enega ali več radijskih sprejemnih aparatov ali sprejemnih naprav ali kakršnih koli aparatov, pripravnih ali takih, ki jih je lahko urediti za radijski sprejem,ki ni plačal takse v soglasju z določbami tega ukaza, bo moral plačati globo od najmanj 300 do največ 3.000 lir ter je obvezan plačati zapadlo takso.
Odstavek 5. — Zamujeno plačevanje taks na podlagi dovoljenja za zasebno uporabo,
se lahko nadomesti-—- toda la če pristojni urad še ni zabeležil takega prestopka—• s tem, da se plača zapadli znesek in naslednji dodatek v odstotkih :
če je poravnava sklenjena v teku 30 dni po preteku ijpka, določenega
za plačevanje ................................................. 5%
če je poravnava sklenjena v teku 60 dni po preteku takega roka.....	10%
če je poravnava sklenjena več kot 60 dni po preteku roka........... 20%
ČLEN VIII.
DAVEK NA PROIZVODNJO
Davek na proizvodnjo za izdelovanje radijskega blaga, kakor radijskih sprejemnih a-paratov, radijskih zvočnikov in kristalnih detektorjev, bo zaračunan takole :
a)	Za vsak radijski sprejemni aparat s cevmi 2% na kupno ceno — brez odbitka popusta, ugodnosti itd. najmanj pa 100 lir.
Uvozniki bodo vpisali v običajno carinsko prijavnico ceno, za katero nameravajo kupiti radijske sprejemne aparate, ki so podvrženi taksi.
b)	Za vsak radijski sprejemni aparat s kristalom........................... lir 25.—
c)	Za vsako termojonično cev katere koli vrste —• tudi če je regenerirana — ki je v
rabi za sprejemanje, prenos ali pretvarjanje industrijskega toka.........lir 25.—-
d)	Za vsak zvočnik, ki tvori ali je izdelan tako, da tvori neločljivo enoto z radijskih sprejemnim aparatom....................................................... lir 60.—
e)	Za vsak zvočnik, ki je ločem od radijskega aparata...................... lir 120.—
f)	Za vsak kristalni detektor.............................................. lir 10.—
ČLEN IX.
STROŠKI ZA ZAVOJNINO, PEČATENJE IN RAZPEČATENJE
Določeni zneski za zavojnino, pečatenje in razpečatenje radijskih aparatov so sorazmerno zvišani na 50, 60 in 25.60 lir.
ČLEN X.
PREKINITEV DOVOLJENJ
Prejšnje uredbe glede rokov in pogojev, ki se jih morajo držati imejitelji radijskih aparatov, kadar izjavljajo, da hočejo prekiniti dovoljenje, ostanejo naspremenjene.
ČLEN XI.
ODPUST KAZNI
Odstavek 1. — Kazni, ki jih predvideva člen VII. tega ukaza, se ne nanašajo na lastnike radijskih aparatov; ki še niso plačah takse, niti na lastnike, ki so si pravkar nabavili radijske aparate, toda le če bodo plačali takso do 30. aprila 1946.
Odstavek 2. —- Globe, ki so uvedene po zakonu, se ne nanašajo na lastnike radijskega blaga, ki niso plačali davka na proizvodnjo, toda le če bodo take davke plačali do 30. aprila 1946, kot je določeno v členu VIII. tega ukaza.
ČLEN XII.
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju 1. januarja 1946, izvzemši člena VIII., ki bo imel veljavo od 5 februarja 1946.
Trst, L aprila 1946.
H .P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika zan civilne zadeve
•
Ukaz št. 100
ODPRAVA NEKATERIH IZREDNIH TARIF ZA BLAGO, KI SE PREVAŽA PO DRŽAVNI
ŽELEZNICI
Ker je zaželeno in potrebno, da se odpravijo nekatere izredne prednostne tarife za tranzitno blago, ki se prevaža po državni železnici, v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške vojaške sile (tu nadalje označen kot „ozemlje,,),
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
ČLEN I
ODPRAVA IZREDNIH TARIF
Odstavek i. — Izredne tarife št. 203 G. V. in št. 403 P. V. „Pogojev in tarif,, (Condizioni e Tariffe) ) za prevoz blaga po državni železnici, so s tem odpravljane nričenši z 19. januarjem 1946.
Odstavek 2. — Z veljavnostjo od 19. Januarja 1946 je odpravljena oznaka izredne tarife št. 203 G. V., kjer koli se uporablja v seznamih ter klasifikacijah blaga, odposlanega kot brzo-vozno blago, kakor navedeno v „Pogojih in tarifah,, omenjenih v odstavku 1. tega člena.
ČLEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta uka bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 5. aprila 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O. R.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 101
ZVIŠANIE POKOJNIN, KI SE PLAČUJEJO IZ POSEBNEGA ZAVAROVALNEGA SKLADA OSEBJU GLAVNIH PREVOZNIH SLUŽB (FONDO SPECIALE Dl PREVIDENZA PER IL PERSONALE ADDETT0 Al PUBBLICI SERVIZI Dl TRASPORTO
Ker je bila s splošnim ukazom št. 17 z dne 13. oktobra 1943 izdana določba za zvišanje socialno zavarovanih pokojnin na podlagi obveznega zavarovanja v korist upokojencev ža starost in invalidnost ter njihovih odvisnih in preostalih družinskih članov, in
ker sodim, da je pravično in potrebno izdati določbe, za isto povišico pokojnin, ki se izplačujejo upokojencem za starost in invalidnost ter njihovim odvisnim in preostalim družinskim članom iz posebnega zavarovalnega sklada za osebje javnih prevoznih služb (Fondo Speciale pre la Previdenza del Personale addetto ai Pubblici Servizi di Traspcrto), v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravlja jo Zavezniške sile (in se tu dal je navaja kot „ozemlje.,),
zato zdaj jaz, H. P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E. namestnik višjega častnika civilne zadeve,
UKAZUJEM :
Člen i
POVIŠANJE POKOJNIN
Odstavek i. — Vse sedanje in bodoče pokojnene za starost in invalidnost, vključno pokojnin odvisnim ter preostalim družinskim članorr, ki se izpačujejo iz zgoraj opisanega posebnega sklada v soglasju s Kr. odi. z dne 30. septembra 1926, št. 1538, so s tem na ozemlju zvišane za iste zneske in odstotke ter veljavo zanje isti pogoji in omejitve, navedeni v členih II do VII (vključno) splošnega ukaza št. 17. z dne 13. oktobra 1945.
Odstavek 2. — Omenjene povišice bodo veljale od 1. julija 1945.
Odstavek 3. — Vsi, ki prejemajo del pokojnine za starost in invalidnost na podlagi spošnega obveznega zavarovanja, bodo imeli pravico samo do enkratnega posebnega zvišanja, da se izenači predpisana najmanjša pokojnina, navedena v členu III. splošnega ukaza št. 17 ; znesek te posebne povišice bo zaračunan na podlagi kosmate celotne vsote obeh vrst ki jih kdo prejme ali lahko prejme.
Člen ii
PRISPEVEK
Odstavek 1. — Za plačevanje povišic zgoraj opisanih pokojnin, ki jih predvideva ta ukaz bo določen prispevek v temle razmerju : 1.70% bo plačal delavec in 3.40% dotična prevozna družba, kjer je delavec zaposlen.
Odstavek 2. — Plačevanje gornjega prispevka bo veljavo od 1. januarja 1946.
ČLEN III
VELJAVNOST UKAZA
Razen v kolikor ni zgoraj posebej določenega, bo ta ukaz stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, 5. aprila l'*46.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 102
DODATNI PRISPEVKI ZA ZVIŠANJE STAROSTNIH IN INVALIDSKIH POKOJNIN
Ker splošni ukaz št. ij. z dne 13. oktobra 1945 predvideva zvišanje starostnih in invalidskih pokojhih na podlacji obveznega zavarovanja, in
ker člen VIII omenjenega ukaza predvideva ; „Glede plačila po tem ukazu zvišanih pokojnin bodo prispevali delodajalci, uslužbenci ter delavci z zneski, ki bodo določeni in objavljeni pozneje,,, in
ker se sedaj zdi zaželeno in potrebno napraviti določbe za take prispevke v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označen kot'„ozemlje,,),
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
ČLEN I
VIŠINA IN POGOJI PRISPEVKOV
Odstavek i. — V kolikor ni tu nadalje določenega, je s tem prispevek za plačevanje poviškov starostnih in invalidskih pokojnin na podlagi obveznega zavarovanja v soglasju s splošnim ukazom št. 17 z dne 13. oktobra 1945 na ozemlju določen na 7.50% od skupne delavčeve mezde, ki mora biti razdeljena takole: 5% mora nositi delodajalec, 2.50% pa delaveci
Odstavek 2. — Taki prispevki se bodo morali plačevati on prve plačilne dobe po 29. decembru 1945.
Odstavek 3. — Vzroki, pogoji in najvišje omejitve delavčeve mezde za take prispevke, se bodo ravnale po splošnem ukazu št. 47, ki ima naslov „Prispevki za družinske podpore., z dne 20. marca 1946, ki bo imel isto polno moč in veljavo ,kakor če bi bile določbe omenjenega splošnega ukaza tu omenjene v celoti.
Odstavek 4. — Prispveki z ozirom na delavce, ki so podvrženi načrtom obveznega zavarovanja v nadomestek splošnega obveznega starostnega in invalidskega zavarovanja, bodo v soglasju u ukrepi, ki bodo poznenje izdani.
Člen ii
POLJEDELSKI DELAVCI
Odstavek i. — Prispevek za plačevanje poviška starostne in invalidske pokojnine na podlagi obveznega zavarovanja v korist poljedelskim delavcem, možem, ženam in otrokom ki ne morejo biti opredeljeni kot nemeščenci, bo našal 3 lire za vsak delovni dan, bodisi da prejemajo določeno plačo ali dnino, in bo razdeljen takole: 2 liri mora nositi delodajalec, 1 liro pa delavec.
Odstavek 2. —■, Postopek za ugotavljanje in zbiranje zgoraj omenjenih prispevkov je omenjen v Kr. zak. odi. z dne 29. decembra 1938, št. 2138 in v Kr. odi. z dne 24. septembra 1940, št. 1949 in 1954.
ČLEN III
KAZNI
Odstavek 1. — V dodatek za kazni civilnega in kazenskega zakonika, predvidene po obstoječem zakonu, bodo veljale naslednje kazni po tém ukazu:
a)	Če bi delodajalec in (ali) delavec ne plačala dela prispevka ali katerega koli tozadevnega dela v predpisanem času, kot je tu določeno : dvojni prispevek in globa od 100 doö.OOO lir :
b)	če bi delodajalec od delavčeve mezde odtegnil večji znasek, kot znaša njegov tu določeni prispevek : povrnitev take vsote in globa od 50 do 500 lir ;
podatke kateremu koli uradniku, ki ima po zakonu nalogo, nadzorovati in uveljaviti določbe tega ukaza, in če bi se branil dovoliti vpogled v bistvene listine ali druge dokumente ali jih preskrbeti: globa od 100 do 3.000 lir.
Odstavek 2. — Zgoraj omenjene globe, bodo, ko bodo zbrane, plačane v „Istituto .Nationale per Previdenza Sociale,,.
Člen iv
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz stopil v veljavo, ko ga bom podpisal.
Trst, o. aprila 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 105
DOKLADA INDUSTRIJSKIM DELAVCEM IN USTANOVAM SKLADA ZA TA NAMEN; ZAČASNA PREPOVED ODPUŠČANJA OD SLUŽBE IN ZAČASNO ZNIŽANJE ŠTEVILA
TEDENSKIH DELAVNIH UR.
Ker se zdi pravično in potrebno, da se dovoli industrijskim delavcem (operai) doklada, ki sloni na znižanju števila delovnih ur, in ustanovi sklad za ta namen ter izda nadalje druge začasne določbe ,da bi se znižala nezaposelnost v industrji v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označen kot „ozemlje,,),
zato zdaj jaz, H. P. P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
Člen i
DOKLADA, KI SLONI NA ZNIŽANEM ŠTEVILU DELOVNIH UR
Odstavek I. — a) Pod pogoji in omejitvami, ki so tu nadalje navedene, bodo industrijski delavci na ozemlju, ki dalajo manj kot 40 ur na teden, ter imajo toliko nižje mezde, upravičeni do zneska (tu nadalje označen kot „doklada,,), ki bo enak dvem tretjiman skupne mezde, do katere bi bili sicer upravičeni za število ur iznad 24 in izpod 40 ur, med katerimi ne delajo.	,
b) Delavci, ki imajo pravico do doklade, bodo imeli tudi pravico do družinske podpore, ki jih bo plačala „Cassa Unica per gli Assegni famigliari,, iz pristojnega sklada.
Odstavek 2. — Delavci, ki imajo delovne ure določene po pogodbi ali po značaju njihovega dela, bodo imeli pravico do zgoraj omenjene doklade za število tedenskih delovnih ur manj kot število tako določenih ur, a v vsakem primeru v mejah omejitev, kot je predvideno v prejšnjem odstavku.
Odstavek 3. — Taka doklada v mejah omejitev, ki jo predpisuje odstavek 1, za tiste delavce, ki prejemajo določeno mezdo na periodični podlagi ter je podvržena znižanjem na podlagi pogodbe zaradi znižanega dela, bo določena tako, da se prilagodi taka določena pe-riouične mezda urni podlagi v soglasju s številom navadnih tedenskih ur, ki velja v dotični industriji.
Odstavek 4. — Ce je bilo znižanje števila delovnih ur opravljeno s porazdelitvijo ur čez predhodno določeni rok v presežku enega tedna, bo doklada zaračunana na podlagi povprečnega števila tedenskih delovnih ur med imenovanim rokom v presežku enega tedna, in sicer v mejah omejitev, ki so predpisane v odstavku i.
Odstavek 5. — Kadar so delavci plačani od kosa ali kadar prejemajo svojo dajatev v celoti ali delno kot nagrade za proizvodnjo ali dobiček, pri katerem so vdeleženi in slično, bo doklada določena na podlagi njihove povprečne urne mezde med plačilnim rokom, za katerega je doklada plačljiva.
Odstavek 6. — Pri določamju take* doklade, bodo dodatne odškodnine na osnovno plačo, plačljivo v odnosu na dnino, zaračunamo v soglasju s tistimi določbami obstoječega zakona ali kolektivnih pogodb, ki veljavo za imenovane odškodnine. V ta namen bodo odškodnine prilagođene na umi podlagi in bodo zaračunane na dnevni 8 urni delovni rok.
Odstavek 7. — a) Doklado bodo tistim, ki imajo pravico do nje, plačevali delodajalci, in sicer po predpisih kolektivne delavske pogodbe z dne 13. junija 1941, in to v korist delavcev, ki so pri njih uslužbeni, ob koncu vsakega plačljivega roka, začenši od prvega plačilnega roka pod 29. decembru 1945.
6)	Tako izplačevanje bo delodajalcem povrnjeno iz zato ustanovljenega sklada v soglasju z določbami za izenačenje prispevkov in plačil, ki so v veljavi za posebne uprave, poverjene ustanovi „Istituto Nazionale della Previdenza Sociale,,.
Odstavek 8. — Zavezniška vojaška uprava more, potem, ko se je posvetovala s pooblaščenimi predstavniki delodajalskih in delavskih sindikatov ter z odborom za sklad, ustanovljenem s členom IV. tega ukaza .izdati primerne določbe za določitev plač in ustanovite posebne preglednice povprečnih plač za vsako delovno kategorijo.
Člen ii
OMEJITEV PRAVICE ZA PREJEMANJE DOKLADE
Doklada, dovoljena v prejšnjem členu tega ukaza, se ne bo plačevala :
a)	v primeru polne prekinitve dela ;
b)	za delovne ure med katerimi se ne dela radi stavke ali zapore ;
cJ za znižane delovne ure med neplačanimi prazniki ;
d J za delovne ure, ko se ni dedalo zaradi neplačane odsotnosti ;
eJ za znižano število delovnih dni, med katerimi je delavec sicer dobičkanosno zaposlen.
Člen iii
PRISPEVKI
Odstavek I. — Doklada bo plačana iz prispevka delodajalcev ,ki bo znašal 5% delavske skupne mezde in enakega zneska Zavezniške vojaške vojaške uprave. Taki prispevki bodo pričeli s prvo plačilno dobo po 29. decembra 1945.
Odstavek 2. — Glede osnov pogojev in najviš jih omejitev delavske mezde za izraču-nanje zgoraj omenjenih prispevkov, bodo veljale določbe splošnega ukaza št. 46, ki nosi naslov „Prispevki za družinske podbore,,, z dne 20. marca 1946 z isto polno močjo in veljavo, kot če bi določbe tega splošnega ukaza bile tukaj omenjenev v celoti.
ČLEN IV.
SKLAD ZA PLAČEVANJE DOKLADE IN NJEGOV POSEBNI NADZORNI ODBOR
Odstavek 1. — Sklad za izpolnitev plač industijskih delavcev, (Cassa per Tintegrazione dei guadagni degli operai dell industrria), je s tem osnovan kot del ustanove, Istituto Nazionale della Previdenza Sociale,, na ozemlju (tu nadalje označena kot „ustanova,,).
Odstavek 2. — a) Za nadzorovanje tega sklada je ustanovljen poseben odbor, sestavljen iz predsednika in štirih članov.
b)	Nadzornik „ustanove,, bo predsednik. Namesto njega ali v primeru, da ne bo moge izvrševati poslov, bo deloval kak drug predstavnik omenjene „ustanove,,, ki ga bo on za to določil.
c)	Drugi štirje člani odbora bodo predstavljali vsako naslednjih ustanov, ki jih bodo te pismeno predlagale Zavezniški vojaški upravi: Ufficio del Lavoro, Camera Confederale del Lavoro, Sindacati Unici, Associazione degli Industriali.
Te člane bo imenovala Zavezniška vojaška uprava.
d)	Tajnik odbora bo kak predstavnik „ustanove,,, ki ga bo ta za to določila.
Člen v
POSLI POSEBNEGA ODBORA IN PRIZIVI PROTI NJEGOVIM DOLOČITVAM
Odstavek i. •—• Posli odbora bodo naslednji :
a)	Razsojati prizive, ki zadevajo plačevanje doklad in prispevkov za to ;
b)	preiskovati letni proračun sklada;
c)	svetovati v vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo uveljavitev tega ukaza.
Odstavek 2. — Na pristojni delovni urad se lahko vloži priliv proti kakemu odloku odbora glede plačevanja doklade in prispevkov, (odstavek jr-a. zgoraj). Tak priziv mora biti vložen pismeno tekom 10 dni po prejemu razsodbe. Priziv bo rešen upravnim potom in bo dokočne veljave. Vendar se lahko v teku 30 dni po prejemu odloka od delovnega urada začne pri rednih civilnih sodiščih (Autorità Giudiziaria) postopek za sodno določitev spornega vprašanja, vendar taka sodišča ne bodo imela jirisdikcije odločiti kateri koli spor, ki se tiče zneska doklade in prispevkov. Niti začetev in niti nadaljevanje odloka delovnega urada.
ČLEN VI
KAZNI
Odstavek''z. — Za prestopke določb tega ukaza bodo veljale naslednje kazni poleg vseh drugih kazni, določenih po obstoječem zakonu :
a)	če delodajalec ne bi plačal tu predvidenega prispevka v celoti ali delno v predpisanem roku : dvojna vsota takega prispevka in globa od 1.000 do 5.000 lir ;
b)	če bi se delodajalec upiral dovoliti tozadevno preiskavo pooblaščenih nadzorstvenih organov ali predložiti jim potrebne knjige, listine, zapisnike in druge podatke : globa od 1.000 do 3.000 lir.
e)	za napačne ali lažnjive izjave, s katerimi hoče prosilec priti do doklade, do katere nina pravice, in sicer v svojo korist ali v korist koga drugega: globa od 1.000 do 5.000 lir.
Odstavek 2. — a) Kdor bi bil obtožen zaradi prestopka katere koli zgoraj omenjene določbe, bo imel napraviti „ustanovi,, ponudbo za poravnano
Taka ponudba mora biti pismena in predložena „ustanovi,, pred pričetkom sodne obravnave (dibattimento) pri sodišču prve stopnje.
c)	„«stanova,, bo določila znesek, ki naj se sprejme v poravnavi, v mejah najnižjih in najvišjih zneskov globe, ki je omenjena v prejšnjem odstavku, potem ko je glede tega prejela mnenje posebnega odbora.
Odstavek 3. — „Ustanova,, je s tem tudi pooblaščena, da sprejme, potem ko je dobila mnenje odbora, znižanje dvakratne vsote prispevkov, omenjenih v pododstavku a) odstavek 1,
Odstavek 4. — Ves denar, ki bo zbran na podlagi tega člena, bo naložen v sklad, ustanovljen v tem ukazu, ter bo temu skladu v prid.
Člen vii
KR. ZAK. ODL. Z DNE 4. OKTOBRA 1935, ŠT. 1827, JE VELJAVEN Z NASLEDNIJMI
SPREMEMBAMI
V kolikor je uporaben in ni v nasprotju z določbami tega ukaza, bo veljal Kr. zak odi. z dne 4. oktobra 1935, št. 1827, uzakonjen s spremembami dne 6. aprila 1936, št. 1155, zà vse zadeve, ki se nanašajo na doklado in tozadevne prispevke, ki jih dovoljuje ta ukaz.
Člen viii
PREPOVED ODPUŠČANJA OD SLUŽBE
Odstavek 1. — a) Kot je že javno objavljeno in označeno, je odpuščanje od službe industrijskih delavcev (operai) in uradnikov (impiegati), ki spadajo pod kolektivno delavsko pogodbo z dne 13. junija 1941, prepovedano ód 1. jandarja 1946 do vključno 10, aprila 1946.
b) Določbe glede tega, ki naj bi veljale po 10. aprilu 1946, bodo v soglasju z ukazi, ki bodo tu nadalje izdani.
Odstavek 2. — Zgoraj omenjena prepoved glede odpuščnja od službe, ne bo veljala za naslednje delavce in uradnike :
a)	za one, ki so bili nameščeni po dnevu, ko je ta ukaz stopil v veljavo ;
b)	za one, ki so bili najeti Za sezonsko delo ali za omejeno dobo na podlagi pogodbe ali za posebno delo po končanju takega dela ;
c)	za one, ki so bili nđjeti za industrijsko delo, ki pa so pri delavskem uradu navadno vpisani kot poljski delavci ;
d)	za one, ki so se brez tehtnega in zadostnega vzroka branili in se branijo sprejeti službo, ki jim je bila ponuđena po ali pri kakem drugem delodajalcu ;
e)	za one, ki so ali so bili odpuščeni zaradi svojih dejanj, ki dajejo upravičen vzrok za odpoved po obstoječem zakonu in na podlagi kolektivne dolovne pogodbe ;
fj za one, ki so kakor koli sodelovali z OVRA ali ki so bili odpuščeni ali katerih službeno razmerje je bilo prekinjeno od epuracijske komisije za in najmanj 3 mesece ;
g)	za one, ki imajo poleg svojega dela zadostne zasebne ali družinske dohodke.
Odstavek 3. — Delavci in uradniki, ki spadajo pod odstavke d), e) inf) prejšnjega odstavka, ne bodo imeli pravice na odpovedno odškodnino (indennità di licenziamento).
Odstavek 4. —- Vsa sporna vprašanja, ki bodo nastala zarada posledic odstavka 2. •— tega člena, ki ne morejo biti poravnana s posredovanjem pravilno izvoljenih delavskih in uradniških predstavnikov njihovih industrijskih podjetij, bo zaslišal in rešil pristojni delavski urad v soglasju s posebnim obstoječim priložnostnim postopkom.
Člen ix
ZOPETNA NAMESTITEV DELAVCEV
Vsi industrijski delavci in uradniki, ki spadajo pod kolektivno delavsko pogodbo z dne
13.	junija 1941, razen onih, ki so omenjeni v odstavku 2. — prejšnjega člena, ki so bili ali so odpuščeni od službe med 1. januarjem 1946 in 10. aprilem 1946, bodo takoj zopet sprejeti v službo.
ČLEN X
DAJATVE MED DOBO PREPOVEDI ODPUSTA OD SLUŽBE IN PRISPEVKI ZA TO.
Odstavek 1. — Industrijski delavci in uradniki bodo imeli med dobo prepovedi odpusta od službe, namreč od 1. januarja 1946 do 10 aprila 1946, oba dneva vključena, pravico do doklade, ki jo predvideva člen 1. tega ukaza, za število ur, med katerimi niso delali, in sicer od 0 do 40 ur tedensko.
Odstavek 2. —• Kljub določbam, ki jih obsega prejšnji odstavek tega člena, bodo oni industrijski delavci, (operai), ki so delali v mesecu januarju 1946 manj kot 48 ur tedensko z ustrezajočim znižanjem njihove mezde, prejeli doklado za število ur, med katerimi so bili brez dela, enako 75% njihove mezde, ki bo vklljučevala izredno odškodnino (Indennità di contingenza) in začasno izenačitveno odškodnino (l’indennità temporanea di adeguamento salariale).
Odstavek 3. — a) Poleg prispevka glede na industrijske delavce, kokor je omenjeno v členu III. tega ukaza, bo treba plačati tudi prispevke glede na industrijske uradnike (impiegati) z veljavo od 1. januarja 1946 do 10. aprila 1946, oba dneva vključena, in sicer na podlagi 5% njihove skupne mezde in ki ga bosta plačala delodajalec in Zavezniška Vojaška uprava v soglasju z vsemi določbami člena III. tega ukaza.
b ) Najvišje omejitve glede na mezde delavcev in uradnikov (operai ed impiegati) za zaračunavanje prispevkov, kakor je omenjeno v splošnem ukazu št. 47, z dne 20. marca 1946 ne bodo stopile v veljavo pred 10. aprilom 1946.
Člen xi
PREKLIC DELAVSKIH KOLEKTIVNIH POGODB
Odstavek 1. -— Jfolektivne delavske ¡pogodbe,:z cjne 13. junija 1941 in 29. julija 1941, v kolikor zadevajo fond za prilagoditev mezde industrijskih delavcev z znižanjem števila ur
(Cassa integrazione dei guadagni degli bperai delTindustria lavoranti ad orario ridotto), so s tem preklicane.
Odstavek 2. — a) Industrijski delavci imajo pravico do katere koli odškodnine in podpore v soglasju z kolektivno delavsko pogodbo, ki so drugačne, kot one, omenjene prej od delodajalcev namesto onih iz fonda, omenjenega v prejšnjem odstavku.
b) Kljub določbam splošnega ukaza št. 16 z dne 26. septembra 1945, bo treba pritožbe glede takih odškodnin in podbor ter tozadevnih prispevkov, ki so nastale pred 29. decembrom 1945, vložiti tekom 6 mesecev potem, ko bo stopil ta ukaz v veljavo. Če ne bodo vložene v teku tega roka, bodo take pritožbe zavrnjene.
ČLEN XII
ZAČASNO ZNIŽANJE ŠTEVILA TEDENSKIH DELOVNIH UR
Odstavek i. — Kakor je bilo predhodno javno objavljeno, bodo do vključno 10. aprila 1946 vsa industrijska podjetja, ki so podvržena kolektivni delavski pogodbi z dne 13. junija 1941, ki predvideva 40 urni tednik, znižala tednik na 40 ur, z namenom preskrbeti več dela onim delavcem in uradnikom v industriji, ki so brezposelni in iščejo dela.
Odstavek 2. — Zgoraj omenjeno znižanje števila tedenskih delovnih ur bo v soglasju z Kr. zak. odi. z dne 29. marca 1937, št. 1768, uzakonjenem dne 13. januarja 1938, št. 203, ki bo imel veljavo do vključno 10. aprila 1946.
Odstavek 3. — Glede nameščenja, ki sloni na zgoraj omenjenem znižanju števila delovnih ur, se bo dajala prednost naslednjim ; partizanom, spoznanim kot takim pod obstoječimi določbami ; onim, ki so se vrnili iz vojne, ujetništva ali koncentracijkih taborišč in žrtvam političnega preganjanja.
ČLEN XIII
NADALJEVANJE BREZPOSELNIH PODPOR
Vsi delavci in uradniki, ki prejemajo ali imajo pravico prejemati brezposelno podporo v soglasju z ukazom št. 82, ki nosi naslov „Posebna začasna brezposelna podpora,,, z dne
5.	marca 1946, bodo še nadalje prejemali tako podboro, kakor je tu predvideno, do 10. aprila 1946 in nadalje, če bo tako predvideval nadaljnji ukaz.
ČLEN XIV
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo, z izjemo kot je tu posebno drugače predvideno, na dan, ko ga bom podpisal.
Trst, dne 5. aprila 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Ukaz št. 106
UKINITEV ZAPORE ZA ODPUŠČANJE OD INDUSTRIJSKIH SLUŽB. DENARNE PODPORE IN ZNIŽANJE ŠTEVILA DELOVNIH UR
Ker se zdi zaželeno in potrebno, dovoliti postopno ukinitev zapore za odpuščanje industrijskih delavcev (operai) in uradnikov (impiegati) ter preskrbeti posebno pomoč za odpuščene
delavce in uradnike in za one, ki delajo z zmanjšanim številom službenih ur ,v tistem delu Julijske Benčije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (tu nadalje označen kot „ozemlje,,),
zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
Člen i
UKINITEV ZAPORE ZA ODPUŠČANJE
Z veljavo od 11. aprila 1946, morejo biti delavci ('operaij in uradniki fimpiegatij V industriji na ozemlju, ki so podvrženi kolektivni delavski pogodbi z dnem 15. junija 1941 in sedanji prepovedi glede odpuščanja, odpuščeni od službe v soglasju s pogoji in omejitvami, ki bodo tu nadalje določene.
ÖLEN II
POGOJI IN OMEJITVE ZA ODPUŠČANJE OD SLUŽBE
Odstavek I. — a) Noben delodajalec ne sme odpustiti delavce in uradnike v presežku naslednjih odstavkov od skupnega števila delavcev in uradnikov, zaposlenih na dan 31. decembra 1945: 10% med 11. in 30. aprilom 1946, oba dneva vključena; 5% med 1. in 31 majem 1946, oba dneva vključena. V primeru, da bi se zdelo potrebno, raztegniti omejitve za odpuščanje po 30. juniju 1946, bodo glede tega izdani nadaljnji ukazi.
Odstavek 2. — Zgoraj omenjene odstotne mere morejo biti zvišane in delodajalcem se lahko dovoli s pismenim dovoljenjem nadaljnje odpuste po obravnavanju med delavskimi in uradniškimi ter delodajalskimi udruženji, kadar gre za skrčene finančne pogoje podjetja in nevarnost finančnega poloma ali bankrota.
Odstavek 3. —* Kljub odstavku 1. tega člena in ne oziraje se na tu omenjene odstotne mere, morejo delodajalci nadaljevati z odpuščanjem delavcev in uradnikov, če imajo za to tehten in zadosten razlog, za kršenje kolektivne delavske pogodbe in v soglasju z njo in nič, kar vsebuje- ta ukaz, ne bo podlaga za prepoved ali omejitev pravic delodajalalcev v tem oziru, niti se ne bo moglo zahtevati plačilo odškodnine za odpust takim delavcem in uradnikom.
Odstavek 4. — Kljub odstavku 1. tega člena in ne oziraje se na tu omenjene odstotne mere, morejo delodajalci odpustiti delavce in uradnike, katerih službeno razmerje je bilo kdaj prekinjeno in niso bili odpuščeni od službe (operai e impiegati sopesi). Če so taki delavci in uradniki odpuščeni, bodo imeli pravico na vse denarne podpore, omenjene v členu III. tega ukaza.
Odstavek 5. — Delavci in uradniki, ki so bili odpuščeni ali suspendirani glede na izide epuracijskih postopkov, ne bodo vpoštevani pri odstotnih merah, omenjenih V' odstavku 1. tega člena.
Odstavek 6. — «^Delodajalci bodo smeli odpustiti v številu omenjenem v odstavku 1. tega člena, najprvo tele delavce in uradnike : delavcem in uradnikom z nizko produktivno zmožnostjo (di scarso rendimento) ; delavcem in uradnikom, zaposlenim po 30. juniju 1940, ki so člani kake družine, katere vsak četrti član je dobičkanosno zaposlen v stalni službi, ah ki strokovno ne pripadajo industrijskemu, temveč kakemu drugemu delavskemu razredu, kot n. pr., poljedeljstvu, trgovini itd., ali ki so bili prvotno nameščeni v kaki drugi industrij.
b)	V primeru da je število zgoraj opisanih delavcev in uradnikov, ki naj bi bili odpuščeni, manjše, kot je dovoljeno število odpustov, kakor, predvideva odstavek 1. tega člena so delodajalci upravičeni odpustiti druge delavce in uradnike, zaposlene po 10. juniju 1940, Vendar skupno število vseh odpustov ne sme presegati števila, določenega v odstavku 1. tega člena.
c)	Pri odpuščanju delavcev in uradnikov, kot je predvideno v zgorjem pododstavku tega odstavka, bodo delodajalci postopali v soglasju s službeno starostjo takih delavcev m uradnikov, ki So na tem, da naj bodo odpuščeni.
Odstavek 7. — Pravica za odpuščanje delavcev (operai) kot je zgoraj predvideno, ne bo veljala za vajence ali za delavce, ki so bili nameščeni na dan 31. decembra 1945, za manj kot eno leto po končani vajeniški dobi.
Odstavek 8. — Pravilno izvoljeni zastopniki delavcev in uradnikov v njihovih industrijskih podjetjih („tu nadalje označeni kot delavski in uradniški predstavniki,,), ne bodo smeli bili odpuščeni, razen v zvezi z odobritvijo pristojnih uradniških in delavskih ter delodajalskih udruženj. V primeru tozadevnega spora, bo zadeva predložena pristojnemu razsodišču, delavskega urada v soglasju z določbami, ki jih vsebuje ukaz št. 78, pod naslovom „Razsodišče in posredovanje delavskih sporov,,, ravnajoč se po pravilih in postopkih, ki so tu omenjeni.
Člen iii
POSTOPEK
Odpuščanje delavcev in uradnikov, dovoljeno v tem ukazu, se bo vršilo v soglasju z
a)	Pismen seznam delavcev in uradnikov, ki so predlagani za odpust, mora delodajalec od časa do časa predložiti delavskim in uradniškim predstavnikom.
b)	Odpust bo dobil veljavo v teku 5 dni po tem, če ne bodo delavski in uradniški zastopniki v teku tega roka predložili delodajalcem pismeno pripombo glede odpovedi kateremu koli ali vsem delavcem iz razloga, da je taka odpoved v nasprotju ali da ni v soglasju ž določbami tega ukaza.
c)	Delodajalec bo seznam delavcev in uradnikov, ki so predlagani za odpust ter pripombe o tem takoj nato poslal pristojnemu delavskemu uradu v razsojo razsodilne komisije, ustanovljene v soglasju z ukazom št. 78, naslovljenim „Razsodišče in posredovanje delavskih sporov, ravnajoč se po pravilih in postopkih, ki so tu določeni.
d)	Razsodilna komisija bo delodajalca in delavske in uradniške predstavnike takoj pismeno obvestila o dnev po zasliševanja, ki ne bo prej kot 3 in ne pozneje kot 5 dni izročitvi takega obvestila.
e)	Razsodilna komisija bo odločila o zadevi v teku 10 dni po končanem zaslišanju. V razmeroma težkih in zapletenih primerih, se lahko odločitev odloži za nadaljnjih 5 dni.
Dejstvo, da ena ali obe stranki nista navzoči pri zaslišanju, ne bo moglo odložiti zaslišanja ali odločitev komisije.
Člen iv
DENARNE PODPORE
Odstvek 1. — a) Delavci in uradniki odpuščeni v soglasju s tem ukazom, bodo imeli pravico na običajno odškodnino za odpust, ki jo mora plačati delodajalec, in poleg tega na doklado za 60 dni po dnevu odpusta, ki jo mora plačati „Cassa per integrazione per guadagni degli operai dell’industria,, (tu nadalje označena kot „fond,,), ustanovljen z ukazom št. 105 z dne 5. aprila 1946. Ta doklada bo znašala za tak rok 66% od skupne vsote tedenske delavske in uradniške mezde za 40 urni delavnik. Taka doklada se ne bo izplačala, če delavec ali uradnik odbije ponuđeno mu službo, ali če je dobil drugo stalno dobičkanosno zaposlenje.
b) Za plačevanje zgoraj omenjene 4oklade, bodo delodajalci morali prispevati, v fond naslednji prispevek; 162/3% na skupno delavsko in uradniško mezdo ,na podlagi 40 urnega tednika z ozirom na delavske in uradniške odpuste in za vso dobo plačevanja doklade.
Odstavek 2. — a) Po preteku zgoraj omenjenega roka 60 dni, bodo imeli odpuščeni delavci in uradniki na podlagi tega ukaza pravico na posebno brezposelno podporo v soglasju z ukazom št. 82 z dne 5. marca 1946, in sicer do 30 junija 1946.
b) Taka brezpolsena podpora po ukazu št. 82, se bo tudi nadalje plačevala do 30. junija 1946 vsem delavcem in uradnikom, ki jo sedaj prejemajo v soglasju z imenovanim ukazom.
Odstavek 3. — Delavci in uradniki, odpuščeni na podlagi tega ukaza, bodo tudi prejemali družinske podbore v navadni višini od pristojne, „Cassa Unica per gli Assegni Famigliari za imenovani rok 60 dni po dnevu odpusta.
Odstavek 4. — Delavci in uradniki, ki prostovoljno zapustijo svojo službo pred 30. junijem 1946, bodo imeli pravico na odškodnino za odpust in na vse druge pobore omenjene v prejšnjih odstavkih tega člena.
ČLEN V
ZAČASNO ZNIŽANJE ŠTEVILA TEDENSKIH DELOVNIH UR
Odstavek i. — Do vključno 30. junija 1946 bodo vsa industrijska podjetja, ki spadajo pod kolektivno delavsko. pogodbo z dne 13. junija 1941 in ki delajo več kot 40 ur na teden, znižala tednik na 40 ur z namenom, preskrbeti več dela nezaposlenim delavcem in uradnikom.
Odstavek 2. — Zgoraj omenjeno znižanje števila tedenskih delovnih ur bo v soglasju s Kr. zak. odi. z dne 29. marca 1937, St. 1768, uzakonjenim dne 13. januarja 1938, št. 203, ki bo imel veljavo do vključno 30. junija 1946.
Odstavek 3. — Pri nameščanju na podlagi znižanja števila delovnih ur, se bo dajala prednost naslednjim : partizanom, spoznanim kot takim po obstoječih določbah ; onim, ki so se vrnili in vojne, ujetništva ali koncentracijskih taborišč ter žrtvam političnega preganjanja.
ČLEN VI
DOKLADA ZA ZNIŽANJE ŠTEVILA DELOVNIH UR
Odstavek I. — Z veljavo od 11. aprila 1946 in do 30 junija 1946, bodo imeli industrijski delavci in uradniki na ozemlju, ki so delali manj kot 40 tedensko, pravico na doklado in fonde, ki bo znašala 50% od nijhove skupne mezde za število ur od 0 do 24 ur tedensko in 6ti2 3% od take mezde za število tedenskih ur 24 od 40 ur, med katerim niso delali.
Odstavek 2. — a) Vse določbe, ki jih vsebujejo členi I. do vključno VII. ukaza št. 105 z dne 5. aprila 1946, pod naslovom „Doklada za industrijske delavce in ustanovitev fonda za ta namen,, itd., razen tam predvidenega zneska doklade, se bodo nanašale na doklado, omenjeno v odstavku 1. tega člena, z isto močjo in veljavo, kot če bi take določbe bile navedene tukaj v celoti.	»
b)	Poleg prispevkov, ki jih z ozirom na delavske in uradniške mezde predvideva člen
III.	ukaza št. 105, bo treba plačevaoi tudi prispevek z ozirom na industrijske uradnike (impie-gati) z veljavo od 10. aprila 1946 do 30. junija 1946, oba dneva vključena, ki bo znašal 5% od njihove skupne plače ter ga bosta morala prispevati delodajalec in Zavezniška vojaška uprava v soglasju z omenjenim členom III. ukaza št. 105.
c)	Najvišje omejitve z ozirom na plače obojih, delavcev in uradnikov, za zaračunavanje prispevkov, kot je predvideno v splošnem ukazu št. 47, z dne 20. marca 1946, ne bodo dobile veljave do 30 junija 1946.
ČLEN VII
VELJAVNOST UKAZA
Razen v kolikor je tu posebno drugače odločeno, bo ta ukaz stopil v veljavo na dan ko ga bom podpisal.
Trst, 6. aprila 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13	Vojni zbor
Ukaz št. 107
PODALJŠANJE ROKA ZA VLAGANJE PROŠENJ Z OZIROM NA IMENOVANJE SODNIŠKIH
UPRAVNIKOV
DODATEK UKAZA ŠT. 69
Ker je bil ustanovljen in naznanjen razpis za imenovanje sodniHh upravnikov za tisti del Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile, z ukazom št. 69 z dne 13. februarja 1946, pod naslovom: „Razpis za imenovanje sodniških upravnikovin
Ker je bilo v tem ukazu predvideno, da morajo biti prošnje za tak razpis vložene najpozneje do 31. marca 1946, in
Ker se zdi zdaj zaželeno in potrebno, da podaljšam zgoraj omenjeni rok, zato zdaj jaz, H.P.P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
ČLEN I
PODALJŠANJE ROKA ZA VLAGANJE PROŠENJ
Rok za vlaganje prošenj za zgoraj opisani razpis je s tem podaljšan do vključno 31. maja.
1946.
Č'LEN II
VELJAVNOST UKAZA
Ta ukaz bo stopil v veljavo dne 31. marca 1946.
Trst, dne 8. aprila 1946.
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik, O B.E.
namestnik višjega častnika za civilne zadeve
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
13 Vojni zbor
Upravni ukaz št. 36
IMENOVANJE PRESCA ROMEA ZA SEKVESTRATORJA ZA „MITTELMEER REEDEREI,,
Ker se zdi, da je Mittelmeer Reederei,, (tu nadalje imenovana „družba,,) v celoti ali deloma last Nemcev in je delovala v tistem delu J ulij she Bene čije, hi ga upravlja Zavezniška vojaška uprava (tu nadalje označen hot „ozemlje,,),
her je bila z odstavkom št. S3 z dne 5. januarja 1946, hi ga je izdal A.C. BOWMAN, polkovnih, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, 13. zbor, Nemčija proglašena za sovražno državo, in
ker se zdi priporočljivo, da imenujem sekvestratorja zgoraj omenjene družbe, zato zdaj jaz, H.P. P. ROBERTSON, polkovnik, O.B.E., namestnik višjega častnika za civilne zadeve,
UKAZUJEM :
1.	Advokat Romeo PRESCA bo in je s tem imenovan za sekvestratorja družbe v mejah ozemlja.
2.	Imenovani sekvestrator bo imel vse posle, oblast, pravice in dolžnosti sekvestratorja sovražne lastnine po vseh zakonih, ki so v veljavi od 8. septembra 1943, vendar bo izvrševal posle, oblasti, pravice in dolžnosti pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave in v soglasju z njenimi ukazi in navodili.
3.	Imenovani sekvestraror bo odstavljiv in njegovega namestnika bom pismeno imenoval jaz ali moji namestniki.
4.	Ta ukaz bo stopil v veljavo, ko ga bom pipisal.
Trst. 5 aprila 1946
H.P.P. ROBERTSON
polkovnik O.B E
namestnik višjega častnika za civilnr zml3Ve
11 D E L
TRŽAŠKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz št. 14
IMENOVANJE POSEBNEGA ODSEKA TAKSNE KOMISIJE ZA TRŽAŠKO OKROŽJE
Na veljavo pravic, ki so razvidne iz 6lena I splošnega ukaza št. 21, jaz J.C. SMUTS, podpolkovnik. okrožni komisar za Tržaško okrožje s tem
ODREJAM
sledeča imenovanja za posebni odsek taksne komisije za Tržaško okrožje, ki bodo veljavna z dnem prve objave te odredbe :
Predsednik:	Dr. BOSCHINI Franeesco
Člani :	JAUT Guido
Dr. BOSUTTI Guido HILTY Attilio IVE Pietro
Namestniki:	DEGIOVANNI Mario
Dr. FACCINI Giuseppe Rag. ABBIATI Giuseppe Rag. ZAFFIROPULO Dario
Dne, 3, aprila 1946.
J.C. SMUTS
podpolkovnik
okrožni komisar, Tržaško okrožje
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
TRŽAŠKO OKROŽJE
Upravni Okrožni ukaz št. 15
IMENOVANJE DR. CARLO COLLAVO KO REGGENTE OD ISTITUTO NAZIONALE PER L’ASSISTENZA DI MALATTIA AI LAVORATORI V TRSTU
Jaz,. J.O.SMUTS, podpolkovnik, okrožni komisar za Tržaško okrožje, s tem
ODREJAM
da je Dr. Carlo COLLAVO imenovan kot Reggente od Istituto Nazionale per 1’ Assistenza di Malattia ai Lavoratori v Trstu, z veljavo od dne ko bom ta ukaz podpisal.
Dne 10, aprila 1946.
J.C. SMUTS
podpolkovnik
okrožni komisar Tržaško okrožje
GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št. 74
NAPREDOVANJE GIORGIO RELLI IZ X NA IX STOPNJO
7 ozirom na to, da je bil GIORGIO RELLI z odobrenjem Zavezniške Vojaške Uprave na podlagi par. 2, odst. j Splošne Odredbe št. II imenovan za prvega arhivarja v uradu predsednika okrožja,
in ker je imenovani RELLI že od z avgusta J937 uradnik X. razreda in ker želim sedaj povišati navedenega RELLI,
Jaz, JAMES E. LONG, major, C.M.P., okrožni Komisar za Goriško Področje s tem
ODREJAM
da :
1.	GIORGIO RELLI bodi in je na podlagi te odredbe začasno imenovan za prvega arhivarja kot uradnik IX, razreda.
2.	Navedeni bo vžival vse pravice, prednosti in plačo uradnika IX razreda, imajoč začasno imenovanje.
3.	Navedeno povišanje v imenovani razred bo veljavno, ako ne bo preklicano z odredbo Zavezniške Vojaške Uprave, za dobo Zavezniške Vojaške Uprave na tem področju.
Dano v Gorici dne 25. marca 1946.
JAMES E. LONG
Major. C.M. P. Okrožni Komisar
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št 75
NAPREDOVANJE DR. GIUSEPPE ARALDO IZ VII NA VI STOPNJO
Z ozirom na to, da je bil Dr. GIUSEPPE ARALDO, pod Zavezniško Vojaško Upravo, na podlagi par. 2, odst. 3, Splošne Odredbe št. 11 imenovan za fiivinozdravnika za Goriško okrožje in ker je imenovani ARALDO že od 10 marca 1^41 uradnik VII razreda in ker želim sedaj povišati navedenega ARALDO
Jaz, JAMES E. LONG. Major, G.M.P., Okrožni Komisar za Goriško Področje s tem
ODREJAM
da:
1.	Dr. Giuseppe ARALDO bodi in je na podlagi te odredbe začasno imenovan za Živi-nozdravnika za Goriško okrožje kot uradnik VI razreda, skupina „A,,.
2.	Navedeni bo vžival vse pravice, prednosti in plačo uradnika VI. razreda skupine „A„, imajoč začasno imenovanje.
3.	Navedeno povišanje v imenovani razred bo veljavno, ako ne bo preklicano z odredbo Zavezniške Vojaške Uprave, za dobo Zavezniške Vojaške Uprave na tem po/tročju.
JAMES E. LONG
.Major, C.M. P. Okrožni Komisar
Okrožni ukaz št. 76
NAPREDOVANJE COLLODIADELE IZ X NA IX STOPNJO
Zi ozirom, na to, da je bila COLLODI ADELE z. odobrenjem Zavezniške Vojaške Uprave na podlagi par. 2, odst. 3 Splošne Odredbe št. 11 imenovana za prvega arhivarja v uradu predsenika okrožja,
in ker je imenovana COLLODI že od. 1. Maja 1936 uradnik X. razreda in ker želim sedaj povišati navedeno COLLODI.
Jaz, JAMES E. LONG, Major, C.M.P., okrožni komisar za Goriško Področje s tem
s tem
ODREJAM
da:
1.	COLLODI ADELE bodi in je na podlagi te odredbe začasno imenovana za prvega arhivarja kot uradnik IX, razreda.
2.	Navedena bo vživala vse pravice, prednosti in plačo uradnika IX razreda, imajoča začasno imenovanje.
3.	Navedeno povišanje v imenovani razred bo veljavno, ako ne bo preklicano z odredbo Zavezniške Vojaške Uprave, za dobo Zavezniške Vojaške Uprave na tem področju.
Dano v Gorici dne 25. marca 1946.
JAMES E. LONG
Major, C. M. P.
Okro žni komisar
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz št. 77
PREKLIC IMENOVANJA PREDSEDNIKA ZAVODA ZA BOLNIŠKO POMOČ DELAVCEM
Z ozirom na to, da je bil gospod LORENZO STRATTA. imenovan predsednikom Zavoda za bolniško pomoč delavcem na podlagi področne odredbe št. 58 z dne 17. decembra 1945.
Jaz. JAMES E. LONG, C.M..P.t okrožni komisar za Goriško okrožje, s tem
ODREJAM
da bodi in na podlagi te odredbe je navedeno imenovanje gospoda LORENZO STRATTA s tem prek-licano z učinkom današjega dne.
Dano v Gorici dne 27. mžtrca 1946.
JAMES E. LONG
Major, C. M. P. Okrožni komisar
Okrožni ukaz št. 78
IMENOVANJE OBČINSKEGA ODBORA V GRADIŠČU
Z ozirom na to, je bil občinski odbor za občino Gradišče imenovan s področno odredbo H. 49 z dne 4. decembra 1945 in z ozirom na to, da želim sedaj imenovati nov odbor,
Jaz, JAMES E. LONG, Major, C.M.P., okrožni komisar za Goričko področje s tem
da :
ODREJAM
1. Področna odredba št. 49 bodi s tem preklicana.
2.	Sledeče osebe naj bodo in na podlagi te odredbe so s tem imenovane občinskim odbornikom za občino Gradišče :
Predsednik:	ETTORE PATUNA
Odborniki: ANTON FRANCHI JOSIP TOSO ANTON PERCO MARINO COCCOLO
3.	Nevedeni odbor bo imel vse pravice in bo podvržen vsem dolžnostim kakor določeno v Splošni Odredbi št. 11, oddelek 7.
Dano v Gorici dne 2. aprila 1946.
JAMES E. LONG
Major, C.M. P. Okrožni komisar
PULJSKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz št. 35
IMENOVANJE DR. LDIGI D’ANDRI - JA ZA GLAVNEGA POLJEDELSKEGA
NADZORNIKA
1.	Jaz, podpolkovnik, E. S. ORPWOOD, kr. regimenta Berkshire, Komisar puljskega okrožja s tem IMENUJEM
Dr. Luigi D’ANDRI - ja, Skupina A-Stopnja VII
za glavnega poljedelskega nadzornika okrožja, v veljavi dne 1. oktobra 1945.
2.	Upravni ukaz St. 14 je s tem razveljaven
Dano v Pulju dne 1 aprila 1946
E.S ORPVVOOD
pod Polk.
Okrožni Komisar v Pulju
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
PULJSKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz št. 36
ZAČASNO IMENOVANJE DR. CARRAVETTA MARIA ZA RAVNATELJA BOLNICE „SANTORIO SANTORIO,, V PULJU
1.	— Jaz, podpolkovnik, E. S. ORPPWOOD, kr. regimenta Berkshire, okrožni komisar Pulja, ukazujem da s tem je
Dr. CARRAVETTA Mario
imenovan začasno kot ravnatelj bolnice „Santorio Santorio,, v Pulju.
2.	— Ta ukaz stopi takoj v veljavo.
E.S. ORPWOOD
podpolkovnik okrožni komisar v Pulju
Upravni okrožni ukaz št. 37
RAZDAJNI POKRAJINSKI PROTI TUBERKOLOZNI URAD POKRAJINE - PROTI TUBERKOI.OZNA USTANOVA - ISTRE - ZAČASNO IMENOVANJE
1. — Jaz Podpolkovnik, E.S. ORPWOOD, Kraljevi Berkshire Reg. Okrožni Komisar Ppljskega Okrožja, UKAZUJEM da je
Dr. PAVE SI Ermanno
Ravnatelj razdajnega Pokrajinskega Urada, imenovan začasno za Izrednega Komisarja Pakrajinske Proti tuberkolozne Ustanove Istre. Kakor tudi začasni vršilec dolžnosti. Zdravstvenega Ravnateljstva Preimenovane Ustanove.
V	, '	'
Dano dne 12 aprila 1946
E.S. ORPWOOD
podpolkovnik
Okrožni komisar za Puljsko okrožje
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
PULJSKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz št. 38
ZAČASNO IMENOVANJE DR. MARTINZ ARMANDA ZA IZREDNEGA „KOMISARJA,, POKRAJINSKE FEDERACIJE O.N.M.I.,,
1. — Jaz Podpolkovnik, E. S. OR PIVO OD, Kraljevi Berkshire Reg., Okrožni Komisar v Pulju. UKAZUJEM da se
DR. MARTINZ Armando
začasno imenuje za Izrednega Komisarja Pokrajinske Federacije O.N.M.I.
E.S. ORPWOOD
podpolkovnik
Okrožni komisar za Puljsko Okrožje
Uradni list št. 17
ODSEK ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE
;:v < _ ,
VSEBINA
L DEL
TRŽAŠKO POVELJSTVO
Stran
Splošni ukaz
št. 38 B Spremembe splošnega ukaza št. 38, ki zadeva dodatni davek
na tekstilno blago...................................... 3
št. 41 B Posebno Poratno Sodišče............................... 3
št. 44 Nadaljne določbe v dopolnilo splošnega ukaza št. 3. po katerem
se Židom vrnejo osebne	pravice.......................... 4
št. 46 B Dopolnilo k splošnemu ukazu št. 46 Podelitev Amnestije in
odpusta kazni........................................... 8
št. 48 Dopolnitve k uredbam otaksah in spremembe taks ter pristojbin za listine za predložitev javnemu automobilskomu
registru.............................................. 9
št. 49	Višina kolkovine in določbe za njeno plačevanje.......... 13
št. 51 Dopolnitev, spremembe in razširitve zakonov, ki se nanašajo
na prepise za celotno prijavo	neposrednih davkov....... 19
Ukaz
št. 69	Razpis za imenovanje sodnijskih upravnikov............... 20
št. 80 Ukinitev prispevkov od plač trgovskih nameščence v za določene
izredne vojne	doklade.................................. 22
št. 82	Posebna začasna brezposelna podpora...................... 23
št. 86	Pravice državnega sklada na vžigalnike in vžigalne kamenčke 24
št. 87 Podelitev amnestije in odpusta kazni za prestopke finančnega značaja, odpust posebnih davščin in glob za Kršitve finančnih
zakonov ............................................... 26
št. 95 Dovoljena zvišanja premij za življensko zavarovanje Ustanovi
„Assicurazioni Generali“............................... 32
št. 98	Povišanje radijske takse ............................... 34
št. 100 Odprava nekaterih izrednih tarif za blago, ki se prevaža po
državni železnici ..................................... 37
št. 101 Zvišanje pokojnin, ki se plačujejo iz posebnega zavarovalnega sklada osebju glavnih prevoznih služb (Fondo speciale di Previdenza' per ii personale addetto ai pubblici servizi di trasporto).....................................................   37
št. 102 Dodatni prispevki za zvišanje starostnih in invalidskih pokojnin 38 št. 105 Doklada industrijskim delavcem in ustanovitev sklada za ta namen, začasna prepoved odpuščanja od službe, in začasno
znižanje števila	tedenskih ur	delavnih................... 40
št. 106 Ukinitev zapore za odpuščenje od industrijskih služb, denarne
podpore in znižanje števila delavnih ur ................ 44
št. 107 Podaljšanje roka za vlaganje prošenj z ozirem na imenovanje
sodniških upravnikov	—	Dodatek	ukaza št. 69............ 48
Upravni ukaz
št. 36 Imenovanje odv. Presca Romea za sekvestratorja za „Mittelmeer
Reederei“............................................... 49
II.	DEL
TRŽAŠKO OKROŽJE
Upravni okrožni ukaz
št. 14 Imenovanje posebnega odseka taksne komisije za Tržaško
Okrožje ................................................. 52
št. 15 Imenovanje dr-ja Carlo Collavo za Reggente od Istituto Nazionale per l’Assistenza di Malattia ai Lavoratori v Trstu .	52
GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni ukaz
št.	74	Napredovanje Giorgio Relli iz X na IX stopnjo	........... 54
št.	75	Napredovanje di Giuseppe Araldo iz VII na VI	stopnjo......	54
št.	76	Napredovanje Coiodi Adele iz X na IX stopnjo............... 55
št.	77	Preklic imenovanja Predsednika zavoda za bolniško	pomoč
delavcem ...............................................  55
št.	78	Imenovanje Občinskega odbora v Gradišču ................... 56
PULJSKO OKROČJE
Upravni okrožni ukaz
št 35 Imenovanje dr. Luigi d’Andri-ja za glavnega Poljedeljskega
nadzornika............................................... 58
št. 36 Začasno Imenovanje dr. Carravetta Maria za ravnatelja bolnice
„Santorio Santorio“ v Pulju................,............ 58
št. 37 Razdajni pokrajinski proti tuberkolozni urad — Protituber-
kolozna ustanova	Istre — Začasno imenovanje........... 59
št. 38 Začasno imenovanje dr. Martinz Armanda za izrednega Komisarja Pokrajinske Federacije O N M I ........................... 59