Ameriška Domovina A ■< m »T AMCI5SCAN SM 5PSR5T FORCIGN EN LAKGUAGC ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€N!AN MORNENG N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING. FEBRUARY 15, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Novi grobovi I Sedsiija začela s Mary sKf Cut, preje j^Pi« kHIIQVailjeill j peročena Mahnič, stara 72 let, | — zadnjih 5 let stanujoča v Slo- j Oblasti SO kaznevale C e 1 O venskem strarostnem domu na črnsko vas, ker njeni pre-Neff Rd., je umrla v Huron Rd. j bivaki rdso sporočili na-bolnišnici. Njen prvi mož Frank | VZCČnosti gverilcev. Mahnič je umrl L 1937, drugi. Emil Stokel pa 1. 1963. Pokojna1 SALISBURY, Rod. — Vlada je bila mati Franka Mahniča Jr., ie naložila prvo kolektivno ka-Diane Kobrinski in Edwarda!zen na črnsko naselje, kjer so Mahniča, mačeha Williama Sto- j se skrili gverilci, pa jih nihče ni kela, 14-krat stara mati,, 5-krat, javil oblastem. Vas je kakih 60 prastara mati. Rojena je bila v milj severno od tu na ozemlju Sežani pri Trstu, kjer je zapu- plemena Chiweshe. Oblasti so j stila sestro Anico Milic in od pretekli mesec posvarile doma- zda in mmmi Vietnam SE SPORAZUMELA 0 OBNOVI Včeraj sta Washington in Hanoi objavila dogovor o sodelovanju pri obnavljanju Severnega Vietnama. V ta namen bo sestavljena posebna skupna komisija, ki bo usmerjala ameriško pomoč v hanejske obnovitvene načrte. ..... — l j Iz Clevelanda in okolice I Seja— Društvo Naš Dom št. 50 ADZ ima v nedeljo, 13. feoruarja, ob i dveh popoldne redno sejo v ! SND na Stanley Avenue. Povedal je dalje tudi, da bodo Družinska pratika— WASHINGTON, D.C. skoraj določeni kraji, kjer bo- časno je bilo objavljeno včeraj ■ g^a 0De smani v Južnem Vietnamu iahko dobivali vojasho ČE BOMO ŠE DALJE ZASTRUPLJALI ZRAK — Slika kaze delavce v Porto Marghera 'v bližini Benetk v Italiji, ko z maskami opravljajo svoje delo. Oblast je naročila podjetjem, da oskrbe delavce s plinskimi maskami, ko je postalo ozračje tako nasičeno z raznimi škodljivimi plini in drobci, da je postalo zdravju ljudi očitno nevarno. Po nekaj dneh je bila odredba po ukazu iz Rima umaknjena. ESIPT JE OBJAVIL "VOJNI PRORAČUN" Vlada v Kairu je objavila, da je opustila več načrtov, ko je izdelala varčen “vojni proračun”. KAIRO, Egipt. — Predsednik vlade Aziz Sidky je dejal narodni skupščini, da bo novi “vojni proračun1* nadomestil onega, ki je bil odobren pred dvemi meseci, ker sedanji položaj zahteva “popolno mobilizacijo vsega našega gospodarstva za rastoče potrebe oboroženih sil in za potrebe narodne varnosti”. Novi ukrepi zamrzujejo tudi plače državnega uradništva, u-vajajo nove davke in še bolj omejujejo uvoz vsakdanjih potrebščin iz tujine, prav tako tudi odložitev zapadlih obrokov dolgov v tekočem letu. Predsed-! nik vlade je dejal, da so vsi ti! ukrepi nujni, ko je postalo vladi jasno, da je pot k miru zaprta z odklanjanjem izraelskega umika z zasedenega arabskega ozemlja. “Mi ne bomo žrtvo-vai niti palec naše zemlje,” je trdil Sidky. Ta izjava je slična oni ob zaključku sovjetsko-egiptskih razgovorov, objavljenih dan preje. ^ tej izjavi je odklonjen vsak delni mir”, ki ga je pred leti predložil ameriški državni taj-nik W. Rogers v upanju, da bo tako dosegel odprtje Sueškega Prekopa. V diplomatskih krogih sodijo, da so vsi ti egiptski ukrepi in °-jave v zvezi s pričakovanjem hovega poskusa ameriškega po-, sredcvanja za mir na Srednjem W'hcdu. V Kairu pričakujejo, da Tcdo ZDA obnovile poskus za! dosego delnega sporazuma, ki ga ’ Pa tam za enkrat še odločno za-vr«čajo in iščejo sovjetsko podporo za svojo zahtevo po popol-usm umiku Izraela z zasedenega arabskega ozemlja. Arabci se Kar ne morejo sprijazniti z mi-sdjo, da tega za enkrat ne bodo dosegli, ker nimajo za to potreb-ne moči. koder je 1. 1923 odšla v ZDA. Bila je članica ADZ št. 2, SNPJ st. 129 in Kr. 2 Progres. Slovenk. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 3.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče. Louise Goode Včeraj je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici Louise G-oode s 1494 E. 53 St., roj. Mismas, žena Leslia, mati pok. Jerryja in Roberta, stara mati Leslia in Lise, sestra Josepha in Berta Mismas. Pokojna je bila članica I SŽZ št. 25 in SNPJ št. 137. Po-I greh bo iz Grdinovega pogreb-LONDON, Vel. Brit. — Sov- rjega zavoda na Lake Shore jetska zveza je prodala v zad- Blvd. v soboto na Kalvarijo, njih mesecih diamante, platino, Podrobnosti bodo objavljene paladij, zlato, srebro in nikel, da jutri. bi dobila potrebne milijone tr-; ______0______ dih zahodnih valut za plačilo ži-1 Rusi prodajajo zlato, platino, diamante in srebro za nakup žita tu in v Hanciu, da sta se vladi! ZDA in Severnega Vietnama j v zameno ea porabljeno, sporazumeli o sodelovanju prr Skupna komisija, ki bo imela osnovi Severnega Vietnama v enak0 število članov obeh ude-' Priložnost— Slovenska pisarna v Baragovem domu na St. Clair Avenue je dobila novo pošiljko ‘‘Družinske pratiske” za 1. 1973. Kdor jo želi, jo sedaj lahko dobi. čine, da bodo kaznovani skupno, ^.^L^Jzaceli^'preteklemVe-i kc'nčan^u dolšotraine vojne. Ha- Ameriška stran bo svoje zastoj-j ture, 6202 St. Clair Avenue, i cembru z vpadi preko meje iz Zambije. Pretekli teden je prišlo do okviru obnove vse Indokine po Ježencev, bo skoro sestavijena. j Norwood Appliance & Furni- ima ADMIRAL noi in Washington bosta že v njke v komisijo imenovala ze v j ugodno naprodaj par tednih sestavili skupni od-1 nasiednjih dveh tednin. Dr. \ TV. Več v oglasu! bor, ki bo določal uporabo sme-1 j^jssinger ni razpravljal o oo-! Avditorjev urad odprt v sobote— liske pomoči. Ta je seveda za; spopada z gverilci na področju enkrat še v zraku, ker mora ta-plemena Chiweshe, do prvega ko pomoč odobriti Kongres. Tam večjega spopada te vrste v zad- trenutno za te načrte ni dosti njem času. Plemenski poglavar je dejal, da je bila vsa vas Chikykwa kaznovana s 150 rodezijskimi dolarji ali z nekako 100 ameriškimi. Ko so prišle čete v vas, volje. Sen. W. Fulbright je to že koncem preteklega tedna jasno povedal. On vidi več izgleda v odobritvi pomoči v okviru Združenih narodov. Sporazum je bil dosežen te- da bi dobile globo, niso našle kom tridnevnih razgovorov dr. nikjer denarja, zato so pobrale 5;,V Ha_ enostavno živino v približno naki vrednosti. Sadat čisti noiu. Posebni predstavnik Nixo-na je bil v Hanoiu od 10. do 13. i februarja in se je v glavnem I oglavar je dejal, da je po- razg0varjaj s predsednikom vla-novno svaril prebivalstvo,, naj de pham Van Dongom_ Skupno speroča navzočnost tujih terori- poročilo Q teh razgovorih- obja_ stov, kakor hitro bi jih videlo, vl;jeno včerajj pravi) d& llpome. | njemu ali pa okrajnemu komi- nj j-a objsk začetek novih dvo- ta, ki ga je kupila v ZDA. Zahodni opazovalci računajo, I KAIRO, Egipt. — Predsednik sarju. Vsi so vedno tajili, da bi ^ stransbib odnosov” med dose- da so Rusi predali lani teh svo- Sadat je v zadnjih tednih izve- koga videli. Črnsko plemensko danj^ma sovražnikoma. Razgo- jih zakladov v skupni vrednosti del novo čistko levičarskih inte-: ozemlje se dotika belega far-1 V0ld so “odkriti, resni in okoli 850 milijonov dolarjev. | lektualcev v Arabski socialistič-, marskega področja Centenary.! ^onstrubtjvni”, kot pravi poro- ... * ■ ' — % ni uniji, edini politični stranki kjer je gverilski napad 5. de-v Egiptu. | cembra lani pokončal 5 ljudi, 17 Izključenih je bilo skupno 89' pa jih ranil, črnsko področje naj segu pomoči ZDA, to je naloga j Okrajni avditor ,G. V. Vcino-skupne komisije, ki pa moie j vich sporoča, da bo od 17. iebru-biti rešena le v soglasju s -.o. -1 ar j a pa do 28. aprila oddelek gresom ZDA. j okrajnega urada za osebne last- Predsednik Nixon je svoj čas; ninske davščine odprt vsako so-govorii o 7.5 bilijonih, ki jmjboto od 8.30 do opoldne. Čas za oodo ZDA v teku prihodnjih 5! plačilo tega davka je do 30. apri-let vložile v obnovo indoiune- j ia ob 4.30 popoldne. Od tega računajo, da naj bi bilo 2.5 bilijona namenjenin potre- Predavanje c Ugandi Misijonska znamkarska akci- bam Severnega Vietnama. De-jja vabi misijonske prijatelje na jansko o določenih vsotah ni! predavanje sestre Silve žužek, mogoče govoriti, dokler ne oa- misijonske farmacevtke v Ugan-ioči Kongres, ali je sploh voljan - di, v nedeljo, ob 3. uri popoldne aati kaito pomoč in kolikšno.; v Baragovem domu. Sestra Za enkrat ta misel v njegovin Silva žužek bo svoje predava-vrstan ni dobila nobene prave nje spremljala s predvajanjem podpore. Inanosf svari pred RafizMrtimš lelali slik o življenju v Ugandi, o njih običajih in c misijonskem delu . med ugandskimi domačini. čilo. Dr. Kissinger se je razgo- Posebna skupina Japonski uspehi v škodo Združenih držav rastejo j WASHINGTON, D.C. - Ja-znanstVa-1 panska bo v letu, ki se bo kon- skih gverilcev. Kolektivna kazen brez sodišča je izredna in neobičajna v britanskem pravnem sestavu. Rodezija jo je uvedla kot sred- Povišanje poštnine? WASHINGTON, D.C. - Ne-, kateri razlagajo nedavno izjavo intelektualcev, med njimi več bi bilo oporišče m izhodišče črn-glavnega poštarja E. T. Klasse- novinarjev, ki so zastopali levi-na, da je zipanjšanje stroškov čarska stališča. ponekod vplivalo na poštno služ- j ———o-------- bc, kot pripravljanje javnosti na1 Večina bila na tujem povišanje poštnih pristojbin. I SAN FRANCISCO, Kalif. — Javnost teh pri sedanjem sta- Okoli 98 častnikov in okoli 89% stvo proti gverili, ki jo tu in nju poštne službe ne bc spreje- moštva ameriške vojne morna-jtam domačini podpirajo ali pa la brez odpora in hudih prote- rice je služilo v drugi svetovni jo vsaj puste v miru in o njej! v Indokini. ZDA hočejo dognati, stov! ! vojni na tujem. | molče. | kaj se je s temi ljudmi zgodilo. varjal z vodniki v Hanoiu o izvajanju dogovora, sklenjenega v Parizu 27. januarja, v pogledu končanja sovražnosti in v pogledu “povojnih odnosov” med obema . državama. Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je povedal, da so go- nikov NAZ svari pred ve- čalo s prihodnjim mesecem, likim številom nadzvočnih imela v zunanji trgovini 8.9 bi-jet letal, ker bi bilo to hjonov dolarjev prebitka, od te-Škodljivc zdravju. j nad 4.1 bilijona z ZDA. Te se i imele v preteklem letu 6.4 bili-j jenov dolarjev primanjkljaja v i svoji trgovini s tujim svetom. Japonska je v nekaj letih z tr- Na Tržaškem sprava med Slovenci še ni pognala Irdnih korenin WASHINGTON, D.C. — Odbor za študij okolja Narodne a-kademije znanosti — NAZ jej ... , ,. , ,. - objavil poročilo skupine stro- . . , . , . vor.li tud. o okoli 1300 pogreša- ak ki svarl pr6d uvedbo L*™™' PrJb'*‘ voz„u"“" i‘ mh Amenkancih v teku vojne ’ ^ nadzvoEnih Ietal> govini nabrala bl,zu 20 b.lnonov mrv u-artmoti , .v.. , deviznih rezerv, pretežno dolar- ker da im ta uničila ozonsko za-1 f vv.^ , , •• j i Dev. Predsednik japonske vlade iscitno plast v gornjem delu o-D. . , v. . , , a. . ilanaka se brani vsakega kora- ! zracja m s tem povečala radiaci-i , . , . . , . . . a 1 jka, ki bi naj sedanje stanje trgo- I vine med obema državama spre- Vremenski prerok SNOW Oblačno, dež, nato sneg. Naj-višja temperatura okoli 30. TRST, It. — Če kod na slovenskem svetu, je Tržaško področje posebej ugodno in tudi potrebno narodne sprave med Slovenci, ki so v času komunistične revolucije v drugi svetovni vojni stali na različnih straneh. Brez resnične take sprave se Slovenci na Tržaškem ne bodo nikdar postavili na trdne noge. Že tako v manjšini morejo pomeniti politično nekaj le, če bedo nastopali složno. Na žalost misel na spravo ni pognala korenin, čeprav so jo pre-nekateri pridigali. Slovenci na Tržaškem so še vedno razdeljeni v narodno demokratično skupnost, v sredince in v levičarje, ki volijo v glavnem italijanskem socialistične in komunistične kandidate. Ta zadnja skupina se tudi v narodnem pogledu ne meni dosti za slovenske ustanove in pošilja v dobri meri svoje otroke v italijanske šole, četudi so slovenske na razpolago. Prebujanje narodne zavesti je tu težavna in nujna naloga vseh slovenskih rodoljubov, pa naj bodo kakršnegakoli že svetovnega nazora in politične pripadnosti. vojne se je zateklo po umiku Ob koncu druge svetovne jugoslovanskih čet iz Trsta na pritisk zaveznikov v Trst večje število Slovencev, ki so zapustili svojo domovino, ko so tam zavladali komunisti. E-den takih je tudi dr. Matej Poštovan. Ta je dobil kmalu službo pri slovenskem radiu v Trstu, postali italijanski državljan in se kar dobro uveljavil med svojimi radijskimi tovariši. Ko je šel zadnjič dr. Boris Sancin, ravnatelj radijske postaje Trst A, v pokoj, je bil na njegovo mesto imenovan dr. Matej P o š t o v an, dosedanji vodnik novičarskega oddelka te postaje. To imenovanje je natelelo pri levičarskemu delu Slovencev v Trstu na odpor. Proti njemu sta se oglasila “Primorski dnevnik”, edini slovenski dnevnik na Tržaškem in Goriškem, in tržaško “Delo”, podprla pa jo je italijanska L’Unita, glasilo Italijanske komunistične partije v Trstu. Dr. M. Poštovanu oporekajo, ker je “prišlek”, ker ni roj en, v Trstu, toda to bi nemara še pozabili, da ni tudi znan protikomunist, nekdanji vidni član “Straže” in nekdanji urednik ljubljanskega Slovenca. Privlekli so na dan vse nje- gove stare grehe o “kolaboraciji” in vsem drugem, kar so nekdaj titovci očitali svojim nasprotnikom v državljanski vojni. V “Katoliškem glasu“ se je 1. februarja oglasil nekdo iz Trsta v obrambo dr. M. Po-štovana. Pripoveduje, kako je bil urednik prve strani Slovenca od avgusta 1940 do pomladi 1945, ko so ga “aretirali gestapovci”. “Na prošnjo celice OF v podjetju (Jugoslovanski tiskarni), kjer je delal, je veliko tvegal, ko je z grožnjami po telefonu nekemu funkcionarju politične policije rešil več ljudi, ki so bili že določeni za transport v Dachau ali Ravensbrueck (med njimi tudi tiskarski stavec Srečko Žumer in sorodnica partizanskega pesnika Mateja Bora). Člankar v “Katoliškem glasu” navaja, kako so dr. M. Pestovana 10 dni pred koncem vojne gestapovci prijeli pod obtožbo, da je grozil načelniku politične policije, da je pred vojno v nekem članku obsojal preganjanje judov, da je imel stike s svakom dr. Mihom Krekom, ki je bil med vojno podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu, in da je sodeloval z anglofili za zrušenje nacističnega raj ha. Poštovan je ibil zaprt v bunkerju v nekdanji umobolnici na Poljanskem nasipu, kjer so bili zaprti tudi Vito Kraigher. Malahovska in 15 drugih vidnih predstavnikov OF ... Moral bi biti z njimi ustreljen, pa se je “po naključju rešil”. Ob koncu vojne je imel trden namen na prigovarjanje prijateljev OF v podjetju ostati v Ljubljani. Sam Vito Kraigher mu je menda rekel, da ve za vse, kar je delal med vojno. “Nimaš krvavih rok, nisi nas izdal, čeprav si marsikaj vedel, nisi sodeloval z okupatorjem, toda malo se boš pokoril zato, ker nisi bil pri nas organiziran. Zato sem se odločil,” je rekel dr. M. Poštovan, “da se z ženo za nekaj časa umaknem, ko se položaj pomiri, pa grem domov.” Ostal je v Trstu in ves čas delal pri radiu, pa tudi pri raznih društvih, organizacijah in v politiki. Sedaj, ko je delal nad 27 let za dobro slovenstva v Trstu in na Tržaškem, ga napadajo lastni slovenski ljudje, ko je dobil ne-kaj boljše, vidno mesto v skupnosti. Sovraštvo in nevoščljivost med Slovenci v Trstu še vedno cvetita! |J°. | Samo 5% zmanjšanje ozona bi povečala ultravioletno sevanje menil, četudi priznava, da bo “Japonska zgubila zaupanje mednarodne družbe”, če bodo za 26% in povzročilo samo ZDA najmanj 8,000 novih sluča- v, . v , , v , . , . .. : presežki se aalje rastu. jev kožnega raka; pri današnji 1 ________________ možnosti zdravljenja tega raka bi to pomenilo letno najmanj 300 mrtvih. Letno zboli na kožnem raku v ZDA zdaj okoli 200,000 ljudi, od t tega jih od te bolezni okoli 7,000 j umrje. Poročilo, ki obsega 46 strani, j priznava, da je vprašanje uniče-; j n j a ali škodovanja nadzvočnih. | jet letal ozonu še vedno stvar; Zadnje vesti SAN FRANCISCO, Kalif,—Včeraj je priletelo prvih 20 izpuščenih ameriških vojnih ujetnikov domov v ZDA. Pa pristanku na Travis Air Base so odšli v razne bolnišnice na na-daljni pregled in zdravljenje ter seveda na srečanje s svojimi dragimi. j razpravljanja, toda znanega je SAIGON, J. Viet. — Južni Viet- j dovolj za zaskrbljenost in za | naj večjo previdnost v tem po-j gledu. Študija predlaga mrežo I postaj, ki naj bi bile razdeljene po vsem svetu in bi naj načrtno | j opazovale vpliv poletov nadzvočnih letal na ozračje. ZDA so gradnjo svojih potniških nadzvočnih letal ustavile, gradijo samo vojaška, potniška gradijo skupno Angleži in Francozi, svoje pa tudi Rusi. Doslej j še ni nobeno v rednem prometu, \ napovedujejo pa, prihodnje leto, britansko-franco-sko pa leto kasneje. Zanimiva ugotovitev PANAMA CITY. - Panamski prekop je speljan preko zemske ožine tako, da leži njegov atlantski vhod zahodno od pacifiškega. namci so izpustili včeraj prvo skupino severnovietnaraskih vojnih ujetnikov pri Quang Tri Cityju, med njimi 175 ranjencev, ki so , bili prepeljani preko Thach Han reke na sever. WASHINGTON, D.C. — Prednik Nixon je včeraj govoril o novih načrtih za preskrbo ZDA s potrebno energijo in o zavarovanju našega okolja pred onesnaževanjem. da bo rusko — Danes '.bo podpisan sporazum med ZDA in Kubo o preprečevanju ugrabljanja letal in ladij. LONDON, Vel. Brit— Ameriški dolar se je ustalil na novem tečaju, ponekod nekaj nad njim. Zlato pa je na prostem trgu tu doseglo novo višino $72 za unčo. /Uieri$ka Domovih — TiTi l~aT3 ia Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« '•a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ini ted States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months lanada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. trok ni. V tem pogledu je treba jemati v obzir v dobrem delu kmečkih naselij tudi odhajanje kmečke mladine v mesta in industrijska središča, kjer ni doma v bližjni zadostne priložnosti za zaslužek. Splošno slišimo tožbe, da so posebno samotnejše in hribovske kmetije, kjer je bil nekdaj ljudski prirastek največji, zapuščene, da so mladi ljudje z njih odšli drugam, kjer je življenje lažje. Poleg gospodarskih okolnosti, zadostnega zaslužka in stanovanj, je glavni vzrok padanja rojstev v Sloveniji kot tudi v naši deželi novo gledanje na življenje in njegov smoter. Vse govori, piše in vabi le k čim večjemu uživanju, samo uživanju, pa k čim manjšemu naporu in k nobenim — žrtvam! BESEDA IZ NARODA Hi Dežela Furianija-julijska Benečija po fO letih posebnega statuta ter slovenska skupnost “Katoliški glas”, slovenski tednik, ki izhaja v Gorici, je za 10-letnico posebnega statuta za deželo Furlanija-Julijska Benečija objavil obsežen članek, ki ga tu prinašamo našim čitateljem. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 33 Thursday, Feb. 15, 1973 Ali Slovenci izumiramo? Pastoralna revija “Cerkev v sedanjem svetu”, ki izhaja v Ljubljani, posveča svojo pozornost ne le izključno pastoralnim problemom, temveč tudi splošnim, kadar se ti vsaj indirektno tičejo pastoracije. Tako>smo v številki 9-10 lanskega leta zasledili članek “Ali Slovenci izumiramo?”, ki ga je spisal župnik g. Vinko Soline. Kot potrjujejo še razna druga poročila iz domovine, ta primer ni osamljen, temveč je reprezentativen glede položaja v številnih slovenskih vaseh. Ker članek vsebuje zanimive ugotovitve, ga v celoti ponatiskujemo. Takole piše g. Vinko Soline: V sosedni hrvaški republiki že dolgo bijejo plat zvona, zakaj “bela kuga“ je zlasti v Slavoniji in Podravini u-sodno ugrozila bodočnost tamkajšnjega prebivalstva. Zlasti jezuitje, ki so kot ljudski misijonarji še bolj spoznali boleči problem, so v raznih spisih skušali krščanskemu občestvu zbuditi vest. Pri nas se je pred 12 leti ganil iz vrst vernih le en sam, profesor dr. Janez Janžekovič. V “Novi poti” št. 3-4, leto 1960, je priobčil članek “Naj nekdo zakriči!” K temu ga je vzpodbudil članek v tedniku “TT” “Dva otroka — res ideal?” Istega leta je o tem predaval tudi na poletnem stanovskem tečaju za duhovnike, kar je prav tako objavila “Nova pot” (“V smrt ali življenje” št. 7-8, leta 1960). Na koncu predavanja je dejal: “Še nismo začeli umirati in če bomo začeli, ne bomo takoj umrli. Toda Slovencev nas je tako malo. Zato je skrajni čas, da se nevarnosti zavemo, da opozorimo nanjo vse ljudstvo.” Danes se vprašam, ali smo duhovniki to tudi storili? Še danes nam najbrž ni jasno, ali že izumiramo ali smo še v isti negotovosti kot pred leti. Stanje se namreč ni nič zboljšalo, kvečjemu poslabšalo. V tukajšnji osemletki na Bizeljskem je število šoloobveznih otrok v desetih letih padlo skoraj z^ sto učencev. Župnija je seveda izrazito kmečka. Med vojno so bili prebivalci v celoti prisilno izseljeni v nemška taborišča, kar je bila usoda tudi drugih v tem obmejnem pasu ob Sotli. Zaradi stradanja so mnogi starejši pomrli že v izgnanstvu, drugi pa so se vrnili bolni, da so kmalu po vrnitvi umrli na domači zemlji. Mladi pa so začeli trumoma odhajati v mesta, zlasti v bližnji Zagreb, in v inozemstvo. Danes je število faranov skoraj prepolovljeno. Pred vojno jih je bilo namreč skoraj 4000. Za časa župnika Ignaca Brvarja, ki je župnikoval na Bizeljskem pred izbruhom druge svetovne vojne, je župnija štela nad 3900 faranov, kakor je zapisano v “Kroniki naših župnij“. Krstov je bilo tisto leto še 72, smrti 46, porok pa 10. Pripomba v kroniki: “Pač malo za tako veliko župnijo! Vzrok: gospodarska kriza! In bela kuga!” Torej se je že takrat začelo. Kaj bi šele moral kronist zapisati za zadnja leta! Pogledal sem matične knjige za pet let nazaj in ugotovil tole: Leta 1967 je bilo 31 krstov in 31 pogrebov. Torej stoodstotno ravnotežje. Leta 1968 je bilo 44 krstov in 30 pogrebov. Tisto leto sem prišel na Bizeljsko in sem imel rahlo upanje na izboljšanje. Toda bil sem po nekaj letih hudo razočaran. Leta 1969 je bilo 32 krstov in 36 pogrebov. Začeli smo torej izumirati! Leto 1970 je na koncu pokazalo, da je bilo 25 krstov in 40 pogrebov. Celo 15 mrtvih več kot rojenih! Leta 1971 je bilo spet 25 krstov in 37 pogrebov. Takšno je torej stanje v naši župniji danes. Kdo naj danes zakriči, če tudi župnikova beseda nič več ne zaležč? Pes pa je, da je mladih družin tukaj sorazmerno premalo. Neka faranka, ki je zdrava in ni zaposlena, ima troje otrok. Srčno rada bi sprejela še kakšnega pod svojo streho, a mož tega noče. In ni ga mogoče z ničemer prepričati. Komaj sem faranko prepričal, da sama pri tem nima greha, ker le mož tako ravna, da do spočetja ne more priti. In koliko je danes na Slovenskem podobnih primerov? Naša župnija danes šteje le še okoli 2400 duš, a 300 od teh je na delu v Nemčiji. Ali se bodo vsaj ti vrnili, je zelo negotovo. V prvih letih, po vojni, ko je bil odhod v tujino precej težaven, so številni mladi ilegalno prestopili mejo. Samo z Bizeljskega je ena taka skupina štela kar 25 mladih, med njimi je bila tudi mlada učiteljica. Postaven kmečki fant, ki se je hotel izogniti vojaški služb), jo je pregovoril, da je zapustila službeno mesto in šla z drugimi v tujino. Posrečilo se jim je; danes so v Nemčiji. Bridkosti dušnih pastirjev na podeželju torej niso majhne. Pri vsakem pogrebu se skorajda spomnim te umirajoče lesnič- osti in zato je, povsem razumljivo, sleherni krst v tej fari'' skupnosti najlepše in najbolj osrečujoče doživetje. ❖ Bizeljska župnija ni edina, takih je brez dvoma še precej, nemara pa le ni tipična, kajti z izjemo Prekmurja nemara sorazmerno ni od nikoder v Sloveniji odšlo toliko mladih ljudi na delo v tujino. Kjer ni mladih ljudi, tudi o- Waukegan, 111. — Pred par tedni so v prestolnici ustoličili nove predstavnike in voditelje naše države Illinois. Iz našega severnega konca se je tistih slovesnosti udeležilo več naših mestnih uradnikov in zastopnikov. Nekaterim so spremembe, ki so jih prinesle zadnje volitve, po volji, nekaterim ne. Navadno je vedno tako. Vsem in vsakemu ni nikoli vse prav. Zdaj se pa pripravljamo za niše mestne volitve. Volili bomo v aprilu župana, aldermane in druge mestne uradnike. Za žu- vabilo bivšemu županu Hebioru, naj pride k javni mizi in bosta pred občinstvom debatirala, do-kazavala in dopovedavala sebi in drugim, kako je treba “koči-rati” županstvo, da je zadovoljna javnost in tisti, ki ‘kočira”. Če bo do debate prišlo, bom pazil in poročal, kake načrte in nasvete imata ta dva moža glede tega. Tako vidite imamo v našem Illinoisu vedno več kakor potrebno raznih političnih in drugih novic. Nikoli jih ne zmanjka. Celo pred sodišča in sodnike prihajajo. Od dneva do dneva čujemo, kako “privijajo” kakega bivšega uradnika glede njegovega uradnikovanja. Takih dogodkov je okrog naših sodišč toliko, če ne še več, kakor je bilo v letih obleganj spovednice v Novem mestu, ko je tam spovedoval Dolenjce in Dolenjke zna- pana bo kandidiral zopet sedanji! ni pokojni pater Ladcko. Yes, župan Sabonjian, ki je po mne-lyes, o pokojnem p. Ladcku je nju mnogih najbolj odločen mož; vedel mnogo povedati pokojni za položaj župana. To je že več-1 župan Zurc v Kandiji, kjer je krat dokazal s svojo odločnostjo, i vodil tudi gostilno. Nekoč je Protikandidatov za županski stol pravil, kako je p. Ladcko zabi-se bo pa seveda še več drugih čeval kmeticam dolžnost porav-prijavilo. : navanja, če je kje kaka kura iz- Za aldermane v naših osmih, ginila. Vedno je zaropotal: Ne wardah se je že dosedaj prigla- pozabi povrniti! Tako bi morali silo 29 kandidatov. Tako bo precej agitacij, trkanja na vrata volivcev za glasove, ki bodo v aprilu. Za prijavljanje kandidatov za razne državne, okrajne in mestne urade so v veljavi določbe, dandanes sodniki glasno opozarjati in zabičevati dolžnost poravnavanja, če se kje kakega kaj prime pri uradovanjih ali kako drugače. O Ladekotu in takih zadevah, mi je pred nedolgim pripovedoval neki Dolenjec. Do- ki so jih uveljavili v državni za-1 PacU° se ie> za^° pri tem konodaji v zadnjih letih, kdo j cmer9am-ima na podlagi tistih sprememb! — Za to leto 1973 napoveduje-in določil pravico do kandidatur T« nekateri gospodarski in drugi za razne urade. V naši državi je' Poroki, da bo zelo uspešno leto zdaj v veljavi zakon, ki določa,; v gospodarskih ozirih. Razna da lastniki likerskih družb, last-1 gradbena dela vseh raznih vrst niki in predstavniki raznih ha-! bcdo doma v ZD mnogo obšir-zardnih igralnic, konjskih dirka-!nejša in večja, kakor doslej, ko lišč, kjer se stavlja visoke vso- i6 šl° vse preveč izdatkov za te, ne morejo biti kandidati, do- razne potrebe izven dežele, ka-kler taki, za kake državne jav-!kor vzdržavanje vojne v Viet-ne urade. namu in drugih obligacij, ki so Zgorajšnje določbe so uvelja-iradi raznih °koliščin pritiskale vili najihrže zato, ker po takih' na naše gospodarstvo. To upa-krajih je mnogo takega busine- nje seveda zidajo napovedovalci sa, ki ni vedno v sorodstvu s po- na to’ da 00 vsa^ ^as v°jne v štenim vodstvom. Številne pod- Vietnamu konec. (Da bi se le ne kupljivosti so temu dokaz, radi motilP) Doma pa, da bo zlasti katerih mnogi taki vozijo, kakor preureditev kanaližacij za bolj vozijo, so prejemali dovoljenja. snažne odtoke, boljše prometne Da se to ustavi in da naj bi bilo zveze rnnogo se drugega, zra-to opozorilo kakor kak napis ®e gradnje bivališč, ki jih nad vratmi, kjer kaki taki “prj. manJka ur opremljanja teh jazni fantje” trkajo na vrata za 1 vsestransko boljšo opremo in še dovoljenja in za to in ono naklo-'mnogo vrst drugih potrebščin, njenost, so vsaj na papirju ob- to bo zahteval° veliko delovnih javljenje in tiskane take določ- mcči’ to Pa bo dal° milijonom be. Radi tega, kakor se omenja,! zaposlitev in zaslužek m od tod so bile prijave treh kandidatov'pravi;i°’ bo si;ial0 letos na nas za aldermanski položaj 0dklo- vse bol;iše scnce v gospodarskih njene. Vsaj nekaj, potrebno pa in drugih ozirih' Lepi ‘trošti! 30 je, da bi bilo še več takih določb. !t0’ da.bi se le VSe tako vrtelo V našem sosednem mestu, ki S°dilo. kakor omenjajo... ga deli od nas Deseta cesta to je' ^a^ zadostuje o politiki in North Chicago, bodo v aprilu Pok^karjih za to pot, pa se dru-tudi volili župana in aldermane g^' ° nTb- ^ b°do dobro vo- Sedaj župani tam župan Leo zili’ jim ,bomo hval° peli - če Kukla. Pred njim pa je županih ne bodo’ jih bomo pa pred kake C. Hebior. Oba sta kandidata za Letos 31. januarja je poteklo Aoste 10 let, odkar je bil odobren v rimskem parlamentu posebni statut avtonomne dežele Furlani j e-Julijske Benečije. Ustanovitev dežele Furlanije-Julijske Benečije, ki je tako leta 1963 dobila poseben statut (kar je predvidevala ustava že leta 1947), je bila nedvomno pomembno' politično in upravno dejanje, ki je zadevalo vse prebivalstvo, tako italijanskega kot slovenskega porekla. Uradne o-blasti pripravljajo slovesno počastitev deželne 10-letnice. Gotovo bo o tem na široko poročal italijanski tisk, kakor tudi uradni tiskovni viri. Tudi naš list, ki sledi dogajanjem v okviru deželnega sveta in deželnega odbora precej intenzivno ves ta čas, hoče ob tej važni obletnici povedati nekaj svojih misli. Po ustanovitvi dežele s po- ter Tridentinsko-Gornje Poadižje, smo Slovenci na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji ter v Kanalski dolini z nestrpnostjo pričakovali ustanovitev avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije ter ustrezno in učinko- Velike italijanske stranke — ta-kot sredinske kot levičarske — so lahko polne lepih besed, ampak na koncu drži, da si moramo vedno in povsod sami pomagati, če hočemo živeti in doseči kakšne nove uspehe. V okviru avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije sta se ves čas njenega obstoja zavzemala za pravično rešitev slovenskih vprašanj predvsem na slovenski listi izvoljena Slovenca. Kljub težkim razmeram jima je uspelo spraviti pred deželno zbornico nekaj zakonov, katerih odobritev s strani deželnega sveta je jasno izpričalo voljo do živ- vito debato ob tem v rimskem parlamentu. Vedeli smo (in vsi, ijenja celotne slovenske zamej-tudi oblastniki so v tem smislu s^e skupnost govorili), da je bila dežela usta-j Povsod smo pripravljeni pri-novljena zaradi prisotnosti v znay nesporno dejstvo, da smo njenih mejah slovenske narod- -e z ustanovitvijo dežele kot ta-nostne skupnosti. Tako so hitele prjšli Slovenci na boljše po-zatrjevati tudi stranke tako ime- jožaje, saj smo končno vsi trža-novanega ustavnega bloka, ra- gorj,ški in beneški Slovenci zen redkih izjem. V rimskem Z(jruženi v eno upravno telo, ka-parlamentu se je ob tisti prilož- terega meje segajo od Milj do nosti razvila živahna debata, to- trbiške občine. Z ustanovitvijo da rezultata v korist slovenske ^g^ele se je tudi narodnostna za-manjšine ni bilo prav nobenega. VgSt določenega dela našega pre-Vse stranke ustavnega bloka živalstva, posebej tistega v vi-(med njimi naj omenimo KD, ki dgmski pokrajini, ojačila. Prav je kot najmočnejša stranka tudi tai£0 je dežela pozitivno dejstvo najbolj odgovorna; KPI in PSI,1 zaracji podpor, ki jih prejemajo sebnih statutom, posebej po roj- ki bi se morali kot levičarski; kulturne, gospodar- stvu avtonomnih dežel doline aprilske volitve. Zgleda, da enega in drugega veseli in zanima županski stol in služba župana. Kdo naj jima zameri — župan je marsikdo rad ... Sta pa oba zgovorna, zlasti zdaj pred volitvami in gladita drug drugega z besedami in dopovedujeta drug drugemu, kako je treba župani-ti, da je ljudem in županu všeč in prav. Da bi to še bolj dokazala, je župan Kukla objavil po- “stroge strice” poslali * PA ŠE ENO, DVE ZA KRATEK ČAS: — Jasno povedal. — Učitelj, ki je poučeval računstvo, je u-čencem nekaj razlagal o dediščini. Mislil je, treba jim je razložiti, kaj je dediščina in nagovoril jih je: “Mislite, otroci, da podedujete po nekom 10,000 dolarjev in da je vas sedem sorodnikov. Koliko bi dobil vsak?” stranki tudi dejansko zavzeti za.gj^g^ športne ter verske organi-slovenske pravice, ne pa samo z|zacije'ki so se tako vsaj neko. Mali Majk vstane in se oglasi: j besedami) so enostavno pozabile j liko rešile veiikih finančnih te-“Ničesar, gospod učitelj, ker po-ina nas fn tako nas posebni sta- ^av. spravijo vse odvetniki!” j tut niti ne imenuje. Niti z be- Pa še eno p0zitiVno stran smo v 1 sedico ne!. Govori le na splošno zamejskj Slovenci dobili z usta-_ Pozna ga. - Sosed je srečal 0 zaščiti etničnih in kulturnih | novitvijo dgželg s p0Sgbnim sta_ sosedo, ki je imela srna, ki je ho-! značilnosti državljanov, pa naj j tutom: naš slovenski predstav- dil v šolo in se ne preveč dobro | pripadaj0 kateri koli jezikovni; nik sme g0v0riti v imenu vseh učil in je večkrat čul, ko je mati j skupini... Niti v ednini ne gc-; Slovencev v deželni zbornici, večkrat glasno karala srna glede ;Vori statut; da bi tako vsi; če- Tako je naš deželni svetovalec tega. Ob srečanju jo sosed vpra- prav indirektno, mislili, da gre staino spremljal probleme trža-ša: “Kaj pričakujete, kaj bo vas - - - sin, ko dovrši študije?” Soseda pa mu odvrne: “Prileten mož.” — Pozdravljeni vsi, ki ste se s temi vrsticami mučili, pa še drugič kaj. Vrhenšk Tine Tgnoe s Itaa CLEVELAND, O. — Pod gornjim naslovom je Mohorjeva družba v Celovcu leta 1954 iz- le nekoliko neprimerna. Tako v gotovo za slovensko narodnostno | ških, goriških in beneških Slo-skupnost, temveč govori v mno-j Vencev, kakor tudi Slovencev iz žini, tako da nekateri pravijo. Rezije in Kanalske doline. Žal da misli člen 3 deželnega statu-1 nam deželni statut ne zagotav-ta tudi na nekatere nemške gru-1 ija> da bi slovenska narodnostna pacije, ki žive v Karniji ter v;sk-apnost imela kot taka avto_ Kanalski dolini. Pravilno, da bij matično svojega poslanca v debile tudi te grupacije zaščitene' želnem svetu (kar bi bilo več v svojih težnjah, vendar pa je' kot opravičljivo!). Zaradi tega primerjava s slovensko narod-'se moramo ob vsakih volitvath nostno skupnostjo, to je s tistim v deželni svet zbrati in krepko delom slovenskega naroda, ki je angažirati za svojega predstav-, ostal izven meja matične dežele, !nika v deželnem svetu. -------------i ,... v , , i i j. , . i Naš list je bil ves čas od usta- dala zgodovinsko povest p. Ber-! po dicnem kot v kulturnem kc i ^ novRve dezele na stališču, naj ta narda Ambrožiča o življenju'ekcncm3kem ogledu; in konec re;uje slovenska vprašan]a; oz. škofa Antopa M. Slomška. koncev tudi z ozirom na zg°dc-’ Vpraganja) k- zadevaj0 slovensko Prikazno je življenje “Tonče- )dnvsko Pretekk>st Slovencev na narodnostno zamejsko skupnost, ta s Sloma” doma, v šolah v Ce-' Tržaškem, Goriškem, v Kanal- ^ je cenbraina viada (badi ie_ lju in drugod vse do mašniške- ski dolini ter v Benečiji, kot tu*; vosredinska!) vedno zatrjevala, ga posvečenja in nove maše 25.‘di glede števila pripadnikov le da je ie ona priSf0jna giede septembra 1824 v župni cerkvi v narcdnostne skupnosti. Neou-Olimju ; pustljiva napaka je bila storje- Tam je zapisano, kako je po na 3 strani vodstev tistih itaii- da oz_ pariamerd; se nočeta spo-končanih cerkvenih slovesnostih janskik strank, ki so privolile v; prijeti z vprašanjem naše glo- ševanja teh naših problemov. Danes vidimo, da to ne gre! Via- zapustil svate in šel v svojo so- tako megleno besedilo 3. člena bo ter sestavljal vodilo za SVo-1 deželnega statuta> čaprav 3e bi' je duhovniško življenje. Med’la ustanovljena dežela zatadi točkami, ki si jih je napisal, je' prisotnosti v njenih me3ah sl°-tudi ena, ki pravi, da bo ves pro- l ^anske ^ skupnosti, tako kot je sti čas posvečal gojitvi sloven- ščine v večjo čast božjo in v korist slovenskega ljudstva. S tem programom, ki si ga je napisal na dan svoje nove ma-šč, se je trudil vse življenje. Med Slovenci v tisti dobi ni bilo veliko uporabnih dobrih knjig. Slomšek se je torej lotil njihovega pisanja in se zavzel za uče- bila — kot smo prej rekli —- u-stanovljena dežela Aosta zaradi francoske manjšine ter Triden- balne narodnostne zaščite, zato naj bo dežela tisti organ, ki naj pristopi z vso realnostjo in pristojnostjo k rešitvi naših narodnostnih, socialnih in ekonomskih problemov, če Rim spi, naj se vsaj dežela zgane. Zato morajo stranke, ki so danes v okviru tinska-Gornje^ Poadižje zaradi deželnega sveta na oblasti i, to je Krščanska demokracija, socialisti in socialdemokrati napeti vse nemške manjšine. Zgodovinska napaka torej ita- janskih vsedržavnih strank (po-j sile, da bodo pri osrednji vladi sebno KD, KPI ter PSI, ki pri! pošten zagovornik narodnostnih nas najbolj iščejo slovenskih pravic, ki jih že desetletja ter-glasov ob raznih volitvah) je, da, jamo. Če ne bodo te stranke spo-nje mladega rodu. Na tem polju 30 giascvale za tak statut, v ka-! sobne zaključiti svoje delovanje je foil delaven kot mlad duhov-; t£rem nismo Slovenci nisi ime-! v okviru deželnega sveta s kon-nik in še bolj kasneje kot lavan- novani! Posledica tega je bila! kletnimi zakoni že v tej zako-tinski škof. Bil je velik duhov- tudi ta, da nismo smeli biti iz-jnodajni dobi, bomo prisiljeni za-nik, velik škof in velik kristjan, recno imenovani v raznih dežel-! vzeti do njih jasno politično pa tudi velik slovenski narod- nik zakonih, čes da statut tega stališče. Te stranke, oz. deželni njak in rodoljub. ! ne predvideva, vlada pa noče o odbor mora nadalje storiti vse, Zaradi njegovih svetniških ^em sk:sati, ker hoče pač zase da bodo zakonski osnutki, ki le- čednesti, zaradi svetniškega življenja so že pred desetletji zače- vsako pristojnost glede sloven- žijo v parlamentu, med njimi ske manjszne. (tudi osnutek, ki sta ga izdelali li delo za njegovo uvrstitev medi Po ustanovitvi dežele s poseb-i Slovenska skupnost ter SDZ, svetnike. To je močno napredovalo in upanje je, da bo v doglednem, ne preveč oddaljenem času končano. Če hočemo, da bo čim preje uspešno zaključeno, molimo v ta namen, priporočajmo se Slomšku v molitvi, da bo Bog naklonil čudeže v njegovo potrditev, pa darujmo tudi za kritje stroškov, ki so zvezani z delom za nim statutom je moralo tako preteči polnih 7 let, preden se je v deželni zakonodaji smelo govoriti jasno o Slovencih. To postali kmalu zakonodajna resničnost. Naj bo 10-letnica ustanovitve dežele Furlanije-Julijske Bene- je predložil dva zakonska osnutka, ki sta zamenjala tedaj veljavni frazi “nosilci posebnih interesov” (to naj bi bili Slovenci!) z jasno besedo, ki ozna-uradno proglasitev škofa Anto-;čuje te “nosilce” za Slovence, na Martina Slomška k svetni-! Še enkrat so torej imeli prav kom. j tisti, ki so trdili, da moramo sa- J. T. - C. je dosegel naš predstavnik v de-jčije priložnost za izprašanje ve-želnem svetu dr. Drago Štoka, ki sti i t a 1 i j anskim vsedržavnim strankam, ali so izpolnile svoje poslanstvo tudi glede rešitve vprašanj, slovenske narodnostne skupnosti, posebno ker jim nalagajo ustava ter mednarodne obveznosti. — Pearl Harbor so ZDA vzele mi v boj, če hočemo kaj doseči, v najem kot oporišče 1. 1887. K. MAY: ZAKLAD V “Ne odpustite mi samo na videz, ampak tudi v resnici, da ste me našli v taki družbi! In dovolite mi, da zarana pokopljem brata! Ne sme segniti v vodi, kjer bi ga požrle ribe!” Old Firehand mu je stisnil roko. “Tvoji želji mi pričata, da se “Ne. Nikomur ga ne pokaže.” “Čudno —! Preiskal sem ga, pa ničesar nisem našel —.” “Ga je pač zelo dobro skril. Menda ga vobče ne nosi s seboj. Ce se ne motim, ga je nekje zakopal.” Vsi so z napetim zanimanjem nisem zmotil v tebi. Odpuščam j poslušali in nihče ni pazil na ti, da si šel med trampe, in brata ' Droiia in na Freda. S širokimi °š tudi smel pokopati. Poma-. očmi sta strmela v trampa in ko gali ti bomo. Poslej boš naš! In tvoji prej-snji tovariši te ne smejo več videti, sicer bi zvedeli, da si se nam pridružil. Pravil si, da veš za nakane eornela—.” Mnogo vem, vsega pa ne. Cornel je bil v takih rečeh zapet človek, ni nam vsega zaupal. M ker ste mi odpustili in mi dovolili, da smem izkazati bratu Poslednjo čast in usmiljenje, vam bom vse povedal, kar vem. Včeraj nam je pravil cornel, Qa je povedal zadnje besede, je Fred vzkliknil: “Cornel je —! On je —! Tisti načrt je last mojega očeta!” Vsi so se ozrli. Križem so letela vprašanja, Droll pa je zamahnil z roko in dejal: “Ne sedaj, ljudje! Vse zveste! Zaenkrat le toliko povem, da pojdem z Old Firehandom in tudi tale Fred pojde z menoj. Na razpolago sva mu!” “Jaz pa tudi!” je ves vesel pri-djal stari Blenter. “če na koncu vseh koncev lahko primemo cornela tudi pri jezeru, — zakaj Pojde na veliko zborovanje , tram,™ i • , v,, , , pa bi ne sel z Old Firehandom. vampov, ki se bo vršilo te dni.” . h, • • u + i “tj • , , . J Pri njem bom ostal pa se cor- Heigh day -!” je vzkliknil _1q °b ‘Me le niso nalagali, ko ^ mi pravili, da se nekje za nela prijel! Saj greste tudi vi vsi drugi, ttarperom zbira na stotine po-1 ka<^e?’’ , . epuhov -. Udar pripravljajo,! ^da ~ Seveda! Je Zad°- ki je za njega treba nekaj' sto nel° V kr°gU- ljudi. 3 j “Well —!” je zadovoljno po- Ali vos i - , v , , , ! kimal Old Firehand. “Zarana 11 vm>, nje točno bodo zborovali?” i odidemo. Za cornelovo sled se “Vem. Kraju se pravi Osage !nam ni treba briSati> ker vem°’ uook - osaški kot -, leži pa kam je namenjen. Gonili ga med Black bear riverjem in Har- bomo P° g°zdovih in Prerijalb Porom.” • P° gorah in dolinah in če treba, “Nisem še čul o tistem kotu-.' vse do Srebrnega jezera.” Name “In dobili ga bomo!” je kruto en]en sem bil na zborova-JVf’ ^aj bi že bil našel, če bi .P.Nkimal Blenter. Ollo treba, upal sem, da vsaj “In doživeli vse polno zanikrn najdem človeka, ki ga mivih dni!” iscem. Nisem slutil, da se z njim ■ “ln — hm!” je Pridjal Dro11 ^°2im na parniku—. Da sem ga i ter &e muzal. “Nazadnje dvig-kar tistikrat zgrabil za njegove 1 umno še tudi zaklad mesto nje- lcCče lase, ki pravzaprav niso1 §a> oe bo treba.” rdeči —i P IX. r°;ej v 0.3ag}jj j e name., i Angleški lord na preriji. ^3en come! —? Seveda jezdimo ai(^jim> kajne master Blenter?” oeveda!” je kimal stari. “Am- pak v Osaški kot pa Old Fire- čaščen z gosto travo, ki se je *a tam se naj- s^Ja *n do tja vsaj potujemo Plen*?”1113 corne^ ae druge na' Vsekakor. Iz Osage nooka G ^ ^a Eagle tail, tam bo na-e železniško postajo in izro-pal blagajno.” dohDob-? da vemo! če ga ne )3i 'ylm° na zborovanju, ga zgra- taihi! ^em zanes^Pve3e na Eagle potem—?” lah^6 Varn 3:11(33 3am u^de’ Pa Sa K0 Primete pri Srebrnem jezeru.” J gjJ S° ^znenadeni pogledali. Pir°^a3 zavzet je vprašal Old v.^ 3 ^ Srebrnem jezeru —? Ali cornel za jezero —? Po kaj pa Pojde tja gori?” Zaklad bo dvignil.” bu3e 30 osupnili. Zaklad ___?” 3~)a' Ogromni zakladi ležijo a tistem kraju, zakopani so ali a Pogreznjeni v jezero, iz dav-nib časov so.” Tako —? in kje je zvedel za nje?.. J J Načrt ima o iezeru in o zakladih.” “Si ga videl?” le visoko v zraku sta mirno plavala dva orla z razpetimi peroti. Res ni bilo nikogar na preriji -? Pač! Nekje je zahrzkal konj in izza bližnjega griča je prijezdil človek, pa človek, ki je bil zelo čuden. Na njegovi postavi sicer ni bilo nič posebnega, mož ni bil ne prevelik ne premajhen, ne predebel in ne premršav, pa krepek je bil, močen. Dolge hlače je nosil, telovnik in kratek suknjič, vse iz nepremočljivega gumiranega blaga. Na glavi mu je tičal klobuk iz plutovine, kakršne nosijo angleški častniki in tudi drugi ljudje v vročih krajih, bel robec mu je senčil tilnik. Na nogah je imel indijanske mokasine. Sedel jv na konju, kakor sedi človek, ki zna zelo dobro jahati. (Dalje prihodnjič.) Stanje v ljubljanski nadškofiji Ljubljanska nadškofija ima doma 320 lastnih duhovnikov, drugih 15 jih je začasno izven škofije (misijoni, pastoracija brez tistih na odsluženju vojaškega roka je 24, semeniščnikov pa 17. Slovenska avtocesta Nova avtocesta je sad velikega truda zaradi težavnosti terena, po katerem je speljana, Da lahko teče brez ostrih ovinkov, je bilo narejenih veliko viaduktov, mostov in podvozov. Eden od teh še sploh ni končan. Slovenija po svoji naravni legi predstavlja najlažji prehod iz severne Evrope k Jadranskemu morju; da bo to res tudi postala, nujno potrebuje dobro cestno o- proti izvozu zlata in denarja ko- tudi ona in predsedniku je osta-likor proti uvozu tujega kapita- lo samo še popuščanje. mrežje. Zgraditi nameravajo V zadnjih dneh starega leta je' zlasti dve cesti; eno> ki bi se zdomcev, trije v Vipavi v seme- Slovenija dobila svojo prvo av-, imenovala “Slovenika” od gen_ V J I/O. J.J V ¥ V J. v kJ X A J.A. V CA. V_/ KS X X CA »-7 ¥ X V CA V . nišču itd.). Izven domovine živi tocesto, 32 km dolgo štiripasov- tnja do morja (pryi dodelan od_ še 173 škofijskih duhovnikov, no, ki povezuje Postojno z Vrh- sek je avtocesta med Postojno Redovnih duhovnikov je v ško- niko. Veliko je bilo v zadnjih, in Vrihniko) drugo pa od Pod. fiji okoli 150. Posvečenih je bilo letih govora o tej avtocesti; dol-1 korena do hr’vaške meje in se bo letos 9 škofijskih in 7 redovnih go časa jugoslovanska vlada ni imenovala “Ulrika”. Te ceste bi duhovnikov. Smrt je še precej hotela odobriti denarja zanjo,1 morale postati reainost prizanašala, umrlo je 8 škofij- češ da ni potrebna. Samo odloč-1 2935 Upamo da ibo skih duhovnikov, od teh dva v ni nastop tedanje slovenske vla-!danes vsak turist; ki obišče” Slo-zamejstvu in en redni duhovnik, de, ki jo je vodil še Stane Kav-jvenijo! ne more p^hvaliti lepo-Samo dva doma umrla duhovni- čič (gotovo je takrat dobil črno dežele vsak ka sta bila še v aktivni pasto- piko) je omogočil, da so se dela1 povedati ” čez raciji. Za pastoracijo zdomcev začela. In lahko rečemo, da je mregje je letos vsaka slovenska škofi- bil že skrajni čas, saj je bila staja poslala po enega duhovnika, ra cesta za promet že skoraj ne-Bogoslovcev imajo sedaj 98. mogoča; poleti nepregledne ko- do leta res tako, saj pa zna tudi kaj njeno cestno o- železnice imele zgubo Slovenske železnice so imele v Leto za letom število spet pada. Ione domačih in tujih avtomobi- ietu 2972 okrog 95 milijonov iz- Pred nekaj leti so imeli višek — preko 130 bogoslovcev. Malosemeniščnikov imajo v Vipavi in pri Sv. Petru v Ljubljani skupno 51 kakor lani. Če Bog da, bo letos 17 abiturientov. Stanje v ap. administraciji Koper 1. januarja 1973 je ap. adm. Slovensko Primorje (Koper‘) imela 178 svojih škofijskih in 18 redovnih duhovnikov ter 3 škofijske duhovnike iz ljubljanske nadškofije. Izven škofije živi 12 duhovnikov in sicer: 1 misijonar na Madagaskarju, 2 izseljenska duhovnika v Nemčiji, 2 upokojena, 1 v civilni službi ter 6 v lov. pozimi pa poledica so otež-kočale vožnjo. In nesreč je bilo na stari cesti brez števila. Sedaj je vse to za nami; pred' nami pa je nova avtocesta, ki teče po visokih viaduktih med notranjskimi gozdovi in omogoča gube. Poleg finančnih težav imajo slovenske železnice še razne druge slabosti. Med njimi je ta, da potovalna hitrost blaga znaša le 5 km na uro. Vse to pa zadržuje železnico, da bi bila kos hitrejšemu in hitro in varno,vožnjo, šofiranje kvalitetnemu prometu. Zato že-po novi avtocesti je izredno pri- leznicam uhaja tovor. ker ga jetno in lahko. Že sama narava ki jo obdaja, ustvarja prijetno razpoloženje. V primerjavi s podobnimi v drugih državah nova slovenska avtocesta prav nič ne zaostaja. Ima celo nekatere posrečene in sodobne realizicije. Zlasti mi je ugajalo, da v nekaterih odsekih teče cesta v eno prevažajo po cestah. Službe doma ne vlečejo Problem delavcev iz Slovenije v tujini izražen v številkah Odpira celo vfsto vprašanj. Na eni strani je v Sloveniji 13,000 prostih delavskih mest za kvalificirane in visokokvalificirane de-(lavce. Na drugi strani je med smer nekoliko više kot cesta v drugih cerkvenih službah. Doma1 obratno smer; tako voznika ne ' ^^enskimi ^01^^? silami živi 10 duhovnikov v pokoju, 10 slepijo visoke luči avtomobilov, jih je pretežno v^splošnih škofij- bi vozijo na drugi strani. Eno-skih službah. Vseh bogoslovcev stavna pa učinkovita zamisel. tujini nad 20% kvalificiranih in visokokvalificiranih d e 1 a v cev. Pa tudi 1200 akademsko izobra-! Ženih Slovencev dela v tujini, j Sedaj si vladne komisije belijo | glave, kako rešiti probleme, ki ! jih nakazujejo te številke. (Novi sekretar partije v SRS Centralni komite Zveze ko-| munistov Slovenije je 19. de-: cemibra izvolil za novega sekre-! tarja sekretar! ata CK ZKS | Franca Šetinca. Rojen je bil leta I 1929 v Dobovi pri Brežicah. Član partije je od leta 1948. Sprva je bil trgovski pomoč-1 nik, leta 1955 pa se je začel u-i kvarjati z novinarstvom in je končal visoko politično šolo v Ljubljani. Bil je dopisnik “Dela” v Novem mestu, odgovorni urednik “Dela”, od leta 1988 pa je odgovorni urednik slovenske izdaje “Komunista”. la, ki samo povečuje inflacijo. Vlada hoče tudi preprečiti širjenje veleindustrije s pomočjo tujega kapitala, posebno ameriškega. Avstralci ne bodo več dovolili, da bi njihovi zemeljski zakladi (premog, železo, nikelj, zlato) še nadalje .prehajali v a-meriško last. Preprečevanje selitve ameriškega kapitala v druge dežele je koristno tudi za ameriški dolar. Dokler bodo naši veleindustrij ci izvažali bilijone dolarjev v tujino in tam gradili tovarne, naša bilanca ne bo aktivna in dolar ne bo stalen, brezposelnost pa vedno večja. Help Wanted — Female Pomoč iščejo Grdina Recreation, 6017 St. Clair Avenue, tel. 361-9398, išče človeka za splošno snaženje. (x) Avstralija bo pomagala Siftgapisrjgg in iaiezšji pri skupni obramb] CANBERRA, Avstral. — Delavska vlada G. Whitlama je kmalu po nastopu izjavila, da bo vse avstralske oborožene sile iz južne Azije pripeljala domov. Zdaj se je od tega stališča delno umaknila in izjavila, da bo sodelovala skupaj z Veliko Brita-njo in Novo Zelandijo pri obrambi Singapurja in Malezije. V Singapurju je Avstralija pustila vojaške oskrbovalne enote, pozvala pa je domov pehotne in topniške enote. Te bodo poslej hodile v Singapur večkrat na vežbanje. Skupina avstralskih lovskih letal Mirage bo do nadaljnjega ostala v Maleziji na oporišču Butterworth. Avstralija, Nova Zelandija in Velika Britanija sodelujejo pri obrambi Singapurja in Mak/ije na temelju posebne po- :dbe med prizadetimi državami. Britanski obrambni minister je v parlamentu dejal, da je ta dogovor še vedno bistvene važnosti za mir in ustaljenost v tem delu sveta. ŠIVILJE Iščemo izkušene šivilje. Prijazna okolica. Dobra transpor-tacija. 7:30 zj. do 3:00 pop. Oglasite se od ponedeljka do petka. OHIO KNITTING MILLS, INC. 1974 E. 61 St. (33) Družabnica - gospodinja Iščemo družabnico in gospodinjo za starejšo žensko. Prosta soba in hrana. 'Kličite 461-7957 med 7. in 9. uro zvečer. (34) Male Help Wanted HELP WANTED Lathe - Bridgeport job, experience, steady work, time, Blue Cross. St. Vitus area. 391-0492 shop over- — (34) Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (35) Helper for sheet metal fabricator, for lamp manufacturer. Steady work. Hourly rate. Apply ACME LIC.-TIN .< PRODUCTS if ‘ . E '1 St. (35) MA Li >LASI DRUGA DRUŽINA — John Wayne z ženo Pilar in otroci, Ethan 10 let, Aissa 10 let in Marissa 6 let. Od otrok prvega zakona ima Wayne že večje vnuke, kot so ti njegovi otroci, slikani na njihovem domu v Newport Beach, Kalif. Avstralija se zapira tujemu kapitalu CANBERRA, Avstral. — Avstralija, dežela bodočnosti, je povišala vrednost svoje valute c d $1.19 na $1.28 za avstralski funt. Pod vlado liberalne stranke je dežela v zadnjih štirih letih početverila svoje rezerve. Sedaj je j delavska vlada uvedla devizno ] kontrolo, ki ni namenjena toliko Devet desetin rojenih v bolnišnicalh PHILADELPHIA, Pa. — Zdaj je okoli 90 odstotkov vseh otrok v ZDA rojenih v bolnišnicah, leta 1935 jih je bilo le okoli 37 j odstotkov. V JUŽNI AMERIKI, AZIJI IN DELU AFRIKE prebivalstvo še vedno narašča letno za preko 2% in ponekod tudi preko 3%, ko je v večini gospodarsko razvitih delih sveta rast prebivalstva padla na okoli J %■ ali celo na manj. če bo ostalo pri sedanjem naraščanja prebivalstva na vsem svetu, kar pa je seveda negotovo, bo število prebivalstva porastlo na svetu do leta 2000 na okoli 6.5 bilijone ljudi, štirikrat več kot leta 1900. Na gornji sliki je označeno, kako prebivalstvo sveta v razn ih predelih narašča. Manjši ljudski prirast v Veliki Britaniji LONDON, Vel. Brit. — Pred 10 leti je imela Velika Britanija letno povprečno 18.5 porodov na vsakih tisoč prebivalcev, zdaj jih ima le še okoli 15. Strokovnjaki trdijo, da ni vzrok toliko povečano število splavov, ki ga omogočajo novi zakoni, ampak “načrtovanje” družin zaradi gospodarskih razmer. Zanimivo je, da je prišlo lani v Veliko Britanijo okoli 40,000 žensk s celinske Evrope, kjer so splavi še vedno omejeni le na zdravstveno nujne slučaje, prekinit nosečnost. Leto preje je bilo takih 30,000. V Liechtensteinu bodo še volili samo moški VADUZ, Liecht. — Pri nedeljskem ljudskem glasovanju sc volivci v tej mali kneževini na meji Avstrije in Švice odločili, da bodo še dalje ohranili volivno pravico za sebe. Od skupno 4,395 volivcev se jih je odločilo za žensko volivno pravico 1,675,' proti njej pa 2,128. Tako bodo ženske tudi v bedoče lahko le gledale, kako volijo njihovi možje, sinovi in bratje. Rojaki ¥ Urugvaju se pemiriS! s predsednikom MONTEVIDEO, Urug. - Predsednik Juan M. Bordaberry se je sporazumel z vodniki oboroženih sil in s tem končal najtežjo državno politično krizo v republiki v zadnjih 40 letih. Vojcki so zahtevali obsežne reforme in trd boj proti korupciji. Skupno so stavili 19 zah-te\. Katere od teh je predsednik republike sprejel, rt bilo objavljeno, vsekakor je moral sprejeti glavne, da so se generali z njim pomirili. Ko sta se dvignila armada in letalstvo proti predsedniku, je bila vojna mornarica nekaj časa z njim, nato je prešla k uporu Nenavadna 2-družinska Blizu Freeway. Stanovanje zgoraj ima 4 spalnice. $16,500. PERME REALTY Član U.M.L.S. 731-4300 26100 Brush Ave. (34) Zakaj plačujete najemnino? 7-sobna hiša, severno od Lake Shore Blvd. Samo $12,900. PERME REALTY Član U.M.L.S. 731-4300 26100 Brush Ave. (34) NAPRODAJ Dvo-družinska hiša in enodružinska hiša v Collinwoodu. Kličite KE 1-9286 _________ (34) FOR SALE in RICHMOND HTS 100 x 1200 (3 acres) lot on Harris Road off Highland. Two family home with 4 rms. up and down, garages. Near stores, transportation, schools and church. STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100 (34) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ’ S42S Watprlfv* tiri ♦81-*237 V NAJEM 5 lepih in čistih sob oddamo. V okolici St. Clair ja. 391-9986 -(34) House for sale Wickliffe Master Bungalow, 4 bedroom, 3 bath, large kitchen and dining area, carpeting, finished basement, 2(4 car garage, high 30’s principals only. Call 943-3736 -(34) WOODSY OWL SAYS— [fir Boleslav Prus: STRAŽA “No, pa poglejte k ženi, prenočite pa v kuhinji. Bolnico oskrbuje Avgustovka, vi se pa morate naspati, kajti jutri pred svitom gremo.” Odšel je za ogel hiše in vrata so zopet zaškripala. Očevidno se je vrnil v izbo. “Kje pa vi stanujete, gospod učitelj,” je vprašal kmet. “Navadno stanujem v šoli, danes pa prenočiva s hčerko v hlevu.” Polž se je začudil in odvrnil: “Gotovo so mojo ženo samo do jutri položili v izbo. Jutri naju pa vržejo v stajo ... Dolgo ne moreva ostati tukaj.” Stopila sta v temno vežo. Nekje iz notranjosti hiše je prihajal glasen razgovor, vmes pa so se slišali izbruhi smeha in ropotanja stekla. Učitelj • je prijel kmeta za ramo in ga potegnil k vratom na levo. Odprl je. V veliki izbi, zastavljeni s klopmi in razsvetljeni z malo svetilko, je ležala na žimnici Polževka; stara ženska ji je pokiadala mokre robce na glavo. V izbi je ostro dišalo po jesihu. Kmetu je srce zastalo. Šele sedaj, ko je začutil vonj Jesiha, je spoznal, da mora biti žena zelo bolna, težko bolna. Ko je stopil k ležišču, ga je začela Polževka. ogledovati, mežikajo z očmi. Hipoma se je oglasila s hripavim glasom: “Kaj si ti, Jože? ...” “Seveda sem jaz.” Bolnica je zaklenila oči in začela z rokami odgrinjati kožuh, s katerim je bila pokrita. In zopet se je oglasila, sedaj s krepkejšim glasom: “Kaj delaš, Jože?. . . Kaj delaš? ...” “Saj vendar vidiš, da stojim.” I “Aha! stopiš... Jaz vem, kaj i delaš . .. Ne boj se!... Vse vem j. i “Pojdite proč, gospodar,” je ; posegla vmes Nemka in potis-! nila kmeta k vratom. “Pojdite— 1 kajti ona se vznemirja, to pa ni ■, dobro ... Pojdite...” Potisnila ga je iz izbe. “Jože! ...” je kriknila Polževka. “Jože! vrni se... Nekaj | ti povem ...” ■ Kmet se je obotavljal. “Bilo bi brezumno,” je zašepetal učitelj, “blede se ji že, revici. Ko ji pridete iz pred oči, ! morda zaspi.” ! Peljal ga je na drugo stran i veže, v kuhinjo, kamor je takoj prihitel Fric Hamer in vlekel j Polža naprej v izbo. Pri svetli luči, za mizo; polno vrčkov, sredi oblakov dima iz j pip, je sedel stari Hamer, poleg j njega pa mlinar Knap. Bil je i krepak mož kakor vreča moke, j obraza velikega, rdečega in sve-| tečega se. Sedel je brez suk-I njiča, držal v eni roki vrček pi-! va in otiral z drugo spoteno čelo j z robcem. Izpod razpete srajce, pri kateri so se bliščali zlati gumbi, so se videle prsi, pora-stle z gosto dlako. Na desni strani mize so imeli nastavljen precejšen sodček, iz katerega je Viljem Hamer pri-I dno natakal vrčke piva. j “Kako se zoveš oče?” je ve-| selo kriknil Knap s surovim glasom, z močno nemškim na- 5? Draga nevesta! S _ Poročni dan naj bi bil najsvetejši, 21 naj veselejši in najlepši dan §| Tvojega življenja. S| S*’-*" H Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj več je važnosti. £ S tt« S Poročne predpriprave zahtevajo ^ ogromno časa in skrbi, fjš n gl SP Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejžih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, p papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 glasom. “Polž.” “No, res pravi polž!. ..” je zakričal in se zasmejal. “Ali nam prodaš svoje posestvo, s hribom za mlin na sapo?” “Kaj jaz vem? . ..” je odvrnil kmet nesmelo. “Morebiti prodam ...” “Ha! Ha!. ..” je kričal Knap. “Viljem!. . je zarjovel, kakor bi bil Viljem oddaljen kilometer daleč, “natoči mu piva, temu kmetu... Pij na moje zdravje, jaz bom pa na tvoje. .. Ho! ho! ho! .. . Četudi nisi nikoli pripeljal k meni žita, trkam s teboj. — Ti bodi zdrav in jaz naj bom zdrav... Zakaj nam pa nisi poprej prodal svojega posestva?” “Kaj ' jaz vem,” je odvrnil kmet, hlastno izpivši pivo. “Viljem! .. . natoči mu ...” je rjovel Knap. “Jaz ti pa povem, zakaj nisi prodal. Zato, ker ne znaš. biti odločen. Ho! ho!... odločnost, to je podlaga. Jaz sem rekel: mlin mora biti v Voljki in je mlin v Voljki, četudi so mi ga dvakrat zažgali Židje. Ni res Hamer? ... In sem še rekel: moj Konrad mora biti doktor in Konrad bo doktor. In | sem še rekel: ti, Hamer, tvoj! Viljem mora imeti mlin na sapo j in Viljem bo imel mlin na sapo. Človek, ki ni dosti odločen, je I kakor mlin brez vode. .. Viljem! ... natoči mu piva ... Ni res, kako dobro pivo je?.. . Moj zet Krauze dela tako pivo. .. PLAŽA JE ZAPRTA! — Tako pravi napis, ki ga drži nadzornik Graham Ryde na Queenscliff pri Sydney ju v Avstraliji. Napis ni dejansko več potreben, ker je naraslo vodovje z zemeljskimi usadi prijetno plažo uničilo. Ho! ho!...” “Kaj je to? . ..” je zaklical, nagnivši se proti sodčku. “Kaj je to — ni piva? .. . Basta! ... gremo spat.. .” Vstali so izza miz. Fric je potisnil Polža v kuhinjo in zaprl vrata. Kmet je bil omamljen, ne da bi vedel, ali od piva, ali od hrupne govorice Knapove. Pri le-ščerbi je ugledal v kuhinji dvoje ležišč; na enem je nekdo spal, drugo je bilo prazno. Polž je sedel na prazno; čutil je, da je nekam vesel ter je začel kimati na desno in levo, na desno in levo... Mislil ni nič; raje je poslušal razgovor, ki se je razvijal v sosedni izbi po nemški. Po preteku nekaj časa je zaslišal glasne poljube, novo vrsto vzklikov, odmikanje mize in stolov in smeh Knapa. Potem je postalo v kuhinji svetlo in skozi njo sta šla Fric pa Viljem. “Le spite, spite! ...” je zakli- cal Fric Polžu. “Kakor hitro se zdani, pojdemo .. .” Mlada Hamer j a sta odšla v vežo, iz veže na dvorišče, njuni koraki so utihnili nekje pri skednju, Polž je pa kar naprej,kimal z glavo na desno in levo. Preteklo je zopet nekaj časa, med katerim so se razlegali po prostorni izbi težki koraki, potem pa surovi glas Knapa, ki je govoril: “Vater unser, der Du bist im Hiinmel. . .” Mlinar je med molitvijo sezuval čevlje, jih vrgel daleč od sebe in nazadnje, ponavljaje: amen .. . amen . . . legel na postelj, ki je pod njim zaškripala. Končno je umolknil, nekaj minut pozneje je pa začel hropeti s tako čudnimi glasovi, kakor da ga kdo istočasno duši in kolje. (Dalje prihodnjič) — Giacier narodni park ima preko 250 jezer. — Naznanilo in zahvala S tsHi sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni preminul 23. jan. moj soprog Anton Ošaben Pokojni je bil rojen leta 1894. v Martinjaku pri Cerknici Slovenija. Tam zapušča brata Pavla. V Ameriko je prišel 1. 1912. Tukaj zapušča sestre, Frances Babich, Detroit, Mich, in Jennie Tomšich, Eekhart, Md. Tem potom želim izreči najtoplejšo zahvalo moji dobri sosedi Mrs. Frances Smrdel, katera mi je kot zvesta sestra stala ob strani v vseh najtežjih urah. Iskrena hvala č. G. Father Joseph J. Ozimek za večkratno podelitev sv. zakramentov na domu, za obisk v bolnici, za molitve v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče. Hvala !epa vsem, ki so mu poslali toliko lepega cvetja v zadnji pozdrav. Najlepša hvala vsem, ki so darovali za tako veliko število sv. maš. Povrniti vem, da vam ne bom mogla. V hvaležni molitvi hočem prositi Boga, da naj On, povrne in poplača vsem. Hvala tudi vsem, ki so ga v tako velikem številu, spremili na zadnji poti. Tudi iskrena hvala dobrim ženam, ki so delale darovale in poskrbele, da so bili po pogrebu vsi lepo postreženi, še enkrat prisrčna hvala vsem, za vse in Bog vam povrni. Dragi soprog, po prestanem trpljenju počivaj mirno v naročju zemlje. Tvoja duša pa naj pri svojem Stvarniku uživa večni mir. Tvoja žalujoča žena, FRANCES OŠABEN Barberton, Ohio 15. februarja 1973. SMRT V RIMU — V filmu “Smrt v Rimu”, ki ga snemajo na temelju dogodka v drugi svetovni vojni, nastopata Marcello Mastroiani kot rimski duhovnik in Richard Burton kot poveljnik Hitlerjeve SS. i Emi $2801 temporary styled with' finish on polystyrene. Fea- ig the Exclusive Admiral Solarcolor With Black Matrix Picture e- "Color Master" Control in one pushbutton that activates the omatic Fine Tuning (AFC) to "lock in" the correct s.gnal fre-ncv for both VHF/UHF-Color and Tint controls automatically jst to the pre-set settings for a clear Admiral color picture: c,-r»r\£*" VHF/UHF Tuners: Deluxe Decorator Roi,-About i MilOM umiAšiC! S FUBHIIUiE 6202 St. Clair Avenue ENdicott 1-3634 „ Odprto zvečer NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue 431-0628 Naročite na dnevnik “Ameriška Domovin^ Že tri leta Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Žalujoči: V blag spomin OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NA§a LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI Anna Pirnat ki nas je za vedno zapustil* dne 15. februarja 1970 Hčerka ANNA je umrla 1- Počij od hudih, težkih le^’ preblago Tvoje zdaj srce, ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. JOSEPH PIRNAT, soprog JOSEPH in JOHN, sinova Vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje ostalo sorodstyo.