Po pošti prejeman: za celo loto naprej 26 K — h pol lela (Setrt „ mesec 13 „ - . 6 „50, 2 „20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta Setrt „ mesec » 1?,-, » » 1 , 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in insertto sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovai.a pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 110. V Ljubljani, v ponedeljek 14. maja 1900. Letnik XXVIII. Z dunajskega vseučilišča. (Izv. poročilo.) Pretekli teden je bila avla dunajske univerze — kakor že tolikrat - zopet pozo-rišče nemirov in surovih nastopov, s katerimi je nemško nacijonalno iz z njim zvezano židovsko-liberalno dijaštvo branilo nem-štvo in svobodo. To se pa doseže, če se psuje in pretepa svoje kolege, ki so katol. mišljenja. Tako je bilo tudi to pot. Ustanovili sta se namreč dve novi katoliški nemški dijaški zavezi »Kurnberger« za gornjeavstr. in salcburške akademike in »Nordgau« za Nemce iz sudetskih dežel. Kakor je bil to za katoliško gibanje mej dijaštvom vesel pojav, tako malenkostnega pomena je bilo to za splošnost, zlasti za ogromno proti-kat. večino. In vendar taka razburjenost, kakor bi mogla peščica mladeničev velikansko stranko Schonererijanskih in židovskih sab-ljačev kar čez noč speči in snesti za prvi zajutrek. Sprva se je reklo, da je neKa iz mej novoustanovljenih zavez si izbrala društvene barve, katere je imelo neko že pred leti razpuščeno nemško-nacijonalno društvo. 6 to parolo so je stvar začela, namreč metanje nemških katoliških buršev, bodisi od te ali one zaveze iz avle pred, ali bolje povedano, za vseučiliškimi vrati pa demonstracije proti policiji, ki se jo vselej v velikem zastopstvu zbrala pred univerzo; uhod pa ji je prepovedan. V koliko je ta intervencija od strani slavne policije kjrist la, nam ni znano. Rektorjevi rahli opomini so bili, kakor je to že tukaj običajno, brez vspeha in zato je akademični senat prepovedal, hoditi s čepicami m trakovi v vseučiliške prostore. Katoliški dijaki so sklenili, se tej odredbi podvreči. Drugače njih nasprotniki. Prodrli so v soboto kordon vseučiliških pedelov in šli naravnost v rektorjevo pisarno s čepicami in trakovi, se pritoževat radi to prepovedi. Rektor pa je deputacijo vsprejel in jej ob ljubil svojo pomoč. Tako se je oziral rektor kot načelnik akademičnega senata in nemški nacijonalec, na odredbo najvišje akademiške gosposke. Ni čudno torej, da so gospodje v akademičnem senatu prijemali rektorja, da se je tako daleč spozabil in sam pomagal rušiti ugled in avtoriteto senata. Rektor profesor dr. Neumann, po svojem poklicu teologični učenjak, je dal nato ostavko, češ da je prepopustljiv in premalo strog in ne more vzdržavati reda. Splošna sodba je, da je prol. Neumann res bil preveč popustljiv, toda le napram nemškim heilovcem, in do odurnosti strog proti katoliškim dijakom, katerim je še dan pred svojo demisijo obljubil, da jim bo dal občutiti svojo dejansko nevšečnost. Usoda pa je hotela, da se je njemu izrekla nevšečnost od tako kompe-tentne strani, kakor je akademični senat. V nedeljo je bilo vseučilišče zaprto. Govori se pa, da bo ostalo zaprto, morda za cel tečaj, ker nacijonalci in liberalci prete s splošnim štrajkom, ako se dotična prepoved ne prekliče, b tem bi bila hudo prizadeta večina onih, ki nimajo s temi nemiri ničesar opraviti, ker bi zgubila tečaj in še marsikaj druzega. Vendar je upati, da se bodo vročekrvne glave ohladile in da bodo pristojni faktor,i pokazali toliko objektivnosti, da ne bodo mesto krivih kaznovali vse. Vse kako pa bi bilo želeti v interesu akademiške mladine, katera prihaja na univerzo, da bi se učila, da bi se razmere na dunajskem vseučilišču že skoraj sanirale. Kajti še ne pozabljeni škandali iz zadnjih let uče, da more krdelo pijanih razgrajačev, ki sicer šole znotraj nikdar ne vidijo, onemogočiti z raz-sajanjem vsa predavanja. Tej kliki se za vse to ne skrivi niti najmanjši las na glavi. V znamenji akademiške slobode vlada brezobzirni, s pestmi govoreči terorizem zoper vse, kar tej kliki ni po volji. Nemški katoliki so že nebrojnokrat na lastnih glavah to občutili, prav tako tisti del Židov, ki niso pri-klopljeni liberalni stranki in tvorijo v židov-atvu posebno, židovsko - nacijonalno stališče zavzemajočo stranko. Za časa Badenijeve vlade so bili Slovani na dnevnem redu in se jim je branil vstop v avlo. Ugled in slava dunajske Almae matris vedno bolj propa data, pa kaj, da je vseučilišče le »nemško« in »freibeitlich«. Sedanji nemiri sprva niso imeli posebnega, kakor se je zdelo, še ne načelnega pomena; a stvar se je zasukala. Nacijonalna in liberalna društva izjavljajo, da vidijo v ustanovitvi novih nemških katoliških društev — ki pa štejejo bore malo članov — nov atentat na svobodomiselni značaj univerze in poskus, jo poklerikaliti. V bistvu se gre torej za vprašanje, je li dovoljeno prosto priznavati svojo pristojnost h katoličanetvu tudi v prostorih jedne najvišjih šol, katere vzdržuje po večini katoliška avstrijska država z denarjem po veliki večini katoliških davkoplačevalcev; zato zaslužijo dogodki zadnjih dni zanimanje v širših katoliških krogih ; zlasti pa je želeti, da bi se zanimali za nje oni katoliški možje, ki imajo v javnosti nekaj vpliva in imajo pravico, tudi z vlado delati račune. Nemškemu katoliškemu dijaštvu pa v teh hudih dneh ne moremo odreči svojih simpatij in priznanje za njih res junaško nastopanje, a ob jednem želimo, da bi se ti gospodje iz tega tudi nekaj učili. V mislih imamo namreč njih koketovanje z nacijonalci v gotovih, za slovane kritičnih položajih in večkratno nepotrebno povdarjanje in pretiravanje »nemškega« stališča. Drugič pa naj bi opustili burševske običaje, odložili burševske čepice, prepustili to staro šaro svojim menzuraškim sorojakom; s tem bi se modern zovali in izognili mnogim nepotrebnim neprijetnostim, če ne hujšim posledicam. Mažari v hrvatskem Primorju. XXXI. Poznata je mažarska širokoustnost glede vzdržavanja Hrvatske. Vse temeljito dokazovanje od hrvatske strani, da Mažari ne tro-šijo na Hrvatsko niti vinarja, marveč da se še sami okoriščujejo z dohodki hrvatskimi, se na merodavn:h mestih, pa tudi po časopisih neprenehoma zanikuje Mažari že vedo, zakaj to delajo, a najžalostnej.še je, da se uradna Hrvatska temu ne proti vi , nego molči, ali celo odobruje tako nepošteno ravnanje. Se posebno so pa gostobesedni Mažari, kadar govore o Reki in o stroških za to pomorsko mesto. Vse, kar so storili za to luko, vse so lo žrtve mažarske države; zategadelj zahtevajo pa tudi od reškega prebivalstva le za-hvalnost, kajti brez Mažarov bi Reka ostala neznata. To zahvalnost iščejo seveda le od tujega laškega življa, ki se tudi le z njihovo pomočjo drži na Reki. To prebivalstvo mora z Mažari zatirati hrvatstvo, katero noče priznavati omenjenih velikih žrtev, ki jih dajejo Mažari tudi zanje. Pravi cilj mažarske politike pa je ta, da pretvorijo Reko v ma žarsko trgovsko mesto. In kadarkoli Mažari zahtevajo v tem pogledu tudi od laškega življa popustljivosti, vselej omenjajo, kaj vse že niBo storili za Reko. C e se tedaj reški Lahi ali bolje irre-dentisti upirajo včasi mažarskim nameram, tedaj jih le-ti proglašajo za nehvaležneže. Za tolike milijone, ki so jih Mažari dozdaj potrošili za Reko, bi se že spodobilo, da se vsaj Lahi oklenejo čvrsto mažarske državne ideje. Koliko so v tem pogledu Mažari vspeli s svojimi milijoni, to bode nam pokazala bodočnost. Krivo pa je njihovo hvalisanje, češ, da so vse žrtvovali le za napredek Reke, in da še sedaj doprinašajo žrtve. To ni resnica. Mažari sploh niso za Reko nič žrtvovali, kajti vse investicije v tem mestu jim noBijo lepe dohodke. Mažari so dozdaj potrošili na Reko kakih 80 milijonov goldinarjev, kar bi iznašalo po 5% letnih obresti do 4 milijone. Dohodkov pa je imela država od tega leta 1809 do 8 milijonov goldinarjev. Tedaj 4 milijone goldinarjev čistega dobička od vseh investicij na leto dobiva država od reškega mesta, in to se imenujejo žrtve. Ko bi Mažari dobivali tako lepe dohodke od drugih svojih investicij, za katere so naredili dolga čez dve in pol milijarde, bi se ta dolg mogel tudi izplačati, in Mažari bi so mogli smatrati za srečne in dobre gospodarje, kar pa žalibog v resnici ni. C« so Mažari za Reko kaj storili, jim zdaj tudi nosi, in zato prebivalstvo reško ne more izkazovati zahtevane hvaležnosti in to tim manje, ker pravo reško prebivalstvo Lahi in Hrvati nimajo od vsega tega napredka prave koristi. Najbolji dokaz za to je to, da stara trgovska podjetja na R^ki propadajo, a pojavljajo se nova, cd države podpirana. Država je na Reki osnovala mnoge banke, tovarne in druga razna podjetja, izpodrinila domačine in prodala vse iz Mažarske tjekaj naseljenim svojim rniljencem ; ravno tako se vodi glavna uprava vseh teh L a t i" Ha Vestfalskem. Piše J. Knific. XIX. Gladbeck 18. aprila. Neka posebnost munsterske školije so rektoratske šole; mi bi jim rekli: katoliške nižje gimnazije. Pruska vlada zelo skrbi za šolstvo; v vsakem kraju so po tri ali štiri ljudske šole, strogo ločene po veri. Po nekaterih krajih,' n. pr. v Bruchu, imajo, če se no motim, štiri katoliške in štiri luteranske šole. Seveda vlada skrbi v prvi vrsti za protestan-tovske in jih podpira, kjerkoli more. Vidiš na kakej hiši zapisano »\Vilhelmsschuie«, semtertja tudi »Friedrichsschule«, veš dobro, kakšni otroci jo obiskujejo. Protestantizem in militarizem je cilj pruske vlade; vzrediti verne protestante in vzgojiti dobro vojake. Pred vsako šolo ali pa kraj nje je vrt ali sploh večji prostor: igrišče. Semkaj vodijo učitelji dečke, da jih vadijo v telovadbi. To ti ekscrciraio ii mladi Prn>i Tudi za gimnazije je dobro preskrbljeno ; v vsakem večjem mestu jo imajo, državno, večinoma med versko. In to ravno slabo vpliva na dijake, da postanejo versko indiferentni ali pa vsaj mlačni. Da bi ta nedostatek vsaj ublažilo, ustanavlja škofijstvo rektoratske šole. Vzdržuje jih občina sama. kakor vzdržuje tudi svoje duhovnike, bodisi katoliške ali pa luteranske. Tudi rudarji morajo razun dohodninskega davka plačevati še davek za cerkev in šolo. Duhovnik in učitelj dobivata od občine stalno plačo, če ni morda v do-tičnem kraju ustanovljen kak beneficij. Bire ne poznajo dušni pastirji; zdi se jim smešno to beračenje po hišah. In dohodkov nimajo slabih; v Gladbecku, kjer bivam sedaj, dobivata kaplana po 3000 mark na leto iz ustanove; razun tega še mašna darila in štol-nino. Seveda je to jedna izmed najboljših služb; vendar pa pod 1500 mark letnih dohodkov nima nijeden kaplan. Za podučevanje v šoli ne dobivajo nikakih nagrad ; tudi vlada jim no plačuje nobenega beliča. Pruske srednje šole so urejene nekoliko drugače ko naše. Dijak vstopi v seksto ter se dviga dalje po lestvici: quinta, quarta, cunda, unterprima, oberprima. Vsaka gimnazija ima torej devet razredov. Podučujejo se predmeti isti kakor pri nas, samo da je obli-gaten jezik tudi francoščina. Angleščina je prost predmet. Rektoratska šola ima pet razredov, do vštevši »obertertia«. Podučuje se ravno tako kakor po gimnazijah. Večina takih šol je katoliških ; v zadnjem času jih ustanavljajo tudi protestanti. Vodja, »rektor« je navadno duhovnik. Kdor se namreč prostovoljno oglasi, pusti mu mOnsti-rsko škofijstvo, da študira na ondotni akademiji. Ondi napravi državne izpite, skušnje so zelo težke. In kaj bi tudi ne ? Vlada, katerej so te šole trn v peti, je nastavila za predsednika izpraševalne komisije luteranskega duhovnega svetnika. Zato se mnogo kandidatov odtegne izpitom ter brez državnih skušenj podučuje na rektoratskih šolah. Temu nasproti je vlada izdala postavo, da ne more nihče biti nastavljen kot rektor, kdor nima državnih izpitov. Kaj si izmislijo bitre glave? Nadenejo šolam drugo ime; pravijo jim : »rodbinska šola« (Pamilienschule) Te šole so za las take kakor rektoratske, samo da niih ruk- njim je v zadnjem času vlada obrnila svoio ost. Tako bijejo katoliki vedni boj z lute-ranskimi Prusi. Rektorji so večinoma še mladi; saj te šole še niso staro. Z dušnim pastirstvom se jim ni treba ukvarjati, ker imajo preveč opraviti v šoli. 30 učnih ur na teden utrudi vsakogar in povrh tega še toliko postranskih opravil. Vendar pa navadno rektorji pomagajo vsako soboto in nedeljo v spovednici in na prižnici. Plače imajo po dogovoru z občino : kdor prične podučevati, dobi 1500 do 2500 mark na leto, in povrh tega mu občina plačuje stanovanje. V denarnem oziru se jim torej ne godi ravno preslabo. Dela pa imajo čez glavo, utrudljivega dela. Zato ima vsak rektor za pomočnika subrektorja in pomožnega učitelja. Pri poduku pomagajo navadno tudi dušni pastirji dotičnega kraja. Dijaki se razlikujejo po razredih. Nosijo različnobarvane kape : zeleno, rudeče, rujave, rumene, višnjeve, tako da na prvi pogled veš, koliko učenosti se je nasrkal že ta ali oni dijak. To vam jo šumenje in drvenje, kadar se ta pisana »masa« usuja iz šolskih prostorov ! podjetij v Budimpešti, kjer se plača tudi davek Mažari in mažarski Židi so postavljeni na vsa bolja mesta pri teh državnih in zasebnih od države podpiranih podjetjih. Na ta način hočejo namreč Mažari s silo razširiti na Reki mažarski jezik in ž njim mažarski duh, ker jim je laški še vedno na potu, in se mesto ne da spremeniti tako hitro v mažarsko luko, kakor to žele na merodavnem mestu. Poprej so jim bili na potu Hrvati, a ko so le-te potisnili v kot s pomočjo Lahov, hočejo se zdaj rešiti tudi le teh ter zagospodovati sami na celej črti. Reško prebivalstvo je deloma že sprevidelo to hsalisano mažarsko »požrtvovalnost« za Reko ter začelo razmišljati, kam jih bode pripeljala njih velika popustljivost. Ko bi se le popolnoma zdramilo ter se otreslo mavrskega sebičnega varuštva, ter se oklenilo Hrvatske, katera za svoje žrtve gotovo ne bi zahtevala, da propade domače reško prebivalstvo v gmotnem pogledu na korist tujemu življu. Politični pregled. V Ljubljani, 14. maja. Delegacijsko zasedanje v Budimpešti je bilo včeraj slovesno otvorjeno z vsprejemom obestranskih delegatov pri cesarju, ki je imel sledeči prestolni govor kot odgovor na nagovor predsednika avstrijske delegacije viteza Ja\vorskega in onega ogerske delegacije Szilagyja: »Na zagotovila uda-nosti, katera sem ravnokar čul, odgovorim z izrazom svoje odkrite zahvale. — Politični položaj monarhije se v malo mesecih od časa zadnjega zasedanja ni spremenil. Naše intimno razmerje napram našim zaveznikom, ki se je na tako vzvišen način pokazalo tudi povodom mojega zadnjega obiska pri Nj. Veličanstvu nemškem cesarju, se je spopol-nilo v izbornih razmerah napram vsem velesilam, kakor tudi specijelno v vednem po-razumju z ruskim carstvom v vseh bližnjega vzhoda tičočih se vprašanjih, in sklepamo iz tega položaja na gotovost, da se nam ohrani blagoslov miru tudi v bodoče. — Moja vojna uprava stavi tudi v tem letu večje zahteve le v najožjih mejah neobhodne potrebe. Deloma so te večje zahteve posledica prejšnjih dovolitev, deloma se tičejo poskusov v topništvu, potem pa takih naprav in zgradb, ki se ne dajo več odlagati. — Gospodarsko življenje v Bosni in Hercegovini se giblje v normalnem tiru vednega razvoja, in v po kritje upravnih stroškov za ti deželi bodo, kakor doslej, zadoščali lastni dohodki. — V nadi, da pričnete s patrijotiško udanostjo svoje ustavno delovanje, vas prav iskreno pozdravljam!« — Vladarjev govor so dele-gatje navdušeno vsprejeli. Uesar se je potem razgovarjal z vsemi navzočimi delegati. Ekspozej zunanjega ministra grofa Goluhovskega v današnji prvi seji budget-nega odseka avstrijske delegacije pove splošno, da se razmere naše monarhije v zadnjem času niso spremenile, da je cesarjev in srednjih šolah, kakor tudi po vseučiliščih konča začetkom velikega tedna in prične teden dnij po veliki noči. Ravnokar imajo povsodi vpisovanje. Dolžnost, obiskovati ljudsko šolo, traja od šestega do štirinajstega leta. Glavne počitnice so sredi šolskega leta, v avgustu in septembru, skupaj šest tednov. I. Dovršivši rektoratsko šolo vstopijo učenci na državno gimnazijo v ,untersecundo'. Napraviti morajo vsprejemni izpit. In pravijo, da učenci iz rektoratskih šol niso baš najslabši. II. Rektoratske šole zelo dobro uplivajo na krščansko življenje dijakov. In tudi tem šolam se ima Vestfalska mnogo zahvaliti, da je ni že zdavnaj požrl protestantovski pruski moloh. Skofijstvo vsled tega na vse načine podpira rektoratske šole. Imajo jo v Hertenu, poldrugo uro dalje v Bueru ; ravnokar se je ustanovila v Gladbeck j. V seksto se je vpisalo 27 učencev. Vsak začetek je težak. III. In pri nas ? Oj daleč, daleč smo še za Nemci. Naj ščujejo proti katoliškemu konviktu in gimnaziji slovenski liberalci; nič ne de ; tudi pruska vlada dela brez števila zaprek rektoratskim šolam. Uspeh pa, katerega dosezajo te šole, daleč prekaša prestane težkoče. obisk v Berolinu, pri katerem se ni razpravljalo o nikakih specijalnih politiških vprašanjih, znova utrdil prijateljsko vez mej našo in nemško monarhijo in je toraj ta obisk bil v tem vziru velikega pomena. Velik del njegovega govora so pa zavzemala izvajanja glede južno- afriške vojske. Grof Goluhovski je najprej konstato-val, da razpor mej Anglijo in južno-afriš-kima republikama ni prav nič uplival na razmerje mej evropskimi državami, in je nada, da se to tudi v bodoče ne zgodi. S tem seveda ni rečeno, da tudi nadalje iskreno ne želimo naglega konca sedanje vojske. Kako blizu da smo že koncu, to se sedaj še ne da dognati, vsekako se pa kaže, da je izključena posredovalna akcija, ki more imeti le tedaj kaj vspeha, ako jo naprosita oba dela, česar pa v tem slučaju ni. — Pri tej priliki odgovarja minister na mnogostran-ske napade v zbornicah, na shodih in v časopisju glede kršenja nevtralnosti. Trditve, pravi grof Goluhovski, je na merodajnem mestu že temeljito ovrgel avstrijski ministerski predsednik, vendar si ne more kaj, da ne bi odločno zavrnil razlage načel ljudskega prava, ki se niti v besedah niti v smislu ne ujemajo z določili nevtralnosti. V ostalem si pa minister pridržuje pravico, še nadalje odgovarjati v tem oziru, ako bi se tekom razprav pokazala potreba. — Grof Goluhovski sam toraj ni zavrnil prav nobene trditve glede kršenja nevtralnosti. — Glede velikih stroškov za armado je dejal minister, da je tudi sedanji, akoravno ne znatno zvišani znesek občutljiva žrtev, ki se nalaga davkoplačevalcem, toda skupna vlada mora vedno skrbeti za vojno moč monarhije in ne sme pozabiti, da »morejo sredi najmir-neje konstelaci]e še vedno nastopiti dogvdki, ki hi lahko tangirali našo velesilo in ki je vsled tega ne smejo najti nepripravljene«. Pri sostavi skupnega proračuna se je čim največ oziralo na finančni položaj obeh držav in večje zahteve v letu 1901 so omejene le na najpotrebneje stvari. — Na zahodnoame-riškem obrežju nameravajo ustanoviti nova konzularna zastopstva in je v to svrho odšla tje ladija »Donau« s posebno komisijo, ki bo proučila ondotne razmere. — 5> {»osebnim iznenadenjem toraj ekspozej grofa Goluhovskega letos ni osrečil v Budimpešti zbranih delegatov. Boj ministerskemu predsedniku Szellu se napoveduje na vseh straneh. Najboljši dokaz za to so najnoveji dogodki v ogerski delegaciji. Iz nje srede sta namreč prostovoljno izstopila opozicijonalca grof Zichy in Rakovsky, posl. Ugrona pa ni hotela voliti večina. V delegaciji torej ne bo vlada zadela prav ob noben odpor, tem večji vihar bo pa provzročila opozicija v poslanski zbornici Mir, ki ga je Szell dosedaj umetno gojil, je sedaj izginil iz parlamenta in v nemiru se mož ne bo mogel vzdržati na krmilu. Z južno afriškega bojišča. V drugi polovici tekočega meseca pride baje angleški maršal Roberts v Pretorijo in s tem bo končana velika vojska, kakoršni skoro ni primere v svetovni zgodovini. Manjši izgredi in upori s tem seveda nikakor ne bodo prenehali, a splošna burska ustaja bo potem za dalj časa onemogočena. Tem povodom se smemo pač ozreti na pričetek in tek sedanje vojske. Dne 10. oktobra lansko leto je potekla doba ultimata obeh predsednikov burskih republik in prve burske čete so prodrle v Natal. Potem je sledila cela vrsta porazov na angleški strani, najznameniteji so bili porazi generalov Methuena pri Mag-gersfonteinu , Gatacre pri Stormbergu in Bullerja pri Colenso, ko se mu je 15. dec. ponesrečil prvi poskus čez Tugelo. Dva dni pozneje je bil Roberts imenovan vrhovnim poveljnikom in 10 jan. je dospel v Cap-stadt. Mesec dnij pozneje je prekoračil mejo Oranje države, 15. febr. je osvobodil Kim-berley in 17. febr. zajel Cronja s 3000 Buri pri Paardebergu. Teden dnij pozneje, 28. februvarija, so po dolgotrajnih vročih bojih dospele Bullerjeve čete v Ladysmith in 13. marca je zavihrala angleška zastava v Bloemfonteinu. Pravo prodiranje proti Pretoriji se je pričelo 30. aprila in danes je Roberts že v Kroonstadtu. Poleg njega prodirajo sedaj proti Pretoriji general llunter v smeri proti Mafekingu, generalni major Carrington s severa in tudi o Bullerju so govori, da bo kmalu prodrl skozi Zmajevske gore v Oranj-sko ozemlje. Poslednja dva seveda no bota še tako kmalu dosegla svojega namena. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. maja. Dopolnilne občinske volitve v Ljubljani. Danes je volil tretji razred. Ka toliško-narodna stranka ni postavila kandidatov in se volitve ni udeležila. Vse bi bilo mrtvo in naprednim agitatorjev so so sušila grl?. V dolgočasnost mestnih volitev pa je posegel g. Avgust Erzin v veliko tolažbo žejnih naprednih agitatorjem z naslednjim oklicem: »Neodvisen kandidat! Čistiti zavedni volilci! Pred durmi so ob. inske volitve. Drznem se samostojno pred Vas stopiti, da Vam naznanjam kandidaturo za III. volilni razred. Moja kandidatura so ne naslanja na nobeno stranko in je brez vsa^e politike, izvira lo od tod, ker vsi čutimo potrebo obuditi v mestni dvorani krepko in zdravo opozicijo. Z ozirom na to, da se čutim popolnoma sposobnega za ta posel vsled svojega 25Ietnega službovanja na mestnem magistratu, kjer mi je vse poslovanje, znano, kandidiram brez vsake agitacije v mestni zastop. Združite torej vsi zavedni volilci svoje glasove in volite enoglasno Avgusta Erzina, magistratnega uradnika, pet let v pokoju brez penzijo, zdaj trgovec s premogom in z drvi. V slučaju, da zmagam, iz javljam, da ne vstopim v noben klub. Postopati hočem v mestni hiši nepristransko pa brezobzirno in neustrašeno ter so pote govati edino le za pravico in resnico« Ljudje so se po Ljubljani smejali Erzinovem dov-tipu, pa tudi narodni stranki, ki je hitela pred »pretečo nevarnostjo« organizovat svojo črno vojsko. Včeraj so imeli naprednjaki shod v »Narodnem Domu«, kjer so hitro najeli več izvoščkov in poslali agitatorje na vse krajo. Peljali so se celo na »morost«, kjer so pili in upili. a izvoščka ne plačali. Danes je bil glavni tabor ob golažu »pri Zvezdi«. Prišel je na lice mesta dr. Tavčar ob strani Elije Predoviča in Jožc-fa Turka. Okolu njega so sedeli Jože Pavšek, Podlesnik, Tosti, ob levi strani Malovrha je sedel Altman in na drugi strani se jo senčil jermonar Bartel. Pri golažu so sedeli socijalni demokratje, na čelu jim Kordelič, magistratni sluge v uniformi; okolu so pa letali razni Zorki, Železniki. Izmej vseh se je slišal glas znanega Miillerja: »A nama nč dubl, sej imama denar !« Dobili so vsi končno primerno por-cijo naprednosti, največjo seve Baraga, ki je modroval: »Jaz volim iz prepričanja, agi-tiram pa tam, kjer je pink«. Veliko strahu je vzbudila vest, da nekateri volijo tudi Jožeta Umeka s Starega trga. Tako je bilo torej za zabavo občinstva dobro preskrbljeno, da bi bilo le tudi za davkoplačevalce z sedanjim mestnim zastopom! Izid ljubljanskih občinskih dopolnilnih volitev. Vseh vohlcev v III. razredu je 2073. Danes so dobili vštevši pooblastila : Ivan Škerjanc 482, Fran Terdina 477, Jernej Žitnik 480 glasov. Avgust Erzin je dobil 5 glasov, Jos. Pavliček, Luka Breskvar, Adolf Kordin, Avgust Jagodic, Jožef Terdina, N. Erzin, Fran Šeber po 1 glas. Katoliško-narodni volilci so ostali doma. Osobne vesti. Pravni praktikant Lu-dovik T r e o v Litiji je imenovan avskul-tantom. — Provizorni stavbeni pristav Iv. Jakschev Kranju je imenovan definitivnim. — Poročil se je v soboto v Gorjah pri Bledu realčni profesor Alb. B e 1 a r z gospodično Thomannovo. — Cesar je odlikoval okrajnega nadzdravnika v Gorici, cesarskega svetnika dr. Aleksandra Zenkoviča povodom prositve za stalno umirovljenjc z viteškim križcem Fran-Josipovega reda. — V soboto so pokopali tu g. Viktorja F u r 1 a n a , topniškega nadporočnika. Na grobu mu jegin-ljivo govoril vojaški kurat č. g. Fr. Ivane t i č. V pokoj stopi, kakor čujemo c. kr. deželnovladni svetnik in referent dež. šolskega sveta, g. Josip M c r k po 37 letnem službovanju. Pogreb. V soboto popoludne smo izročili zemlji nepozabnega nam gosp. Ivana Peterco. Ob odprtem grobu zbralo se je neštevilno pokojnikovih čestiteljev iz vseh slojev, vsaj je bil pokojnik od vsakega ljubljen in češčen. Pri pogrebu je bilo zasto- pano polnoštevilno vodstvo katoliškonarodne stranke, katera delaven, požrtovalen član je bil pokojnik, dalje smo opazili mnogo drugih odličnjakov vseh strank, zastopnike »Vzajemno podpornega društva«, »Meščanskega kluba«, »Katoliške družbe« , »Konservativnega obrtnega društva« pa tudi odposlanstvo kršč socijalmh delavcev jo prihitelo z zastnvo »Slov. kršč. soc. zveze« zadnjo čast skazat svojemu podporniku. Naj počiva v miru blagi mož, čegar delavne roke nam ostanejo nenadomestne! Nevarno obolel. Cesarskega svetnika in poslanca M u r n i ka je sinoči zadel mrtvo-ud na levo stran. — Danes se nam je sporočilo, da so je bolniku stanje nekoliko zboljšalo. Vojaška godba dela Gradčanom dosti preglavic. Kakor znano, prepovedal je fml. Succovaty pred dvema letoma vojaški godbi v Gradcu igrati, ker so nemški prenapeteži dvakrat napali godbo bosanskega polka. Težko je pogrešala in še pogreša večina graškega prebivalstva vojaške godbe, ker je ni v Gradcu godbe, ki bi zadoščala za kake večje veselice. Občinski svet je naklonil Sporr-ovemu orkestru veliko podporo, da priredi časih kak večji koncert, toda SpOrr ne more vsem potrebam ugoditi. Zato se je rodila med meščanstvom misel, naj bi se po graškem županu vložila pri intendantu Suc-covatemu prošnja, da dovoli spet vojaškima godbama v Gradcu koncertovati. „Grazer Tagblatt", glasilo prusaških neodrešencev, je strahovito zarohnel, ko je zvedel to namero, ter županu Grafu zaukazal, da naj rajši takoj odstopi, kakor bi vklonil tilnik vojaški oblasti. Navzlic temu je prejšnjo nedeljo, 6. t. m., kar ves Gradec drl v Maria-Trost, kjer je podjeten restavrater priredil vojaški koncert, ker vse je hotelo zopet slišati priljubljeno vojaško godbo. Včeraj, 13. t. m., sta bila naznanjena dva vojaška koncerta v graški okolici, eden v Maria Trostu, drugi v Gostingu. Nemški nacionalci pa so izposlovali pri okrajnem glavarstvu, da je prepovedalo koncert bosanske godbe, ker se boje, da bi se Gradčani s poslušanjem vojaške godbe napili morda nekoliko avstrijskega domoljubja. Intendant Succovatv jena to kratkomalo zaukazal, da ne sme nobena vojaška godba tudi v graški okolici igrati. Spomenik so odkrili včeraj v nedeljo, 13. t. m. v graškem parku M. pl. Franck-u, ki si je za razvoj mesta Gradca, posebno pa mestnega parka pridobil velikih zaslug. Najbolj zanimivo pri vsi slavnosti je bilo, da ni bilo videti nobene, v Gradcu sicer neizogibne frankfurtarice. Graški mizarji prično z današnjim dnem skoro v vseh večjih podjetjih stavkati. Glavna njih zahteva je, da se jim zniža dnevno delo na 9 ali vsaj na 9 in pol ur. Podjetniki so z»btevo svojih delavcev odbili, češ da za sedaj ne morejo nič odjenjati, ker že itak lo s težka tekmujejo z dunajskimi mizarskimi podjetji. Vspeh te stavke jo za delavce zelo dvomljiv, ker delodajalci ne bodo nič popustili in ker bodo morali delavci, ko se sestradajo pod starimi pogoji lotiti so dela. Socialni demokratje tirajo s silo delavce v stavke, da jih spravijo prav na nič in tem lažjo vjamejo v svoje mreže in jim nakladajo razne strankarske davke. Veliko razstavo cvetlic, vrtnih rastlin in semenja je priredilo graško vrtnarsko društvo. Graška mestna občina, vlada in druge javne oblasti so hvalevredno podjetje dejansko podpirali. Razstava traja od 12. do 15. t. m. Mestna občina jo letos napravila že dve razstavi štajarskega vina in sadja, ki sta bili proizvajalcem v veliko korist, ker so njih proizdelki dobili dobre odjemalce. Ali ne bi kazalo, da bi začeli tudi pri nas prirejati take razstave za poljedelske, vrtnarsko, vinarske, sadjarske, mlekarske in dr. pridelke in proizdelke'( Zanimiva porotna obravnava se vrši te dni v Gradcu. Na zatožni klopi sedi pet propalic najnižje vrste, trije bratje Pack, Sedlaček in Mutin, ki so obdolženi raznih skrivnostnih umorov, roparskih napadov ulo-mov in tatvin, ki so se lani dogodile v graški okolici. Iz Idrije. Umrl je v Idriji upokojeni nadučitelj Janez Kogej. V soboto popoldne ga je zadel mrtvoud na možgane in ob 8. uri zvečer je izdihnil svojo blago dušo. Pogreb je bil danes (ponedeljek) popoldne ob 5. uri. Porotne obravnave v Celovcu sc prično 12. junija. Tržaški Slovenci so včeraj v Ro colu v dvorani g. Prašelna slovesno otvo-rili slovenski otroški vrtec. — V nedeljo 20. t. m. predstavljali bodo v redutni dvorani gledališča »Politearna Rossetti« opereto »Čevljar baron«. Porotne obravnave v Gorici. Pred goriškimi porotniki je bil oproščen Josip Pagon iz Tolmina, bivši c. kr. sodnijski kancelist v Cerknem. Tožen je bil radi po-neverjenia 1101.09 kron in zanemarjanja uradnih dolžnostij. Pripoznal je, da je od raznih strank porabil zneske, katere so mu izročile a ni mogel sproti zalagati pridržanih zneskov. Sedaj je primanjkljaj deloma že pokril. Kričeč je slučaj, da je Ant. Klavčarju z Jesenic pridržaval obroke , katere mu je Klavčar pošiljal, da bi jih pošiljal kranjski hranilnici. Ker kranjska hranilnica ni dobila obrokov, prišlo je do dražbe. Pagon je star 42 let ter ima družino s 7 otroki. Slavnoat Gutenberga priredi tiskarsko društvo primorsko dne 24. junija v spomin 500 letnega rojstnega dne Gutenberga. Vspored je zjutraj slavnostni sestanek, popoldan pa koncert. Z Gorenjskega. V Kranju se je poskusil umoriti A. Keršič, doma s Klanca pri Kamniku. S hodnika g. Perissinija je skočil v globočino 20 m, a se ni ranil smrtnone-varno. — V Škofji Loki je g. Iv. Mali kupil ■od gospe Jesenkove hišo za 24.000 kron in ondi otvori trgovino. Iz Beljaka se poroča, da je ondi padlo precej snega. Premovanje konj. Na Kranjskem se bodo 1. 190,). delila državna darila za konjsko rejo : a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade za skočene kobile in c) za žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah : dne 3. sept. ob 10 uri dopoludne v Lescah, dne 4. sept. v Kranju, dne 5. sept. v Kamniku, dne 6. sept. na Vrhniki, dne 7. sept. v Ribnici, dne 15. sept. v Trebnjem in dne 17. sept. v Št. Jerneju. Razdelilo se bo skupno 30(,'0 kron in 60 srebrnih svetinj. Podpore za škrofulozne otroke. Kakor v preteklih letih bode dež. odbor tudi letos nekaterim škrofuloznim otrokom podelil podpore po 50 gld. iz dež. zaklada, da jim bo mogoče iti v morsko kopelj v Gra-deži. Dotične prošnje naj se pošljejo do 10. junija t. 1. dež. odboru v Ljubljani, morajo pa biti podprte s krstnim listom, z zdravniškim ter ubožnim spričevalom. V slov. izobraž. in zabav, društvu »Naprej" v Gradcu je končal v soboto, 12. t. m. prof. Fr. Hauptmann svoja poljudna, vedno temeljita predavanja o magnetizmu in elektriki. Teoretična izvajanja je kaj spretno ia umlji\o i/.popolnjeval z nebrojnimi, zares lepimi poskusi na najrazličnejših aparatih. Občudovali smo gospoda profesorja, kako preprosto in vsakemu dostopno je razložil vse električne priprave, ki se rabijo v praktičnem življenju, kakor telegraf, telefon, dinamostroj, električno luč itd. Dal Bog, da najde vrli gospod profesor kaj naslednikov, ki bodo hoteli naše ukaželjne ljudi poučevati tudi v drugih strokah človeškega znanja. Ljubljanske novice. Povozil je včeraj čez noge z ročnim vozičkom postre-sček št. 11 J. Leben na Resljevi cesti obče-znanega umirovljenega železniškega uradnika g. Z i I i č a. Nek kolesar pa je povozil posestnika Prebiia z Brezovice. — Ljubljanski policaj in žabe. Mestni policaj S. ima silno rad žabe. Kadar ima čas, jih lovi. Zadnjič je nalovil cel žakelj takih malih živalic. Ko jih je transportiral v mesto, srečal ga je v mestnem logu mitniški paznik, kateremu je moral pokazati malho. »E žabe imam,« zatrjeval je policaj. »Podobne so res,« je odvrnil mitničar, »pa so le — krote.« S. se je konečno res prepričal, da ima v žaklju samo mlade krote, in z veliko jezo je zagnal krote in žakelj v Mali graben. — Predstava. Prihodnjo nedeljo ob sedmi uri zvečer bodo »Katoliško mladeniško društvo« v Ljubljani v »Rokodelskem domu« predstavljalo žaloigro »Dr. Čuden in njegov sluga«. — Kap jo zadela 121etnega sinčka bivšega slovenskega igralca gospoda Julija Šušteršiča, sedaj solicitatorja pri dr. Furlanu. Udarilo ga je po desni strani. — Z rešilnim vozom so prepeljali 13j 9. zveč. 732-1 | 10 8 brezvetr. | oblačno 4-5 . .1 7. zjutr. |2. popol. 7*0-0 |727-3 11 1 19-8 si. svzh. oblačuo si. jvih. pol oblač. Srednja temperatura sobote 6-3". normale: 13 7" Srednja temperatura nedelje 96°. normale: 13-8°. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 6. do dne 12. maja. K h K 5" Goveje meso I. v. kg 128 Pšenična moka 100 kg 2 9 _ » . 11. » » 1 12 Koruzna > » > 18 — . . III. . > — 96 Ajdova » » > 36 — Telečje meso > 1 20 Fižol, liter. . . - 16 PraSičje » sveže > 1 40 Grah, . . . . _ 20 » » prek. » 1 10 Leča, » . , . — 24 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, > . . . — 22 Maslo . . . . » 2 — Ričet. . . . . — 22 Surovo maslo . . » 1 90 Pšenica . . .100 ks 18 80 Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . . 16 — Slanina sveža > 1 36 Ječmen . . » > 15 — » prekajena fr 1 44 Oves ... > » 12 40 Salo..... » 1 20 Ajda ... » > 19 eo Jajce, jedno . . — 5 Proso, belo, > > 20 — Mleke, liter . . — 16 navadno » » 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 13 80 » kisla . « — 80 Krompir » > V — Med..... kg — — Drva, trda , m3 7 — Piščanec . . . 1 30 » mehka, » 0 — Golob . , . . — 40 Seno, 100 kg . 4 40 Raca..... — — Slama, » > . — — Zajtc . . . . — Stelja, » » — — Zahvali), 4 50 1—1 Za prisrčno sočutje mej boleznijo in ob smrti našegu iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, brata, svaka in stnjca, gospoda Ivana Peterca za mnogobrojno udeležbo od blizu in daleč na zadnji kratki, vendar za nas pretužni poti, istotako za dobrotno darovane krasne vence izrekamo s tem svojo najtoplejo zahvalo. V Ljubljani, dne 12. maja 1900. Rodbini Peterca-Pollak. Tlnrrp n i n-p im!4 v naivefj' J^Jllf l/C ti>ll KtCItlC beri v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. 228 19 11—1 Vnanja naročila proti povzetju. se sprejme v trgovino z mešanim blagom Friderik Ilontann 447 2—1 v Radovljici. Umetni ogenj zanesljiv izdelek, b krasnim učinkom, pošilja po najnižji ceni 548 5—1 ognjars'a prodaj je v Velikem Mengšu imajoča štiri sobe, dve kleti; krita je z opeko. Zemljišča je pri hiši za 15 mernikov posetve. — Natančneje se poizvč pri Andreju Goljarju, v Podgori št. 3, pošta St. Vid nad Ljubljano. 446 4—2 kateri je dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, pri Jakobu Dereani-ju v Žužemberku. — Pogoji po dogovoru. 435 3—3 Gostilna na Studencu, nasproti blaznim, toči vsaki dan sveže Kosler-jevo pivo, rudeče in rumeno vino, kavo itd. 438 3-2 v mestni Žtigmiji lir se razpisuje do konca maja t. 1. Dohodki po dogovoru. — Oglasiti se je pri podpisanem. Kranj, dne 10. maja 1900. A. Me&narec, 440 3 — 2 mestni župnik. Ivan Jax v Ljubljani Dunajska cesta št. 17 priporoča po jako znižanih cenah Dflrkopp - Diana» "M Schladitz-eva kolesa katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestad. elegantni opravi in lahkemu teku. Ceniki se pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto. Razpis. 449 3-1 Podpisani razpisuje zgradbo popolna novega šolskega poslopja za enorazredno ljudsko šolo na Rovih, okraj Kamnik potom javne manjševalne dražbe, ki se bo vršila na Rovih pri „Pircu" dne 2. junija 1900 ob 9. uri dopoldne. Zidarska, tesarska in druga dela, stavbeni načrti in troskovni preudarek, so pri istem na upogted. Vsako delo, tudi kopanje tal, se bo posebej oddalo. Opeka se bo vzela od tiajcenejega ponudnika. Vsak prevzemnik bo moral položiti 10% vadiuma. Krajni šolski svet na Rovih,' dne 14. maja 1900. Janko Šiška, predsednik. 000000900000000000000000000000000 V *v JToslp ISdsrcm v llalom. o o tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor: Q ,Puch" 95J , „Meteor", „Waffenu, „SlaYiau, § potem drugih raznovrstnih, z novimi iznajdbami opremljenih, af' garantiranih koles, priporoča se preč. duhovščini in si. občinstvu. W Cena od SO gld. naprej proti gotovini, po dogovoru 2? tudi na obrofte 426 6-2 w Lastna, popravljalnica. Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin zmr Točna in kulantna postrežba, rrrrz Ograja gozdov, pašnikov, vrtov itd ^-.-/J'-----vJ..:..-„..._.., Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvani- zirane jeklene žice. 289 12-8 Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko, izdelovatelj žičnih (dratenili) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. Priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje bm^ Ja at pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, gole bnjake: mreže za presejanje gramoza in peska. — Izdeljujo in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line. kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, režeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. — Ceniki na zahtevanje brezplačno. SS^) Ot>« 14. maja. Skupui državni dolg v notab...... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4u/0 . . . . . . Ogerska kroDska renta 4°/„, 200 ..... Avstro-og-erske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. ....... London vista ...... • Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. vel' 98'45 9806 116 60 98— 116 75 Hl-95 775' -723.50 242-70 118-27 -13$® O o m a. J li 20 mark........................23-66 20 frankov (napoleondor)..............)9-27 Italijanski bankovci . , . .... 90-70 C. kr. cekini........................1134 Dn6 12. maja. 3-2°,„ državne srečke i. 1854, 260 gld.. . 168— 6% državne srečke 1. 1860, 100 gid . 157-50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....20 4"/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 2(10 kron . 94-1)0 Tisme srečke 4°/0, 10(1 gld.......138-50 Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . 264" t> O 5K H. Donavsko vrtvnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. bati k e 4"/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 > » južne železnice b°l0 > » dolenjskih železnic 4°/„ Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/u srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » 5 » UudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. ... .108 95' 41(i' 32 7 119-99 400 335-41 20 13 63- 50 ■50 25 50 Salraove srečke, 40 gld..... St, Genois srečke, 40 gld...... Waldstoinove 3re<;ke, 20 gld. . . Ljubljanske srečke...... . Akcije ausjlo avstrijske banko, 200 gli. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. rit. Akcije tržaškega Lloyda nOO gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . MontanskH družba avstr. plan. . . . Trboveljska prem igarsta družba 70 gld. Papirnih rubljev 1O0...... 175-25 183— 178,— 49 — 285- — 6232'-790— 110— 184— 515— 400.— 25 G- - Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borsl. NianiarniCita dulniska družba „j» iS It C i., Woilzeils 10 in 13, Dunaj, to Pojasnila "^SS, v v seli gospodarskih in finančnih stvar«;., potem o kursnih vrednostih vseh špekuiacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ,iflar naloženih glnviiio.