H 07 KOROŠKI ČASOPIS ZAVAROVALNICA MARIBOR PODRUŽNICA ZA KOROŠKO ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI NEC NOVELL Microsoft EPSON Hewlett Packard od © % J3ì/jii ubs, oatfecfa do 4 3 Ubttojioyi OSEBNI RAČUNALNIKI I TISKALNIKI 54.900 mB 59.999 MULTIMEDIJA I/HENTIS g I S à /4 pi»«a«p *72. f1'm*** fc - a 3.450 SII • 48 obrokov oli 129.900 SIT i:««. WXikWm DARILO: Ob nakupu rarunalnika z WIN95 vam instaliramo 8 icjfK /HENTIS ©060283413,fax:83100 I D R TRGOVINA NA VELIKO IN MALO d. d. 2370 Dravograd, Trg 4. julija 46 tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551,42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici za ki/pce NAČRVjjevc m&čm pkomwc Akcm OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano aŽUKKl® §®®3TO® E3 i u '7 J: y Pokukam v časopise raznih barv in tudi neobarvane. Tako si iz te mešanice spečem enotno lastno mnenje. Bral sem v Nedeljskem članek nekega Ljubljančana, ki je proti stavkam zdravnikov in stavkam nasploh. No, jaz sem drugačnega mnenja. Stavke so sedaj, ko imamo svojo državo in ne delamo več za južne brate, temveč zase, še kako potrebne. Pa ne tako posamične, kot so sedaj, ki naredijo državi premalo škode. Delajo le krivico drugim, ki so šleve in si stavkat ne upajo. Po prebiranju tiska so nezadovoljni vsi stanovi, razen tistih pri koritu, ki si lahko iz njega nabašejo vsega po želji. Večina Slovencev pa nas je lačnih, žejnih in v splošnem pomanjkanju. Slabe hiše s slabo opremo, brez pohištva, radia, televizije in drugih strojev in dobrin. Ni najboljših avtomobilov, mnogi nimajo vikendov na morju, v gorah in tako dalje in tako dalje. Nimamo vsega, kar imajo v bogatih razvitih državah. Torej vzrokov za nezadovoljstvo je dovolj. Vsi stanovi so nezadovoljni, pa stavkajo samo nekateri, kar nima željenega učinka. Stanovi bi se morali dogovoriti za skupno stavko: zapreti delavnice, ustanove, tovarne in hleve, toliko časa, da nam vlada ne odpre svojih blagajn in nam ne začne deliti denarja po naših željah - pa če to traja tedne ali mesece. Potem odprimo zapečatene hleve in delavnice in ustanove, in rezultat, posebno v kmečkih hlevih, bo čudovit.O Upokojenec • Srda človeka /e odvisna od njegovih pričakovanj. • Pendrek je najučinkovitejši mehčalce trdih glav. • Mladi so z razlogom uporniki brez razloga. • Dobra beseda gluha ušesa najde. • Hudič je, če ti vladajo angeli. NIKO VSEBINA X Sodstvo: veliko nerešenih zadev 4 X Turizem po Koroško 5 X Nov "graščak" na javorniškem gradu 6 X Intervju: Oto Slemenik, direktor Zavarovalnice Triglav - PE Koroška 8 X Radlje: zapleti pri obvoznici 10 X Za Korošce ni smrtne doze 17 X Razumevanje časa 23 v X Cma kronika __________________28 Na naslovnici: Leasing Lampret Foto: Franc Jurač PREPIH Koroški časopis. Izdip ČZP Varane d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Trsk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koraškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvede iz 13. Kreke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Sodišče: VELIKO NEREŠENIH ZADEV krožno sodišče v Slovenj Gradcu je eno od enajstih slovenskih okrožnih sodišč, ki je v skladu z Zakonom o sodiščih začelo opravljati svoje delo prvega januarja lanskega leta. Še prej pa so bile potrebne kar velike bitke, da je Koroška sploh dobila sodno okrožje. Že tako obubožana krajina bi kaj lahko ostala še brez tovrstnega sodnega varstva, če takrat ne bi na vseh koncih in krajih (koroški poslanci v državnem zboru, sodniki, koroški novinarji) resnično bili bitko za to sodišče. Država je namreč nenehno razlagala, da je na Koroškem premalo zadev, ki bi jih lahko sodili na tej ravni. Premagal je razum in tega sodišča Koroški nihče več ne vzame. Kako tudi bi, saj je na Okrožnem sodišču kar 1500 nerešenih zadev, na Okrajnem pa 2500. Če bi Koroška sodila pod mariborsko sodno okrožje, bi po tej plati bilo še precej slabše. V lanskem letu je država poskrbela za adaptacijo in opremo prostorov v sodni stavbi v Slovenj Gradu, v letošnjem letu so se tudi kadrovsko okrepili in začetek leta 1996 pomeni za Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu tudi leto, ko so prostorsko, tehnično in kadrovsko usposobljeni za normalno delo. V tej stavbi, ki jo je do leta 1994 uporabljalo Temeljno sodišče Maribor, Enota Slovenj Gradec, Javno tožilstvo in Geodetska uprava, so sedaj poleg Okrožnega sodišča še Okrajno sodišče Slovenj Gradec, Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu in oddelek Delovnega sodišča v Mariboru. OKROŽNO SODIŠČE V SLOVENJ GRADCU Od sistematiziranih sedmih sodnikov imajo zasedenih šest Janko Cvitanil sodniških mest, večino lanskega leta pa so delali le s petimi sodniki. Že ob pogovorih o novem zakonu o sodiščih leta 1994 so v Slovenj Gradcu predlagali, da bi za koroško sodno okrožje bilo osem sodnikov, kar se glede obsega zadev tudi kaže kot upravičeno. Vendar država zaenkrat priznava le sedem sodniških mest in na Okrožnem sodišču od ministrstva za pravo-sodje tudi ne morejo terjati osmega, saj niti sistematiziranih mest nimajo popolnjenih. Predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je Janko Cvitanič. “Okrožno sodišče je ob reorganizaciji spivjelo v reševanje izredno veliko število nerešenih zadev od bivše Enote temeljnega stxtišča v Mariboru, zlasti je bilo veliko pravdnih zadev in mladoletniških zadev, od katerih so bile nekatere dokaj obsežne. Od glavnih zadev je bilo v začetku lanskega leta nerešenih še 172 kazenskih zadev, 89 preiskav, 77 mladoletniških zadev, 96 pravdnih zadev, 788 gospodarsko-pnt vdnih zadev, 20 stečajev in 788 registrskih zadev. V lanskem letu je pripadlo 65 kazenskih zadev, 85 preiskav, 89 mladoletniških zadev, 191 pravdnih zadev, 192 gospodarsko-pra vdnih zadev, 12 stečajev in 306 registrskih zadev. Naši sodniki pa so v minulem letu razrešili 112 kazenskih zadev, 93 preiskav, 51 mladoletniških zadev, 106 pravdnih zadev, 31 gospodarsko-pravd-nih zadev, 11 stečajev in prisilnih poravnav ter 744 registrskih zadev. Ob upoštevanju vseh ostalih nerešenih zadev bi vseh Anica Večko-Dimc šest sodnikov ob predvidenih rezultatih dela potrebovali skoraj dve leti za rešitev zaostanka. Nerešenih zadev pa bi bilo še veliko več, če sotlniki v lanskem letu ne bi presegli predvideni obseg dela v povprečju za 60 odstotkov," je o lanskem letu v jeziku statistike in številk spregovoril Janko Cvitanič. Na kazenskem področju je Okrožno sodišče obravnavalo nekaj obsežnih zadev, zlasti so izstopala kazniva dejanja goljufije. Pripor je bil odrejen zoper 13 oseb, od tega za 12 v predhodnem postopku, za eno osebo pa po vložitvi obtožnega akta. V štirih primerih je pripor trajal več kot tri mesece. Janko Cvitanič je dodal, da sta za vse civilne in gospodarske zadeve bili zadolženi dve okrožni sodni- Komentar ci, ki sta v množici gospodarsko-pravdnih zadev obravnavali še Tl zahtevnih stečajev in pet prisilnih poravnav. Sodni register je pričel z delom konec lanskega marca, saj so morali vzpostavit ustrezen računalniški sistem, kljub temu pa so uspeli rešiti najpomembnejša zadeve okrog lastninskega preoblikovanja, ustanavljanja in sprememb v družbah. Na sodnem registru je ostal nerešen le pripad novih zadev, teh je okoli 350. Poleg pomanjkanja sodnikov, začetnih prostorskih in materialnih težav, velikega števila nerešenih zadev iz preteklosti, pa na razmeroma velik zaostanek vpliva tudi neustrezna zakonodaja. Janko Cvitanič pravi: “Zlasti Zakon o kazenskem postopku, ki je s prvim januarjem leta 1995 uzakonil določene novosti, sodni postopek precej zapleta. Posebej v primerih okrog odrejanja pripora, izločitve stxlni-ka, določitve zagovornikov po uradni dolžnosti, obvezni navzočnosti strank na narokih, vročanju sodnih pošiljk in podobno. Na tem področju pa so predvidene spremembe nekaterih določi) in obravnavanje storilcev kaznivih dejanj bo tako hitrejše in ekonomičnejše. Procesne garancije strank pa zaradi tega verjetno ne bodo preveč zmanjšane," dodaja predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu Janko Cvitanič. OKRAJNO SODIŠČE Na okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu je sistematiziranih sedem sodniških mest, v lanskem letu pa sta bili večji del leta zasedeni le dve sodniški mesti, zato je bila začasno dodeljena na Okrajno sodišče še ena okrožna sodnica. V letošnjem letu se je stanje precej izboljšalo, saj je na tem sodišču že zasedenih pet sodniških mest. V. d. predstojnice okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu je Anica Večko-Dimc, ki pravi: “V začetku lanskega leta je bilo nerešenih 366 kazenskih zadev, 109 kazensko preiskovalnih dejanj, 743 pravdnih zadev, 656 zapuščinskih zadev in 131 nepravdnih zadev. V lanskem letu smo prejeli 191 kazenskih zadev, 114 kazensko preiskovalnih zadev, 532 pravdnih zadev, 754 zapuščinskih in 105 nepravdnih zadev. V lanskem letu pa smo uspeli rešeti 178 kazenskih zadev, 30 kazensko preiskovalnih dejanj, 244 pravdnih zadev, 602 zapuščinski zadevi in 43 nepravdnih zadev. V tem letu pa je imelo sodišče v delu še 556 kazenskih zadev, 223 kazensko preiskovalnih dejanj, 1275 pravdnih zadev, 1410 zapuščinskih zadev in 236 nepravdnih zadev. Na koncu leta je ostalo nerešenih še 378 kazenskih zadev, 193 kazensko preiskovalnih dejanj, 1031 pravdnih zadev, 808 zapuščinskih zadev in 193 nepravdnih zadev.” To pa še ni vse. V okviru Okrajnega sodišča deluje tudi zemljiška knjiga, kjer so imeli v lanskem letu 5471 zemljiško knjižnih zadev. V začetku leta je bilo nerešenih zadev 2017, med letom so prejeli 3354 zadev, rešenih pa je bilo 2843 zadev in na koncu lanskega leta je ostalo nerešenih še 2628 zemljiško knjižnih zadev. Izvršilnih zadev je bilo v delu 7995, izvršilnih gospodarskih zadev je bilo v delu 2526, na začetku leta je ostalo nerešenih 761 zadev, prejeli smo jih 1765, rešenih pa je bilo 325 zadev in na koncu leta je ostalo nerešenih še 2174 izvršilnih gospodarskih zadev. Sodišče je lani rešilo še 663 raznih civilnih zadev itd. itd. V lanskem letu je kazenske zadeve reševala le ena sodnica, ena je reševala pravdne zadeve, sodnica, ki se je ukvarjala z zapuščinskimi zadevami, pa je poleg teh reševala še kazensko preiskovalna dejanja, nepravdne zadeve, plačilne naloge, izvšrilne ter izvršilne gospodarske zadeve. “Iz teh podatkov je mogoče razbrati, da se je število zadev v lanskem letu na vseh področjih, razen na kazenskem, izjemno povečalo. Na izvršilnem gospodarskem področju je povečanje skorajda za 300 odstotkov. Pri tem je treba poudariti, da je Okrajno sodišče dobilo v začetku lanskega leta veliko nerešenih izvršilnih gospodarskih zadev iz bivšega Temeljnega sodišča v Mariboru (1765 zadev), kar je tudi razlog velikega pripada na tem področju. Seveda poleg znanega pomanjkanja sodnikov, kar je tudi največji razlog, da imamo ob koncu leta toliko nerešenih zadev,” je dodala Anica Večko-Dimc.O (mp) TOtfiOiiTOtliKI® ®[il®®J)[i,š' Piše: Miro Petek Najprej v vladno, nato pa še v parlamentarno proceduro prihaja zakon o pospeševanju turizma, ki naj bi pomenil novo spodbudo za turistični razvoj. Bomo videli. Sicer pa tudi na Koroškem ni občine, ki ne bi stavila na turizem in nekateri ga nerealno jemljejo kot nekakšno čarobno bilko in turizem omenjajo kot nadomestek za razpadajoče velikane koroškega gospodarstva. Predlagano zakonsko besedUo, ki je doslej doživelo že 128 sprememb, predvideva tudi tako imenovano turistično območje, ki ga bodo organizirale ena ali več občin, izpolnjevati pa lx> moralo vsaj eno cxl predpisanih meril, to je vsaj 500 ležišč, najmanj 40 tisoč turističnih prenočitev na leto ali 30 tisoč registriranih obiskovalcev (slednjih na Koroškem sploh ne preštevamo). Ko pričnemo seštevati “turistične” številke, pa lahko ugotovimo, da bi celotna Koroška komajda bila za eno turistično območje. V lanskem letu so v vseh desetih občinah v regiji zabeležili 14.972 turistov, od tega 10.361 domačih in 4611 tujih gostov. V lanskem letu so na Koroškem imeli 41.287 nočitev, od tega 28.389 domačih, tujci pa so v regiji prespali 12.898-krat. Največ gostov in pienočitev je bilo v Mislinjski dolini, ki jo je obiskalo 9499gostov ali 63,4 odstotka in 28.893 prenočitev ali 70 odstotkov vseh prenočitev v legiji. Ker je večina pohorskih zmogljivosti sedaj v ol)čini Mislinja, so v lanskem letu tudi imeli daleč največ nočitev od vseh desetih občin (18.026), največ pienočitev tujih gostov pa je bilo v občini Slovenj Gradec (7664). Za slovenjgraško občino pa je tudi več ali manj znano, da bo kandidirala za status turističnega območja, saj bo omenjene tri pogoje nadomestila s proračunskim denarjem, kar osnutek zakona tudi dovoljuje. Mežiško dolino je lani obiskalo 3702 turistov, tujih gostov je bilo 1826 (v Čmi so uradno imeli vsega štiri tuje turiste, ki so prespali desetkrat). Skromen turistični obisk je bil lani v dravograjski občini, kjer je bilo skupno 507 turistov, 284 domačih, 223 tujih, vsak gost pa je v Dravogradu povprečno prespal nekaj več kot dvakrat. V primerjavi z letom 1994je bilo lani na Koroškem manj turistov in manj prenočitev. Predlani je namreč Koroško obiskalo 16.758 gostov, pienočitev pa je bilo 45-612. Povsod je obisk padel za deset do 15 odstotkov, v Dravogradu se je celo prepolovil, le v štirih občinah zgornje Dravske doline je bil lani večji obisk. V enoviti občini Radlje ob Dravi je bilo v letu 1994 vsega 432 gostov in 937 nočitev, lani pa v štirih novih občinah 1264 gostov in 2982 prenočitev. Še bolj skromne pa so te številke, če jih primerjamo s Slovenijo. V slovenskem merilu predstavlja naša regija le 0,95 odstotka turističnega obiska v republiki, pri prenočitvah pa le 0,70 odstotka. Seveda pa možnosti za razvoj turizma so, tudi volja je in danes je turizem na Koroškem na tako nizki ravni (o tem govorijo tudi zgornje številke, dasiravno ne povedo vsega), da lahko samo še raste in se razvija. Zato nam lx) po tej plati turizem lahko še v veliko veselje, saj ni hudir, da ne bi v prihodnjih letih vendarle preštevali več gostov, prenočitev in - večji izkupiček. Q Aktualno Nov “graščak” na javorniškem gradu Pročelje grudu je vidno načel zob časa. Kako naprej? toletja niso tako uničila javorni.ški grad kot pet deset-eltij socializma. V tem času je ta grad namreč najbolj propadel, sedaj pa je dobil novega lastnika: podjetje P.S.T, iz Kotelj, katerega direktor je Boris Pešl Sicer pa zgodovina javorniškega gradu sega v 16. stoletje, ko je bil ta objekt znan pod imenom Pruschnkhof, v drugi polovici 17. stoletja je bil lastnik gradu vitez von Jabomik. Pred nacionalizacijo je bil grad v lasti Ernesta Osiandra iz Šlezije, ki pa ni bil plemiškega rodu, ampak je imel na Koroškem polnilnico mineralne vode, v Slovenj Gradcu pa menda tudi hotel. Po letu 1995 so se lastniki menjali kot po tekočem traku: najprej je bila lastnik gradu kmetijska zadruga, nato komunala, sredi 80. let ga je prevzela ravenska železarna. Ta je uspela na gradu urediti vsaj streho, sicer bi gotovo bila podoba še bolj klavrna. Zadnji lastnik gradu so Slovenske železarne, ki so grad tudi prodale. Nadzorni svet Slovenskih železarn d.d. je nedavno sprejel sklep, da se javorniški grad za 375.000 mark proda podjetju P.S.T. Na taisti seji so sprejeli tudi sklep, da je pogodba veljavna takrat, ko si uprava SŽ d.d. pridobi za prodajo nepremičnine tudi soglasje vlade Republike Slovenije. Z novim kupcem pa je dosedanji upravljalec tega objekta, železarska družba De profundis, v začetku aprila že opravila predajo objekta, kar je še poselrej razburilo tamkajšnje najemnike. Ti so namreč šele iz Večera zvedeli, da je bil grad prodan, dasiravno jih je veliko na SKB banko, ki je v imenu Slovenskih železarn prodajala to imetje, dalo vlogo za odkup prostorov. V gradu je sedaj deset najemnikov (krajevna skupnost Javomik-Šance, Rajko Kočet, Rado Lazarevič, Danilo Obrul, Ke-Ka d.o.o, Štefan Vidovič, Viktor Pesjak, Zoles d.o.o., Ivan Grabner in Bernard Belaj), ki so pogodbo sklenili z družbo De profundis. V tej pogodbi sicer piše, da jim lahko novi lastnik naloži, da v obodobju enega meseca te prostore izpraznijo, vendar so menili, da gre za starega lastnika tega premoženja, to je Ernesta Osiandra iz Šlezije oziroma njegove potomce, ki mu je jugoslovanska država po vojni zaplenila to premoženje. Pojavil se je kupec oziroma povsem nov lastnik, ki je od države kupil to premoženje. Najemniki so te dni zato tudi ustanovili odbor, ki jih lx> zastopal pri reševanju sporov. Novi lastnik je namreč kupil grad po načelu “videno-kupljen<>", kar pomeni, da je njegova last tudi ves vložek, ki so ga posamezniki dali v obnovo teh prostorov. Vsakdo pa je v razpadajoči grad vložil po več deset tisoč mark, da so sploh lahko pridobili dovoljenja in da lahko danes opravljajo obrtno dejavnost. Direktorica družlre De profundis Sonja Smolar pravi, da v njihovem podjetju s to prodajo nimajo nič in da je grad prodajal njegov lastnik, to so Slovenske železarne, pri predaji gradu novemu lastniku pa so vednarle sodelovali vodilni ljudje iz De profundisa. Sedanji najemniki tudi pravijo, da niso dobili nobenega obvestila o spremenjenem lastništvu, pogodba z De profundisom že več kot mesec dni ne velja več, vendar so kljub temu dobivali račune za najemnino. Najbolj pa jih jezi, da jim Slovenske železarne niso ponudile predkupne pravice. Za takšen denar, kot je bil sedaj prodan ta grad, pa bi ga tudi sami (eden ali več) skušali kupiti. Sedaj trdijo, da so jih podjetje De profundis oziroma Slovenske železarne izigrali. Sicer pa so se najemniki odločili, da bodo mesečno najemnino poslej nakazovali na poseben račun in ga kasneje odvedli pravnemu nasledniku. Menijo pa tudi, da jim morajo SŽ povrniti denar, ki so ga vložili v obnovo tega gradu. □ (ek) TISKARNA ODTIS RAVNE TEL: 0602/23-101, 22-718 Anketa Od leve proli demi: Gorazd Vrhovnik, Berta Hovnik, Damjan Čurč, Štefka Korošec, Tomaž Lokovšek in Metu Peretin [P® [p®[^][iKlQ Koledarsko se je pomlad že pričela, zima pa se nikakor ni hotela posloviti. Po dolgi in muhasti zimi že komaj čakamo pomladnih sončnih žarkov in spomladanskih cvetlic, ki pokukajo izza sneženih travnikov in livad. Kaj vam pomeni pomlad, tako smo povprašali naše naključno izbrane anketirance: GORAZD VRHOVNIK. Sv. Danijel pri Trbonjah: “Za mlade je pomlad zagotovo najlepši letni čas, ki ga doživljamo. Dolgih zimskih dni, kakršne smo imeli letos, smo se hitro naveličali, zato komaj čakam lepega pomladanskega sonca. Tudi zima je po svoje lepa, posebno takrat, ko je dovolj smučanja. Letošnja zima je tega dovolj nudila in lahko rečem, da sem s prijatelji sniučal in se tako zaužil zimskega športa.” KERTA HOVNIK, Vrhe: “Pomlad je za mene najlepši letni čas. Zdi se nii, da je to čas novega življenja. Mnogi radi rečejo, da je pomlad nekakšna ljubezen mladih. Mogoče to res drži in lepo je, če lahko po napornem delu odideš s svojim izvoljencem v naravo. S tem premaguješ spomladansko utrujenost, ki je vsako pomlad še kako prisotna pri človeku. Tudi jaz bom letošnje pomladne dni kar se bo dalo koristno izkoristila.” DAMJAN ČURČ, Otiški vrh: “Pomlad mi veliko pomeni, zato se vsake pomladi še kako veselim. Ko se po napornem delu človek odloči za sprostitev, je zagotovo pomlad tista, ki ti vse to lahko daje. Spomladanski sprehodi v naravo ti dajejo sprostitev in moč. Zato mogoče ljudje vse premalo znajo ceniti tople pomladanske dni za razne sprehode in druge sprostitve. Mladi to znamo najti in ceniti. To pa je tudi veliko.” ŠTEFKA KOROŠEC, Mislinjska Dobrava: “Rada imam pomlad. Že kot otrok sem se tega letnega časa najbolj veselila, ker je vsaka pomlad po svoje lepa in zanimiva. Zanimiva je tudi zato, ker vsako pomlad praznujemo najlepši družinski praznik, to je veliko noč. Potem je tu še materinski dan, ki ima zagotovo v sebi nekaj lepega. Kdo se pomladi ne bi veselil, ko pa je narava po zimskem mirovanju spet tako lepa.” TOMAŽ LAKOVŠEK, Pameče: “Pomlad je nekaj najlepšega v življenju. V šoli se o pomladi veliko pogovarjamo, pa tudi učili smo se veliko o njej. Pomlad je tudi tisti letni čas, ko se prične delo tako na polju kot po vrtovih. Zdaj imajo vrtičkarji največ dela. Če je dobra letina, potem je zagotovo trud poplačan v jeseni, ki je tudi lep letni čas, poleg pomladi, seveda.” META PERETIN, Legen: “Če grem s prijateljicami na sprehod, potem je to zagotovo najlepše spomladi, ko je vse v lepem pomladnem cvetju. Pomlad za mene pomeni veliko tudi zato, ker se iz daljnih krajev vrnejo ptice. Lepo je poslušati po večerih njihovo petje. Lepo je pa tudi takrat, ko se oglasi kukavica, saj njeno petje daje še lepše pomladno vzdušje, ki ga najdemo prav v času lepih pomladnih dni.”0 F. JURAČ V prvi polovici aprila je bilo v Ljubljani državno | strelsko prvenstvo učencev in učenk osnovnih šol I '2 vse Slovenije. V ekipi mladih strelcev iz Doliča je b ila tudi Vesna PERŠ, ki je poskrbela za pravcato senzacijo. Vesna je z odličnim streljanjem postala državna Prvakinja in od 200 možnih krogov jih je dosegla 185. Dejala je, da jo je za streljanje navdušil vrstnik Dejan, da pa ima že od nekdaj smisel za to športno zvrst. Lani je bila na podobnem tekmovanju 18, letos pa je zmagala na olrčinskem in bila druga na medobčinskem. Vesna ima pred selx>j še veliko ciljev in želja, kljub mladosti. In njen zadnji uspeh je tudi uspeh mislinjske šole pa tudi mislinjske občine.O Silvo Jaš TOMAŽ HOSTINGER, učenec, Radlje ob Dravi: ‘Že pred dvema letoma, ko sem bil star sedem let, sem razmišljal, da bom postal član Društva gojiteljev malih živali na Koroškem. Rad imam živali, zato sem sedaj tudi že član tega društva. Doma imam veliko malih živali in na j večje veselje mi je, da lahko za njih skrbim in jih hranim. Sovrstnike vabim, da tudi oni \\ postanejo člani našega lepe- j J iSk ga in koristnega dru- /V Intervju CIM BLIŽE LJUDEM Zavarovalnica Triglav • Poslovna enota Koroška je te dni zabeležila peto obletnico delovanja ■ zadosten razlog, da smo opravili razgovor z njenim direktorjem, gospodom Otom Slemenikom, o začetkih in o rasti poslovne enote ter o načrtih v prihodnje. Ena pomembnih pridobitev bodo tudi novi poslovni prostori na zanimivi lokaciji v Slovenj Gradcu. X Gospod direktor, prva polica v imenu samostojne poslovne enote Zavarovalnice Triglav na Koroškem je bila napisana aprila 1991. Kakšni so bili ti začetki in kako se je enota doslej razvijala? Res smo prvo polico izdali pred skoraj natanko petimi leti. Ko se je leta 1991 takratna Zavarovalna skupnost Triglav razdelila, se je vodstvo odločilo, da na območju prejšnje območne skupnosti Maribor ustanovi dve poslovni enoti, torej samostojno enoto za Koroško. To je pomenilo, da je naša regija dobila v sistemu zavarovalnice popolnoma drug poudarek in pomen. Čeprav pokrivamo relativno malo območje, pa se je kmalu pokazalo, da specifika regije zares zahteva ustrezno organizirano službo zavarovalnih storitev. X Sedež poslovne enote je v Slovenj Gradcu. Kako pa ste organizirani ‘im terenu”, po drugih krajih regije? Enota ima že od prvega leta ustanovitve svoje predstavništvo na Ravnah na Koroškem in v Radljah ob Dravi, letos bomo odprli predstavništvo tudi v Dravogradu. V Črni na Pričeli smo na 30 kvadratnih metrih poslovnih prostorov in s tremi zaposlenimi, pa z dvema velikima nalogama pred seboj: ponuditi usluge Zavarovalnice Triglav bolj neposredno koroškim ljudem in se hkrati izobraževati oziroma izgrajevati lasten tim sodelavcev. Pred tem je bilo območje Koroške namreč v celoti pokrito iz Marilxira. Danes ima naša enota organizirane vse služlie, ki so potrebne za sklepanje vseh vrst zavarovanj, prav tako pa za reševanje vseh vrst kasneje nastalih škod. Zaposlenih je preko 4o delavcev s celotnega območja Koroške. Oto Slemenih, direktor Zavarovalnice Triglav, Poslovne enote Koroška: "Nisem zaplankan Slovenjgradčan, z veseljem spremljam vse, kar se novega in dobrega dogaja na Koroškem, po vseh treh naših dolinah. Tudi zaposleni pri nas so iz cele koroške regije, vsi skupaj pa želimo biti čim bliže našim ljudem. ” X Kako ocenjujete te prednosti za naše zavarovance, kaj ste dosegli z razvejano organiziranostjo? Temeljna prednost je prav gotovo v tem, da se v naši zavarovalnici vse zavarovalniške funkcije opravljajo na Koroškem. Sklepanje zavarovanj in likvidacije škod, vse je opravljeno neposredno pri nas, zavarovanec mora najdlje do Slovenj Gradca, da opravi vse potrebno. V večini primerov pa je stvar rešena že na predstavništvih po drugih krajih. Predvsem skrbimo za hitro izplačilo nastalih škod. Dobra zavarovalnica se potrjuje s tem, da čim prej izplača škodne primere, le tako si zadrži težko ustvarjeno zaupanje. Zaupanje pa v zavarovalništvu veliko pomeni. X Zavarovalnica Triglav je za naše razmere velik sistem, s centrom v IjubljanL Centralizirane so mnoge funkcije, tja pa se steka tudi denar, ki ga za zavarovanja vplačamo Korošci Občutek je, da se ga nazaj ne vrne v enaki meri. Ni čisto tako. Poglejte, če zadevo pogledamo nekoliko širše, vidimo, da je pri nas zaposlenih 42 ljudi, ki prejemajo plačo tukaj, jo porabijo tukaj, prav tako se vse odškodnine izplačajo našim zavarovancem... Skupni seštevek v končni fazi ni več v našo škodo. X Odškodnine, ki se izplačajo našim zavarovancem - ali so to visoke odškodnine? Koroškem in v Mežici imamo zastopstvi ali tako imenovani odprti pisarni, interesi novih občin pa narekujejo takšno organizoiranost tudi drugod. Vse te organizacijske poteze sledijo seveda osnovnemu cilju, to je čimlx>lj približati našo ponudbo uporabnikom -zavarovancem. To je ena izmed osnovnih filozofij zavarovalniških storitev - da si zavarovancem čim bližje, tako pri ponudbi kot pri izplačilu nastalih škod. To je večno vprašanje zavarovalništva. Vendar moramo vedeti nekaj: če ne bi bilo škod, ne b‘ bilo zavarovanja. Tako preprosto je to v' osnovi. Škode so posledice nepredvidljivih nenadnih dogodkov (sicer se niti ne smej0 izplačati), ki pa bodo v določeni meri vedno prisotni v vsaki družbi. Negodovati, če je treba poravnati večjo škodo, zato z naše strani ne bi bilo poslovno. Ta “riziko” sodi v sisten’ zavarovalništva. Govorim seveda o škodah, hi se Se vedno gibljejo v okviru normalnih nepredvidljivih pojavov, ne o velikostnem redu, ki zahteva razna pozavarovanja. Intervju kateremkoli kraju v Sloveniji lahko vse zadeve uredite pri nas doma in obratno: to velja tudi za zavarovance iz drugih krajev. X Če se vrneva na izhodišče najinega pogovora - ali nameravate posebej obeležiti petletnico vaše poslovne enote in kako? X Kakšna pozavarovanja? Gre za velike škode, npr. ob zrušitvi letala, ki so prevelik zalogaj tudi za dosti večje zavarovalnice v Evropi. Zaradi teh primerov je potrebno pozavarovanje, da se zagotovijo potrebna sredstva. Poudariti pa je potrebno, da je Zavarovalnica Triglav tudi z vidika samopridržanja, torej manjših potreb po pozavarovanju, v zadnjih letih naredila ogromen pozitivni korak, kar zagotavlja še večjo varnost našim zavarovancem. X Iz tega bi se dalo zaključiti, da ima vaša zavarovalnica prednosti pred ostalimi v Sloveniji? Prednosti glede varnosti zavarovanja pri nas gotovo obstajajo. Končno gre za zavarovalnico, ki ima skoraj stoletno tradicijo, saj je pravni naslednik Vzajemne zavarovalnice iz Ljubljane, ki je bila ustanovljena leta 1900. Do danes lahko govorimo o stalni rasti njene finančne moči, tako da sedaj pokrivamo 60 % zavarovalništva v Sloveniji. Pokrivamo celotno državo, kar prav tako pomeni približanje zavarovalniških storitev ljudem. Da konkretiziram: v primeru karambola v Naša zavarovalnica je tudi finančno blizu evropskih standardov, ki se merijo v rezervah posamezne zavarovalnice. Ni naključje, da je naše poslovanje vpeto v mednarodne okvire in smo nosilec likvidacije tujih škod pri nas, za kar smo pooblaščeni od najpomembnejših evropskih zavarovalnic. Te pa ne poslujejo z mačkom v Žaklju. X V zvezi s tem se ponuja klasično vprašanje: kakšna je konkurenca v vašem poslu, kako jo čutite na Koroškem? Pri novinarjih brez tega vpašanja pač ne gre. Moj odgovor je kot vedno, da je zdrava konkurenca tudi v našem poslu koristna. V končni fazi ima lahko koristi le zavarovanec, kar pa je tudi naš končni cilj. Konkretno za zavarovalnice na našem območju moram reči, da gre za tovrstno, torej zdravo konkurenco. Prepričan sem, da so tega mnenja tudi predstavniki konkurenčnih firm. Pet let dela v zavarovalništvu ne predstavlja veliko. Že prej pa sem omenil dolgo tradicijo naše zavarovalnice kot celote, in v tej povezavi moramo gledati in ocenjevati naše delo. Posebnih obeležitev jubileja zato ne bomo izvajali, nekatere promocijske akcije pa bodo potekale skozi celo leto. Katera od njih bo povezana tudi z našo obletnico. Bolj pomembno je, da so nas zavarovanci z zaupanjem sprejeli. Za nas in za njih pa bodo predstavljali veliko pridobitev novi prostori, v katere se bomo vselili proti koncu letošnjega leta. Tudi “kultura ponudbe” namreč predstavlja pomembnem most med nami in našimi za varovanci.□ -vik ©[|®wkiEI Na eni najbolj atraktivnih lokacij mesta Slovenj Gradec gradi podjetje Komunaprojekt iz Maribora nov poslovni objekt za potrebe Zavarovalnice Triglav d.d., Poslovne enote Koroška in trgovske firme Zepter Slovenica. Objekt, ki je načrtovan v soglasju z urbanisti za prostorsko urejanje mesta, bo grajen v dveh nadstropjih s skupno uporabno površino 1.500 m2. Gradnja objekta naj bi bila zaključena že do oktobra letos. Suini«) Hovnik PA PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 PA-GAT RESTAVRACIJA BELLEVUE, Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 055 Poleg že tradicionalnih okusnih jedi, dnevnih kosil s solatnim bifejem in malic ODSLEJ ŠE STALNA PONUDBA JEDI IZ KONJSKEGA IN ŽREBIČJEGA MESA TER DIVJAČINE: (žrebičji biftek z gorgonzolo, konjski zrezek z zelenim poprom, jelenji zrezek v gobovi omaki, srnin medaljon v brusnični omaki...) VSAK PETEK ZVEČER GLASBA V ŽIVO Vabljeni tudi v prodajalno AAARKET LEGEN, kjer vam je poleg delikatesne ponudbe in kvalitetnega mesa ter izdelkov (tu lahko kupite divjačinsko, konjsko in žrebičje meso) na voljo celovita ponudba za vrtičkarje, zelenjavna in rožna semena, čebulice, zemlja, korita za rože, semenski krompir, drobno orodje... g)Dr*3 K)0©0 Obvoznica Radlje ■ začetek del morda že letos - vse odvisno od razpleta dogodkov in denarja Kljub temu, da je v letošnjem letu v državni blagajni za rešitev problema radeljskih klancev in obvoznice Radlje namenjenih okoli 110 milijonov tolarjev, pa do nje najverjetneje Radeljčani še ne bodo prišli kaj kmalu, saj so stvari pričele ponovno zapletati. Na projektu obvoznice Radlje, kjer se dela že skoraj četrt stoletja, so v času od leta 91 pa do sedaj aspeli narediti že kar precej, saj so dani že vsi pogoji za izdajo lokacijske dokumentacije. Trenutno pa se zatika pri plačilu spremembe namembnosti zemljišča, za katerega bi investitor, dmžba za državne ceste, moral nameniti okoli 200 milijonov tolarjev. To pomeni, da lx> ob takšni dinamiki sredstev iz proračuna šele v prihodnjem letu uspeli poravnati stroške spremembe namembnosti zemljišča. Zato je poslanec v Državnem zboru Maks Sušek že vložil amandma za sprejem zakona, po katerem bi metode plačevanja za te namene bile enake kot pri avtocestah. S tem bi se v bistvu država odpovedala delu sredstev, ki bi jih v naslednjem trenutku ponovno morala oddati. Ta sprememba pa lx) vsekakor, če bo sprejeta, pozitivno vplivala na dinamiko del na obvoznici Radlje. V primeru, da bi se predlagan zakon po hitrem postopku sprejel, bi lahko poleg lokacijske pridobili še gradlreno dovoljenje, s čimer bi se ob odkupu zemljišč dela lahko pričela. Gradbene faze si bodo sledile v obratnem vrstnem redu od doslej predlaganega, tako da naj bi v prvi fazi uredili odsek križišče Vuhred -stadion, v drugi fazi odsek stadion - križišče mejni prehod Radelj, v tretji fazi pa bi ostala še ureditev radeljskih klancev, ki so tudi največji trn v peti investitorja. Ta varianta postopne gradnje je skorajda na las podobna enofaznemu postopku, saj se z obratnim vrstnim redom ne more zgoditi, da bi investitor rešil problem klancev, obvoznica pa bi ostala odprta še nadaljnih nekaj let. Glede na razpoložljiva sredstva bi ob postopni, prej opisani gradnji, lahko v letošnjem letu ----- Občina Radlje ob Dravi — že pričeli s prvimi deli. Pričetek del na izgradnji obvoznice in rešitve radeljskih klancev je torej odvisen od številnih faktorjev, ki so medsebojno pogojeni in seveda v neposredni zvezi z denarjem. Po grobi oceni bi potrebovali še milijardo tolarjev. Skupno bo obvoznica, s plačilom dela sprememlx; namembnosti ter z odkupom zemljišč, investitorja velja okoli 1,4 milijarde tolarjev, občinsko vodstvo ter vse, ki si prizadevajo, da bi do obvoznice prišli v čim krajšem časti, pa veliko živcev in sivih las.O (c](c)È>®©©(oh m® Na območju bivše skupne občine Radlje že tri mesece nimajo sodnika za prekrške, kar kaže na to, da na tem področju ni moc pričakovati hitrih in efektnih rešitev. Že v lanskem letu je ostalo kar okoli dva tisoč nerešenih vlog, v letošnjem letu pa se jim je do sedaj pridružilo še okoli 350. Tako bo gospa Branka Briner, ki bo mesto sodnika za prekrške prevzela 16. aprila, imela kar precej dela, da bo opravila vsaj del nalog, ki čakajo na obravnavo. Omejene težave naj bi dolgoročno rešili s kadrovsko okrepitvijo. Po novem zakonu bi na tem mestu bila dva sodnika za prekrške, ki bi glede na pripad vsekakor imela kaj pričeti. Žal pa Zakon še ni sprejet, tako da zaenkrat o dveh sodnikih še ni moč govoriti, prav tako pa je težko reči, da bo pri sodnikih za prekrške delo potekalo nemoteno. Tako se kršitelji, ki so “grešili" pred približno letom in pol, že veselijo obvestil o zastaranju greha, ki so ga storili. Glede na to se že ob pogledu na podatke pri sodnikih za prekrške lahko naučimo gesla -grešiti ni kaznivo, ampak zanimivo, saj tudi grehi zastarajo. Zato ni nič čudnega, da je grehov in grešnikov v zadnjem času vse več, saj jim trenutno nihče ne more zagotoviti dostojne kazni in kesanja pred obličjem sodnika -za prekrškelO Tomaž Karat Proračun občine Radlje je bil po drugi obravnavi soglasno sprejel, kar pa seveda ne pomeni, da ni prišlo do sprememb v primerjavi s prejšnjim osnutkom. Prva vprašanja so se pojavila že v pregledu prihodkov proračuna, ki tako kot odhodki znašajo okoli 350 milijonov tolarjev, v kontekstu 15 - ili milijonov tolarjev kredita za Okus. O tem je predlagatelj, župan občine Radlje Herman Tomažič, povedal, da so to sredstva, s katerimi bo občina morala pokriti garancijo oziroma morebitno vnovčitev akceptnega naloga, s katerim so Okusu zagotovili plačo pri Ljubljanski banki Koroški banki Slovenj Gradec. Občina si je ob poroštvu zagotovila izvozno carinske deklaracije Okusa, od katerih pa so zaenkrat dobili le okoli 1,5 milijona tolarjev, saj je stečajni upravitelj ob prihodu vsa nakazila, ki naj bi po deklaraciji iz izvoznih poslov prešla žiro račun občine, preusmeril na Okus. Tako bo občina ta sredstva morala sicer na prednostni listi upnikov pridobiti iz stečajne mase. Za tem pa so svetniki podprli postavke prevozov otrok, šole v naravi, društvenih dejavnosti ter profesionalnega športa, kjer naj bi nogometnemu klubu ob rebalansu izenačili letošnji znesek z lanskim. Sicer pa so bili svetniki s pripravo proračuna, v katerem je za cestno in komunalno gospodarstvo ter investicije in večja investicijsko vzdrževalna dela namenjenih kar dvakrat po okoli 49 milijonov tolarjev, zadovoljni.□ K.T. W^fS^Gr1 Glasbena šola Radlje je v prostorih hotela Kozjak v Radljah pripravila lep glasbeni večer s predstavitvijo svoje dejavnosti.To je bil enourni koncert študentov in učiteljev Glasbene šole Radlje, na katerega so povabili še nekaj bolj znanih imen, solistov s področja glasbe. Deset nastopajočih, med njimi nad polovica profesorjev oziroma učiteljev glaslie. je po svoje tudi legitimacija šole in zagotovilo staršem - plačnikom, da so otroci v dobrih strokovnih rokah. □ h Po Koroški ms MAJ MAJ POPKI«) s. POJOTTMItl ®AM Minuli mesec so v klubu Atlantida praznovali tretji rojstni dan radijske oddaje, ki je trenutno najbolj priljubljena za otroke - POPEK, se vsak torek ob 181' odvija na valovih Koroškega radia. Voditelja Mirjam L. in Primož S. sta za svoje popke pripravila pester program, ki ga je popestril čarovnik D J., Miha pa za dobro glasbo. Lokal je bil nabito poln otrok, pa tudi staršev, ki so skupaj uživali ob programu rojstnega dne. Za sladka presenečenja je poskrbel Tini market, ki je popke tudi nagradil, ter picerija Galus. Generalni pokrovitelj prireditve je bila Zavarovalnica Tri-glav.O S. Apačnik K$a ©a 5© Minuli vikend so lahko številni Radeljcani in okoličani uživali ob velikonočnem snemalnem koncertu Big banda Radlje, ki je potekal v dvorani Kulturnega doma v soboto in nedeljo. Že po prvem zelo uspelem koncertu, ki so ga člani Big banda Radlje opravili v lanskem letti, se je dalo slutiti, da bo ta, ki je bil tudi snemalni, saj so na njem snemali material za kompaktno ploščo (CD), dobro obiskan in odmeven. Big band je mlada sekcija, katere povprečna starost je na pragu polnoletnosti, število članov pa se vseskozi giblje okoli dvajset. To je sekcija, ki jo povečini sestavljajo glasbeniki, ki so se z glasbo stx)čili v šoli in se lahko kaj kmalu prilagodi novim nalogam in izzivom. Trenutno pa sekcija, katere umetniški vcxlja je Izidor Leitinger, v svojem repertoarju hrani predvsem klasična dela big ban-dovskih komadov ter številne prireditve znanih svetovnih pop uspešnic. Doslej je eno skladlxt za ta sestav prispeval tudi umetniški vodja Izidor Leitinger, ki mu kljub podiplomskemu, magis-terskemu študiju na Akademiji za glasbo v Gradcu uspeva najti dovolj časa za to zvrst kulturnega udejstvovanja v olrčini Radlje. Del tega udejstvovanja so z navdušenjem spremljali tudi številni obiskovalci velikonočnega snemalnega koncerta v Radljah, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Edvard Holnthaner - profesor trobente na odelku za jazz Akademije za glasix> v Gradcu, ki je bil nad celotnim koncertom prijetno presenečen Sandro Ge nas -član skupine Machu Pieliti, ki je s svojo skupino sodeloval že na 'c lanskem velikonočnem koncertu -ter pevka Astrid Ladinek Obiskovalci drugega velikonočnega snemalnega koncerta, katerega posnetki naj bi ob koncu junija izšli tudi na prvi kompaktni plošči Big Banda Radlje, pa so lahko uživali tudi ob pogledu na sceno, ki jo je, tako kot v lanskem letu, skrbno in s prefinjenim olxtutkom ustvaril priznan umetnik iz Radelj Miro I lajne. Upajmo, da bo tudi tretji velikonočni koncert prihodnje leto ponovno poskrbel za duhovno olxigatitev občinstrva, ki si, kot vse kaže, želi tovrstne glas-be.Q Tomaž Kurat Po Koroški Q©® ©@@1] ìì[ìoicI5 Johnson Contorols NUT je kot prvo slovenjgraško podjetje pred dnevi prejelo standard kakovosti ISO 9001. Na slovesnosti in podelitvi tega certifikata je Igor Likar iz slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje dejal, da je Johnson Controls na dobri poti osvajanja evropskega modela poslovne odličnosti, kakovost pa je v tem podjetju stalnica, saj se sicer ne bi mogli obdržati v ostri evropski konkurenci avtomobilske industrije. Posebej pa je pohvalil oddelek penjenja vzglavnikov, ki ga je postavljal za zgled. Podelitve certifikata se je udeležil tudi gospod Peter Stark, generalni direktor avtomobilske divizije Johnson ControLsa za Evropo. Stark je na kasneje na novinarski konferenci dejal, da je Johnson Controls največji svetovni proizvajalec avtomobilskih sedežev in delov za sedeže. “Lani je sistem Johnson Controlsa v 400 tovarnah s 55 tisoč zaposlenimi po vsem svetu ustvaril deset milijard dolarjev prometa. V Evropo smo prišli pred sedmimi leti in danes v evropskem delu Johnson Controlsa dela 14 tisoč ljudi. Na področju avtomobilske industrije imamo pet tovarn v Nemčiji, dve v Veliki Britaniji, po eno v Avstriji, Sloveniji in na Portugalskem, letos pa osvajamo tudi francosko tržišče. Johnson Contorls NTU pa je v tem evropskem sistemu tudi na j večja tovarna. Na področju avtomobilskega programa sedežev in vzglavnikov danes Johnson Controls pokriva okoli 40 odstotkov potreb evropske Avtocenter Meh Prodaja in servis Koroška 7d, Velenje ® 063 852 955, 856 824 Fax:063 852 884 (»m «iM?a a® (®§(e)®)Kia (LUČ»©! • za a®« in mWmm vozila Use na enem mestu -Avtocenter Meh in Porshe Leasing / pestra izbira rabljenih vozil / Za Johnson Controls NTU v letošnjem letu že dve pomembni novosti: standard ISO 9001 in nov direktor Dušan Grabnar? avtomobilske industrije. Sicer pa se je slovenjgraško podjetje priključilo nemškim, avstrijskim in britanskim firmam, ki že imajo ta standard kakovosti, v kratkem pa ga bo pridobila tudi tovarna na Portugalskem,” je povedal Peter Stark. Johnson Controls NTU v Slovenj Gradcu danes zaposluje več kot 830 delavcev in je po tej plati največji v evropskem sistemu avtomobilske divizije Johnson Controlsa. V lanskem letu so ustvarili 80 milijonov mark prihodka, o ustvarjenem dobičku pa vodilni podjetja javno niso želeli govoriti. Dodali so le, da tudi slovenska tovarna posluje z dobičkom. Druga novost v podjetju Johnson Contols NTU pa je novo vodstvo. Vodilno mesto je prevzel Dušan Grabnar, več kot desetletje direktor Tamove družbe Gospodarska vozila. Grabnar je Johnson Contorls označil kot zdravo podjetje. “Kvalitet:! tlela je odlična, vendar inaiamo v prihodnosti preiti od prodajanja rok k prodajanju znanja,” pravi Dušan Grabnar. Okrog njegovega dosedanjega dela v Tamu in vseh dogajanjih j okrog Tama v zadnjem letu, kjer se je pojavljalo tudi Grabnarjevo ime, pa je dodal: “Osebno ocenjujem, da je bilo vodenje Gospodarskih vozil uspešno. Vodstvu Johnson Controlsa je bila znana vsa medijska kampanija, zame pa so se odločili iz treh razlogov. Vodstvu sem predstavil principe in ekonomske razloge, na osnovi katerih smo v prejšnjem podjetju sprejemali odločitve, ki so na koncu pripeljale tudi do ovadb. In te poslovne odločitve niso bile sporne, kar je dokazala tudi znana revizijska hiša. Vodstvu Johnson Controlsa sem z vso moralno odgovornostjo zagotovil, da pri mojem dosedanjem : delu ni šlo za kakšno okoriščanje. In končno: Johnson Contorls je tudi preko svojih virov spoznal, da je pri Tamu šlo za veliko mero politizacije."^ (ek) JOŽE SILVA KREUH h O t>0 ASČe Breg 13, Mežica, ^ 38 602, 35 694 Po Koroški MOTO ©QgìTgfóim Pri gasilskem domu v Slovenj Gradcu je bila krajša slovesnost ob prevzemu nove gasilske aviocisterne TAM 190, s kapaciteto pet tisoč litrov vode, z visokotlačno črpalko ZIGLER ter z vso pripadajočo opremo za gašenje in reševanje. Gasilska avtocistema, ki Ito velikega pomena za mestno občino Slovenj Gradec in občino Mislinja, ima vgrajeno tudi napravo za gašenje s peno.O (Ij) Ob prevzetju gasilske aviocisterne je spregovoril župan mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec. V____________________________________________________________________________j È)©? ma ®fea©[k[ij] Nedavno tega seje v občini Mislinja ustavil ininister za šport in šolstvo dr. Slavko Gaber. Problematika šolstva je v tej občini prisotna predvsem z vidika organizacije in obnove podružničnih šol. Najbolj pereč problem predstavlja šola na Paškem Kozjaku, ki bi v tem in naslednjih letih zahtevala velik vložek. Število učencev na tej podružnični šoli upada, čeprav šola izobražuje učence iz treh občin, Mislinje, Vojnika in Velenja. Ministrstvo za šolstvo in šport sicer podpira obnovo šolo, vendar o obsegu in vloženih sredstvih prepušča odločitev kazalcu števila otrok ter finančnim sredstvom občinskih proračunov, katerim bo dodalo svoj delež. RJ. 0®[|(LG<§@(KI [?>®ir®<§six Le streljaj od hiše IVANA TISNIKARJA iz Mislinje teče takšen potoček. Estrama se imenuje in izvira v osrčju Pohorja. Bil bi to čisto navaden potoček, samo če..., če ne bi Ivan v njem naredil čudovitih skladnih pregrad, ki mu dajejo nedvomno še posebni čar žuborenja. Sploh pa je Ivan te pragove naredil tudi zato, ker se tako čudovito skladajo z okoljem. Potok bi lahko bil vzor tudi marsikomu, še posebej vodarjem, ki včasih naravnost grozeče posegajo v naše vode, za razmislek pa naj bo tudi kakšnemu ribiču. Tudi v malih potočkih je življenje in prav je, da ostane v takšni obliki ter s pomočjo Ivanovih pragov.'-) S. Jaš K@B[|©™© Bodo koroški študentje ostali na Koroškem ali bodo iskali službo drugje? Na pobudo Kluba koroških študentov, ki mu predseduje Tomaž Rožen je Gospodarska zbornica Slovenije - območna zlxtrnica Koroška organizirala prvo srečanje Koroških gospodarstvenikov s študenti. Reči je treba, da je bilo srečanje zelo uspešno, saj se ga je udeležilo 9 predstavnikov ptxìjetij ter okoli 40 študentov, ki obiskujejo fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Koroškim študentom je bil predstavljen vidik koroških gospodarskih clnižb do zaposlovanja, mladih izobraženih kadrov. Žal pa je v podjetju še vedno preveč težav, tako da si razen redkih, novih zaposlitev ne morejo privoščiti. Kljub temu so predstavniki ptxìjetij zatrjevali, da lx) vlaganje v znanje prvo vtxlilo Koroškega gospodarstva. Žiti pa v koroškem gosptxlarstvu, dokler ne bo dovolj sredstev, tudi vlaganj ne lx) toliko, kot bi jih moralo biti, zato se je prenekateremu od razpravljal-cev študentov zastavilo vprašanje smiselnosti zaposlovanja “doma”, glede na ponujeno v večjih centrih države, Nenazadnje so pomembni tudi zaslužki oziroma plače fakultetno izobraženih kadrov. Ker Korošci za povprečno slovensko plačo zaostajamo za okoli 10 - 15 % lx>, marsikdo iskal zaposlitev prav v centrih, kar bo ponovno pomenilo rxlliv izobraženih kadrov. Ker pa to srečanje ni bilo zadnje, še ostaja upanje, da se mladi zaposlijo v domačem okolju ,Q T. Kanit TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC ,___________________ Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 SLOVENJ GRADEC Fax: 43 756 Trgovsko podjetje Žila Slovenj Gradec prodajalna OBRTSERVIS & velika izbira keramičnih ploščic in sanitarne keramike & izredna ponudba keramičnih ploščic že od 690 SIT & tudi na 5 čekov brez obresti pri takojšnjem plačilu 10% popust ŽILA DANES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI W', mm 1 fflgm 1 POPUST IR GOTOVINSKA PLAČILA iiNlEROSfP wmM za MMg mm Raven kakovosti je odvisna od ravni kakovosti najslabšesa člena v proizv. ciklu. Naši bazeni za neposredno hlajenje mleka vam omosočajo doseganje najvišje kakovosti pri predelavi mleka. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa. NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041 fax; 0602/43-806,44-078 Glasba E) © OSO Q SO O CS OS®g/aEìO(§ (gk \P©W\M\IÌ Čeprav je že nekaj časa, odkar so štiri lepotice naredile pravi show v diskoteki Jolly, mladi obiskovalci verjetno še niso pozabili zelo izzivalno oblečenih POWER DAN-CERS. S pesmijo “UJEMI ME” so ujele verjetno marsikateri pogled fantov, ki so z očmi požirali lepoto Cvetane, Špele, Natke in Sergeje. Vodja skupine, Natka, ki hkrati vodi menežerske posle, je prevzela besedo in povedala, da so skupaj že štiri leta. Vse se že od malih nog ukvarjajo s plesom. Natka in Špela plešeta skupaj že 13 let, Sergeja je plesala prej v mlajši skupini, Cvetana pa je trenirala 8 let klasičnega baleta. Torej, vse štiri Štajerke so zelo dobre plesalke in obeta se jim uspeh tudi na področju petja. Besedilo za pesem Ujemi me jim je napisal Dominik, drugače pa je v teh dneh izšel njihov prvi CD, na katerem je 6 pesmi z dance glasbo, ki jih je že pripeljala v sam glasbeni vrh. Besedila za ostale pesmi je napisala Cvetana in menim, da so zelo dobra. Glasbo je napisal Aleš Čadež iz znane slovenske skupine Victory. Natka pravi, da so dobile že nekaj dobrih ponudb za tujino, toda... Vse štiri menijo, da je najprej treba popolnoma osvojiti slovensko občinstvo. Nekaj minut časa si je vzel tudi glavni gost večera DOMINIK KOZARIČ. Po pogovoru z obiskovalci se jim je priljubil tudi med pavzo s svojim dobrim humorjem in nasmejanim obrazom. Dominik je že na začetku pokazal veliko navdušenja za pogovor. Ko sem ga ogovorila z “vi”, mi je rekel točno takole: “Ti packa ti, kako pa govoriš z mano”, potem pa sva nadaljevala pogovor, kot dva stara pivska prijatelja. Povedal mi je - z njegovimi besedami, da se ukvarja z glasbo že 27 let, da je star 2500 let, ker je vampir in živi samo ponoči. (Pravi, da je zato tako zelen.) Dalje je pogovor potekal resneje. Njegova prva uspešnica je bila pesem Reka luči, vsem znana tudi iz Karaok. Trenutno dela tudi z ansamblom Gladiatorji iz Maribora. (Pravi, da se je treba malo povezati in da bodo skupaj naredili sceno.) Za svoje pesmi piše besedila in glasbo v večini sam, pomaga pa mu tudi Sašo Fajon. O nastopih v tujini še ne razmišlja veliko, želi pa si uspeti na čim širšem področju. Do zdaj je ustvaril že 20 pesmi in zanj so vse enako dobre. Vsi najbrž poznate njegovo drugo uspešnico Tina, ter Brez nje, Kdo te bo, Zvezde gorijo, Spomni se name, Poglej me v oči, Ne dam te... Dominik prav^da besedila piše po svojih čustvih in razpo- loženju. Zase misli, da je melanholik, ampak da to še ne pomeni agresivnosti. Pravi, da je zelo temperamenten, da se hitro razjezi (včasih preveč), v glavnem meni, da je vulkanski človek, poleg tega pa še zelo olxiutljiv. Pogovor z Dominikom je bil poln smeha. Domov je odšel nasmejan in pohvalil naše koroško občinstvo. Vam pa sporoča: “BOJTE SE PREPIHA, KER NA STARA LETA VAS BO HRBET BOLU!” Nataša Hutinski Foto: Nina Kresnik PRED DOBRO ZABAVO „ oi,,,,, j0||y Vam priporočamo večerjo stavraciji ODPRTO vsak dan od 0900 do 2300 ure NUDIMO VAM HU|aMr)e - solatni bife - boutique sladic - hišne specialitete - ribje jedi VSAK DAN SVEŽE MALICE Restavracija in gostilna POGORELČNIK Mariborska 12, 2360 Radlje ob Dravi tel.: 0602 71 161 Družabna kronika Natakar, Korošca prosim! Sanator Zdenko V" Nekdanji šefi mežiškega rudnika so bili vrhunski strokovnjaki: delavce topUnice, ki so bili zastrupljeni s svincem, so poslali na okrevanje v rudniške rove. Pravilno - svinec je najboljša zaščita pred radioaktivnim sevanjem. Tistim, ki razpolagajo z družbenim denarjem, je edini kriterij ; namenske porabe, da je denar - porabljen. Ko preberem v časopisu, da je koroški voznik imel v krvi 3,9 promila alkohola, ne vem, ali je rekord prišel v prave roke ali v pravo glavo. Če vidiš dvojno, še nisi jasnovidec. Občina Ravne - Prevalje se trudi zagotoviti denar za to in ono. Mi tudi. Občina Vuzenica bo uredila cesto proti Dravčam. Bravo: ribič v meni računa na Vas, gospod župan. Čakalna doba za sprejem v črneški dom starostnikov traja do dve leti. V tem času se vrsta čakajočih opazno zredči. Čudno, da sem tako gubast, ko pa me vsi peglajo. Znan mežiški obraz Zdenko Konečnik se že vrsto let vozi na delo iz Mežice po dolini navzdol. V Mežici in okolici pa je gospodarsko stanje tako klavrno, da bi sanator Zdenko lahko poprijel za delo tudi v kakšni domači firmi. Nova enota Občina Ravne-Prevalje iz dneva v dan uvaja nove in nove takse. Predlagamo, da namesto denarne valute tolar uvedejo denarno valuto “taks”. Koroškemu kmetijstvu se ni bati “norih krav”. Ob vseh mizemih državnih spodbudah namenjenih kmetovalcem na Koroškem krav počasi sploh ne ho več. Niti norih niti zdravih. ČUDOVITI SVET BREZ SMETI Ob uresničevanju davno sprejetega občinskega odloka o ravnanju z odpadki slovenjgraški komunalci ugotavljajo, da so zagrizli v trd oreh neosveščenosti ali sprenevedanja. Nekateri občani namreč trdijo, da tudi devetčlanska družina nima nolx.‘niIi smeti - sicer pa odpadke pokurijo ali zakopljejo v grabne. Ostale odpadke, pločevino, plastiko in dmgo, menda le mestni trosijo po gozdovih in travnikih, kmetje že ne in ne bodo plačevali odvoza. Ko bi imeli vsaj ostržkaste nosove, če Že ne vidijo dlje od svojega nosu. prepih in prepihane čveke POZABUENI KOPAČ Na tem mestu na področju KS Šentjanž pri Dravogradu je svojčas stala hiša. Pri rušenju so si najbrž pomagali tudi s tem kopačem, ki pa že dve leti kliče pozabljivega lastnika (ali koga drugega), da ga odstrani. Foto: Hovnik (Poi)©? Peter Petrovič, koroški poslanec v Državnem zboru, nazdravlja na skorajšnje volitve. Ne vemo sicer, alt zato, ker bi lahko zbral dovolj let za upokojitev, ali pa zato, ker se veseli, da bo na naslednjih volitvah spet izbran v državni zlxtr. J a J ... je pisalo na dopisu, ki ga je prejela naša redna bralka, na vprašanje, zakaj tako, je menda dobila odgovor: “Ker mi pač nisi všeč!” Alije posredi še kaj drugega, nismo preverjali. ZA TEBE JE VSTOP V BUTIK 5.AVENIJA STROGO PREPOVEDAN! ! ! ! ! TEL, 1 23-394 RAVNE NA KOR. \Km mti Koroški policisti so v akciji “Natakar, taksi prosim” za volanom zalotili skoraj vsakega petega Korošca, ki je preveč globoko pogledal v kozarec. Sedaj je povsem na dlani, da ta akcija na Koroškem ne more uspeti. Zato, ker na Koroškem ni taksijev. Za Korošce ni smrtne doze V akciji “Natakar, taksi prosim” so koroški policisti odkrili kar dva voznika, ki sta nadihala 3.90 promila alkohola v izdihanem zraku. Nov dokaz, da za Korošce ni smnne doze. y mmme, £1 V/ RjRfEMHIU) ki - . r Gospod, ki nazdravlja otvoritvi prenovljene trgovine ^ Kmetijsko gozdarske zadruge “LEDINA” v Turiški vasi, bo prejel nagrado, ko bo v našem uredništvu prevzel bon, ki ga podarja KGZ Ledina. V tej prenovljeni trgovini, kije zdaj samopostrežnega tipa, lahko kupite vse kmetijske potrebščine, od krmil, gnojil... do raznih semen. Vabljeni! LW IlIUjMŽj fySlT ©©Sìa® iìàii'ySjj® ° KÌAISISJI? : i?®siL®wjn!ii ipa®®?®®®^ w i?®qil®wj® Sip®ffio TFSnaa E®sai?aji[ss® ®uii^y®©[E^i© ®> gradnja Poslovno športnega kompleksa Traberg na atraktivni lokaciji ob mestnem jedrn pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) se zaključuje e> neprodanih je le še nekaj poslovnih prostorov s kvadraturo od 40 - 75 m2, namenjenih za butične in druge prodajalne, urarstvo, advokaturo, trafiko, zavarovalništvo in druge storitvene dejavnosti. Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Meža 3, Dravograd, oz. po telefonu št 0602 83 073,83 446. OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Slovenj Grade«, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153 NAJN1ZJE MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN UGODNI PRODAJNI POGOJI □ 20% popust pri nakupu sedežnih garnitur □ 25 % popust pri nakupu ležišč □ 30% popust pri nakupu vzmetnic INFORMACIJE: Slovenj Grade«, Pod Gradom 4, v 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Košenke 65a, v 068 321 674 Divaca, Lokev )89b, tr 067 67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83,061 123 38 45 HUglPltL PttigtfaD TTtyJBtKIQgì w SLOWSOa-J) K( iraški plesni klub Devžej iz Slovenj Gradca je organiziral v športni dvorani v Slovenj Gradcu Državni kvalifikacijski turnir v latinskoameriških in standardnih plesih, ki se ga je udeležilo 194 plesnih parov iz dvanajstih slovenskih in enega hrvaškega plesnega kluba. Skoraj 1500 gledalcev si je od 11. do 20. ure lahko ogledalo kvalitetno prireditev, ki so jo v začetku popestrili tudi najmlajši plesalci plesne šole Devžej. Ustrezna dvorana, veliko plesišče, ustrezni spremljajoči pogoji in dobra organizacija, številno občinstvo in kvalitetno sojenje so Itili idealni pogoji za kvalitetno plesanje, sveža glasba pa je dajala ritem celotni prireditvi, ki jo je poleg izredno dobrih članov KPK Devžej omogočilo preko 120 sponzorjev in donatorjev iz celotne Koroške in okolice, kar je potrditev, da ples na Koroškem dobiva vse večjo podporo in se vrašča v okolje. Dobri rezultati domačih plesalcev na domačem in na drugih turnirjih v Sloveniji in izven meja, dobra organizacija in podpora v okolju so zadosten razlog, da Koroški plesni klub Devžej kandidira za izvedbo državnega prvenstva v latinskoameriških plesih za leto 1997. Pet koroških plesnih parov je te dni na velikem mednarodnem plesnem spektaklu v Blackpoolu v Veliki Britaniji, domač turnir pa jim je bil tudi zadnja preizkušnja pred tem mednarodnim nastopom. Vesna Šošler in Tomaž Vratar Finalne uvrstitve koroških plesalcev (po kategorijah) na Državnem kvalifikacijskem turnirju v Slovenj Gradcu: STANDARDNI PLESI Pionirji D (PD):1. SLAPNIK Domen - VODEB Špela, 2. PERUŠ Peter Plešivčnik Tina, 4. ŠOL Denis - GOSTENČNIK Eva, 5. KOS Primož LUŽNIK Tanja; Pionirji C (PC): 1. PAVUNIČ Matic - PAVLINIČ Lena, 5. ESIH Matic - SODERŽNIK Tadeja; Mlajši mladinci C (MMC): 2. SODERŽNIK Marko - CVERUN PUŠNIK Alja; Mladinci B (MB): 2. COKAN Aleš - KOTNIK Daša; Starejši mladinci C (SMC): 3. SIRK Matevž -GRNJAK Vanja; Starejši mladinci B (SMB): 1. VRATAR Tomaž - ŠOŠTER Vesna; Člani C (ČO: 2. MRAKIČ Martin - MARUŠIČ Alenka. LATINSKOAMERIŠKI PLESI Pionirji D (PD): 1. ŠOL Denis - GOSTENČNIK Eva, 3. KOS Primož LUŽNIK Tanja. Pionirji C (PC): 1. PAVLINIČ Matic - PAVLINIČ Lena. 3. ESIH Matic - SODERŽNIK Tadeja. Mlajši mladinci B (MMB): 5. SODERŽNIK Marko - CVERUN PUŠNIK Alja. Mladinci C (MC): 5. RADOŠEVIČ Marko -BALAŽIČ Nastja. Mladinci B (MB): 3. COKAN Aleš - KOTNIK Daša. Starejši mladinci C (SMC): 3. SIRK Matevž -GRNJAK Vanja. Starejši mladinci B (SMB): 1. VRATAR Tomaž - ŠOŠTER Vesna.□ màm m §@©[19 [pa mm ©m® gowtBKiii ©Ito? Konec marca so si Lilreličani pripravili zanimiv kulturni popoldan. Pel je Libeliški sekstet, ki poje le ljudske pesmi. Med drugimi so nam predstavili nekaj prav domačih, libeliških, ki so jih NAŠLI pred dvema letoma. Amaterski igralec Peter Rudi iz sosednjih Črneč je duhovito odigral odlomek iz monodrame NOČNI POR-TIR, ki jo je napisal Vinko Vasle. Premiero je napovedal za dni okrog 15. aprila 1996. Vrhunec večera pa so pričarale hajže, ki sta jih v narečnem jeziku tirali lilreličanka Jožica Srebotnik Zalesnik in gostja prireditve, Marta Repanšck. Upokojena učiteljica iz Črne na Koroškem Marta Repanšek je kar štiri leta zbirala in nato uredila 204 zgodbic, ki si jih ljudje pripovedujejo na Koroškem. Zajemajo pripovedi, kaj se je komu kdaj zgodilo: A JE VAS KDA STRAŠ1VO, CAPIN JE 13IV, NAZAJ JE PREŠI), PREPRIČAT SE MRŠ, AMBRI JE BVO, CORRAI SO ZNALI, ŠTO ŠE POMNEJO, Š.TTO S NE SME DOV POSTIT, NE POZABIT. Pri založbi Kmečki glas je nato izdala knjigo BAJŽE S KOROŠKE. To je že deseta knjiga iz zbirke Glasovi, ki jo ureja dr. Marija Stanonik. V njej izhajajo ljudske pripovedi, zbrane po slovenskih pokrajinah. S knjigo BAJŽE S KOROŠKE pa se Koroška vključuje v zbirko pripovedi tega časa. Sodelovalo je 54 pripovedovalcev in pripovedovalk, doma od Koprivne do Libeliške gore. Zapisane so tako, kot so jih povedali, libeliško na en način, črnjansko dmgače, koprivško ali dmgo pa spet dmgače. To je ljudsko izročilo tega časa iz obrobnih krajev, ker ga v mestih pač ni več. Nihče ne ve, koliko so zgodite stare, dejstvo je le, da se pripovedujejo še danes. Nastajale Ixxlo tudi nove, kajti svet se vrti naprej z nami ali brez nas, zato delo zbiranja ljudskih bajž ne lx> nikoli dokončano. Bajže je z ilustracijami popestril Stojan Brezočnik. Poleg knjige je lani izšla tudi CD-plošča, na kateri so posnetki nekaterih bajž. V izvirnem koroškem narečju sta jih prebrala Mojca Potočnik in Peter Potočnik. To je dragocen zapis, ki sodi v zbirko vsakega domolju-ba.O AJDA PR1S1AN Koroška ljudska modrost ■ --.v ■ k , ■ ’\ t .4W :% ■ . “*.■ ..V - “"-'Ti r.‘* r.^;. \ " .trm.' Pv « - --.^ "s i.-v ■ ,' V" . *■?. - ’ -t' * **4* » I ,*# *>: £ . š*a Letošnja zima nam dolgo kaže zobe. Lepo pomladno sonce pa nam le daje upanje, da se bo poslovila od nas. Veliko pomladnih opravil nas čaka. Poleg “nabiranje zvončkov” bo potrebno obrezati sadno drevje in še marsikaj postoriti na poljih, travnikih in sadovnjakih. Otroci, prav tako tudi odrasli, kaj radi vidimo lep pomladni šopek v svojih stanovanjih, še raje pa občutimo toploto sončnih žarkov.□ J.R. Turistično društvo Slovenj Grader je podelilo zlate plakete in priznanja za vzorno urejeno okolje v letu 1995. Predsednik društva Ivan Bošnik podeljuje eno od plaket. Ob tej priložnosti je 150-tim navzočim članom spregovoril gospod Matjaž Jež, dipl. biolog iz Maribora. Tema razgovora je bila VARSTVA NARAVE IN TURIZEM na Pohorju. Razgovor je pospremil z diapozitivi. Zlate plakete so prejeli: Plazovnik Jana in Ivan-Turiška vas, Šavc Hilda in Vlado - Pameče, TINA turizem na kmetiji Bošnik Gmajna, Balant Anica in Marija - Šmartno, Hotel Kompas Slovenj Gradec in Župniški urad Šmartno. Priznanja pa so prejeli: Ošlak Slavko in Vesna - Stari trg, Krevh Marija -Pameče, Petrol Slovenj Gradec, Zemljič Jožica - Šmartno, Pečoler Andreja - Legen, Čevnik Minka in Viktor - Pameče, Gultej Nevenka in Jože - Slovenj Gradec, Popič Marjana in Tone - Slovenj Gradec, Luk Marija - Pameče, Restavracija Bellevue Slovenj Gradec, Lekše Valerija in Marjan - Slovenj Gradec in Policijska postaja Slovenj Gradec. Plakete in priznanja sta podelila predsednik društva, gospod Ivan Bošnik in predsednica komisije za urejevanje okolja, gospa Marija Rotovnik a S. Hovnik Muta; Svoj letni zbor so opravili tudi člani gobarskega društva "Ježek" na Muti. Skrbno so pripravili poročila, telo pester kulturi program so imeli in se na kraju veselo zavrteli, kot se spodobi za takšno ljubiteljsko društvo. Vendar ne kaže prezreti tudi Ixtlj pomembnih razprav, ki so v celoti težile k umirjenemu in strpnemu odnosu do narave in njenemu varovanju. Tako so spregovorili še o seminarjih, o obnašanju v naravi, skrbi za splošno čistočo, za varovanje živali, to je za takšen pristop, ki bo kar najmanj motil celotno življenje v gozdovih.□ k.vaiti STTMO ©©WQBKQ Velik dogodek je, če se zgradi nov prometni objekt ali se rekonstruira stara cesta. Lepo pa bi bilo, ko izvajalci del ne bi pozabili na postavitev prometne signalizacije. Dravograjska rekonstrukcija križišča pred mostom preko Drave je precej izboljšala križišče (slika 1). Prometni znak križišče s prednostno cesto pa je kar izostal, tako da nam kar dobro pravilo desnega narekuje vrstni red vožnje. - Se dobro, da imajo neka- teri v spominu režim pred konstrukcijo ceste ter ga s pri-dom uporabljajo. V primeru prometne nezgode pa bi najbrž potegnili kratko. Na slovenjgraškem področju, kjer so napravili krasne parkirne prostore in krožni promet na Voran-čevem trgu, so tudi zanemarili nadaljni prometni režim v semaforiziranem križišču pri Nami. Najbrž bi bile potrebne drugačne talne oznake na cestišču, ki bi morale biti dopolnjene še z ustreznim znakom za razvrščanje (slika 2). Mislinja pa je pridobila za boljšo prometno varnost peščec nekaj metrov pločnikov, vendar je težko navaditi pešce, da bi jih uporabljali. Naši šolarji dokaj radi hodijo po cesti (tudi nekateri odrasli), ker najbrž menijo, da bodo na ta način ostali pločniki dalj časa lepi in nepoškodovani (slika 3) 0 Radojeromel P[Si@©tl®^iLQ ©St® Društvo upokojencev v Slovenj Gradcu je imelo marca svoj občni zbor v prostorih društva. Šteje 1.100 članov. Predsednik društva Ivan Štern je poročal o delu članov odbora. Gospodarski odbor skrbi za vzdrževanje društvenih prostorov, vzdrževanje naprav in nabavo drobnega inventarja. Drug odbor skrbi za vzdrževanje prostorov in naprav na kegljišču. Pri društvu deluje tudi komisija za stanovanjske in socialne zadeve. Člani komisije so obiskali 6l bolnih članov. Njihov pevski zbor je pripravil koncerta v domu starostnikov v Črnečah in v Velenju. Organizirali so tudi izlete v številne kraje naše domovine. Omogočali so še ugodneje koriščanje zdravilišča in počitniškega doma Delfin v Izoli. Pri društvu obstojajo še sekcije za šport, ročne spretnosti in literarna sekcija.□ S. Hovnik Kultura MEDNARODNI DAN OTROŠKE KNJIGE Spomnimo se čudovitih pravljic, ki so nam lepšale otroštvo. Nekaj najlepših je napisal danski pisatelj HANS CHRISTIAN ANDERSEN: Divji labodi, Grdi mali raček, Deklica z vžigalicami in druge - ob njih je otroštvo nepozabno. Andersen se je rodil 2. aprila 1805. Zato je ta dan proglašen za MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE. In še po nečem si ga velja zapomniti. V knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec so začeli z akcijo reševanja mednarodnega knjižnega kviza z naslovom OTROCI ZA BOLJŠI SVET. Splošno izobraževalna knjižnica se že petič vključuje v mednarodni knjižni kviz, ki ga za mlade bralce pripravlja nemška ustanova Siftung Lesen. Na njeno pobudo so predstavniki Slovenije letos pripravili predlog vprašalnika, ki ga bodo reševali otroci iz drugih evropskih držav. Prebrati je treba dvanajst leposlovnih in eno poučno knjigo. Seznam tega čtiva je seveda hranjen v Knjižnici Ksaverja Meška. Ker je kviz namenjen učencem osnovnih šol, sodelujejo tudi šolske knjižnice. Na vprašanja lahko otrok odgovarja sam, z vrstniki, v družinskem krogu, v knjižnici ali knjigarni. Namen kviza je pritegniti knjigam in v knjižnice čimveč otrok, pa tudi staršev in vzgojiteljev. Rešitve kviza Ixxlo v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec sprejemali do 10. septembra. 17. septembra 1996, na dan Zlatih knjig, bodo izvedli osrednje žrebanje. Poleg lepih knjižnih nagrad lx> prva nagrada udeležba na zaključni prireditvi, ki lx> 17. oktobra v Ljubljani. Organizacija združenih narodov - UNICEF je leto 1996 proglasil za mednarodno leto lx>ja proti revščini. Organizatorji knjižnega kviza OTROCI ZA BOLJŠI SVET namen tega kviza opisujejo takole: “K poznavanju in razumevanju revščine v vseh svojih oblikah in razsežnostih lahko pristopimo s pomočjo KONVENCIJE O OTROKOVIH PRAVICAH: kadar so kršene pravice otrok oz. kadar ni pogojev, da bi bile uresničene, gre za revščino v kakršni koli obliki. Pogoje, v katerih Ixxlo izpolnjene otrokove pravice, bi lahko v določenem času dosegli z osveščenim odnasom do življenja, s trdim delom in izpolnjevanjem dolžnosti. Pri tem je učenje zelo pomembno, in sicer učenje z razumevanjem in Iju-Iteznijo.O A/da Prishin V galeriji dr. Staneta Strnada (avla bolnišnice) Slovenj Gradec je odprta razstava slikarskih del Stanislava Makuca iz Mežice. Stanislav Makuc se je rodil leta 1954 v Črni na Koroškem. Po osnovni šoli se je izučil za avtoelektrikar-ja, kasneje je ob delu končal elektro delovodsko šolo v Slovenj Gradcu ter višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Zaposlen je v Tovarni akumulatorskih baterij Žerjav. Živi in dela pa v Mežici. V društvu je v letih 1992-1993 potekala Hkovna šola p torej bralcem predstavljen majhen kanček teli “sledov časa”: SLEDI ČASA Tisto lepo, toplo mto sem ti kupila, da bi skrila sive kise pcxl njo. Bila sem otrok! Ko pa sem opazila gube na tvojem obrazu in suho kožo tvojih rok, sem dahnila, kako pa skriti njo? Pa si smehljaje pojasnila, da so to le sledi nas vseh otrok in časa! Mama, pa to te boli? Alt, daj no. To ni taleče, to sledi so sonca sreče! Ktkor se Jerica Smolčnik, dekle izmed sedmih otrok družine Štelcer, ne more ogniti globoki čustveni izpovedi o materi, o svoji prvi družini, poprej sester in bratov, kasneje svoje dmžine, se ne more ogniti tudi dualizmu, ki je prav tako globoko refleksiven ob razmišljanju graditve lastne ustxle, svoje dmžine, svojega doma, jaza... Jerkina poezija se dotika tudi socialnih tem in optimističnih “otroških pik". Skratka, Jerica Smolčnik je nase opozorila v tisti pesniški smeri, za katero lahko rečemo - pričakujemo še naslednjo izdajo.Q Darja KMPUČ Razgledi radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alta d. 0.0. REDAKCIJA IN STUDIO Cankaijava 1 2380 Slaven] Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 vaš sopotnik v poslovnem svetu 1C7,§ Mhz partnersko podjetje □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastičnih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 1 RAZUME-1 VANJE ČASA Piše: Mišo Felle razumeti, kaj se nam dogaja in zakaj, si tudi pomagati ne moremo. Vse najbolj modre življenske resnice so vedno zelo preproste, mi, samovšečna bitja v človeški podobi, pa jih moramo zavijati v filozofijo, ideologijo, religijo, v vsakdanje sisteme, ki so si jih izmislili drugi, ne mi. Saj ni rečeno, da bi moral biti naš prav vedno najbolj pravi, a že samo dejstvo, da so nam bili možgani podarjeni prav gotovo iz nekega razloga, uporabljamo pa jih le desetino (po najnovejših znanstvenih dognanjih še celo veliko manj), nas lahko navede na to, da pričnemo misliti s svojim orodjem. Če bomo želeli lepšo prihodnost vsaj za naše zanamce, bomo morali slej ko prej pričeli pravilneje razlagati novejšo zgodovino. Medtem ko se mnogi ukvarjajo z raziskovanjem davnih civilizacij, vse od Atlantide naprej, je vedno več takih, ki trdijo, da zadovoljuje že temeljit pogled nazaj, do Srednjega veka. To je razumljivo, saj imamo za obdobje od leta 1000 naprej na voljo precej dokazov, brez katerih današnji homo sapiens pač ničesar ne verjame. Otipljivih dokazov o obstoju civilizacij, kot so bile Hiperboreja, Lemurija, Mu ali Atlantida še danes nimamo, zato ostajajo ta področja še vedno zanimiva le posameznikom, ki verjamemo, da vsega, kar obstaja in je obstajalo, le ne moremo videti s preprostimi človeškimi očmi. Toda zadnjemu tisočletju se lahko posveti vsakdo, pa ne z nabiranjem ocen, kaj se je katerega leta zgodilo, temveč z razumevanjem duha tistega časa. Resničnost so takrat določali cerkveni dostojanstveniki krščanske cerkve. V središču življenja se je pojavila njihova zamisel o božjem načrtu za človeštvo. Takrat ste lahko izbirali le med bogom in hudičem. Med dobrim in zlim, eno ali drugo pa je seveda predpisovala duhovščina. To je trajalo kar nekaj stoletij, dokler ni vedno več posameznikov opažalo, da so tudi duhovniki “krvavi pod kožo”. Šele z Martinom Luthrom in prvimi astronomi, ki so dokazali, da človek ni središče stvarstva, se je opis duhovščine o smislu človeštva začel sesedati. Nastala je težava, kako vse, kar je bilo prej samoumevno, na novo opredeliti, s tem pa tudi naravo boga in odnos do njega. Nihče več ni hotel sprejemati definicij vesolja, ki bi temeljile na domnevah ali svetopisemskih izročilih. Nastala je znanost, s katero smo se lotili sistematične raziskave vsega. Medtem ko smo čakali na rezultate znanstvenih raziskav, pa smo si privoščili utapljanje občutka izgubljenosti z osvajanjem Zemlje in izrabljanjem virov, da bi izboljšali svoj položaj. Zagotovili smo si posvetno in gospodarsko varnost, duhovno pa smo izgubili. Pravijo, da ko bomo vsi to razumeli, se bomo kot človeštvo povzpeli na višji nivo zavesti. Takrat šele bomo resnično vstopili v Vodnarjevo dobo. Pa bo to že dano nam? Namig: razmišljanje lahko razvijate naprej s pomočjo svetovne uspešnice Jamesa Redfielda: Celestinska prerokba □ L ....—J) Šport WltLQK Ob obletnici smrti zaslužnega športnika, Bloudkovega nagrajenca in gospodarstvenika Gregorja Klančnika ser predstavniki občinske športne zveze in ŠD Fužinar Ravne na njegov grob položili venec ter tako dostojno počastili njegov spomin.O -vik Na Muti se kar najbolj resno pripravljajo na svojo tradicionalno taborniško prireditev, tokrat že i4. talxtmiski tek, na spominski tek NOV in na mali maraton. Zopet vabijo v goste na mladinski rekreacijski center na Gradišče nad Muto taborniške rodove, skavte, atletske klube in prav vse ljubitelje teka čez dm in stm. Prvi obiskovalci in udeleženci Irodo prispeli na Muto že v solroto, 2o. aprila in se ob tabornem ognju in zabavi spomnili na pionirske dneve tega teka. Vsi teki Ixxio v nedeljo, 21. aprila, tekmovali pa Ixxlo po pravilih za krose in podobne teke. Talxtmiki rtxla Bistrega potoka Ixxlo ob tem proslavili tudi dan pomladi, krajani Mute pa še en lep praznik, ki ga cenijo in mu pomagajo že vsa ta dolga leta. □ kv JOŽE LASNIK Čeprav so kegljači ravenskega Fužinarja letos po šti.rih letih nastopanja v naj višji slovenski ligi, izpadli v drugo ligo, ni razloga, da ne bi predstavili tačas njihovega najboljšega tekmovalca in vsestransko prizadevnega delavca v klubu. 17 letnega fanta je za kegljaški šport navdušil tedanji trener mladincev Fužinarja Jože Klemen Tako je Jože Lasnik pričel prve keglje podirati leta 1973 na tedanjem dvo-steznem kegljišču pri Lečniku in kmalu pokazal veliko nadarjenost za ta šport. Po nekaj letih vadbe so se pričeli kazati prvi vidnejši rezultati v mladinski konkurenci. Tako je Jože leta 1979 zmagal na močnem mladinskem turnirju v Žalcu, istega leta pa je bil tudi drugi na državnem prvenstvu Slovenije, kjer je 1. mesto osvojil kasnejši svetovni prvak Boris Urbanc iz Kranja. Seveda je Jože to leto nastopal tudi za mladinsko državno reprezentanco. V lepem spominu mu je ostal nastop v Novem Mestu proti reprezentanci Hrvaške, ko je kegljal skupaj s sedanjimi svetovnimi asi Urbancem, Benedikom, Nareksom.. . V zadnjih desetih letih je Jože standardni član prve šesterke Fužinarja in tudi njegova zasluga je, da so se uspeli Ravenčani kar štiri sezone obdržati med najboljšimi klubi v državi in to v ligi svetovnih prvakov. Da je eden najboljših kegljačev na Koroškem, ni treba posebej pov-darjati, to pričajo številni pokali in kolajne, ki jih je osvojil na prvenstvih koroške regije. Vrsto let nazaj se je vselej uvrščal tudi v finale prvenstva Slovenije za posameznike, med 24 najlx>ljših, pa tudi med najboljše v igri dvojic. Tako velja omeniti odlično 6. mesto, ki sta ga lani skupaj z Mlakarjem osvojila na članskem državnem prvenstvu Slovenije v igri parov, kar je daleč največji uspeh ravenskega kluba v zadnjem obdobju. Jože Lasnik je uspešno nastopal tudi na tekmah za pokal Alpe -Adria, kjer je v dveh letih tega tekmovanja dvakrat zmagal marilxtrski % ...................' % SiPosiMicaE Konstruktor pred Fužinarjem. Med posamezniki je Jože zasedel leta 1993 peto in leta 1994 četrto mesto. Poleg tega, da je izjemno uspešno nastopal v ligaškem tekmovanju, so vredne pozornosti tudi njegove odlične uvrstitve na raznih močnih turnirjih po Sloveniji. Tako je bil Lasnik leta 19B9 tretji na 1. memorialu Ota Hafnerja na Ravnah, leta 1992 pa je na četrtem turnirju v spomin na dolgoletnega predsednika KK Fužinar zasedel 2. mesto. Lani je bil tretji na turnirju v Slovenj Gradcu in četrti v Šoštanju, obenem pa je zmagal tako med posamezniki, kot v dvojicah na lanskem prvenstvu Koroške. In povsem za konec velja omeniti, da je Jože pobudnik ustanovitve rekreacijske ekipe ŠTG, ki je prvak medobčinske lige v kegljanju in v kateri nastopajo fantje iz njegove bivše ulice, iz takoimenovane “Štranklgase”. Jože Lasnik je rojen 12. 1. 1956, stanuje na Ravnah, Na Šancah 4. Iva Mlakar šport iim ;6X2®PE] Piše: Ivo Mlakar ČEPELNIK ZMfi-QftL V TRENTU V Italijanskem Trentu je bil močan mednarodni miting, na katerem so nastopili plavalci in plavalke mladinskih kategorij iz 58. italijanskih in 30 tujih klubov iz dvanajstih držav. Našo državo so zastopali plavald Triglava iz Kranja ter precej okrnjena mladinska reprezentanca Slovenije, za katero je nastopal tudi Ravenčan Matjaž Čepelnik. Prav plavalec Fužinaija se je posebej izkazal, saj je dosegel najboljši rezultat na mitingu. V disciplini 100 m prsno je z osebnim rekordom 1:05:37 zmagal in si tako prislužil lepo denarno nagrado. Matjaž Čepelnik, ki se te dni pripravlja za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, je v Trentu stanai tudi v disciplinah 100 m delfin in 200 m mešano, kjer pa ni bil tako uspešen, saj sc mu ni uspelo uvrstiti v finale. ZMfKifl BLATNIKOVE NA GORSKEM TEKU Skupina tekačev rekreativcev iz koroške regije seje udeležila prvega letošnjega gorskega teka za Alpski pokal, ki jih prirejajo na področju avstrijske Koroške in sicer teka na Štifter Kogl pri Celovcu. Proga je bila dolga 9 tisoč metrov, z višinsko razliko 310 metrov, skupno pa je nastopilo 70 tekmovalcev in tekmovalk. Med našimi se je najbolje uvrstila Mežičanka Hedvika Blatnik, ki je zmagala v starostni kategoriji od 40 do 50 let. Med moškimi je v skupini od 30 do 40 let osvojil 3. mesto Ravenčan Drago Laznik, v skupini od 40 do 50 let jc bil tretji Tone Džuričič iz Dravograda, četrti pa Oto Gumilar z Prevalj. In še kategorija od 50 do 60 let: 2. mesto si je pritekel Vili Blatnik iz Mežice. SKLEPNA TEKMA ALPINCEV NA OŠVENU Na smučišču Ivarčko- Ošven je bilo zaključno tekmovanje smučarjev in smučark iz klubov koroške regije v veleslalomu. Ob izteku sezone so se zbrali domala vsi registrirani tekmovalci, razen nekaterih najboljših, kot so Kunc, Ošlak, Pustoslemšek, Kraševčeva, Mazejeva in še nekateri. In kako so se v svojih kategorijah uvrstili najboljši? Med cicibankami je zmagala Jasna Rapnik, pred sestro Barbaro in Nino Pisnik (vse Fužinar). Med cicibani je bil najboljši Vid Gjurin iz Fužinarja Ravne, pred Matevžem Bijolom iz Vuzenice in Boštjanom Delaiutom iz Črne. Pri mlajših deklicah je progo najhitreje presmučala Vanja Vravnik pred Tino Eržcničnik in Katjo Vravnik (vse Fužinar), pri mlajših dečkih pa je zmagal Aljaž Pudgar iz Črne, pred Boštjanom Pogačem iz Fužinarja in Antonom Kričejem iz Vuzenice. V kategoriji starejših deklic je slavila Ravenčanka Špela Božič pred Tamaro Stropnik, med starejšimi dečki pa je zmagal Fužinarjcv smučar Rok Šalej, pred klubskim kolegom Alešem Ruteijem, medtem ko je 3. mesto pripadlo Vuzeničanu Martinu Ladineku: In še člani: 1. mesto si je prismučal Igor Zagernik pred Simonom Solerom (oba Fužinar), tretji pa je bil Jernej Osrajnik iz Vuzenice. GSPEL PLESNI TORNIR V SLOVENJ GRADCU Koroški plesni klub Devžcj je v športni dvorani v Slovenj Gradcu organiziral kvalifikacijski turnir v standardnih in latinsko - ameriških plesih. Turnirja seje udeležilo 194 plesnih parov vseh kategorij iz dvanajstih slovenskih klubov in enega hrvaškega. Kvalitetno prireditev, ki so jo v začetku popestrili tudi najmlajši učenci plesne šole Devžej, si je ogledalo preko tisoč gledalcev. Od koroških plesnih parov so prva mesta osvojili Matic in Lena Pavlinič iz Kotelj v kategoriji pionirji C, ki sta zmagala tako v disciplini standardnih, kot latinsko - ameriških plesov. Brat in sestra Pavlinič sicer nastopata za plesni klub Urška iz Ljubljane. Prav tako dvojno zmago sta si priplesala Tomaž Vratar in Vesna Šoster iz domačega kluba Devžej in to v kategoriji starejših mladincev B. Po enkrat pa sta zmagala Domen Slapnik in Špela Vodeb iz plesnega kluba Devžej na tekmovanju v standardnih plesih, ter Denis Šol in Eva Gostenčnik v latinsko -ameriških plesih. Oboji so nastopili v kategoriji pionirjev D. ODBOJKARICE MEŽICE V II. LIGO Mežiške odbojkarice se po enem letu nastopanja v najnižjem rangu tekmovanja, v 3. slovenski ligi -vzhod, znova vračajo v 2. slovensko ligo. V derbiju 21. kola so Mežičanke doma premagale direktne konkurentke za osvojitev prvega mesta, igralke Kamnika, s 3:1 in si zagotovile naslov prvakinj. Za uspeh so zaslužne vse igralke, posebej pa njihov trener Mitja Lednik, ki zavzeto dela z mladimi igralkami v klubu. V sezoni 1995/96 so za klub nastopale predvsem naslednje odbojkarice: Saša Zmagaj, Petra Kramolc, Karmen Sedovšek, Nevenka Lednik, Lojzka Dobrodel, Veronika Triplat, Anica Peršak, Jožica Krivec in Renata Podjavoršek. Za pomladek v klubu in tudi na osnovni šoli skrbi Ivo Biondič tako, da se za prihodnost mežiške ženske odbojke ni bati. TINA MAŽE USPEŠNA V ITALIJI Potem ko je nadarjena mlada koroška alpska smučarka Tina Maže iz Črne prepričljivo zmagala v slalomu in veleslalomu na mednarodnem tekmovanju mladih smu-čaijev in smučark za pokal “Loke”, seje čez nekaj dni znova izkazala na takoimenovanem mednarodnem pokalu “Pinokio” v Italijanskem Abetoneju: Mazejeva si je prismučala 1. mesto v veleslalomu v konkurenci tekmovalk iz 16-tih držav, dan prej pa je bila druga v slalomu. Takoj zatem je smučarka iz Čme odpotovala še na tekmovanje čez veliko lužo - v Kanado. □ novim naročnikom PRENOSNI RADIO (na fotografiji) vam bomo poslali v tridesetih dneh po prvem plačilu naročnine (akcija traja do 15. aprila 1996). ><§ NAROČILNICA NA DNEVNIK VEČER ime in priimek ulica, kraj poštna številka in pošta datum in podpis £ Potrjujem, da na Večer nisem bil naročen najmanj 6 mesecev in bom vsaj toliko časa ostal naročnik. S 1-2 IS ^\[tóO©[|©Q^[Ì POGOVOR S SLAVKOM IVEZIČEM, TRENERJEM ROKOMETAŠEV PREVENTA IZ SLOVENJ GRADCA. V NOVO SEZONO Z ALEŠEM LEVCEM. Rokometni klub Prevent letošnje sezone ni pričel po pričakovanjih, zato je na polovici prišlo do zamenjave trenerjev. Novi trener, Slavko Ivezič, ki je pred leti že uspešno vodil slovenjgraški klub, pa si je za cilj postavil nastopanje v evropski konkurenci. Po porazu v Ljubljani v polfinalu pokala so se možnosti za to izjalovile. Ostalo pa je upanje za naslednjo sezono. Kako bi ocenili minulo sezono? Če govorimo o športnem uspehu, potem zagotovo ne moremo biti zadovoljni. Postavljeni so bili višji cilji, to pa pomeni nastopanje v enem izmed evropskih pokalov. Cilj ni bil dosežen in to razumem kot neuspeh. Razlogov je več, potrebno jih bo analizirati, določene napake pa odpraviti. Drugo leto tomo štar-tali z istimi ambicijami. Kakšni pa so bili vaši občutki po odločilnem porazu v Ljubljani v polfinalu pokala? Mislim, da je bilo to za nas največje razočaranje. Imeli smo odlične pogoje in razplet v pokalu, poleg tega pa tudi visoko prednost pred samo tekmo. Vedel sem, kaj nas čaka, vendar pa moram reči, da je ekipa odigrala podpovprečno tekmo, nosilci igre so igrali pod svojimi sposobnostmi in to je za tako pomembno tekmo usodnega pomena. Poleg play-offa in play-outa pa trenutno potekajo tudi boji za 5. mesto v ligi Kakšen razplet napovedujete? Razigravanje za mesta v sredini lestvice niso tako zanimiva, kljub temu pa za ekipo Preventa ni vseeno, če bomo ob koncu sezone peti ali osmi. Čeprav smo trenutno brez otoh tujcev, bomo poskušali odigrati maksimalno dobro in s tem seveda upamo na peto mesto. V Iz marmorja in granita izdelujemo: nagrobnike, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniške pulte, vodomete, mize in stebre. Trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Uradne ure od 8. do 16. ure naročila nagrobnikov vsako sredo od 8. do 19. ure. Tel.: 063 857 558 Na prvi tekmi končnice v Krškem ste igrali brez Petričeviča in Maksiča, ki pa vendarle velja-ta za temelja igre. Kljub temu pa ste uspeli prepričljivo zmagati. Kaj je bil ključ do uspeha? V Krško smo res odšli hen-dikepirani, smo pa zato bili tudi neobremenjeni. V Krškem so igralci, ki v sezoni niso igrali veliko, pokazali izjemno borbenost in dobro igro. Tako je na primer Bari odigral svojo najboljšo tekmo (9 golov). Poleg tega pa so igralci Krškega nekoliko razočarali in očitno so igrali pod svojimi sposobnostmi. Ali lahko v naslednji sezoni pričakujemo kakšno okrepitev ali prestop? Težko je karkoli reči, saj so te zadeve do konca nejasne. Trenutna ekipa ima svoje kvalitete in bo ostala skoraj nespremenjena. Tej ekipi se to v naslednji sezoni pridružil Aleš Leve, ki bo za ekipo pomenil veliko pridobitev. Možna pa je tudi ena pridobitev, ki pa naj zaenkrat še ostane skrivnost. Kaj pa cilji v naslednji sezoni? Mislim, da bomo ob novih pridobitvah naslednje leto ekipa, ki bo lahko posegla v sam vrh slovenskega rokometa. Predpogoj je, da ekipa verjame v svoje sposobnosti, tako da bomo bolje igrali tudi v gosteh, kar pa za letos ne morem reči.O Matej Praprotnik aiima ivokk (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE (§) lek d.d Ojjuyjjania tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov -Črna na Koroškem Stol Ni datuma Vod.:Lcsjak Pavel Tel.d.:39-161 Golica 18.maj Vod.:Gosnik Franc PO-Dravograd Tradicionalni pohod na Košenjak 01. maj Vod.:Podrzavnik Martin Tel.d.:84-147 Bolnica Franja - Poljanska dolina 25. maj Vod.:Epšck Marjan TcI.d.:83-487 1*0-O ore nje Fecro Slov.Or. Praznovanje na Krcmžarici 01 .maj Inf.:Senica Jože Tel.d.:41-765 Golica - ogled narcis Ni datuma Vod.:Scnica Jože Tcl.d.:41-765 Mentorji PD-Gorenje Fecro Izleta na Golico se udeležijo tudi otroci planinskih krožkov na Osnovnih šolah v Slov.Gradcu PD-Mežica Mrzla gora 18.maj Vod.:Ramšak Branko Tel.d.:35-471 Gorsko kolesarjenje 25. maj Vod.:Lesjak Boštjan / Klub KmcsTel.d :35-592 MO PD-Mežica Snežna jama 25. maj Vod.:Burjak Rudi Tel.d. :35-466 PFMVIisIinja Prvomajski shod v Za vršah 01 .maj Inf.:Bricman Franc Tel.d. :42-752 Stol Ni datuma Ini.: Bric man Franc Tel.d. :42-752 Paški Kozjak Ni datuma Inl.:Brieman Franc Tel.d. :42-752 Primorska Ni datuma Inf.:Brioman Franc Tel.d. :42-752 PD-Muta Srečanje planincev na Košenjaku 01 .maj Inf.:Prcglav Ernest Tel.d. :61-318 Izlet na Snežnik 25. maj Ini.:Preglav Ernest Tel.d. :61-318 PD-Ožbalt/Kapla Tradicionalni pohod na Hoitmanov Vod.iz OŽbalta:Ccpcc Tone Tel.d. :60-074 vrti ( I diin) 01 .maj Vod.iz Kaple :GlascnČnik Igor Tcl.d.:60-717 Koralpc - Golica (1 dan) 1 l.maj Vod.:GlasciiČnik Igor Tel.d. :6()-717 Srečanje društev:PD-Ožbalt/Kapla, PD-Rihnica, PD-Lovrcnc na Pohoiju in PD-Rušc, na Rdečem bregu pri Klančniku (I dan) 25. maj Vod. :Ccpcc Tone Tel.d. :6O-074 PD-Prevalje Smrckovško pogorje - Komen 12. maj Vod.:Jakopin Igor Tel.d.:33-185 Blegoš 18. maj Vod.:Krajgcr Kristjan Tel.d. :3 1-364 PD-Radlje ob Dravi Smrekovec - izlet za starejše planince Ni datuma Vod.:Rudi / Inf.:Scmlak Janez Tel.d. :72-734 Sv. Pankracij nad Remšnikom Ni datuma Vod.:Marko / Inl'.:Scmlak Janez Tel.d. :72-734 MO PD-Radlje Moziijc - Golte - Smrekovec Ni datuma Vod.Janko PD-Ravne na Koroškem Srečanje na Krcmžaijcvcm vrhu PD-SG 01 .maj Vod.:Hartman Ivan, PD-Slov.Gr. Tel.d.:44-126 Srečanje planincev z obe strani meje na Košenjaku. Org.: PD-Dravograd Ol .maj Vod.:Epšck Marjan Tel.d. :83-487 Po poteh Andraža 04. maj Vod.:Mihev Sonja Tel.d. :22-232 Pohod okrog Uršlje gore 1 1 .maj Vod.:Šiscrmk Franc Tel.d..-23-076 Menina planina 18. maj Vod.:Kolnik Tomaž Tel.d. :22-657 MO PD-Ravne Gorniška tura na Uršljo gotti in okoli nje Meni.:Danica Šušteršič OŠ.KJ.21-598 Meni.:Alojz Pristavnik OŠ.PV.22-495 Gorniška tura skozi Mučev prelom na Jankovcc in Hom Meni.:Alojz Pristavnik OŠ.PV.22-495 PO-Ribnica na Pohorju Pohod na Rdeči breg (srečanje s sosednjimi PD) 25. maj Inf.:Kotnik Božo Tel.d. :68-194 PD-Slovenj Gradec Prvomajsko srečanje na Krcmžarici O l. maj Inf.:Hartman Ivan Tel.d. :44-126 Srečanje planincev z obeh strani meje na Košenjaku Org. : PD- Dravograd 01 .maj Inf.:Hartman Ivan Tel.d. :44-126 Lo viene nad Laški m Ni datuma Inf.:Hartman Ivan Tel.d. :44-126 Golica Ni datuma Inf.:Hartman Ivan Tcl.d.:44-126 PD-V uzcnica Prvomajski pohod na Kremžarjev vrti Ni datuma Vod.:Kričcj M. Izlet mi Golico Ni datuma VikI. : Bric man Branko Tel.d. :64-480 h programov PD zbral in uredil Ivan Cigale Ix’pa doživetja in varen korak vam na izletih želi MDO-Meddništveni odbor, PD-Koroške GOSTISCE v 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem NUDIMO IZVRSTNE MORSKE SPECIALITETE: ŠKAMPE «*■ LIGNJE »3' MORSKEGA PSA «ar DAG NJE «*' in ODLIČNE TESTENINE (TUDI S TARTUFI) CENE SO ZELO UGODNE! Delovni čas: Torek, sreda, četrtek n^.si00 petek, sobota 1 100 - 2200 Nedelja 1 100 - 2000 PONEDELJEK ZAPRTO Glosirana črna kronika Tudi zavračanje vozil Na mejnih prehodih je zaradi tega doslej nekajkrat, zlasti v popol-daaskem času, že prišlo do daljših kolon vozil in do čakalne dobe tudi do 30 in več minut. Če pa bi Avstrijci ravnali povsem v skladu s sporazumom, bi morali sleherni avtomobil in potnike iz nečlanic Evropske skupnosti - torej tudi iz Slovenije - pregledovati od 3 do 5 minut in bi bile potem kolone in čakalna doba še daljše. Že zdaj pa se dogaja, da dnevno zavrnejo tudi do 40 vozil. Največ zavrnitev je zaradi neprimerne mednarodne oznake na vozilih. Mnogi vozniki še vedno nimajo s seboj prave zelene karte, pa tudi vozniškega ali prometnega dovoljenja ne. Imeti je treba tudi varnostni trikotnik in komplet prve pomoči. Avstrijski obmejni organi preverjajo celo globino žlebov (profil) na pneumatikah. V glavnem gre tako za zavrnitve iz tehničnih razlogov, pripeti pa se tudi, da koga zavrnejo, ker pri sebi nima dovolj deviz. Tako naj bi v nakupovalne namene imeli med 400 do 500 šilingov, za turistična potovanja pa tudi precej več, glede na dolžino nameravane poti po deželah Evropske skupnosti. Čeprav obe sosednji državi ičeta nekatere rešitve, ki bi Slovencem omogočale hitrejši prehod meje, pa se je vendarle zdaj znova pokazalo, da kljub nekaterim nevšečnostim našega pridruženega in kasneje tudi enakopravnega vključevanja v Evropsko skupnost ne gre več postavljati pod vprašaj. Kanček statistike Mesec je spet naokoli in čas je za kratko statistično obdelavo nekaterih podatkov s področja javne varnosti na Koroškem. Pri prometu smo: v mesecu marcu se je na koroških cestah pripetilo skupaj 117 prometnih nezgod. Od tega se jih je 5 končalo s hudimi telesnimi poškodobami, 4 pa z lahkimi. Taksisti še čakajo Zadeva, ki jo tokrat postavljam na začetek koroške kronike zadnjih štririnajst dni, bi pravzaprav ne sodila povsem v to rubriko. Vendar pa se je zaradi nje verjetno komu že naredilo “črno pred očmi” ali pa se mu še bo. Nekoč deklarirano najbolj odprta meja med tedanjo Jugoslavijo in Avstrijo, tedaj namreč ko so nekatere države še bile za tako imenovano železno zaveso ali pa so sodile v vzhodni blok, postaja zdaj nenadoma prava ovira hitremu med-narodnemu pretoku ljudi in blaga. Od 1. aprila letos (žal nikakor ne gre za prvoaprilsko šalo - op. pisca) so namreč avstrijski varnostni organi pričeli - v skladu z Schengenskim sporazumom in s svojim polnopravnim članstvom v Evropski skupnosti - poastreno pregledovati potniški promet preko mejnih prehodov. In kaj to pomeni v praksi prvih dni? Psi lajajo, karavana... Vračam se k temi, ki sem jo bil načel že v prejšnji črni kroniki, a so novi podatki tolikanj zaskrbljujoči, da moram z njo nadaljevati tudi tokrat. Upam, da iz tega ne bo nastala prava nadaljevanka. Pričujoče podatke zato skrbno preterite in si jih vzemite k srcu. Da ne bodo “psi še naprej lajajli. karavana pa bo šla nemoteno svojo pot...” Gre za akcijo slovenske policije Natakar, taksi prosim. Vsebinsko sem stvar že podrobneje predstavil, zato zdaj nekaj statističnih podatkov. Policisti so na območju UNZ Slovenj Gradec v prvih petnajstih dnevih akcije opravili 1057 preizkusov alkoholiziranosti in voznikom podelili tudi enako število zloženk. Kar v 141 primerili je bila koncentracija alkohola v izdihanem zraku previsoka, 38 voznikov pa je alkotest odklonilo. Praktično to pomeni, da je bilo sodniku za prekrške predanih reci in piši 17 odstotkov vseh preizkušenih voznikov. V primerjavi z enakim Samo z gmotno škodo je bilo 108 nesreč. Razveseljivo je, da v tem času na območju UNZ Slovenj Gradec v prometu ni bilo smrtnih žrtev. Policisti so sodniku za prekrške podali 455 predlogov, mandatno pa so kaznovali 1664 prometnih udeležencev. Statistično povedano to pomeni, da je bilo v tem mesecu podanih za 25 odstotkov več predlogov sodniku za prekrške, porast mandatnih kazni pa je bil 31 odstotkov (vsi podatki so v primerjavi z mesecem februarjem - op. pisca). Če sem že pri porastu indeksov, naj povem, da je v marcu prestopilo mejo za 20 odstokov več potnikov, skupni promet pa je bil 679.279 potnikov. Promet vozil se je v istem primerjalnem obdobju povečal za 19 odstotkov. Kršitev javnega reda in miru je bilo za 13. odstotkov manj, ali skupaj 52, do izstreznitve pa so pridržali 16 občanov. Drugje bistvehilT sprememb ni bilo: število zaznanih pójavov z elementi kaznivega dejanja je bilo 87. V obravnavanem mesecu je bilo na Koroškem še 8 požarov in 2 delovni nezgodi. KOSILI MOTAŽNI ELEMENT ll KOSIL stenski elementi podlago - »emlla \ uvomo rompa \ temeljna ploiòa \ giomoinl tampon KOSIL silos, po sistemu TRAUNSTEIN odlikuje: * OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA KRME * VISOKA KAKOVOST SILAŽE * ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODVZEM JL SGP K0GRA0 * NIZKI STROŠKI GRADNJE * EKOLOŠKO NESPOREN CCMS s»m0' 146.7S9’00 sW > SGP I jZCS. DRAV iAg DRAVOGRAD EM * 060215 640,85 642, 85 230,85 070: fax: 85 318 SE PRIPOROČAMO! v Cma kronika obdobjem lani pomeni to porast za slabih 40 odsototkov (39,60 %). Že res, da lani podobne akcije ni bilo, vendar pa je policija v času rednega dela prav tako opravljala Podobne naloge. TakSna rast alkoholiziranosti za volanom zagotovo pomeni, da moramo biti plat zvona in nekaj narediti tudi za preventivno vzgojo prometnih udeležencev. Da bo mera povsem polna, naj povem še, da so v času akcije zalotili kar dva voznika, ki sta imela 3,90 promile alkohola v izdihanem zraku, pri enem pa se je “živo srebro” ustavilo pri 2.84 Promile. In primer iz prakse, ki navedeno tudi potrjuje. V celoti navajam Policijsko sporočilo za javnost: “Ob 20,45, dne 23.03.1996, se je na regionalni cesti v naselju Ob Suhi na Ravnah na Koroškem Pripetila prometna nesreča, ki jo je domnevno povzročil 38 letni Rudolf Č. z Raven na Koroškem. Trčila sta dva osebna avtomobila. Rudolf Č. je s kraja nesreče odpeljal, oškodovancu Dragu S. pa je Uspelo, da ga je izsledil. Ko so Policisti opravili preizkus alkoholiziranosti Rudolfa Č., so namerili kar 3,9 g/kg alkohola v krvi.” Zajadranje Prihoda pomladi ne napovedujejo Zgolj prve lastovke, marveč tudi jadralna padala, ki včasih “zajadrajo” tudi v črno kroniko. Tako lahko tudi letos prihod boginje Vesne najavim s takšnim dogodkom. Dne 21.3. je okoli 17,30 z Rahtelovega vrha nad Slovenj Gradcem (gre za pravo meko jadralnih pilotov na Koroškem -Op. pisca) z jadralnim padalom vrste PERO, poletel jadralni pilot D.G. iz Slovenj Gradca. Med jadranjem v bližini Tovarne pohištva v Pamečah, tik pred pristankom, je zaradi sunkov vetra izgubil oblast nad padalom in padel z višine okoli 5. metrov na travnik. Pri tem se je huje poškodoval in So ga pripeljali v slovenjgraško bolnico. Neljubo srečanje Dokaj nezaželjeno, vendar za Pomladni čas otoplitve ne tako neobičajno, “bližnje srečanje tretje vrste” je doživel 25.3. voznik osebnega avtomobila - kombija A.B. iz Žalca. Na magistralni cesti Velenje - Slovenj Gradec je namreč v Hudi luknji ustavil pred semaforjem. Med zaviranjem mu je z leve strani, s strmega pobočja, priletel večji kamen ali skala in mu poškodoval streho vozila. Voznik je, poleg strahu, utrpel tudi lažje poškodbe in si je zdravniško pomoč poiskal v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. “Še dobro, da ga ni ustavila znamenita Črna vdova. Ta od časa do časa bojda seda k voznikom, ki peljejo skozi Hudo luknjo in potem nenadoma izgine,” bi v glosiranem delu črne kronike komentiral Rene, stalni gost v istoimenskem lokalu mojega prijatelja “bifedžije” Mirana z Raven na Koroškem. “Vdove so tako ali tako nekaj nevarnega, če pa so po vrhu vsega še črne, se jim raje umaknem na kilometer, kot je imel navado reči moj ded iz Provance. Bojda je edino zdravilo proti njim odlično francosko kosilo z dunajskim zrezkom, pomfri-jem in fižolovo solato z bučnim oljem, ki tako ali tako pomaga v sleherni kritični situaciji!” Zaloten “na spavanju” Poznamo alarmne naprave najrazličnejših vrst. No, v Dravogradu se je zdaj našla še ena. Njena značilnost je, da, kot kaže, ponoči od časa do časa malo “zadrema”. Prvega aprila (lahko bi Itila tudi šala, pa ni!) je namreč - tedaj še NN - vlomil v skladiščne prostore prodajalne s sadjem in zelenjavo na Trgu 4. julija. Odnesel (-sla, -sli) je (sta, so) karton pločevink piva, nekaj brezalkoholnih pijač, šest zavitkov cigaret in - ne boste verjeli (tako se reče samo zaradi lepšega in da je vse skupaj bolj napeto) - alarmno napravo. Slednjo so, kot kaže, zalotili “na spavanju”, ali pa je morda takšne sorte, da se vklopi le, kadar vstopi kakšen običajni kupec in ne “nočna stranka”! No, naj k tej zgodbi dodam še srečni konec (kakor za koga): policisti so že naslednji dan vloma osumili E.K. in S.P. Zasegli naj bi jima bili tudi vso “robo", z “zaspanim” alarmom vred. Ali so ju zalotili zaradi tega, ker se je alarmna naprava končno “zbudila”, pa ne vem. Na divjem Balkanu V gorah divjega Balkana je naslov ene izmed knjig, ki jo je napisal Karl May (ne gre ga zamenjati z Karlom Marxom, v knjigah katerega ne srečaš niti enega Indijanca, pač pa zato veliko “izkoriščevalskih” kapitalistov). Prav to knjigo je najbrž prebral tudi avstrijski državljan J.G. In nekje je, kot kaže, slišal tudi dezinformacijo, da se Slovenija “še vedno ne nahaja v Evropi in da bolj sodi na Balkan” (najbrž je gledal kakšen neposredni prenos iz našega Parlamenta). Ko se je torej moral odpraviti v našo državo, je bilo povsem logično, da si je za pas zataknil pištolo znamke AMDEO ROSSI, cal. 38 (logično zato, ker si je izbral italijanski model, s katerim imamo v naši zunanji politiki tako ali tako težave). No, “budno oko postave” ga je na naši strani meje poučilo, da pištole pri nas ne potrebuje, saj je Slovenija “že v čakalnici za sprejem v Evropsko skupnost”. Pištolo so mu zasegli in ga predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Neznani in nedefinirani “uho-slišci” pa so ga (Avstrijca) bojda slišali bentiti, da bo “poslej vendarle raje bral Karla Marxa, saj je slišal, da je v Sloveniji več kapitalistov kot IndijancevPQ TI. V samem centru Mute je izbruhnil požar na poslovno stanovanjski hiši. Zgradba je bila starejšega tipa, vendar zgodovinsko ni bila zaščitena, kot so denimo nekatere okoliške stavbe in objekti krajevnega muzeja. Le to je ostalo od stare trške hiše Le zares hitremu posredovanju domačih gasilcev lahko pripišemo zahvalo, da kljub vetru ni prišlo do širitve ognja, četudi je bilo celotno ostrešje leseno in stavba ni imela Itetonske plošče, imela pa je en delitveni podstrešni zid. Prav leseno tramovje je dalo gasilcem veliko dela in naporov, saj je tlelo v zidovju vse, kar je bilo lesenega. Popolnoma sta zgoreli dve stanovanji. V prvem so gasilci uspeli rešiti stanovanjsko in drugo opremo, v drugem pa jih je prehitel ogenj in so rešili le malo. Zgorel je tudi lokal za frizersko dejavnost, v katerem pa ni bilo opreme. Strokovnjaki so ugotovili, da je stavba toliko poškodovana, da jo je najbolje porušiti. Pri gašenju se je poškodoval en gasilec, požar pa je najverjemeje nastal zaradi dotrajanih dimovodnih naprav. □ k. vaiti Dazvedrilo POKLICNI VEDA, KI PROUČUJE ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI IZVRŠEVA- LEC SMRTNE KAZNI ZAJEDALSKI GRMIČEK NA DREVJU ME PESNIKA KLOPČIČA IME PEVKE PUSAR VRSTA DETELJE ISO BAN TEŽNJA PO KLADA ZA ODCEPITVI SEKANJE DRV IZRASTEK KESANJE JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA STRUPENA OUNA TEKOČINA. ANALIN SLOV. ALPINIST. STANE PRITOK GANGESA POTOM. ST. PERZIJCEV SV. AM. MEDVEDI OBREŽJE POLITIČNA STRANKA PRIPRAVA ZA TOLČENJE KANADSKI PEVEC. PAUL AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK IZCEDEK IGLAVCEV VRSTA VRBE USESNI KAMENČEK HRVAŠKO LETOVIŠČE V ISTRI OČKA PLOČEVINA ZA IZDELAVO KOTLOV HOMERJEV EP O TROJANSKI VOJNI NESTOR. STAREŠINA PTIČJA SAMICA ZMSKO VOZILO GLAS. ZVOK GRŠKA ČRKA SADEŽ OLJKE DVIGNJEN PROSTOR ZA NASTOPE DVOJICA SLOV. ROKOPIS. LITERARNI UST JAPONSKI POLITIK LOVRO KUHAR BILKA. Za JEZERO V TURČIJI SOVRAŽNI NAPAD KARL ALPtGER JUGOSL. AERO TRANSPORT ADAM BOHORIČ lOOm2 TOMISLAV oa DREVESA ZNAMENITI FINSKI EP ARABSKI ŽREBEC NAKLJUČNO IZBIRANJE VODIČ LUTK. NAVDUŠE-VALEČ ■v Durhcug vici rutici Učiteljica vpraša Jančeka: - Kdo od staršev ima ključ od blagajne? - Mama. - Kaj pa ključ od hiše? - Mama. - Kaj pa ključ od sbramile? - Tudi mama. - Ja, pa ima oče sploh kakšen ključ pri vas? - Da,