PRIMORSKI DNEVNIK J® začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-si. od 18. septembra 1944 d° 1- maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 243 (13.474)
Trst, sobota, 21. oktobra 1989
Sorazmerno hladen sprejem predsednika Georgea Busha, ki je obiskal potresna območja
»Nočemo rož, nočemo politikov« San Francisco ši želi le obnove
Krajevne oblasti ohranjajo mirno kri in trezno poročajo o številu mrtvih in obsegu gmotne škode Prve resne težave delavcev, ki se dnevno vozijo v San Francisco iz San Joseja in Santa Cruza
SAN FRANCISCO - »Nočemo rož, jočemo politikov, hočemo denar«. V 5?R Franciscu, San Joseju in Santi . hiz so prebivalci dokaj hladno spredli najprej obisk podpredsednika Qu-aylea, nato pa včeraj predsednika republike Busha, ki si je v spremstvu *)eyilnih osebnih straž in krajevnih Politikov ogledal razvaline Bay Brid-in s helikopterjem preletel potres-n° območje.
, Kalifornija noče torej pomilovanja, jj°če pa finančno pomoč, s katero naj vsaj nekoliko krila ogromno gmot-j10 škodo, ki jo je povzročil torkov ka-astrofalni potres. Po najnovejših P°datkih, naj bi potres povzročil vsaj pb miljarde dolarjev (5.600 milijard *h) škode v samem San Franciscu. Že ceraj je Bela hiša odgovorila na »pro-°.kacijo« prizadetega prebivalstva in Popravila paket dveh milijard in pol uolarjev pomoči prizadetim. Krajevne Polasti pa bi se lahko odločile za povirje nekaterih davkov ali za podraži-ev, najbrž bencina in cigaret.
. V San Franciscu, ki ga je torkov po-tres_najbolj prizadel, se življenje naglo rača k običajnemu utripu. Na hitrih pstah so se že pojavile prve vrste av-°®obilov in promet je gost, kot je ®dno bil ob delavnikih. Na potres-
nem območju pa vsekakor primanjkuje bencina in vode. Posledice potresa so vidne predvsem v nekaterih predelih, kjer se domačini in gasilci trudijo, da bi čim prej odstranili vse ruševine, ter na zloglasni dvonadstropni prometnici 1-800.
Reševalne ekipe so v zadnjih urah ugotovile, da je v »železtobetonskem sendviču« verjetno manj avtomobilov; kot so mislili. Tudi število oseb, ki so menda ostale zaprte v avtomobilih, ko jih je prekril zgornji pas hitre ceste, bi lahko bilo manjše od števila avtomobilov. Včeraj so namreč potegnili izpod ruševin 45 sploščenih avtomobilov, našli pa so le 18 trupel. Reševalci ne izključujejo možnosti, da so si ljudje nekako le pomagali izpod železobe-tonske »odeje«.
Krajevne oblasti še vedno vztrajajo na stališčih, da je treba izredno trezno poročati o dogodku, zato ne streljajo številk in raje posredujejo sprotne podatke o žrtvah. Toda v San Franciscu obstajata še neznanki o 215 metrih »sendviča«, ki mu sploh niso prišli zraven in o usodi 167 pogrešanih oseb.
NADALJEVANJE NA- 2. STRANI
Največ dela imajo reševalci na bivši dvonadstropni prometnici 1-800 (AP)
Potres tudi v rimski okolici
RIM — V noči na petek se je zemlja stresla tudi v okolici Rima, točneje na območju, ki mu pravijo Castelli Romani. Ob 00.33 zjutraj so seizmološke naprave zabeležile potresni sunek jakosti 3,8 stopinje po Richterjevi lestvici, kar pomeni nekoliko manj od sedme stopnje po Mercallijevi lestvici. Epicenter potresne dejavnosti so izmerili približno pet kilometrov globoko pod vasmi Rocca di Papa, Rocca Priora, Nemi, Lariano in Montecompatri.
Prebivalstvo je sredi noči zaznalo sunek, najbrž zaradi psihološke napetosti, ki sta jo povzročila potresa v San Franciscu in na Kitajskem, pa so ljudje zdrveli na ulice. Panika ni bila utemeljena, je dejal predsednik italijanskega inštituta za geofiziko Enzo Bos-chi, saj je potresna dejavnost na območju rimskih gričev precej običajna. Tudi tokratni potres ni povzročil žrtev ali gmotne škode, le na nekaterih starejših poslopjih, med katerimi tudi bolnišnici iz Albana in Ariccie, so zazijale manjše razpoke.
Potres so občutili tudi v rimskih jugozahodnih četrtih. Tako so sredi noči planili na ulice tudi prebivalci San Giovannija, Tuscolana, Casilina in Nomentana. Že nekaj ur kasneje pa so se ljudje vrnili v svoja stanovanja, v katerih jih je le ples lestencev opozoril, da se je zemlja stresla. Če bi se zemlja stresla podnevi, bi sunka najbrž nihče ne opazil, pravijo izvedenci.
S sprejemom pri papežu končan obisk poljskega premiera v Italiji
Mazomecki vidno zadovoljen Z obljubljeno pomočjo Italije
De Michelis o najnovejših pobudah rimske vlade
Italijanska politika usmeijena na Vzhod
RIM — S privatnim obiskom pri papežu Janezu Pavlu II. je poljski premier Tadeusz Mazovviecki zaključil svoj dvodnevni uradni obisk v Italiji. Po kosilu v Vatikanu je šef poljske vlade na novinarski konferenci povedal, da je z rezultati svojega obiska izredno zadovoljen, saj naj bi mu italijanski predstavniki, s katerimi se je pogovarjal, jasno povedali, da zdaj od podpore v izjavah prehajajo na konkretno dejanja. Mazowiecki je še povedal, da je tako pri italijanskih voditeljih kot pri papežu naletel na izredno razumevanje za reševanje težav na Poljskem. Pri tem pa ni pozabil dodati, da je od uspeha poljskih reform odvisno marsikaj tako na Vzhodu kot na Zahodu, izrazil pa je še zadovoljstvo, da Italija pri svoji pomoči ni postavljala nikakršnih političnih pogojev.Na tiskovni konferenci pa je prvi povojni nekomunistični premier v eni od vzhodnoevropskih držav spregovoril tudi o svojem bližnjem obisku v Sovjetski zvezi. V zvezi s tem je šef poljske vlade povedal, da so v tem trenutku odnosi med Poljsko in Sovjetsko zvezo ključnega pomena za nadaljnji razvoj reform in pri tem še dodal, da je Poljska zainteresirana za izboljšanje svojih odnosov tako z Vzhodom kot z Zahodom. Poljski ministrski predsednik pa je govoril tudi o Bližnjem vzhodu, kjer se je zavzel za mirno rešitev palestinskega vprašanja, povedal pa je tudi, da bi Poljska rada obnovila diplomatske odnose z nekaterimi državami na tem področju in med temi je Tadeusz Mazowiecki posebej omenil Izrael.
DUŠAN KALC
RIM Italijanska zunanja politika usmerja svoja zanimanja z vse večjo vnemo in občutljivostjo na evropski Vzhod, kjer se dogajajo zgodovinski in še do pred kratkim nesluteni družbeno politični in gospodarski pretresi in spremembe. Pretresi in spremembe, ki jim mora Zahodna Evropa posvetiti še večjo pozornost, pravi novi italijanki zunanji minister Gianni De Michelis, ki ne izgublja časa in si prizadeva, da bi zagotovil italijanski zunanji politiki še večji akcijski prostor. Včeraj je o tem poročal na seji ministrskega sveta, potem pa se je sestal z novinarji, da bi jih v podrobnostih seznanil s pobudami zunanjega ministrstva.
Prva pobuda na področju mednarodne politike zadeva prav odnose Vzhod-Zahod. Na prihodnjem decembrskem vrhu dvanajsterice ES v Strasbourgu pa naj bi bil na pobudo Italije sprejet političen dokument širšega pomena, ki naj bi določil akcijske smer-
^ Mariboru se je včeraj začel gledališki festival
Borštnikovo srečanje
\__^marij čuk
— Fanfare so spet zadostiva, v se je slovenski gledališki
c°r^hiif^e štiriindvajseti po vrsti -
I'Roči v 7V° sre^anje. Srečanje je bilo v ■p°sewfmenju posebne slovesnosti h1 Prisnt • !)ese<t' na katere so čakali s rahie smLv. Prenavljajoči se stavbi o Rost hNG 'n ki so poudarjale pote ,loVan*tnašnjega slovenskega in ju-rif°^raciii ke?a trenutka, voljo po de-(fRžbi. (!’ Pturalistični, pravni, civilni tli!4 se kra S»a ta velika gibanja in ,na-n'4 iti n- temeljni kamen vriva kulti4 Začetu10 gledališče. Besede dobre-r?,!? otvoritvi je izrekel teV"aR. In ^ ZK Slovenije Milan &orx!etošnieL]et S,ledila Prva uprizori-
iUf^onik ck
"In žeCfe
ikote tL~*----
Post!9 srecanja ___________
vitvi domačega ansambla
V - ■ g® srečama _ Modri an-
mariborske Drame SNG. Bil je to uvod v niz gledaliških iger, gostovanj, večerov, razstav, predstavitev itd., ki bodo tudi letos označili največjo slovensko gledališko prireditev. Do 30. oktobra se bo v Mariboru, na Pohorju in drugod zvrstilo okrog 70 različnih dogodkov, kar kaže na velik napor prirediteljev, ki po eni strani skrbijo, da bi postalo srečanje teatrsko intenzivnejše, po drugi pa ne opuščajo »hoje na teren«. V to dogajalno reko se bo tudi letos vključilo Slovensko stalno gledališče, tokrat s kar dvema predstavama. Že v ponedeljek bo na sporedu najboljša uprizoritev letošnjega Sterijevega pozorja — Cankarjeva Lepa Vida, nato pa bo SSG prihodnjo nedeljo nastopilo še v tekmovalnem sporedu Borštnikovega srečanja s Stričkom Vanjo A. P. Čehova. Skratka, enakovreden (če ne celo več) prispevek slovenski gledališki ustvarjalnosti.
Iz Turina v Rim sredi prtljage ker ne more z invalidskega stola
RIM — Potovala bo z vlakom iz Turina v Rim. Potovala bo v oddelku za prtljago, pa čeprav ni kovček ali žival v kletki. Gospa Miriam Massari bo morala potovati sredi kovčkov, ker je fizično prizadeta in ne more zapustiti svojega invalidskega stola.
Gospa Massari je pred nekaj leti izgubila motorične funkcije obeh nog, ni pa se odpovedala aktivnemu življenju in delu. Kot pisateljica redno potuje, po pravilniku italijanskih železnic pa je njen invalidski stol vsaj tako čudežen pojem, kot so lahko neznani leteči predmeti. Zato tudi ne bi smel na vlak, in tudi gospa Massari ne.
V času, ko si omikani svet prizadeva, da bi pomagal sočloveku v težavah, so italijanske železnice povsem nemočne, ko se jim na peronu najavi potnik s prvorazredno vozovnico in plačanim dodatkom za brzec, a žal na
vozičku. Gospa ne sme na vlak, ker v vagonih ni prostora za voziček, ker ni varnostnih pasov, ki bi onemogočali premikanje vozička in ker bi tako lahko ranila kakega drugega potnika. Da bi se lahko kljub temu podala na pot, je neki postajenačelnik določil, da sme, kot »tovor« med kovčke. Tudi tam ni varnostnih pasov, kovčki in zaboji pa menda niso rahločutni in bi jih lahko potnica na invalidskem stolu »nadlegovala« po mili volji.
Temu naj dodamo še ugotovitev, da bo morala gospa potovati sama, pa čeprav je bolna in težko pohabljena. V omenjenem pravilniku je namreč veliko vrzeli, obstaja pa črno na belem zapisana prepoved, da je ljudem prepovedano »stati« v prostoru, ki je namenjen prtljagi. Višek je v tem, da bo gospa Massai lahko šla na pot, ker »sedi«.
niče za kooperacijo ter za pomoč reformnim procesom na evropskem Vzhodu. Evropska skupnost naj bi skratka zagotovila široko podporo narodom in reformističnim gibanjem na Vzhodu ne le z gospodarsko, temveč tudi s politično podporo. To seveda ne pomeni, poudarja De Michelis, da bo skušala Žahodna Evropa izkoristiti te prenovitvene procese, da bi premaknila enostransko v svojo koritst tvorne elemente strateških in političnih ravnotežij.
Srečanja dvanajsterice je le eden od številnih obveznosti, ki čakajo Farne-sino v prihodnjih dveh mesecih. Glavni sta po De Michelisovem mnenju vsekakor štiristransko srečanje v Budimpešti med Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko ter obisk sovjetskega predsednika Mihajla Gorbačova v Italiji.
Srečanje v Budimpešti potrjuje zanimanje Italije za srednjevzhodno Evropo, je dejal minister De Michelis med
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Avstraliji in v Italiji dve težki avtobusni nesreči
NA 2. IN 12. STRANI
Huda nesreča linijskega avtobusa v pistojskih hribih
Avtobus strmoglavil v prepad Pri padcu so umrle tri osebe
SAN MARCELLO (PISTOIA) — V pistojskih hribih je včeraj v stometrski prepad zgrmel linijski avtobus. Pri tem so tri osebe umrle, tri pa so bile ranjene. Sreča v nesreči je bila v tem, da je bil avtobus skoraj prazen, saj bi bila v nasprotnem primeru bilanca nesreče mnogo bolj tragična.
Do nesreče je prišlo v bližini kraja La Lima na cesti, ki se vzpenja do Abetoneja. Avtobus je najprej trčil z nekim golfom, potem pa približno štirideset metrov drsel ob zaščitni ograji, ki jo je nato prebil in zgrmel v globino. Padec je bil usoden za Giovanno Nesti iz San Marcella, Luigija Cecca-rellija iz Piana degli Ontani in Antonia De Trizia, inšpektorja ministrstva za šolstvo. Voznika avtobusa, Augusta Covillija je skupaj s potnikom Alfredom Ceccarellijem vrglo iz avtobusa. Oba sta bila le lažje poškodovana,. medtem ko je izredno kritično stanje Ginette Ceccarelli, ki so jo reševalci potegnili iz zmečkanega avtobusa na dnu prepada.
Avtobus se je po stometrskem padcu dobesedno razletel	(Telefoto AP)
V skoraj prazni dvorani poslanske zbornice
Martelli o vprašanju tujih priseljencev
RIM — Poslanska zbornica je včeraj obravnavala problem priseljencev, na katerega je vso italijansko javnost opozorila velika proti-rasistična manifestacija, ki je bila 7. oktobra v Rimu. Prav po tej manifestaciji so predstavniki vseh strank vložili vrsto interpelacij in pismenih vprašanj, v katerih zahtevajo od vlade nujne posege v korist tujih priseljencev. Na vsa ta vprašanja je včeraj odgovarjal ministrski podpredsednik Claudio Martelli, Zal pa je treba pripomniti, da parlamentarci niso posvetili velike pozornosti temu vprašanju, čeprav so predložili kar šestnajst interpelacij in vprašanj. Včerajšnji debati pa je sledilo le kakih deset poslancev, kar pomeni, da jih je bilo manj kot predloženih interpelacij.
Ministrski podpredsednik Martelli je že v uvodu svojega posega povedal, da bodo prihodnjo pomlad priredili vsedržavno konferenco o
izseljeništvu. To_naj bi bilo maja ali junija meseca. Še pred tem pa je treba sprejeti nov normativ, ki bo urejal prihod in bivanje tujih priseljencev v Italiji. Sporna točka je še vedno tako imenovano »določeno število«. Martelli je v svojem govoru posredoval tudi nekaj zanimivih statističnih podatkov. Italijanske meje je prejšnje leto prestopilo skupaj 132 milijonov tujcev. Do letošnjega 5. avgusta je bilo v Italiji 450.368 tujcev z veljavnim dovoljenjem, število tistih, ki živijo v Italiji brez dovoljenja pa je neprimerno višje. Računajo, da se to število giblje med 700 tisoč in enim milijonom in 200 tisoč.
Razprava, ki je sledila Martellije-vemu posegu, je podčratala predvsem potrebo, da se čimprej sprejme ustrezne zakonske ukrepe, ki bi uredili položaj tujih delavcev v Italiji ter hkrati preprečili pojave nestrpnosti in rasizma.	q k
Dežele kot element razvoja Evrope 1992
MUNCHEN — Pod predsedstvom bavarskega predsednika Maxa Sreibla je v bavarski prestolnici potekala konferenca pod naslovom Evropa dežel. Prisotni so bili predsedniki dežel iz Belgije, Španije, Italije, Francije, Avstrije in ZRN, ob njih pa še kot opazovalca predsednika slovenskega in hrvaškega izvršnega sveta Šinigoj in Milošič.
Govor je bil o krepitvi dežel in njihove avtonomije, da bi tako ustvarili Evropo državljanov in se z letom 1992 na vidiku izognili tveganju, da bi ustvarili Evropo birokracij. V imenu italijanskih predsednikov dežel je spregovoril predsednik Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, ki je dejal, da mora biti deželam dana čim večja avtonomija, saj regionalizem po njegovem predstavlja bistven element napredka v Evropi. Biasutti je spregovoril še o narodnostnem in kulturnem pluralizmu, ki ju je treba ovrednotiti in zaščititi.
■ NEUM — Republika Italija bo brez odlaganja in energično začela odpravljati posledice ekološke škode v izlivu reke Pad: Ta reka je najnevarnejši in največji onesnaževalec Jadrana. Italija je prav tako pripravljena na različne načine sodelovati v uresničevanju sanacijskih in preventivnih ekoloških projektov na jugoslovanski strani Jadrana. To je na mednarodni konferenci o zaščiti Jadrana, ki poteka v Neumu, izjavil šef italijanske delegacije Antonio Tarelli, svetnik v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve.
Na tem srečanju o zaščiti Jadrana sodeluje 200 znanstvenikov in izvedencev iz Jugoslavije in gostje iz Italije in Albanije. Djordje Popovič, opolnomočeni veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, je povedal, da je jugoslovanska vlada že proučila program »Jadranske pobude«, ki sta ga v Umagu nedavno podpisala predsednika vlad Italije in Jugoslavije Giulio Andreotti in Ante Markovič in ga popolnoma podprla, (dd)
V CK ZKJ sta se oblikovali
dve ostro nasprotni stališči
BEOGRAD — V centru Sava že dobrih 12 ur zaseda centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. Na dnevnem redu je kar deset točk, včeraj pa niso povsem izčrpali niti prve, ki se nanaša na gospodarsko reformo in predlog kongresnega dokumenta. Že pri poročilu je prišlo do zapletov. Poročal je namreč veliki protagonist »jogurtne protibirokratske revolucije v Vojvodini« dr. Stanko Radmilovič (jogurtna, ker so mitigarjem pred vojvodinsko skupščino razdelili za okrepčilo jogurt). Predsednik Pančevski pa je sporočil, da so Radmilovičeva stališča in govor »avtorski prispevek« in torej ne izražajo stališč predsedstva ZKJ, ker
znana in ki
izjahajajo iz tez, da je treba ne samo ohraniti, temveč okrepiti družbeno lastnino, ki je edino jamstvo za samoupravljanje in socializem. Probleme pa je treba reševati s trdno državo in zaradi tega okrepiti federacijo, ki mora edina imeti zakonodajno vlogo - izvor suvernosti, ne pa federalne enote, ki Jugoslavijo razbijajo na osem delov. Za Radmilo-viča redukcija socializma ni sprejemljiva. Moderna in učinkovita država mora imeti v svojih rokah vse makroekonomske funkcije, treba je obnoviti in ustanoviti enotne velike sisteme (pošta, železnica in podobno), ker bo drugače prišlo do blokade reforme.
omenjeni ni upošteval predlogov in popravkov. V resnici pa gre za stališča, ki so že dobro
Uvodničar je dokaj ostro polemiziral z zvezno vlado m njenim program omejevanja monetarne mase, skratka, zaos' tritve monetarne politike, češ da bi to privedlo do pagc^ proizvodnje, množičnega propadanja, neproizvodnih podje' tij in s tem tudi do socialnih napetosti, v katere pa partij ne more privoliti. Zaradi tega v isti sapi zahteva od vlad6, da naredi učinkovit antiinflacijski program.
Številni govorniki so v glavnem ostro kritizirali gov° in stališča in se zavzemali za bolj dosledno tržno gospodar stvo. Podpore, zlasti direktne, je bilo malo, celo iz Srbije 1 bila bolj redka in ne preveč navdušena.
V bistvu so številni kritiki poudarjali, da gre za star stališča, da v njih ni nobenega iskanja novega in da se n tak način krize ne more rešiti. Ostalo pa je odprto, kaj naredilo predsedstvo in kakšen dokument bodo na konc sprejeli. Očitno je, da obstajata v CK ZKJ dve ostro na sprotni stališči reševanja krize: ohranjanje sedanjega siste ma družbenega gospodarstva ob hkratni krepitvi centralo države (in z njo seveda tudi partije) in drugi recept, ki 9* zagovarja vlada. Med temi stališči ni možen učinkovit koO1 promis.
Predsednik slovenskih komunistov Milan Kočun je zv čer zapustil sejo CK ZKJ, ker je govoril o slovenski kulta in gledališču na otvoritvi Borštnikovega srečanja v Mario
m	BOGO SAMSA
V SFRJ zdaj tudi borze
BEOGRAD — Zvezni zbor skupščine SFRJ je soglasno sprejel zakon o tržišču denarja in kapitala, s katerim se v jugoslovansko gospodarstvo vračajo borze. Dosedanji trg denarja bo najkasneje v šestih mesecih prenehal delovati, oblikovali pa bodo novo finančno organizacijo, ki bo ponujala in kupovala prosta denarna sredstva bank in kratkoročne vrednostne papirje. Na trgu kapitala (borzi), ki bo lahko deloval v številnih jugoslovanskih mestih, bodo prodajali dolgoročne vrednostne papirje, predvsem delnice. Ti trgi se bodo morali povezati z enotnim informacijskim sistemom. Dovoljenje za pričetek dela mora dati Narodna banka Jugoslavije, ki je udeležena v delu te ustanove.
Poleg bank in drugih finančnih ustanov bodo lahko sodelovali tudi družbeni skladi in podjetja. Izbor sodelujočih je prepuščen upravnemu odboru borze.
Ob nedopustnem vmešavanju srbske službe državne varnosti izven njenih pristojnosti
Srbija krati Bosni in Hercegovini suverenost
SARAJEVO — V Bosni in Hercegovini se je pričela zapletena vohunsko-udbovska vojna med Bosno in Srbijo. O njej je razpravljalo predsedstvo centralnega komiteja ZK BiH in »politično ocenilo nesmo-terno dejavnost Službe državne varnosti Srbije, ki je s proučevanjem političnega položaja v Bosni naredilo napad na njeno suverenost. BiH ima kot enakopravna federativna enota svoje politične in državne organe in med njimi tudi službo državne varnosti«.
To je izjava tajnika bosanske partije Ivana Cvitkoviča, ki je izjavo dopolnil z raznimi podrobnostmi. Zanikal je včeraj objavljeno izjavo člana predsedstva BiH Branka Ekerta, češ da srbska policija ni delala nič nezakonitega, da je »nesporno dejstvo, da sekretariat za notranje zadeve Srbije ni deloval na področju BiH in da s tem ni kršil pravil o delu teh organov«. Cvitkovič je še povedal, da je septembra Branko Ekert na seji predsedstva povedal nekaj povsem drugega in da ne ve, zakaj je sedaj spremenil svoje stališče.
O celotnem škandalu se je že razpisal jugoslovanski tisk. Vse naj bi se pričelo na seji zveznega predsedstva. Bosanski član predsedstva Bogič Bogi-čevič naj bi protestiral zaradi izjav Dobriče Cosica. Srbski član predsedstva Borislav Jovič pa naj bi mu zabrusil, da je treba proučiti tudi izseljevanje Srbov
iz BiH pod pritiskom, v dokaz naj bi mu pokazal obsežen sveženj papirjev s strogo zaupno informacijo. O njej pa Bogičevič ni vedel nič; odprl jo je in odnesel svojemu republiškemu predsedstvu.
O vsej zadevi je pred dnevi poročal zagrebški Vjestnik, njegovo poročilo je v celoti objavilo sarajevsko Oslobodjenje, na koncu je prišlo do nasprotujočih si izjav dveh najvišjih političnih in državnih predstavnikov republike.
Seveda so tudi o vsebini sporne informacije znane samo indiskrecije. Srbska udba na bi raziskovala v dveh bosanskih vaseh vzroke, zakaj se Srbi izseljujejo, in naj bi ugotovila, da to delajo pod pritiskom. Povrh naj bi naredila celotno politično oceno in oceno raznih političnih predstavnikov. Pisanje političnih ocen pa ni njena pristojnost, še posebej pa ni njena pristojnost posegati na področje sosednje suverene republike. Bosanski komunisti sedaj zahtevajo, da se sporni dokument srbske udbe objavi v celoti.
Polemika o tem vohunsko-udbovskem škandalu se je včeraj v srbskem in bosanskem tistku nadaljevala. Srbi po eni plati ponavljajo, da ni njihova uprava državne varnosti nič počela v BiH, po drugi pa skoraj v isti sapi, (točneje na drugi strani istega dnevnika) trde, da je srbska udba delovala in doka-
zala, da se izseljujejo Srbi iz SR BiH pod pritiske j V obeh primerih pa seveda poudarjajo neenotn bosanskega vodstva, kar pa je tudi res.	-:0
Izredno se zaostrujejo še odnosi med Makedon J in Srbijo. Makedonski tisk je poln poročil o Prot tih, protestnih zborovanjih in telegramih proti skemu predlogu, da bi 1. december razglasili za » žavni praznik. Na ta dan leta 1818 je bila narnaI1a ustanovljena monarhija SHS, kasneje poimenov v Jugoslavijo. Takrat niso priznali makedonski naroda, Makedonija je bila Južna Srbija, P0(^eJ ,ej
ter objekt raznarodovanja. Za Makedonce to ni t neko obrobno, temveč bistveno vprašanje njm^. narodnostne zavesti, narodnostnega obstoja, za e. so - razumljivo - kot mlad in ogrožen narod še P°
bej občutljivi.	makedoP'
Včeraj so objavili govor predsednika mane ^ ske republike Jakova Lazarovskega, ki ga je inj®' sestanku s srbsko delegacijo pod vodstvom Slop .jg, na Miloševiča: sestanek ie bil v Skooiu 17- 1
na i«rl
na Miloševiča; sestanek je bil v Skopju Zlasti mladinci pa tudi makedonski tisk, so u„ očitali vodstvu, da ni načelo spornih vprašanj 1 :e je pokleknilo pred Srbijo. Iz objavljenega bes. yrsto razvidno, da so Makedonci odločno našteli spornih vprašanj.	BOGO SAMS*
• San Francisco
V težavah so tudi v mestih Santa Cruz in San Jose, ki sta nekaka satelita San Francisca. Večina prebivalstva je namreč zaposlena v San Franciscu in se vsak dan vozi na delo in domov. Da bi jim priskočili na pomoč bodo najbrž odprli tudi v nočnih urah podzemno in podmorsko železnico BART (Bay Area Rapid Transit), ki bo nadomeščala Bay Bridge. V večjih škripcih pa so porabniki znane »highway 17«, ki bo morala ostati zaprta zaradi popravil vsaj tri tedne.
včerajšnjo tiskovno konferenco ter po-udril, da pričakuje od tega srečanja neko povsem novo sodelovanje med državami, ki imajo povsem različne
značilnosti, to je med Italijo, ki pripada paktu Nato, nevtralno Avstrijo, neuvrščeno Jugoslavijo in Madžarsko, ki pripada Varšavskemu paktu.
Precejšnjo pozornost je zunanji minister posvetil obisku Gorbačova v Italiji. Njegovo potovanje sovpada ravno z zgodovinskimi spremembami, ki pretresajo vzhodnoevropske države, poleg tega pa bo to zadnje potovanje sovjetksega voditelja na Zapad pred srečanjem z Bushem.
Obisk v Rimu bo imel zgodovinsko odmevnost, je med drugim izjavil zunanji minister, ker bosta Andreotti in Gorbačov ob tej priložnosti podpisala izjavo velikega političnega pomena.
De Mihelis je pred tem spregovoril tudi o stališčih italijanske zunanje politike do krize na Srednjem Vzhodu, o nemško-italij anskem vrhu v Bonnu ter o obisku poljskega predsednika Mazo-vvieckega v Italiji
V Jugoslaviji občutno pomanjkanje bencina Rafinerije hočejo 47-odstotno podražitev
LJUBLJANA — Republiški komite za energetiko in družba Petrol trdita, da v Sloveniji ni in ne sme biti nobenih težav pri dobavi bencina in drugih naftnih derivatov, da se je položaj na črpalkah že uredil in da ga bodo normalizirali tudi na obmejnem območju. V ponedeljek se bo republiški komite ponovno sestal in ukrepal. Če bo bencina primanjkovalo, bo posegel po republiških rezervah, ali pa bodo manjkajoče količine uvozili. S tem je položaj v Sloveniji načeloma urejen in razen morda manjših težav večjih ne bi smelo biti.
• Bencina ni v Bosni in Hercegovini, kjer so vse črpalke suhe, premalo ga je tudi v drugih republikah in v Beogradu. Zmanjkuje ga že na obmejnem področju z Italijo. Vzrok je zelo preprost: cena bencina je že nekaj tednov enaka, dinar strmo pada, vrednost dolarja v tem razmerju pa narašča. Rafinerije so v velikih težavah. Trdijo, da poslujejo z izgubo in da nimajo rezerv. Da so v izredno težkem položaju, je nesporno, prav gotovo pa je tudi res, da izsiljujejo zvezno vlado, ko zahtevajo 47-odstotno podražitev, vlada pa je menda pripravljena samo na 30-odstotno. Ko se bo bencin podražil, očitno ne bo več takšnih težav.
Poleg tega gre še za drug razlog, ki ima v Sloveniji dva imenovalca. Septembra in oktobra se je izredno povečala poraba bencina in drugih derivatov. Ljudje so hiteli polniti rezervoarje z gorivom, ker pričakujejo mrzlo zimo. Pa tudi
dokaj ugodna cena bencina je naredila svoje, saj
je p;
rcat
UUIVUJ uyuuiiu	uoiiviiiu j«-	^ ■ "J - ■	T-iraV
trošnja povečala kar za 25 odstotkov. Opaziti je bn° F arlSld skok prodaje na obmejnih črpalkah, kjer je jugosl	ajc«
bencin za Tržačane, Goričane in druge obmejne Pr® vaiti° izredno poceni, saj ne stane niti šesto lir, če upo ztle$e uradni tečaj dinarja in lire, če pa računamo »črnega1 ^0-morda 500 lir za liter. Razlika je izredna in seved vsem normalna.	doven5*.
Morebiti bo nekaj težaj v soboto in nedeljo,^ Tt_ajjjo h vlada pa zatrjuje, da tudi na obmejnih prehodih ”
—— kar ver)3f
bo zadreg. Ker gre za slovensko vlado, jim lahko	K®
memo, čeprav morda vse ne bo teklo v najlepšern _ fjin.
se lahko upravičeno pričakuje velik naval na
r-a no \ro ?a lrniitn sp bo podražil jugoslovanski jjio F" naslednjih dneh, kar seveda petr0
po
če ne ve, za koliko se
pa dvoma, da se bo v nasleanjin anen, Kar 3C,''-'reCj sebi avtomatično povzroča avtomobilske vrste P
Teh vrst pa sinoči pred ljubljanskimi črpalkam in je prodaja tekla povsem normalno.
tiskovni
k°fl;
Zvezni sekretar za energetiko je včeraj M^tisl^encina ^
ferenci v Beogradu izjavil, da je pomanjkanje BiH in Srbiji predvsem posledica pritiska rafin rezerv nafte v državi dovolj. Takoj so sprostili nafte iz zveznih rezerv in zagotovili, da se vsej državi uredil v teh dneh. (B. S.)
bo P1
as>
Modigliani: Italijanski deficit sicer huda, ne pa obupna zadeva
RIM — Javni deficit v Italiji je sicer hud, ni Pa obupen, kajti ob državnem primanjkljaju bi lahko odmislili tisti del, ki je namenjen proizvodnim naložbam in s katerim se bodo okoristili bodoči rodovi. To je v skopih besedah ocena, s katero je ugledni ekonomist in nobelovec Franco Modigliani postregel udeležencem včerajšnjega Posveta pod geslom "Milijon milijard - država, ki 1° je treba ozdraviti" v priredbi vitezov dela.
Leta 1988 je masa denarja, ki ga je potrebovala država, ustrezala nekako 11% notranjega bruto dohodka (NBD), se pravi skupka proizvedenih Pobrin in ponujenih storitev. Modigliani meni, Pa bi veljalo temu odstotku odšteti javne izdatke Pa račun kapitala, ki jih tvorijo pretežno investi-c'je in ki bi jih lahko nove generacije poravnale p Povirni dolgovi. Vse to pa znaša okoli 5% NBD. roleg tega naj bi iz primanjkljaja odpisali uči-n®k inflacije, ki predstavlja amortizacijo kapital-Pe vrednosti dolga in ki je enak 3% NBD. Tedaj 01 se deficit znižal na 3% NBD, kolikor znaša Pravzaprav tudi v ZDA. Seveda gre še zmerom Za velikansko vsoto, ki pa je po Modiglianijevem
zatrdilu ni nemogoče bistveno skrčiti, saj naj bi načrt Amato-Carli pomenil že prvi dober korak na tej poti. Javne finance bi lahko sanirali še drugače, na primer z izkoriščenjem bogastva, ki tiči v državnem nepremičninskem premoženju. Vrednost stavb in zemljišč, namenjenih za javno rabo, se suče okoli 65% celovitega javnega dolga, k čemur pa gre prišteti še ustrezne finančne soudeležbe države.
Bolj zaskrbljen je Modigliani glede varčeval-stva, katerega bruto indeks je upadel s 30,24% v 1. 1962 na samih 20,91% v 1. 1988. Težnja navzdol je opazna tako v javnem kot v zasebnem sektorju, dalo pa bi se jo zasukati s kopico ekonomsko-političnih posegov. Med drugim z bistvenim zmanjšanjem dolga v tekočih postavkah državnega proračuna, z indicizacijo državnih vrednostnih papirjev, torej z navezavo njihovega donosa na gibanje življenjskih stroškov, s prepričevanjem ljudi, da nominalna obrestna mera ni enaka realni, in s spodbujanjem družinskega varčevanja. (dg)
Po podatkih Confindustrie
Proizvodnja se vzpenja
RIM — Italijanska industrijska proizvodnja ta mesec lepo napreduje in bi morala biti konec oktobra za 5,5% večja kot v istem času lani. To kaže vzorčna anketa v podjetjih, ki jo je opravil študijski center Confindustrie (CSC). Porast gre pripisati dejstvu, da ima letošnji oktober en delovni dan več od lanskega oktobra, kajti ob enakem številu delovnih dni bi bil pokazatelj proizvodnje samo za 2% višji. Če iz podatkov za ta mesec izluščimo sezonske dejavnike, ugotovimo, da bi morala biti tačas proizvodnja za 0,3% manjša kot septembra, kljub temu pa je vidna težnja navzgor. Tovarnarji naj bi prodali za 6,9% več blaga kot oktobra lani, sicer predvsem po zaslugi izvoza: prodaja na notranjem tržišču je namreč samo za 5,9% višja kot lani, medtem ko je pretekli mesec za 10% presegala prodajo v lanskem septembru.
Pobuda vsedržavne zveze Unionguadri
Sovjetski menedžerji na šolanje v Italijo
RIM — Včeraj, torej mesec dni pred prihodom sovjetskega državnega poglavarja Mihaila Gorbačova v Italijo, je zveza Unionguadri podpisala z gospodarsko akademijo pri sovjetskem ministrskem svetu sporazum o sodelovanju pri strokovno-poklicnem usposabljanju državnih in privatnih menedžerjev. Dogovor predvideva med drugim, da bo že v prvem trimesečju 1990 dopotovalo v Italijo kakšnih 25 sovjetskih funkcionarjev, ki se bodo udeležili usposobljenostmi! menedžerskih tečajev v največjih tukajšnjih podjetjih, kakor so npr. državna ustanova ENEL in družbe v sklopu koncerna STET-IRI. Prav tako bodo italijanski kandidati za vodilne položaje opravili podobne obiske v Sovjetski zvezi.
Predsednik Unionguadrija Corrado Rossitto je dvostran-
a po-hnič-kajti
»made in Italy se ne odraža samo v’ oblačilih s prestižnim podpisom ali v ferrarijih, temveč tudi in predvsem v svojstvenih modelih menedžerske kulture in moderno zastavljenih izobraževalnih sistemih, brez' katerih nikakor ne bi bilo mogoče biti kos čedalje hujšim mednarodnim izzivom, ki slonijo na ustvarjalnih in organizacijskih inovacijah«.
ski sporazum ocenil kot izredno pomembno sredstvo : spešitev, poglobitev in raztegnitev gospodarskega, ti nega in znanstvenega sodelovanja med državama,
Konec marca 1990 pri Comu na pobudo Lombardije
Posvet o čezalpskem prometu
DUNAJ — Komisija za prevoze DS Alpe-Jadran je v Portschachu obrav-navala probleme v zvezi z blagovnim in osebnim prometom čez Alpe. Predla-9aL so poenostavitev in pospešitev obmejnih carinskih formalnosti, čimprej-stljo predstavitev študije o medregijskih letalskih zvezah in izdelavo temeljite-9a poročila o stanju prometnih infrastruktur s posebnim ozirom na železniške.
. Anjini bodo posvetili posebno konferenco, ki bo 31. marca ob Comskem )®zeru na pobudo Dežele Lombardija. Zavzemali se bodo za donosnost vseh Cezalpskih prevozov, hkrati pa za ekološko varnost ljudi spričo rastočega prometa.
Bober obračun plačilne bilance
, RIM — Po začasnih podatkih zavoda Banca dTtalia je italijanska pla-mina bilanca izkazovala konec septembra prebitek 2.933 milijard lir, med-em ko je bil lanski septembrski saldo negativen za 2.239 milijard lir. V Seh prvih devetih mesecih letos pa je aktiva dosegla 6.725 milijard lir fr°ti 1.860 v obdobju januar-september 1988. Obračun gibanja kapitelov za *°vesticije in posojila je bil ob koncu septembra pozitiven za okrog 7.300 ?Hijard lir, čiste uradne rezerve pa so znašale 98.842 milijard lir, od tega 4-847 mrd v zlatu, 50.038 mrd v konvertibilnih valutah, 10.998 mrd v ecUjih itd.
Napotki manjšim izvoznim tvrdkam
PIŠA - Založba ETS Editrice v Piši je izdala 148 strani obsegajočo knjigo Roberta Lupettija z naslovom Marketing & Comunicazione. Avtor obravnava marketinško-sporočanjsko politiko, pri čemer pa ima v vidu potrebe in zahteve malih in srednjevelikih podjetij. Uvodoma je govor o glavnih strukturnih značilnostih tujih tržišč, na katera bi rado manjše izvozno podjetje prodrlo, oziroma o ciljih in namenih takšnega podjetja, zatem pa sledi analiza tehničnih plati tržnega poizvedovanja in komunikacijske metodike, ki podjetju najbolj ustrezajo.
Avtor pa ne obravnava le raznih oblik marketinštva, inlormatičnih služb, distribucijskih kanalov, promocijskih postopkov in drugega, kar je tesno povezano z reklamiziranjem blaga, ki ga želiš prodati na tuje, ampak tudi etične vrednote kot je npr. poslovna korektnost. Zadnji del knjige govori o možnostih prodiranja na tuja tržišča s pomočjo izvoznih konzorcijev in o japonskem ter ameriškem marketing-mixu.
Roberto Liipetli
sruArccie
m SVILUPPO GLOBAM OEUIMPRESA ■ MMORE
ETS EDITRICE HSA
Kreditna kartica Assic. generali
TRST — Tržaška zavarovalnica As-sicurazioni generali je sklenila z Ban-kamericardom (operativno enoto zavoda Banca d America e dltalia) sporazum, po katerem bo izdajala svojim najboljšim strankam posebno kreditno kartico. Ta bo uporabna pri vseh agencijah AG, ki bodo imele zadevni dogovor z Bankamericardom, sicer za vse storitve na področju avtomobilskega zavarovanja in zavarovanja proti krajam in ropom med popotovanji v svet; vrh tega boš s kartico v primeru prometne nesreče in pomanjkanja gotovine takoj prejel predujem za kritje prvih stroškov. Kartice bodo začeli deliti čez kakšen teden pri vseh 800 agencijah in 1.300 agentih AG v Italiji. Z njo bo mogoče tudi uživati vse prednosti, ki jih daje kartica Banka-mericard tako v italijanskih kot v inozemskih gostinsko-trgovskih obratih, ki so včlanjeni v mednarodno omrežje Visa.
r #:
Za.
lil!




D Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica
NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE

TRŽAŠKA BORZA
V
^DnekOTACIJE _________________
LlZ®rali............... 42900
Uoj! :................. 18200
n«’a r'sp.............. 10290
Ras r;................. 28300
Sai n$P................ 12800
$„i ................... 18500
M0n, ?•................. 7760
Mom dison .............. 2135
17.10.	20.10.
"son risp.
r!sP- • • $nia r,sP- nc
USlT:
___	1135
___	3330
___	3280
___ 2280
___	3070
___	2950
___ 1610
priv............. 3470
Pr6nTCen,e risp............ 3360
SlpmUda risp............... 1250
___	3240
___ 2620
..........................	390
..................... 3880
sip.;- • Ba..risP-
42400
17600
10200
28000
12650
18280
7750
2025
1120
3250
3270
2330
2860
2850
1625
7240
3630
3480
1890
1240
3150
2645
380
3780
20.10. spr. %
42400	+ 0,47
13500	+0,37
113500	—
56300
AljjF^VAljSTvo - BANČNIŠTVO__________
Al6ar,Za aSS........... 41750	+1,07
«Ss'talia Ss' risP- por_	38000	+ 0,66
LUs0r»ia	14600	+0,69
g ,iria « ' ' ........... 1940	—
Itai^li Assrd.......... 14965	+1'73
^6i||4ss- 1000 ■
fearia spa ......... ......
Adtt0*6 ........... 22040	+0,20
C,raz 0 ............... 17600	+0,51
m
di°mn
'talijo ............ zuau
MetiiSapri° ............. 2599
„ 'anca
L+, Bu^!NDUSTRU'A - CEMENT
^<9=ord- -. ~
5SS -::; +
t
*8l0b^* Pr'v.
17.10.	20.10.
Fidis........................ 7500	7400
Gerolimich.................... 118	120
Gerolimich risp................ 90	89
SME ......................... 4080	4180
Stel......................... 4360	4330
Štet W 10 ...................... —	—
Štet W 9 ....................... —	—
Štet risp.................... 3610	3740
Tripcovich .................. 9600	9450
Tripcovich risp. nc.......... 3700	3650
Alt. Immobiliari ............ 4540	4400
FIAT ....................... 11245	11050
FIAT priv.................... 7005	6875
FIAT risp.................... 6860	6825
Gilardini.................... 4850	4800
Gilardini risp............... 3500	3500
Dalmine ...................... 300	315
Marzotto..................... 7510	7490
Marzotto risp................ 7800	7720
Marzotto risp. nc............ 5500	5650
NEURADNO TRŽIŠČE
I. C. C. u.......
SO. PRO. ZOO. Carnica Ass. . .
810
1000
10000
810
1000
10500
MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM P
20.10. spr. %
4li,,"^-INDUSTRIJA ~ KMETIJSTVO
NitOnj' ' '	12010	+2,74
>ia'................
6 p9ina''...........
Italcementi............... 119000	+0,51
Unicem..................... 26330	—0,83
Unicem risp................ 13700	—0,83
7151	+0,15
_ KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
28000 — 12650	+0,48
21600	+0,70
17300	+1,76
3350	+1,06
2090	—
+ 0,70 65000	+1,56
26945	+ 0,54
15090	+0,40
24200	+ 0,41
33650	+0,06
25950 —0,95 5300	+0,95
3270	+ 0,31
Calp 			 4400	—
Fidenza Vetrar 1000		 7560	+ 1,48
Italgas 			 2850	+ 3,56
Mira Lanza			 53800	+ 3,26
Montedison 1000 . .		 2022	—1,12
Montefibre 			 1349	+ 2,27
Pirelli 			 3248	—0,09
Pirelli risp			 3270	—0,61
Recordati ord			 12290	—
Saffa			 10800	+ 0,47
Siossigeno			 45110	+ 4,36
Snia BPD 			 2880	+ 1,41
Snia Fibre 			 1665	+ 0,60
Snia Tecnopolimeri		 7200	+ 1,12
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente			 7240	—
Standa 			 30600	+ 1,83
Standa risp. port. . .		 11800	—
Alitalia cat. A			 2430	—0,82
Alitalia priv				1900	+ 0,53
Italcable			 16565	+ 2,13
SIP 			 3101	—0,19
SIP risp. port				2650	+ 0,38
Sirti			 10750	+ 0,89
ELEKTROTEHNIKA -	FINANCE	
Ansaldo Trasporti ...... 4980 —0,28
Tecnomasio............... 3170 +0,63
	20.10.	spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
BTP junij 1990 10,5% 		98,40	
BTP maj 1990 		—	—
BTP januar 1990 12,5% . . .	100,25	
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
CCT ECU 1982/89 13% . . .	99,85	—0,05
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	101,10	+ 0,20
CCT ECU 1984/91 11,25% .	101,60	+ 0,20
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	101,80	—0,49
CCT ECU 1985/93 9% 		97,30	—
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	92,20	+ 0,40
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	96,35	+ 0,05
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	99,65	—0,05
CCT april 1992 10%		95,25	—0,05
CCT julij 1992 IND 		97,65	—0,05
CCT januar 1991 IND		99,70	—
CCT julij 1993 IND		95,85	—0,05
VODILNE DELNICE		
	20.10.	spr. %
Bastogi		378,5	+ 1,07
Bonifiche Siele 		34490	+ 1,44
Bonifiche Siele risp		9000	—0,11
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	2370	+ 3,00
CIR risp		5170	+ 0,39
Cofide		5055	+ 1,00
Comau Finanziaria 		3775	+ 0,40
Editoriale SpA 		3500	—4,11
Euromobiliare 		6105	+ 1,41
Ferruzzi Agric		2363	—0,76
Fidis 		7400	+ 0,14
Fimpar 		2740	+ 0,37
Finarte 		5610	+ 0,36
Fiscambi Holding		6699	—0,01
Fiscambi risp		2110	—0,47
Fornara 		3120	+ 1,13
Gale 		21950	—
Gemina		2260	+ 0,53
Gemina risp		2375	—
Gerolimich		120	+ 0,84
Gerolimich risp. port		89	—
IFI priv		23740	+ 1,02
IFIL fraz		6550	+ 0,48
IFIL risp. port. fraz		3290	—0,21
Italmobiliare		178300	+ 1,13
Pirelli & C		8700	—1,67
Riva Finanziaria 		8900	—0,22
Sabaudia Finanziaria ....	—	—
Saubaudia risp. nc 		—	—
Saes		3091	+ 0,52
SME 		4180	+ 1,95
SMI Metalli		1395	+ 0,07
SMI Metalli risp		1101	+ 1,38
SOGEFI		4750	+ 2,15
Štet		4380	+ 2,60
Štet risp. port		3680	—0,81
	20.10.	spr. %
CCT december 1990 IND . .	99,85	—
CCT februar 1991 IND ....	99,50	—0,10
CCT februar 1997 IND		—	—
CCT junij 1993 CV IND		95,85	—0,10
CCT marec 1991 IND		99,50	—
CCT nov. 1993 CV IND . . .	96,75	+ 0,10
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,50	—0,05
CCT avgust 1992 IND		97,90	—0,05
CCT avgust 1993 IND		95,30	—
CCT avgust 1990 IND		99,65	—0,05
CCT avgust 1991 IND		99,85	—0,05
CCT avgust 1995 IND		93,95	—0,11
CCT avgust 1996 IND		93,00	—0,11
CCT april 1991 IND 		100,30	—0,05
CCT april 1995 IND 		92,95	—
CCT april 1996 IND 		93,15	—0,05
CCT december 1990 IND . .	101,20	—0,05
CCT december 1991 IND . .	100,00	—
CCT december 1995 IND . .	94,70	+ 0,05
CCT december 1996 IND . .		
		»
				M;			j—	)
	20.10.	spr. %
Tripcovich 		9450	—
Tripcovich risp. nc		3650	+ 1,11
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		4400	—1,68
Calcestruzzi		16800	+ 0,54
Cogefar 		6185	+ 0,57
Del Favero		6000	+ 0,82
Grassetto SpA 		14500	—
IMM Metanopoli		1322	+ 0,99
Risanamento Napoli 		36100	—1,12
Vianini 		3750	+ 0,81
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		3340	+ 1,21
Danieli & C		8351	+ 0,49
Data Consyst 		11200	+ 3,04
Fiar SpA		22400	—0,93
Fiat		11050	+ 0,50
Fiat priv		6877	+ 0,39
Fiat risp		6848	+ 1,15
Franco Toši 		28910	+ 2,70
Gilardini		4790	—0,21
Magneti Marelli		2090	+ 0,97
Merloni		3120	+ 0,65
Necchi ord		3618	+ 2,64
Olivetti ord		8270	+ 0,49
Olivetti priv		5220	+ 0,77
Pininfarina		13000	—0,23
Rodriguez SpA		9505	+ 0,05
Safilo 		10200	+ 0,64
Safilo risp		10410	+ 0,58
Saipem		2401	+ 0,04
Saipem risp		2450	+ 2,08
Teknecomp 		1316	+ 1,15
20.10. spr. %
CCT februar 1991	IND----	100,65
CCT februar 1992	IND----	98,20
CCT februar 1992	9,8% . . .	99,75
CCT februar 1995	IND----	95,90
CCT februar 1996 IND______	94,25
CCT februar 1997 IND______	—
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	100,05
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	100,30
CCT jan. 90 USL 12,5%	.	.	.	100,00
CCT januar 1991 IND.........	100,95
CCT januar 1992 IND........	99,25
CCT januar 1992 11%	....	98,30
CCT januar 1993 IND.......	97,10
CCT januar 1996 CV IND	.	.	94,50
CCT januar 1997 IND........	—
CCT januar 1995 IND.......	—
CCT januar 1996 IND.......	94,90
CCT julij 1990 IND ........... 98,80
CCT julij 1991 IND .......... 100,15
CCT julij 1995 IND............ 94,45
CCT julij 1996 IND ........... 94,00
CCT maj 1991 IND............. 100,30
CCT maj 1992 IND................. —
CCT maj 1995 IND............. 92,95
CCT maj 1996 IND..........	93,30
CCT maj 1997 IND..........	—
CCT marec 1991 IND........	100,05
CCT marec 1995 IND........	92,95
CCT marec 1996 IND........	93,35
CCT marec 1997 IND........	—
CCT nov. 1990 IND.........	99,80
CCT nov. 90 EM 83 IND . . .	101,20
CCT nov. 1991 IND............ 100,15
CCT nov. 1992 IND............. 97,65
CCT nov. 1995 IND............. 94,60
CCT nov. 1996 IND................ —
CCT oktober 1993 IND______	97,40
CCT oktober 1990 IND . . . .	99,95
CCT oktober 1991 IND ....	100,10
CCT oktober 1995 IND______	94,50
CCT oktober 1996 IND ....	—
CCT sep. 1990 IND.........	99,60
CCT sep. 1991 IND............. 99,85
CCT sep. 1995 IND.........	93,90
CCT sep. 1996 IND............ 93,30
CTS marec 1994 IND........	73,75
CTS april 1994 IND .......... 73,45
ED SCOL 1975/90 9% ....	105,00
ED SCOL 1976/91 9% _______ 101,00
ED SCOL 1977/92 10% . . .	100,50
REDIMIBILE 1980 12% . . .	104,15
RENDITA — 35 5% .......... 74,00
—0,05
—0,05
—0,10
—0,11
—0,05 —0,05 + 0,05
+ 0,05
—0,05 + 0,05 —0,05
—0,05
—0,05 —0,05 —0,05 + 0,05
—0,05
+ 0,11
Predstavili so jih včeraj na Pomorski postaji
Pittinijevi ambiciozni načrti za razvoj škedenjske železarne
Pogovor s kandidatom Corradom Švabom
»Usta Frausin priznava manjšini vlogo subjekta«
Proizvodnja litega železa je trenutno v Italiji v zelo ugodni fazi, istočasno pa je škedenjska železarna edini italijanski specializirani obrat, ki ostalim livarnam nudi osnovni proizvod, in sicer lito železo v blokih, ki jih vstavljajo v talilne peči. Iz teh ugotovitev so izhajali organizatorji včerajšnjega srečanja o »Bodočnosti litega železa v blokih za livarne«, ki so ga prvenstveno zastavili iz zornega kota razvojnih možnosti družbe »Alti Forni e Ferriere di Servola«, naslednice škedenjske železarne, ki jo je prevzel furlanski podjetnik Andrea Pittini.
Na srečanju, ki ga je novonastala družba organizirala v sodelovanju z Vsedržavnim združenjem livarn AS-SOFOND, je prav predsednik družbe AFS Andrea Pittini najprej orisal načrt za obnovo obrata in za preusmeritev proizvodnje škedenjske železarne. Zagotovil je, da bo obratu vrnil zalet in že v nekaj letih podvojil proizvodnjo. Škedenjska železarna naj bi tako prešla s 350.000 ton litega železa v blokih na leto na približno 750.000 ton.
Pred tako občutnim povečanjem proizvodnje pa je nujen preustroj obrata. Pittini, ki je škedenjsko železarno prevzel od javne družbe Finsider, je izjavil, da je začetek procesa v rokah dobaviteljev. Družba »Alti Forni e Ferriere di Servola« je namreč naročila že vse potrebno, ki bi moralo na pravi naslov dospeti v najkrajšem času. Po predvidevanjih naj bi se prva faza obnove začela še v tem letu, kar bi seveda proizvodnji dalo prvi pospešek. Sicer pa so celotni strošek, ki so ga namenili za preustroj železarne, porazdelili na obdobje dveh let in pol.
Načrti novega lastništva železarne so precej ambiciozni, v marsičem drzni, vsekakor pa precej optimistični, kar bi se seveda moralo odražati tudi na zaposlitveni ravni. Glede tega vidika številčni izračuni še niso do potan-
	
Mi .f'1	
kosti jasni: zaenkrat naj bi število zaposlenih ostalo isto (1.020), sto oseb pa naj bi ostalo v dopolnilni blagajni. Novembra naj bi nadalje začeli izvajati dogovore o predhodni upokojitvi, kar naj bi v prvi fazi zadevalo 50 zaposlenih, v naslednjih pa doseglo skupno število 200.
Prvenstveni namen včerajšnjega srečanja na tržaški Pomorski postaji, ki se ga je udeležilo veliko strokovnjakov iz cele Italije, je seveda bilo seznaniti širše okolje z načrti novega obrata. Istočasno pa so prireditelji dali velik poudarek skupnemu razvojnemu programiranju tega področja v Italiji ob upoštevanju splošnoevropskih tendenc. Zato je marsikdo v svojih poročilih analiziral splošno razmere v Evropi in razvojne smernice, zato da bi se tudi škedenjska železarna pravilno usmerila.
Kot je bilo že uvodoma rečeno, je imela škedenjska železarna primat v
proizvodnji litega železa, vendar bi si novi obrat v tej fazi želel zagotovil, da bodo italijanske livarne še nadalje odkupovale bloke litega železa od AFS. Po svoji strani si bo škedenjski obrat prizadeval za čim večjo kakovost svoje proizvodnje, po drugi pa je italijanske livarne pozval k solidarnosti. Samo tako se bo lahko italijanska proizvodnja na tem področju uveljavila v Evropi.
O tem aspektu ter o podrobnejših načrtih družbe »Alti Forni e Ferriere di Servola« so na srečanju govorili generalni direktor Paolo Felice ter odgovorni za razne sektorje Roberto Casi-miro, Franco Belletti ter Claudio Mitri. Združenje ASSOFOND pa sta zastopala član vsedržavnega odbora Angelo Vicentini ter direktor Giovanni Mazzone. (bip)
Na sliki (foto Magajna) številno občinstvo sledi izvajanju Pittinija.
Med kandidati Liste Frausin za jutrišnje volitve v miljski občini so tudi štirje Slovenci. Glavni kandidat je neodvisni Corrado Švab, 49-letni agent zavarovalske družbe Generali, po rodu sicer Križan, a danes tako rekoč polnopravni Miljčan, eden voditeljev krajevnega slovenskega društva in predsednik zadruge Vesna, ki je v Miljah kupila in uredila stavbo z družabnimi prostori in z gostilno Baita-Primavera. Pogovor z njim smo morali nujno začeti pri polemikah, ki spremljajo te volitve in ki so povezane s predložitvijo liste Slovenske skupnosti. »Če bi razgovori za sestavo kandidatne liste, kot vedno doslej, potekali le v okviru Društva Slovencev miljske občine bi gotovo razjasnili marsikateri nesporazum in dvom. Prepričan sem, da bi na tej poti vendarle dosegli dogovor, žal pa so pogajanja potekala drugod, tako da je ta afera pustila največ grenkobe posebno tistim, ki nam je pri srcu enotnost društva. Upam vsekakor, da bomo znali strpno premostiti sedanjo težavo, ker nam položaj miljskih Slovencev nikakor ne dovoljuje razhajanj.«
Švab je trdno prepričan, da bodo jutrišnje volitve vsekakor bistvenega pomena tudi za Miljčane slovenske narodnosti. »Ne smemo pozabiti, da je v naših hribih državna meja leta 1954 dejansko čez noč ločila kraje in ljudi, da je naša skupnost zemljepisno zelo razpršena in da živimo v pretežno italijanski občini, ki pa nam je doslej v vseh teh povojnih letih omogočila, da se čutimo v teh krajih polnopravni državljani. Zato za slehernega miljskega Slovenca res ne more biti vseeno, kdo bo jutri vodil občinsko upravo.« Naš sogovornik nima dvomov, da je potrditev napredne koalicije z Listo Frausin jamstvo, da bodo lahko Slovenci in njihovo kulturno društvo živeli in delali kot doslej. Občinska uprava je omogočila ureditev društvenega sedeža v občinski stavbi, veliko skrb pa je
Računalniški virus se je pojavil tudi na Tržaškem
Prva seja Mednarodne komisije za hrano in mir
iz Trsta obetajoč poskus za okrepitev prehrambene in ekološke varnosti sveta
Računalniški virus se je pojavil tudi v nekaterih informatskih sistemih na Tržaškem. Napadel je računalnike Astronomskega observatorija, družbe Sincrotrone Trieste in Oddelka za fizi-ko Univerze v Trstu, a odgovorni zatrjujejo, da ni prizadejal nikake škode.
Izvedenci so tudi ugotovili kodeks, ki so se ga posluževali računalniški vlomilci za vstopanje v omenjene tržaške informatske sisteme, in so nemudoma spremenili razne parametre, tako da bi sisteme obvarovali pred morebitnimi novimi napadi. Poleg tega so tudi povečali in okrepili nadzorne sisteme. To velja tudi za druge informatske sisteme v deželi, ki sicer doslej niso bili deležni napadov.
Računalniški virusi so postali ena izmed največjih nadlog sodobne informatske civilizacije. V bistvu gre za programe, ki jih računalniški vlomilci vtikajo v tuje informatske sisteme z namenom, da jih tako ali drugače oškodujejo. Vzporedno s širjenjem te informatske nadloge pa se seveda večajo tudi prizadevanja, da bi pred njo obvarovali informatske sisteme. In to ne samo s krepitvijo informatskih varnostnih sistemov. Zdaj se je pred takšnimi napadi mogoče tudi finančno zavarovati, večajo pa se tudi poskusi, da bi to področje pravno uredili.
Popuščanje napetosti med političnim Vzhodom in Zahodom predstavlja veliko zgodovinsko priložnost tudi za svetovni Jug. Vsaj del sredstev in energij, ki jih je doslej požigala konfrontacija med blokoma, bi namreč lahko izkoristili za to, da bi pospeševali razvoj v tretjem svetu ali vsaj skušali učinkoviteje reševati nekatere izmed najbolj perečih problemov, s katerimi se ta svet spopada.
To je osnovna misel, ki je vodila nekatere znanstvenike in ugledne osebnosti iz najrazličnejših delov sveta, da so se zbrali in osnovali skupino, ki bo skušala spodbuditi najpomembnejše politične centre razvitega sveta, da bi v novem mednarodnem ozračju nekaj konkretnega storili za nerazvite. Skupina si je nadela ime »International Commision on Peace and Food« (»Mednarodna komisija za hrano in mir«), ustanovljena pa je bila 24. aprila letos. Svoj sedež ima v Trstu, točneje pri miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko, kar seveda ni naključje, saj se je ta center uveljavil kot eden izmed najpomembnejših kanalov za pretok znanja s Severa na Jug. In prav tu, točneje v hotelu Adriatico v Grljanu, se je komisija zbrala predvčerajšnjim in včeraj na svoji prvi seji po ustanovitvi.
Kot nam je povedal predsednik komisije Indijec M. S. Swaminathan, ki je med drugim tudi predsednik Svetovne zveze za ohranjevanje narave in naravnih dobrin, so udeleženci dvodnevnega zasedanja izdelali program dela za naslednja tri leta. Komisija namerava namreč do leta 1992 izdelati vrsto načrtov, kako bi lahko finančna sredstva in znanje, ki bi se sprostili ob upočasnitvi oboroževalne tekme, preusmerili v okrepitev tako imenovane prehrambene in ekološke varnosti na svetu. To konkretno pomeni, da bi izdelali načrte, na osnovi katerih bi se skušali resneje spopasti s problemom lakote v svetu ter s problemom uničevanja okolja, ki je pri nerazvitih mogoče še bolj pereč kot pri
razvitih, kot dokazuje primer uničevanja Amazonije. Govor pa je o prehrambeni in ekološki »varnosti«, ker gre za probleme, ki predstavljajo tudi hudo nevarnost za mir na regionalni in svetovni ravni.
Tako izdelane načrte nameravajo leta 1992 predstaviti Evropskemu parlamentu, skupini sedmih najbolj industrializiranih držav, Comonvvealthu, pa tudi Organizaciji za afriško enotnost in mogoče še kakemu drugemu podobnemu forumu. Z načrti nameravajo seznaniti tudi mednarodno javnost prek sredstev množičnega obveščanja. Če bo šlo vse po načrtih, se bodo vse te predstavitve zvrstile takoj po oktobru 1992, ko bo komisija tudi izdelala svoje zaključno poročilo. Predsednik Swaminathan nas je ob tem opozoril na zanimivo okoliščino, da bo to čas, ki bo sovpadal z odprtjem enotnega evropskega tržišča, pa tudi z obhajanjem 20-letnice štokholmske Svetovne konference o človekovem okolju, ki predstavlja pomemben mejnik v rojevanju sodobne ekološke zavesti.
Kot smo že omenili, sestavljajo Mednarodno komisijo za hrano in mir ugledne osebnosti iz najrazličnejših delov sveta. Med njimi so Margarita Penon de Arias, žena kostariš-kega predsednika in nobelovca za mir Carlosa Ari asa, no-belov nagrajenec za mir Norman Borlaug, ravnatelj mira-marskega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam, sovjetski akademik Aleksander Nikonov, predsednik Afriške akademije znanosti Thomas Odhiambo, eden izmed direktorjev Svetovne banke in svetnik UNCTAT-a Jugoslovan Dragoslav Abramovič in številni drugi. V komisijo nameravajo sprejeti še nekaj novih članov, med temi kakega predstavnika iz Kitajske in kakega časnikarja, ki bi tudi poskrbel za reklamizacijo pobude. Komisija se bo prihodnjič zbrala aprila 1990 v Madrasu v Indiji, septembra istega leta pa se bo najbrž sestala v Moskvi.
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Kako bo z
Spoštovani urednik!
V Primorskem dnevniku z dne 13. oktobra letos ste na drugi strani objavili članek Dušana Kalca z naslovom »Za slovenske učbenike denar v prihodnjem šolskem letu«.
Vsak komentar k tej neverjetni zgodbi je preuranjen, ker odboru Sindikata slovenske šole - tajništvo Trst -sen. Stojan Spetič še ni poslal zapisnika one seje senatne komisije.
Vendar smo le začudeni, da je sen. Spetič odnehal od svoje zahteve po povečanju proračuna za učbenike samo na nepreverjeno trditev sen. Ar-duina Agnellija, da je predstavništvo Sindikata slovenske šole izrazilo razumevanje ob dejstvu, da mora država pač varčevati.
Logika te zgodbe se bije s trditvama, da povečani prispevek za učbenike ne bi bremenil proračuna in da je sen. Spetič odnehal od svoje zahteve in kršil dogovor s svojo skupino s tem, da je dal prednost »razumevanju«, ki naj bi ga izrekli predstavniki Sindikata slovenske šole.
denarjem za slovenske učbenike?
Zgodbica potrebuje kratko pojasnilo: oktobra 1987 je s posredovanjem odbornika Sindikata slovenske šole in člana komisije za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu sen. Spetič predložil ministru za javno šolstvo Galloniju podrobni seznam stroškov za sestavo in tisk učbenikov za slovensko šolo. Vsota v seznamu je presegala milijardo sedemsto tisoč lir. Zaradi previsoke vsote je Galloni vprašal seznam najnujnejših potreb. Isti član deželne komisije je na deželnem šolskem skrbništvu poskrbel za nov seznam, in sicer 220 milijonov lir za potrebe osnovne šole, 480 milijonov lir za potrebe nižje srednje šole in 183 milijonov za višje srednje šole. Novembra 1987 je sen. Spetič predložil ministru Galloniju prej omenjeni seznam. V proračunu pa je ostala vsota za tisk slovenskih učbenikov 94 milijonov lir.
Septembra 1988, leto pozneje, je bila v proračunu vpisana ista vsota in - kolikor je nam znano - se nihče ni zavzel za njeno povišanje.
V ponedeljek, 9. oktobra, so se predstavniki Sindikata slovenske šole srečali s sen. Agnellijem v zvezi s predlogi za popravke (amandmaje) zakonskega osnutka o reformi osnovne šole (kakor domenjeno v enotnem šolskem odboru in tudi sporazumno s sen. Spetičem junija letos). Sen. Agnelli je poročal, da v senatni komisiji za šolstvo prevladuje mnenje, da bi odobrili besedilo zakona o reformi osnovne šole tako, kakor je sestavljeno in bi zakon lahko čimprej stopil v veljavo. Sen. Falcuccijeva pa meni, da so potrebne spremembe. Ce bi do teh prišlo, bi lahko sprejeli tudi naše zahteve za slovensko šolo, ker bi besedilo ponovno romalo v poslansko zbornico. Če pa bo zakon sprejet v sedanji obliki, bo senator predložil ministrstvu resolucijo z namenom, da bi prilagodili nekatera določila slovenski šoli.
Predstavnik SSŠ je vprašal sen. Agnellija, ki je med razgovorom živahno vihtel proračun prosvetnega ministrstva, če je sploh vpisana vsota za slovenske učbenike, ali je ni zaradi kles-tenja, kakor se je že zgodilo pred leti.
Če pa je vpisana, koliko ta vsota znaša, ker so jo od prvotnih 105 milijonov skrčili na 94 milijonov.
Po precejšnjem listanju je sen. Agnelli ugotovil, da je v poglavju 1132 vknjižena vsota 94 milijonov lir. In tu je zgodbe konec.
Naslednje jutro je predstavnik SSŠ osebno izročil na deželnem šolskem skrbništvu pismo z zahtevo po sklicanju komisije za vprašanja slovenskih šol glede vprašanja učbenikov. Vsi pa vemo, da predlogi šolske komisije nimajo hitrega odmeva v Rimu. Zato pričakujemo, da sen. Spetič ne bo odnehal s svojo zahtevo, ker ima podporo svoje skupine, ker njegov predlog ne zahteva nobene obremenitve proračuna in ker nima prav nobenega veta od strani predstavnikov SSŠ -Trst, prav nasprotno, izražamo željo, da bi vztrajal in ga spodbujamo, da bo poskrbel, da bo levica vedela, kaj dela desnica, kakor je za to skrbela vso svojo mandatno dobo senatorka Jelka Gerbec.
S spoštovanjem
STANKO ŠKRINJAR
Corrado Švab
posvetila predvsem uresničitvi slovenskega šolskega centra, ki predstavlja skupaj z društvom in z zborom Jadra11 pravo gonilno silo v življenju tukajšnje manjšine. »Ti dosežki, ki smo j111 dosegli s podporo Občine, so vsem na dlani. Dosedanje uprave so kljub težki situaciji hočeš nočeš prispevale, da smo bili miljski Slovenci suveren subjekt na tem ozemlju in da sta slovenska beseda in pesem uživali dostojanstvo tudi na javnih prireditvah. NlS° torej izbrisali naših simbolov, kot skušajo sramotno delati v nekaterih drugih tržaških upravah. V Miljah nas priznavajo tudi pri na videz majhnih stvareh, ki pa so načelnega pomena kot dokazuje npr. dvojezični napis na novem šolskem avtobusu«.
Švab je močno zaskrbljen glede »udarne in demagoške« predvolilne ofenzive proti Listi Frausin, ki jo vodijo pristaši alternativne petstrankarsk6
Veliko zanimanje za volitve v Miljah
Nekaj več kot enajst tisoč milj( skih občank in občanov bo jutri in pojutrišnjem obnovilo krajevni občinski svet, ki so ga letos poleti predčasno razpustili, medtem ko upravo trenutno vodi vladni komisar. Novoizvoljena občinska skupščina bo, podobno kot doslej' štela trideset članov. Volišča bodo jutri odprta do 22. ure, v ponedeljek pa do 14. ure, medtem ko bodo končni rezultati znani v večernih urah. Volilci bodo poleS strankinega simbola lahko odda11 največ štiri preference kandidatom. Jutri in v ponedeljek bodo na sporedu tudi volitve za obnovitev krajevnih sosvetov.
Volilna kampanja se je zaključila sinoči opolnoči z zadnjimi volilnimi shodi, na katerih so stranke (na volitvah jih sodeluje ka^ enajst) skušale še zadnjič preprl čati volilce. Lista Frausin je drugim objavila poslanico vsed žavnega tajnika KPI Occhetta, k poziva Miljčane, da potrdijo n' predno in levičarsko upravo. v lilno kampanjo PSI pa je zaklju-_ podtajnik pri notranjem mims ■ stvu Spini, ki ga je poleg kraje nih voditeljev kartela PSI-"-’ . spremljal tudi deželni odborn Carbone. Zaključne shode so lin le tudi SSk in zeleni, ki se Pre stavljajo kar s tremi listami.
Volilno listo, ki se predstav J^ pod geslom »Zeleni v Miljah«'
ustanovili krajevni naravovarst
niki. Njihov program tesno oz čuje povezanost njenih pripa kov z miljskim teritorijem. Ta . ta, na kateri kandidira tudi o občinski odbornik za ekologu Giorgio Millo, uživa poli11 podporo deželne Zelene liste.
ije. »Žal mi je, da se je 5 jas-
tudi SSk, sicer v avtonomij fla lločitve, spravila objektivi ^ eh tistih, ki so si zastavi -jjo ;ev Liste Frausin. Ce D ‘eBcii a, bomo nastradali vsi našo ide na našo ideologijo ne
no opredeljenost, ker .^a kaj nas čaka. Zof^Lnkar5*^1; mja v nekaterih petstr®a Obč1*1 nih upravah, posebno ,rekaJ na Krasu oa
LIKO DOlj poujuj-j- ■ in v- . redni občinski uprav1 vSeb , ki si zasluži zauP^i kand1 l Slovencev.« Sva J kandid sti pod št. 25, ostali k u ,n
ke narodnosti naL.ana qo
ica Barut (št. 2), D „ jj).
Sl in Boris Gruden (si_,rp
Nabrežinski občinski svet odobril ustrezni podrobnostni načrt
Najbrž odločilni korak naprej na poti splošnega razvoja Sesljanskega zaliva
. Devinsko-nabrežinski občinski svet Je v četrtek ponoči naredil verjetno odločilni korak naprej na poti dokončne odobritve urbanističnega projekta družbe Finsepol za turistični razvoj Mesijanskega zaliva. Skupščina je z glasovi KD, SSk, PSI, zelenega Certa ter neodvisnih Tute in Baicija, ob nasprotovanju KPI in MSI, prižgala zeleno luč podrobnostnemu urbanističnemu planu območja, ki gre od nekdanje Caravelle do danes zapuščenega sesljanskega kamnoloma, kjer naj bi v teku nekaj let (morda že leta 1992) zraslo veliko turistično naselje z gradnjami s skupno prostornino nekaj več . °t 250 tisoč kubičnih metrov. Hoteli 'n turistične rezidence bodo po predvidevanju Finsepola v poletni konici gostili skoraj 2.500 turistov, skoraj en-ttrat toliko pa bo zaposlenih uslužben-C®Y' Četrtkova maratonska razprava v občinskem svetu je bila ob živahni po-utični dialektiki vsekakor na zelo vi-soki ravni in je - kljub nekaterim političnim polemikam, ki so sestavni del demokratičnega soočanja - potrdila, Qa so se občinski svetovalci resno zavedali velikega pomena razprave ob sklepu, ki ga lahko v dobrem in v sla-. ® (odvisno od zornega kota) ocenjujemo za zgodovinskega.
Soočanje je uvedel načelnik komunistične skupine Ivo Širca s pogloblje-j11® tehničnim in političnim poroči-d®, v katerem je zaobjel strankina .tališča glede tega zapletenega vpra-anja. Opozoril je na nerešena vprašaja ureditve pristanišča in na nevarni, da bi ta postopek, ki zahteva ločno varianto občinskega regulacijama načrta, stekel popolnoma po J^nje. Odprti ostajajo problemi primarne urbanizacije zaliva, cestnih po-ezav in zaščite okolja, da ne govori-®° o spornem vprašanju nevarnosti Parceliranja bodočih turističnih enot.
KPI zato opozarja na nevarnost špekulacij, ki bi imele katastrofalne posledice ne samo za Devin-Nabrežino, ampak za ves tržaški teritorij. Širca je priznal družbi Finsepol profesionalnost in spretnost pri obrambi projekta arhitekta Piana, močno pa je kritiziral občinski odbor, ki se je po njegovem popolnoma prilagodil volji lastnikov in ni igral vloge zaščitnika javnih interesov, ki mu institucionalno pripada. O tem je govoril tudi Giorgio Depan-gher, ki se je navezal na vprašanje napovedanih javnih prispevkov za projekt Finsepola, posebno na vlogo Dežele, ki je marsikaj obljubila, vprašanje pa je, ali bo te obljube lahko tudi konkretno spoštovala. »Mi imamo danes veliko dvomov o tem načrtu in resnično upam, da bomo lahko čez nekaj let priznali, da smo se danes zmotili. Perspektive pa žal ne kažejo nič dobrega,« je še dejal svetovalec KPI.
Socialista Vittorino Caldi in Giuseppe Burger sta izrekla ugodno mnenje o podrobnostnem načrtu, imela pa sta tudi nekaj pomislekov, predvsem o vlogi Brezigarjeve uprave. Burger je opozoril na nejasnosti glede primarne urbanizacije zaliva in cestnih povezav, Caldi je izrazil zadovoljstvo, da nihče, vsaj v občinskem svetu, ne »plaši več s prikaznimi etničnega ravnovesja občine«, čeprav je priznal, da pomeni se-sljanski projekt določeno tveganje. Udaril je po Brezigarju glede vprašanja kamnolomov, načrtovane občinske obrtniške cone in glede gradnje občinskega kulturnega doma v Nabrežini, »za katerega je KGS dala na razpolago že 400 milijonov lir, postopek pa je v bistvu ustavljen«. Neodvisni Marino Vocci, ki je bil izvoljen na listi KPI, se je polemično vprašal, ali ima Sesljanski zaliv sploh neko svoje začrtano tržišče in če je ta načrt v skladu z uravnovešenim razvojem kraškega te-
ritorija, za katerega se zavzema KGS. Odbornik za javna dela Igor Tuta je govoril o zgodovinskem pomenu tega projekta, ki je po njegovem realističen in istočasno uresničljiv, zato je treba pogumno naprej. Priznal je KPI, da je posebno v gradbeni komisiji igrala konstruktivno vlogo, zavrnil pa je očitke te stranke, češ da so projektanti zanemarili zaščito narave.
Načelnik SSk Martin Brecelj je poudaril, da je Občina naredila vse, kar je v obstoječi pravni ureditvi mogla narediti za dosego jamstev o resnični turistični namembnosti načrta. »Smo pred veliko pobudo, ki vsekakor predstavlja tveganje in s katero bi se po prevladujoči logiki stvari lažje okoristili močnejši elementi in skupine. Kar se tiče SSk, skušamo delati za to, da bi tveganje bilo čim manjše oziroma umno zastavljeno in da bi razvoj zaliva v čimvečji meri pomenil obogatitev za vso krajevno skupnost.« SSk si v tem okviru na raznih nivojih prizadeva, da bi domačini lahko aktivno sodelovali pri ovrednotenju zaliva, pa tudi, da bi se vzporedno s to pobudo razvilo tudi širše območje zunaj občinskih meja.
Razpravo je z daljšo repliko zaključil župan Bojan Brezigar. Zavrnil je kot neosnovane očitke, da se je Občina prilagodila Cardarellijevi družbi, medtem ko je od vsega začetka podrobno sledila celotnemu postopku in pri tem izbojevala celo vrsto izboljšav za zaščito javnih koristi. »Delali smo v popolni dobri veri, tudi zato ker bi bilo prejudicialno nasprotovanje načrtu res prelahko,« je dodal župan, ki je polemiziral s Caldijem, ker je označil kot prikazen vprašanje narodne identitete v tej občini. »To vprašanje ni nobena izumetničena prikazen, ampak je realen problem, ki sodi v zgodovino teh krajev in ki ga mi ne skrivamo,« je rekel Brezigar in poudaril, da odraža ta podrobnostni načrt regulacijski plan, ki je bil pred štirimi leti odobren tudi z glasovi KPI. V konvenciji s Fin-sepolom, ki bo sledila temu podrobnostnemu načrtu, bo vsekakor po županovem mnenju potrebno še razčistiti nekatere nejasnosti, posebno glede pristanišča, cest in podobnih infrastruktur, v upanju - je pristavil Brezigar - da bo konvencija res naletela na čim širšo podporo strank, torej tudi KPI.	s. T.
Odobrili pomembni resoluciji
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v četrtek odobril dve pomembni resoluciji. Prva, ki jo je predložil Brecelj (SSk), se zavzema za proučitev novih gospodarskih pobud in splošnih razvojnih smernic na kraškem teritoriju. To študijo naj bi po mnenju občinskega sveta poverili Kraški gorski skupnosti. Druga resolucija, ki so jo predložili komunisti, pa zadeva urbanistično namembnost nabrežinskega obalnega pasu (po domače Brega). Občinski svet se je obvezal, da bo v kratkem odobril posebno varianto regulacijskega načrta, ki namenja to območje izključno kmetijskim dejavnostim. Podrobnostni načrt za razvoj Sesljanskega zaliva bo dvajset dni na ogled na nabrežinskem županstvu, nakar bo stekel rok za predložitev ugovorov, ki bo trajal drugih dvajset dni. Dokumenti bodo potem romali na Deželo.
Zaradi težav na poklicnih zavodih
Tudi slovenski dijaki so se pridružili
v katerih se nahajajo nekateri zavodi za poklicno izobraževa-
italijanskim
Več tisoč dijakov (po nekaterih oce-ah jih je bilo okoli pet tisoč) se je te®raj udeležilo demonstracije zaradi
^žaški «
^a .Kot smo poročali tudi mi v prej-n V . dneh, so zaradi popravil zaprli z kai delavnic za praktičen pouk na tUj?du Volta, ki pa se jih poslužujejo t- 1 druge višje srednje šole, med fa®* slovenski poklicni zavod J. Ste-
Zdv 6r P°sl°Pja tehničnih ter poklicnih je v,- ov sodijo v pristojnost Pokrajine, v d včerajšnji protestni shod dijakov Vl. vrsti naperjen proti pokrajinski tgj a^i- Zato so se dijaki, ki so se zjut-ljJ Zomli na Goldonijevem trgu, poda-d sedež Pokrajine, kjer jih je sPrejel pokrajinski odbornik za dija,v° Giorgio Berni. Predstavnikom U	je zagotovil, da pokrajinska
g0(j,va zelo skrbno sledi razvoju do-d6 0v' istočasno pa, da bo prav gle-Vti6U?Pravil na zavodu Volta skušala tv6n 1 bekaj popravkov, ki naj bi taisti^ skrajšali predvideni rok zaprtja Ohk*C zaradi popravil, da) db0rnik Berni je nadalje napove-specir- bo še naslednji teden o tem nje , ®nem vprašanju posebno sreča-hik'i p1 ?e ?a bodo udeležili predstav-Šev j^krajine, KZE, profesorjev, star-dijakov. V kratkem naj bi po-
v protestu pred Pokrajino
krajinska uprava predstavila programe za šole, ki sodijo v njeno pristojnost, kar pomeni, da bo zagotovila tudi sredstva za uresničitev načrtov.
Včerajšnje demonstracije so se v znak solidarnosti udeležili tudi dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem. Na shod so prišli s transparentom v slovenščini »Za naše pravice«, ki pa so ga zaradi nestrpnosti sku-
pine desničarskih dijakov umaknili. Kljub široki akciji solidarnosti med tržaškimi dijaki, ki se v svojem vsakdanjem življenju srečujejo s podobnimi težavami, niti tokrat ni šlo brez provokacij proti slovenski narodnostni skupnosti.
Na sliki (foto Magajna): po srečanju na Pokrajini so se dijaki zbrali na Trgu Unita.
Slovenska komisija PSI
Za čimprejšnji sprejem osnutka posl. Renzullija
Pred dnevi se je v prisotnosti pokrajinskega tajnika Perellija sestala slovenska komisija PSI, ki je razpravljala o položaju Slovencev v Italiji v luči srečanj med Markovičem in Andreottijem. Med srečanjem so namreč naglasili pomen, ki ga ima manjšinska problematika ter sprejeli obveze v korist italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Italiji.
Slovenski socialisti so potrdili, da se bodo zavzemali za čimprejšnji sprejem zakonskega osnutka poslanca Renzullija. Sprejetje osnutka bi omogočilo, da bi lahko izkoristili sredstva v korist manjšine, ki jih predvideva finančni zakon, hkrati pa bi preprečilo naknadno krčenje omenjenih sredstev, saj prispevkov ni mogoče izkoristiti brez zakona, kar dejansko pomeni njihovo črtanje.
Slovenski socialisti so ocenili tudi Maccanicov zakonski osnutek in ugotovili, da bi bilo potrebno izpopolniti nekatere bistvene točke in črtati predlog, da bi bilo preštevanje manjšine osnova za diskusijo o zaščiti. Slovenski socialisti so se domenili, da bodo nastopili tudi pri strankinem vodstvu, prihodnji mesec pa bodo priredili široko razpravo.
Razburkano zasedanje v Trstu
Deželni odborniki za zdravstvo izzvali ministra
»Deželne uprave soglasno zavračajo najnovejše zadržanje vlade na zdravstvenem področju. Če se odnosi med vlado in deželami ne bodo razčistili, se dežele ne bodo udeleževale sej Vsedržavnega zdravstvenega sveta. Dežele poleg tega izzivajo ministra za zdravstvo Francesca De Lorenza na javno soočenje o problemih tega področja.«
Tako je povedal deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine za zdravstvo Mario Brancati, ko je povzemal rezu-late srečanja, na katerem so se včeraj zbrali v hotelu Savoia Excelsior v Trstu deželni odborniki za zdravstvo iz vse Italije. Srečanju je predsedoval sam Brancati, na njem pa so predstavniki deželnih uprav določili strategijo, ki se je bodo držali v soočenju z vlado. Vojaški prizvok izraza »strategija« je v tem primeru povsem na mestu, saj je med deželnimi odborniki za zdravstvo in ministrom za zdravstvo izbruhnila izredno ostra polemika, ki bi lahko imela tudi resne posledice.
Deželni odborniki so svoja stališča strnili v dokumentu. V njem med drugim obtožujejo ministra De Lorenza, da s svojimi izjavami in zadržanjem ruši zaupanje ljudi v javni zdravstveni sistem in veča kvalunkvizem. To pa se po njihovem mnenju uokvirja v velikopotezen poskus, da bi v zdarvstve-nem sistemu obnovili centralistično upravljanje. V tem smislu je po njihovem zaskrbljujoče tudi dejstvo, da so osrednje državne oblasti povsem obšle deželne uprave v pripravljanju nove reforme zdravstvenega sistema, in to kljub temu da imajo deželne uprave na tem področju bistvene pristojnosti.
Deželni odborniki za zdravstvo nadalje obtožujejo ministra De Lorenza, da je praktično finančno ohromil deželne oziroma krajevne zdravstvene uprave in da po drugi strani ni poskrbel za odobritev vsedržavnega zdravstvenega načrta, ki predstavlja edino sredstvo za programiranje in upravljanje celotnega sistema. Deželni odborniki za zdravstvo se vsekakor obvezujejo, da bodo poskrbeli za to, da bodo državljani deležni vsaj minimalne zdravstvene oskrbe. V tem smislu mimo ministra, ki je za to pristojen, pooblaščajo krajevne zdravstvene enote, da v teku tega leta porabijo toliko sredstev, kolikor so jih lani, s poviškom programirane inflacije.
Deželni odborniki za zdravstvo se obvezujejo, da bodo v mejah svojih pristojnosti odpravljali vsako potrato ali neracionalno uporabljanje javnih sredstev. Kot že uvodoma rečeno, odborniki tudi izzivajo ministra De Lorenza na javno soočanje o problemih javnega zdravstvenega sistema, nazadnje pa še pozivajo predsednike deželnih odborov, naj nemudoma posežejo pri predsedniku vlade Andreottiju za razčiščenje navedenih vprašanj, še zlasti vprašanja zdravstvenih izdatkov.
Rezultate svojega zasedanja so deželni odborniki predstavili na tiskovni konferenci. Na njej so med drugim spomnili, da so ministru De Lorenzu že večkrat izrazili svoje zahteve, med drugim tudi z dokumentom, ki so ga. izdelali na podobnem nedavnem srečanju v Milanu, a da od ministra niso dobili nobenega odgovora.
t
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in brat
Bogomil Guštin
?gre.
.^azlika
Po izračunih Združenja uporabnikov
Ogrevanje s plinskim oljem znatno dražje od metanskega
"srevan- — v ceni med ogrevanjem na metan in ,.ala, SflIe® na plinsko olje se je ponovno povedat, kal S° Pansko olje podražili za 13 lir na ^ Pri®„ .p°®eni, da se bo cena tovrstne kurjave k sU>tka 2 lanskim letom povečala za 19,4 rePko prp^0r ,*ma ogrevanje na metan, bo torej
?aio ra^mf'®0 združenje uporabnikov je izračuna °9reva ° ta^°' da je seštelo vse možne stroške ariaiaj0 PJe desetstanovanjske hiše. Računi se „ sho ol a 165 dni ogrevanja, torej na zemlje-da na šZ°Cjf D- Kot je znano, je Italija razdelje-ip v°ljer>o v obm°čij, ki jih označuje čas, ko je tria°yrf-vaniUriti' V Kalabriji, to je na območju A, Pa fca. na ii, dovoljeno od 1. decembra do 15. ho ? boben bm°dju F, to je v hribovskih krajih, Pet* iti orie°®ejitve. Na območju D je dovoljenj:? Pasu -,1’ novembra do 15. aprila, v omenje-Prp .rjavo c 80 Ancona, Firence, Rim in Trst. tj 6Cei Pog0u° naYedili v Rimu, kar pomeni, da je sarn thoraij) n°st* v ceni prav s Trstom. Opozori-kot Na nieta ba cene niso enake, ker je že cena

posameznih mestih različna,
vaiob^0tabniv tu<?* cena ostalih storitev. Združe-de( :Ce®> Qor;°V ie namreč pri izračunu upošte-b raz®h Xa' e!eKtrike, davkov, vzdrževalnih stalnih izdatkov. Izračun jasno do-
kazuje, da je razlika med gorivoma velika, saj stane ogrevanje na metan kar 30,1 odstotka manj kot kurjava na plinsko olje.
V Rimu so za desetstanovanjske hišo, ki jo ogrevajo z plinskim oljem, izračunali, da stane olje (10.370 litrov) 8.576.000 lir, ostali stroški znašajo 1.505.000 lir, kar je skupno 10.081.000. Izračun za ogrevanje z metanom je nekoliko bolj razčlenjen, vendar je končna vsota znatno nižja. V Rimu plačajo za stalni znesek 517.000 lir, za metan (10.000 kubičnih metrov) 4.047.000 lir, za davek 770.000 lir, za davek IVA 1.013.000 lir, za vzdrževanje naprav 1.300.000 lir in za izgubo zaradi vnaprejšnjega plačila 100.000 lir, skupno torej 7.747.000 lir. Razlika je torej očitna, čeprav izračuna ne gre dobesedno enačiti s stroški, ki bi jih imeli za desetstanovanjsko hišo v Trstu.
Razlika med gorivoma je ne samo velika, ampak tudi težko opravičljiva. Konec koncev metan ni razpoložljiv povsod, in to ne po krivdi prebivalcev. Povsem jasno je torej, da so občani tam, kjer niso napeljali metanovoda, dejansko »kaznovani«. Na Tržaškem je še veliko predelov, kjer metana ni in kjer je torej ogrevanje stanovanja toliko dražje, tako da se pri družinskem proračunu krepko pozna. Pri vsem tem seveda niso upoštevane različne cene grelnih naprav.
Na zasedanju glavnega sveta
Družbeno-ekonomski položaj na Tržaškem v oceni CGIL
Pregled splošnega družbeno-gospodarskega položaja v tržaški pokrajini in opredelitev novih prioritet sindikalnih pobud sta bili osrednji točki na zasedanju glavnega sveta sindikalne organizacije CGIL za tržaško pokrajino. Uvodno poročilo je imel pokrajinski tajnik Roberto Treu, na njegovi osnovi pa je svet sprejel nekaj glavnih smernic za svoje bodoče delovanje.
V prvi vrsti glavni svet CGIL ugotavlja, da bi bilo nujno radikalno poseči proti logiki »nevladanja« v krajevnih upravah, ki v bistvu ne upravljajo. Istočasno so povsem odpovedale pri načrtovanju uporabe teritorija in javnih sredstev ter upravljanja družbenih služb.
Prav tem vprašanjem so na glavnem svetu dali velik poudarek. Glede odnosa do teritorija so ugotovili, da bi morali večino prizadevanj vložiti v sanacijo zapuščenih območij. Pravilna uporaba javnih sredstev bi zahtevala, da se razpoložljiva sredstva usmerila v triletni načrt, v okviru katerega bi uresničili več pomembnih projektov.
Prav tako nujna je uresničitev socio-zdravstvenega načrta, predvsem tistega dela, ki se nanaša na oskrbo ostarelih. Izvajanje teh smernic seveda terja tudi prilagoditev sindikalnih prijemov, istočasno pa sodelovanje vseh sindikalnih organizacij.
Ocena o gopodarskem položaju v pokrajini je precej pozitivna, zaskrbljujoče pa je zadržanje ministrstva za državne udeležbe, po drugi strani pa nespretnost pri poseganju po razpoložljivih javnih sredstvih.
Pogreb bo v torek, 24. t. m., ob 12. uri na ljubljanskih Žalah.
Žalostno vest sporočajo sinova Janez in Bogo z družinama, sestre Ve-rena, Milka, Ivanka, brata Stanko in Mirko z družinami ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Zgonik, 21. oktobra 1989
Zapustila nas je naša draga mama, nona in tašča
Ivanka Racman vd. Rapotec
Pogreb bo danes, 21. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Pesek.
Žalujoči: hči Silvestra z možem Milanom, snaha Alma, vnuki Nevja, Marjan in Nadja, svakinja Kristina ter drugi sorodniki.
Gročana, 21. oktobra 1989
Včeraj v slovenskem vrtcu pod Greto
Veselo srečanje med šolarji in malčki iz otroškega vrtca
»Nas bi lahko kaj obiskali, da bi vam tudi mi povedali, kako delamo, kako se počutijo naši učenci in nas morda spremili tudi na obisk otroškega vrtca za Greto?« sta me po telefonu vprašali učiteljici osnovne šole Bazoviški junaki v Rojanu Marija Batagelj in Marija Tinta. Seveda sem bila tega povabila vesela, kot je bilo veselo in prisrčno srečanje, ki so mi ga pripravili že v razredu rojanske šole s prisrčnim pozdravom in šopkom cvetja, namenjenim tudi našemu dnevniku.
»Pa še košček torte vam ponujamo, ker ima naša Martina danes rojstni dan.« Seveda sem poskusila odlično torto in se pri imenu Martina še nečesa spomnila: seveda, to je tista Martina, ki sem jo pred dvema letoma čiste po naključju spoznala na vlaku iz Gorice proti Trstu in ki mi je, komaj petletna deklica, povedala, kaj ve o bazoviških junakih, kaj ji pomeni ta šola in kako doživlja sebe kot mlado Slovenko. (Razgovor je bil objavljen v mladinski reviji Galeb.)
Obe sva bili veseli snidenja, kot smo bili pravzaprav veseli vsi, da smo ji lahko nazdravili in zapeli celo pesmico. In ko smo počastili Martino, so se seveda oglasili še drugi: na primer Dimitrij in Tina, ki sta prav v teh dneh imela rojstni dan, pa še drugi so želeli povedati svoje.
Namen obiska na tej šoli je bil, da se z učenci in učiteljicama udeležimo srečanja z malčki iz slovenskega vrtca za Greto, ki deluje v lepem poslopju na cesti, ki vodi proti Greti, Kontove-lu in Proseku. Še lepši kot poslopje samo, v katerem imata prostore italijanska osnovna šola in vrtec, pa je velik vrt, v katerem so gugalnice, vrtiljaki, pa še druge igrače, kjer pa je predvsem toliko lepega in varnega prostora, kjer se lahko slovenski in italijanski otroci skupaj igrajo, spoznavajo in utrjujejo medsebojno tovarištvo in prijateljstvo.
Deset otrok rojanske šole - toliko jih sedaj šteje omenjena šola - je včeraj dopoldne tako vrnilo obisk, ki jim ga je napravilo 17 malčkov z vzgojiteljico Elvo Danev na začetku šolskega leta.
koncerti
GLASBENA MATICA
V	četrtek, 26. t. m., ob 16. uri bo v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 na sporedu klavirski recital ALEKSANDRE PAVLOVIČ. Na sporedu Hayden, Beethoven in Liszt.
Koncertna
abonmajska sezona 1989/90
V	petek, 27. t. m., ob 20.30 bo v cerkvi sv. Vincenza da’ Pauli, Ul. Feltre 11, koncert MILKA BIZJAKA (orgle). Na sporedu VValther Baiamonti, Stanley, J. S. Bach, Zupan, Lesjak in Bizjak. Vabljeni. Abonmaje Glasbene matice lahko dvignete vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v Ul. Ruggero Manna 29.
Glasbena Zadruga Ars Nova
priredi v nedeljo, 29. t. m., ob 17.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku MEDNARODNI VEČER HARMONIKARSKIH ANSAMBLOV. Sodelujejo Synthesis 4 (ansambel Glasbene matice Trst), Fisorchestra Primavera iz Padove in Harmonikarski ansambel KUD Vida Pregare iz Ljubljane (evropski prvak).
VERDI
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert skupine THE MODERN JAZZ OUARTET v organizaciji Pokrajine Trst, odborništva za kulturo in javno vzgojo ter pod pokroviteljstvom predsednika deželnega sveta Fur-lanije-Julijske krajine.
Socfetš del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET BORODIN.
V	cerkvi Santa Maria Maggiore bo v
ponedeljek, 30. t. m., ob 21. uri koncert simfonične glasbe in zborovskega petja z naslovom CERKVENA GLASBA SKOZI STOLETJA. Pod vodstvom dirigenta O. Di Piazze bodo organist L. Falilone Jn violončelist F. Ricardi di Netra ter orkester C. Monteverdi iz Rude in zbor G. Faure iz Romansa d'Isonzo izvajali skladbe Carpentiera, Haydna, Mendelssohna, Batholdyja, Liszta in Gounoda.
Bilo je to srečanje, ki je ganilo nas odrasle in ki je veliko pomenilo tudi otrokom. Rojanski učenci so se predstavili s pesmijo in z recitalom o jeseni, o pomenu sadja, pa še o marsičem. Tako lepo so vse to povedali in zapeli, da ni bilo potrebno učiteljicama in vzgojiteljici niti enkrat opozoriti na tišino. Potem je sledila še razdelitev daril, ki so jih bili otroci iz vrtca zelo veseli. Pa še Martini so vsi voščili za rojstni dan. Dva objokančka sta bila med malčki, med tema temnopolta Karin, ki pa mi je vendarle povedala, da čaka mamico, ki kuha doma kosilo.
Medsebojni obiski šol, v tem primeru z vrtcem, so vezani seveda na nekatere birokratske probleme, ki pa jih je vljudna in prijazna ravnateljica šole na Greti takoj tudi rešila.
Po »uradnem« delu srečanja so se vsi otroci z velikim veseljem pognali na gugalnice. To je bilo najlepše plačilo za »trud« in veliko koncentracijo pri izvedbi lepega programa, ki je izzvenel v res prisrčnem tonu z občutkom, da se v vrtcu na Greti usposabljajo za nadaljnje šolanje na slovenski šoli novi učenci. In zato je tudi srečanje izzvenelo kot prisrčno vabilo vsem, da nadaljujejo po tej poti.
Prijetno je bilo zato včerajšnje dopoldne v tej lepi šoli pod Greto, kjer imajo otroci okusno urejene učilnice, veliko in svetlo jedilnico, stene prekrite z živopisanimi risbami, pa še tako lep in prostran vrt, v katerem je vse, kar si otroška duša lahko poželi.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) malčki iz vrtca za Greto s svojimi gosti, rojan-skimi osnovnošolci.
Tečaj za tujce
Združenje ACLI obvešča, da prireja brezplačni tečaj italijanskega jezika za tuje študente in delavce. Interesenti naj se zglasijo najkasneje do 5. novembra na sedežu ACLI, Ul. sv. Frančiška 4/1, stopnišče A.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese.
EKCELSIOR - 15.00, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Kim Basinger.
EXCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Che ora 6, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroianni, Massi-mo Troisi.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid III - La sfida finale.
NAZIONALE II - 15.20, 22.15 Leviathan.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Gli occhi indisereti di uno sconosciuto, □
NAZIONALE IV - 15.30, 22.15 Scugnizzi.
GRATTACIELO - 15.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery.
MIGNON - 17.00, 22.15 La piu bella del reame, i. Carol Alt, □
EDEN - 15.30, 22.00 Calde goccie di ru-giada sul mio corpo.porn., D □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Arma letale 2, i. Mel Gibson.
LUMIERE PICE - 16.00, 22.15 Storia di ragazzi e ragazze, r. Pupi Avati.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Ladri di sapo-nette, r. M. Nichetti.
RADIO - 15.30, 21.30 Criminalmente sexy, porn., D D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
Danes praznuje rojstni dan IRMA ŠKABAR. Iskrene čestitke ji izraža brat Ninko z družino.
Danes praznuje v Velikem Repnu 50. rojstni dan IRMA ŠKABAR. Da bi zdrava in vesela še mnogo srečnih let živela, ji želijo prijatelji.
Danes slavi svoj 50. rojstni dan IRMA ŠKABAR. Še mnogo srečnih in zdravih let v krogu svoje družine ji želijo Verica, Milan in Tamara z Igorjem.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Baletna šola
Pouk se prične v ponedeljek, 23. t. m., ob 15. uri.
Informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1989-90
FRIEDRICH SCHILLER
Spletke in ljubezen
REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER
PONOVITVE: danes, 21. oktobra, ob 20.30 - RED jutri, 22. oktobra, ob 16. uri - RED G, v sredo, 25. oktobra, ob 20.30 - RED D.
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, tel. 734265.
Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGBI
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
Nocoj ob 20.30 (red 2. sobota) ponovitev Shakespearovega dela RIHARD III. v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Ob 10. in ob 16. uri bo v gledališču Rossetti srečanje na temo TIRANOVA ANATOMIJA. Vstop prost.
Od 24. t. m. do 5. novembra bo II Pic-colo Teatro iz Milana uprizoril delo N. Ginzburg INTERVJU. Režija Carlo Bat-tistoni. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Simfonična sezona 1989-90 - Danes, 21. t. m., ob 18. uri (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Argirisa. Urugvajski pianist H. Francesch bo izvajal Schrekerjeve, Ravelove in Mozartove skladbe.
V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 izredni koncert italijanskega mladinskega orkestra. Dirigent C. Melles. Na sporedu bodo Schubertove, Beethovnove in Brahmsove skladbe.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune.
Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
GLEDALIŠČE SCUOLA DEI FABBRI
Zaradi izrednega uspeha je Zadruga La Collina podaljšala uprizoritve Kroet-zovega dela ROBE DE OMINI še danes, 21. t. m„ ob 20.30 in jutri, 22. t. m., ob 16. uri. Režija Mario Uršič, nastopata Miranda Caharija in Claudio Misculin.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA W0R-GČTTERJA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00.
V	sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti.
Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 26. t. m., svoje grafike tržaška umetnica ELETTRA METALLINO.
V	galeriji II Tribbio je na ogled do 27. t. m. razstava slikarja JORGEJA GARZOLINIJA.
V	galeriji Malcanton je do 27. t. m.
odprta razstava ANNAMARIE D ONOF-RIO DI BIASE.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v
Miljah je do 31. t. m. odprta razstava grafičnih listov akademskega slikarja HAMA ČAVRKA.
razna obvestila
mali oglasi
SKD Vigred priredi 4-mesečni šiviljski tečaj z Adrijano Regent. Za vpisovanja in informacije tel. na št. 201102 od 18. do 20. ure.
KD Kraški dom obvešča, da se bo v torek, 24. t. m._ pričel tečaj joge. Vodila ga bo Bruna Škabar, pri kateri poteka tudi vpisovanje in sicer še danes, 21. t. m. (tel. 327488). Tečaj se bo odvijal v občinski telovadnici v Repnu s pričetkom ob 20. uri.
V Barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12 bo v petek, 27. t. m., ob 20. uri prof. Jože Pirjevec predaval na temo PRVA, DRUGA IN TRETJA JUGOSLAVIJA. Vabljeni.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - obvešča, da je zaradi sodelovanja pri predstavi Bodi svetloba, občni zbor odložen do naslednje sobote, 28. t. m. Danes, 21. t. m., ob 18.30 pa bo na programu film GREEMLINS. Vsi prisrčno vabljeni.
KK Adria, odsek za žensko telovadbo obvešča, da se je začela rekreacijska telovadba in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 21. uri v šolski telovadnici na Melari.
Osnovna šola Karel Širok sporoča, da bo tudi letos tečaj telovadbe za odrasle v šolski telovadnici vsako sredo od 20. ure dalje.
V pripravi je tudi tečaj slovenščine za odrasle.
Prijave sprejemajo v šoli, tel. 391529.
KD Rdeča zvezda vabi vse ljubitelje folklore v petek, 27. t. m. ob 20.30 v društvene prostore v Salež. Obnovili bomo folklorno dejavnost v našem društvu in si ogledali slike in diapozitive bivše folklorne skupine.
Konzorcij čebelarjev Tržaške pokrajine obvešča cenjene člane, da bo jutri, 22. t. m. od 9.30 do 11.30 pri Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA) na Proseku čebelarski izvedenec Stefano To-nelli predaval med drugim tudi o vzrejanju matic. Vabljeni.
KD Lipa organizira niz predavanj na temo MLADOSTNIK IN NJEGOVI PROBLEMI. Sodelujeta psihologa Marija in Vinko Skalar. Vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v petek, 27. t. m. ob 20.30 v Bazovskem domu.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo 23. t. m. ob 20.30 posvetilo večer razpravi o pripravah na Prvo cerkveno zborovanje treh Benečij, ki bo prihodnje leto v Ogleju.
razne prireditve
SKD Igo Gruden prireja dne 29. t. m. ob 17.30 gostovanje KUD Klasje iz Štanjela z igro Petročiča-Škrbinška VOZEL. Režiser Bojan Solgaršek. Vabljeni!
PRODAM. prodajalno sadja in zelenjave v centru mesta z licenco in opremo. Tel. 228390.
PRODAM alfo 33 QV, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. 327438.
PRODAM akacijeva in hrastova drva p° ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. (0481) 884161.
PRODAJAMO licenco za obratovanje v gostinstvu in za tobakamo. Tel. na št. 232505 v večernih urah.
PRODAM vespo 125, letnik '64, v dobrem stanju, brez evidenčne tablice in čelado za 1.200.000 din. Tel. 229246.
PRODAM motor honda XLV 750, prevoženih 16.000 km, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 200339.
SLOVENSKO PODJETJE išče elektronskega tehnika z znanjem informatike-Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tehnik".
NEPREMIČNINSKA družba išče uradnico/uradnika z višješolsko izobrazbo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Nepremičninska družba«.
DVA MILIJONA lir da tuj zbiratelj za lepak Radenske vode s tekačem. Tel. 572734.
PRENOVLJENO gostilno dajem v najem. Tel. 824685 v uradnih urah.
SUHA DRVA za kurjavo prodajamo. Tel. po 20. uri na št. 421508.
ZAPOSLIMO frizerko sposobno vzpostaviti dobre stike s strankami - trgovinska delovna pogodba. Javiti se v parfumeriji Ravo, Ul. S. Lazzaro 17, tel. (040) 631306.
ŠTUDENTOM oddam trisobno sodobno opremljeno stanovanje, štiri ležišča, v bližini nove univerze. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Študent«.
V KRIŠKO-NABREŽINSKEM BREGU
kupim zemljišče ali manjši vinograd-Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Kriški breg«.
PODJETJE ICUM MALO v Vicenzi zaposli izkušene rezkalce in brusače, bruto plača znaša 1.200.000 lir z bivališčem. Ni potrebno znanje govorjenega italijanskega jezika. Tel. (0445) 602727.
PROFESSIONAL ŠPORT, Ul. Udine 45/a - Trst, tel. 418315, obvešča, da je od 20-t. m. do 30. novembra 1989 v teku promocijska prodaja zimske konfekcije i° opreme s popusti od 20 do 50%.
PRIZNANA restavracija na Krasu išče kuhinjsko pomočnico. Urnik 10.00-15.00. Tel. na št. 211460.
šolske vesti
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 21. oktobra 1989
STOJSLAV
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 17.10 - Dolžina dneva 10.41 - Luna vzide ob 22.52 in zatone ob 13.47.
Jutri, NEDELJA, 22. oktobra 1989
ZORISLAVA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,6 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Sara Minisini, Michela Mervar, Deborah Samsa, Aliče Liviani, Michele Sant, Matteo Belič Petri, Andrea Tamaro.
UMRLI SO: 91-letna Itala Barbieri vd. Menozzi, 69-letni Ernesto Zenga, 61-letni Giuseppe Raseni, 74-letni Armido Bosca-rolli, 88-letni Pietro Chiurco, 69-letni Er-manno Bassanese, 68-letni Silvano Rener, 60-letni Giuseppe Marcon, 62-letni Bruno Tuiach, 87-letna Lucia Orazio, 85-let-na Giovanna Sanabor, 83-letna Anna Carli vd. Scamperle.
OKLICI: trgovec Francesco Rossignoli in gospodinja Nicoletta Rebula, pod-strešček Dario Blasutto in uradnica Ful-via Scortecci, avtoličar Diego Ferluga in uradnica Maria Gabriella Grasso, steklar Giovanni Pagnini in študentka Cinzia Ugussi, smetar Walter Žagar in strežnica Barbara Speck, trgovec Gianni Prosperi in uradnica Elvia Lasperanza, uradnik Alessandro Battiston in uradnica Cristina di Manzano, trgovec Giordano Depase in gospodinja Paola Zarli, picar Carmine Boni in prodajalka Snježana Potočnik, prodajalec Ferruccio Coronica in prodajalka Tania Mitri, uradnik Michele Bovi-enzo in študentka Rosalba Perugino, karabinjer Lorenzo Bedin in uradnica Donatella Fadel, delavec Claudio Zognari in gospodinja Tiziana Gregorutti, uradnik Demetre Grigoriou in zdravnica Paola De Michieli, finančna straža Giuseppe Grasso in uradnica Franca Cavanna, inštalater Giuliano Dougan in frizerka Rossella Bellini, uradnik Francesco Buz-zurro in trgovka Concetta Sgueglia.
Uradni list št. 74 z dne 29. 9. 1989 prinaša popravljeni razpis natečaja za pet" letno dodelitev učnega osebja deželnemu pedagoškemu zavodu IRRSAE. Razpis in informacije so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Car-ducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do !*• ure, v sredo od 16. do 17. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 29. oktobra-
Učitelji in starši osnovne šole Kara Širok vabijo na sestanek v ponedeljek 23. t. m., ob 18. uri v Ognjišču, da bi pomenili o pripravah na proslavo ob 10° letnici Širokovega rojstva.
Ravnateljstvo državnega učitelj*^® A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da *> prva seja dijakov in profesorjev v peI letnik dopolnilnega tečaja za šolsko 1® 1989/90 v petek, 27. t. m., ob 16. uri n» šoli. Pouk se začne v ponedeljek, 30. t- d1.
izleti

Slovenska gobarska družina
. Trs*
prireja jutri, 22. t. m., gobarski pohod z člane od Volnika do Samatorce. P°“° bo vodil goriški strokovnjak za kopren inž. Gabrijel Seljak. Zbirališče na g*Jo_ nem trgu v Velikem Repnu ob 8.30. ”r simo točnost.
prispevki
3
Namesto cvetja na grob Maria PetjL. sa daruje bratranec Rudi Kosmač z dr žino 20.000 lir za sekcijo VZPI Boršt-Zabrežec.	g
V	spomin na Silvano Finessi, SO Ferluga in Renata Milkoviča darujejo letniki, zbrani na skupni večerji, 90-lir za popravilo Ljudskega doma v Tr čah.
Ob priliki društvenega izleta daruje_^ Salvina in Pino Gherbassi 40.000 br KD Primorsko - Mačkolje.
V	spomin na Danico Starc daruje N jan Starčev 10.000 lir za ŠD Kontovel- a
Družini Sterni in Prašelj daruj
100.000	lir za dvorano na Kontovelu. -e Vasili Danev (Kontovel 107) da
50.000	lir za ŠD Kontovel.	q()0
Marija in Vasili Danev darujeta 5
lir za ŠD Kontovel.
"|989^J
menjalnica
20. 10-
fixing
TUJE VALUTE	MILAN
Japonski jen ......... 9,596
Švicarski frank..... 839,250
Avstrijski šiling...	104,517
Norveška krona...... 197,120
Švedska krona....... 212,000
Portugalski eskudo .	8,612
Španska peseta ...... 11,538
Avstralski dolar.... 1056,000
Jugoslov. dinar .... —
ECU................ 1509,600
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1364,400	1347,000
Nemška marka........ 736,000	734,000
Francoski frank..... 216,640	214,500
Holandski florint ... 651,700	649,000
Belgijski frank.....	35,012	34,500
Funt šterling....... 2168,900	2140,000
Irski šterling...... 1959,000	1945,000
Danska krona........ 188,730	186,000
Grška drahma........	8,234	7,700
Kanadski dolar...... 1163,200	1110,000
BA$s°T
9,100
83?S
sg
11.0°®
-5
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef :	Sedež	|3’
Agencija	Domjo	4l1,gi
Agencija B°ia
»Samo čas bo lahko odločil, če bi se morala počutiti kriva ali biti ponosna na to, da sva prižgala tak peklenski stroj, ki ne pozna hitrostnih omejitev, ki ne potrebuje varnostnih pasov, ki ne gre na bencinski pogon, ker je proti vsakršnemu onesnaževanju, in ki lahko ponudi Berlusconiju pot do slave ali do popolnega propada.« Vsak komentar je pravzaprav odveč, če vam povemo, da sta se tako predstavila Gaspare in Zuzzurro, neverjetno iznajdljiva komika, ki bosta vodila tudi letošnjo izvedbo varieteja Emilio (v nedeljo ob 20.30 na Italia 1). Njun humor je marsikdaj že na meji z nesmislom, prav zaradi te svoje značilnosti pa uspe včasih doseči večjo mero verjetnosti, predvsem v smislu tega neobičajnega varieteja. Oddaja in vsi njeni protagonisti so namreč uokvirjeni v nekakšno »nemogoče« uredništvo, ki deluje po pravilih »pravih« virov javnega obveščanja. Lahko bi rekli, da je celo edina razlika v interpretativnem ključu, ki se ga poslužujeta Gaspare in Zuzzurro v svojem tedniku Emilio. V uredništvu so namreč prisotni tako poklicni novinarji kot praktikanti, tajnice in uredniki, predvsem pa posebni dopisniki (čeprav na neobičajnih letečih balonih). Prava novost letošnjega norega tv uredništva pa je zaključek... lambada v najdrznejšem smislu.
film
sobota 20.30 RAI 2 Le Chat (dram.) nedelja 16.30 RAI 3 Le notti di luna plena (kom.) nedelja 20.30 RAI 2 II maratoneta (dram.) ponedeljek 20.30 Rete 4
Pugni, pupe e pepite (vestern) torek 20.30 RAI 2 II colosso di Rodi (zgod.) sreda 20.05 RTV-Lj 1 Pismo Brežnjevu (kom.) četrtek 20.30 Italia 1
Grosso guaio a Chinatown (pust.) četrtek 20.50 RAI 1
Giulia & Giulia (dram.) petek 16.25 RAI 2 Addio alle armi (dram.)
glasba
sobota 22.15 TMC Koncert Al Jarreauja torek 22.00 Italia 1
Protagonist: Paul McCartney sreda 20.30 RAI 1 Festival za nove glasove četrtek 22.20 TMC Voussou N'Dour v Montreauxu
šport
sobota 13.00 TMC SP v gimnastiki sobota 17.00 RTV-Lj 1 Košarka: Bosna-Partizan nedelja 4.15 TMC, 4.45 RAI 2 Avtomobilizem Fl: VN Japonske nedelja 14.10 RAI 2, 14.30 TMC.
SP v gimnastiki nedelja 17.00 TV-Kp
Finale turnirja McDonalds sreda 22.20 TMC
Nogomet: Polj ska-Švedska petek 22.15 in 0.15 RAI 1 Boks: Rosi-Waters
ali
sobota 22.25 RAI 3 Zenski planet: Harem nedelja 22.30 Canale 5 Chic (aktualno) ned. 18.30, pon. 13.00 čet. 22.20, pet. 12.15 RTV-Lj 1 Kronika Borštnikovega srečanja
7.00 Film: Melodie immortali (biog., It. 1952, r. Giacomo Gentilomo, i. Pierre Cressoy)
8.30	Gledališče: Nicholas Nickleby (Dickens, v angleščini, 3. del)
9.30	Nad.: 11 terzo invitato (3. del)
11.00	Nadaljevanka: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik
12.05 Nanizanka: Padri in prestito
12.30	Rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Dokumentarec: Prizma
14.45	Sobotni šport: SP v gimnastiki (iz Stuttgarta)
17.00	Rubrika: Iz parlamenta
17.45	Risanka: II draghetto Grisu
18.00	Kratke vesti in žrebanje lota 18.10 Nabožna oddaja
18.20 Nanizanka: Hooperman 18.50 Dok.: Coustojeva odprava 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
23.00	Dnevnik, nato Posebnosti 0.10 Nočni dnevnik in vreme
0.20 Film: Elettra (dram., Gr. 1982, r. Michael Cacoyannis, i. Irene Pa-pas, Yannis Fertis)
RAI 2________________________
7.00	Risanke
8.00	Film: Carambola d'amore (kom., ZDA 1946, r. VVillis Goldbeck, i. Mickey Rooney)
10.00	Dokumentarec o reki Arno
10.30	Dok.: Evropski dnevi
11.00	Komični posnetki
11.30	Film: Natale al campo (kom., It. 1947, r. Pietro Francisci, i. Aldo Fabrizi, Vittorio De Sica)
13.00	Dnevnik, šport, loto
13.50 Nanizanke: II brivido dellimpre-visto, 14.15 Capitol, 15.45 Lassie, nato risanke
16.30	Izobraževalna oddaja: Včasih ne ljubim svoje matere
17.00	Rotosport: kolesarstvo, odbojka, avtomobilizem F1 - poskusne vožnje za VN Japonske
18.55 Nogometni tednik: Dribbling
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Le Chat - LJmplacabile uomo di St.Germain (dram., Fr. 1972, r. Pierre Granier-Deferre, i. Simone Signoret, Jean Gabin)
22.30	Dnevnik - nocoj 22.45 Boks: Rottoli-VVamba
RAI 3_________________________
10.50	Glasbena oddaja: Musiča, mušica - Koncert RAI 3 s skupino I solisti veneti (dir. Claudio Sci-mone; Haendel - Messia, 2. del))
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok. oddaja: Drobci
15.00	Rugby: L'Aquila Scavolini-Me-dium Lanum Amatori
15.45	Sabljanje (iz Sanrema)
17.00	Film: Arno te sola (kom., It. 1935, r. Mario Mattoli, i. Milly, Vittorio De Sica, Enrico Viarisio)
18.10 Variete: Dancemania
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci - risanke
20.30	Film: 007 - Dalla Russia con amore (krim., ZDA 1963, r. Te-rence Young, i. Sean Connery, Daniela Bianchi)
22.25 Ženski planet: Harem (vodi Cat-herin Spaak)
23.30	Filmske novosti
23.35 Nočni dnevnik
23.50	Dok. oddaja: Pred 20 leti
Še predzadnja bitka za svetovni naslov F1
Na vrsti je še predzadnja avtomobilska dirka za letošnji svetovni naslov formule ena. Tudi letos jo prirejajo na japonskem dirkališču v Suzuki. Predvidevanja so precej zgovorna: v primeru, da dirke ne zmaga Senna, bo naslov šel Proštu. Drugače bo treba počakati še na izid zadnje preizkušnje. Danes, ob 18. uri na RAI 2, so na vrsti poskusne vožnje, neposredni prenos pa je očitno namenjen samo vztrajnejšim, saj ga bosta RAI 2 in TMC oddajali v nedeljo ob zori!
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.00	Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel
9.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro
10.00	Zdravniški pregled
10.30	Kviz: Časa mia
12.00	Aktualno: Čara TV
12.45	Kvizi: II pranzo e servi-
to, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale 5 za vas
17.00	Aktualno: Noetova barka
18.00	Kvizi: O.K. il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Variete: Sabato al cir-co
23.00	Aktualno: Unbelap-plauso
0.10 Sobotni boks
1.05	Nanizanki: Petrocelli,
2.05	Lou Grant
RETE 4______________
8.30	Nan.: II Virginiano
10.20	Film: Via Margutta (dram., It. 1960, r. Mario Camerini)
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja
13.45	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: California
15.40	Nad.: La valle dei pini
16.30	Nanizanka: General
Hospital
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.30	Kviz: Telecomando
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Salome (dram., ZDA 1953, r. W. Dieter-le, i. Rita Hayworth, Stewart Granger)
22.30	Ob obisku predsednika Cossige v ZDA
23.00	Iz parlamenta
23.45	Aktualno: Regione 4
23.55	Film: Sebastian (krim.,
VB 1968, r. David Greene, i. Dirk Bogarde)
1.50	Nanizanki: Ironside,
2.50	Adam 12
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nanizanke: Cannon,
9.10	Operazione ladro, 10-05 Agenzia Rock-ford, 11.10 Simon & Simon
12.45	Dok.: Jonathan
13.30	Rubrika: Calciomamia
14.30	Glasbena oddaja: Be Bop ALula
15.25	Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroški spored
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Variete: Musiča E'
19.30	Nanizanka: I Robinson
20.00	Risanka
20.30	Film: Occhio, maloc-chio, prezzemolo e fi-nocchio (kom., It. 1983, r. Sergio Martino, i. Lino Banfi, Johnny Dorelli)
22.45	Šport: Wrestling
23.30	Film: Caltiki, il mostro immortale (fant., It. 1959, r. Riccardo Freda, i. John Merivale)
1.10	Nanizanki: Search,
2.10	StarTrek
ODEON______________
8.15	Nanizanke: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale, 9.30 Ouattro in amore
10.15	Aktualno: Il Leonardo
13.00	Nanizanka: T & T
13.30	Vesti: Oden News
14.00	Rubrika: Forza Italia
15.00	Obnova nad.: Anche i ricchi piangono, Pasi-ones, Cuore di pietra
18.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Rubrika o motorjih
20.00	Nanizanka: I misteri di Orson VVelles
20.30	Film: Giungla male-detta (pust., ZDA 1988, r. Ted Hemingway, i. Gary Daniels)
22.30	Film: Rage - fuoco in-crociato (pust., ZDA 1987, r. A. Richmond, i. Conrad Nicholas)
TMC_________________
7.30	Vesti: Evening News
8.30	Dok. o naravi
9.00	Nanizanke: Ai confini dellArizona, 10.00 Al banco della difesa,
11.00	Trauma Center
12.00	Aktualno: A tutfoggi
13.00	Šport: SP v gimnastiki
17.20	Aktualno: Megawatt
17.30	Film: Un fiume d oro
(krim., ZDA 1970, r. Da-
vid Friedkin, i. Ray Milland)
19.00	Nanizanka: Navy
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il forestiero
(kom., VB 1953, r. Ronald Neame, i. Grego-ry Pečk)
22.15	Glasbena oddaja: Al Jarreau in concerto .
24.00	Film: La grande scom-messa (kom., ZDA 1985, i. Sylvia Kristali)
1.45	Dok.: Skrivnost sonca
2.15	Film: Unica regola vincere (dram., Nova Zel. 1977, r. Roger Do-naldson)
4.15	Avtomobilizem Fl: VN Japonske (iz Suzu-ke)
TELEFRIULI__________
12.00	Nan.:Chopper One
12.30	Glasbena oddaja
13.00	Vesti
13.30	Rubrika: Šport Club
14.30	Rubrika o zdravstvu
15.00	Musič box
18.00	Nanizank^t: Baciami strega - Il chirurgo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Fuori campo
20.30	Film: Il prigioniero (dram., It., r. Aldo Lado, i. Gianni Cavi-na, Marina Malfatti)
22.30	Klasična glasba
23.30	Dnevnik, dražba, vesti
TELE 4 _____________
SLOVENSKE MREŽE
RTV ljubljana 1_________________
8.10	Otroška matineja: Radovedni ta-ček - Zmaj, 8.20 Povodni kos,
8.25	Pravljica - Rdeča Kapica,
8.40	Triglavski narodni park,
9.00	Nanizanka - Pravljičar, 9.25 Periskop - Modelarji
10.30	Pevski festival Celje '89
11.00	Omizje: Politika - Z oltarja na stojnico (pon.)
13.20	Videogodba (pon.)
14.05	Film: Na kamnih rastejo drevesa (mlad., SZ-Nor., r. Rostocki-An-dersen, i. Aleksander Timoškin, Petonella Baker)
16.30	Dnevnik, Poslovne informacije
16.50	Spored za otroke: Repica
17.00	Košarka: Bosna-Partizan
18.30	Dok.: Na pragu 21. stoletja
19.00	Risanka, 19.15 TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Splitska zabavna glasba za EP v atletiki 1990
21.45	Dnevnik in vreme
22.00	Nanizanka: Delo na črno
22.55	Film: Ženske (dram., ZDA 1985, r. J. Cooper, i. Patricia Elliott)
RTV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika o košarki: Sottocanestro
14.30	Rubrika o ribolovu: Fish Eye
15.00	Nogomet - angleško prvenstvo
16.45	Košarka: Turnir Mac Donald's
18.50	TVD Novice
19.00	Rubrika o ribolovu: Fish Eye
19.30	Športni dnevnik: Sportime
20.00	Nogomet - špansko prvenstvo
21.45	TVD Novice
22.00	Nogomet - nemško prvenstvo
23.45	Nogomet - angleško prvenstvo
RTV Ljubljana 2________________
14.00	SP v gimnastiki (iz Stuttgarta)
17.00	Domači ansambli: Prerod
17.45	Jugoslavija dober dan
18.15	Rokomet: Jugoslavija-Danska
19.30	Dnevnik
20.10	Film: Rdeči alarm (ZDA 1977, r. VVilliam Hale, i. W. Devane)
21.45	Poročila
21.50	Oddaja o kulturi: Udeleženec in priča - Vera Horvat-Pintarič
22.35	Športna sobota
22.55	Oddaja o kulturi: Slike časa
RADIO ■ RADIO * RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.25 Glosa; 9.30 Valčki in polke; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Z lanske Cecilijanke;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro...;
16.00	Zabavno kulturna oddaja: Sobotno popoldne (1. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne (2. del); 18.00 Radijska nadaljevanka: Magellanov oblak (8. del); 18.40 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Izobraževalna oddaja; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama;
11.05	Prizma optimizma; 12.10 Čestitke poslušalcev; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik;
18.05	Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Z orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Brda, Brda vinorodna;
17.15	Žamejska reportaža; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano (vodi Lu-ciano Minghetti); 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Poslušalci čestitajo; 14.45 Športna oddaja; 16.05 Disco scoop; 17.35 Disco-teka sound; 18.40 Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15-00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.30 Morski val.
FILMI NA MALEM EKRANU
ŠPORTNI PORTRET
Nelson Piquet
Brazilec Nelson Piquet je zdaj za Patre-sejem pilot formule ena z najdaljšim stale-žem, saj se je v svoji karieri udeležil že 171 Velikih nagrad za naslov svetovnega prvaka. Zdaj že 37-letni brazilski pilot je v formuli ena na krovu bolida znamke ensign debitiral leta 1978 na VN Zahodne Nemčije. Nato je kar sedem let upravljal brab-ham (s katerim je leta 1980 v Long Beachu dosegel svojo prvo zmago), ki mu je omogočil, da je v sezonah 1981 in 1983 prišel do naslova svetovnega prvaka. Dve sezoni je bil nato pri VVilliamsu, od lani pa je pri Lotusu, kjer si je nadejal, da bo doživel svojo drugo mladost, a se je uštel in vozi zdaj povsem v senci protagonistov letošnje sezone, a tudi manj znanih pilotov.
Mnogi menijo, da njegovih slabih uvrstitev ni mogoče pripisati izključno sicer nesporni neučinkovitosti osemcilindrskega motorja judd tickford. Domnevajo, da bivši svetovni prvak, nekdaj znan po svoji agresivnosti in predrznosti, zdaj ne pritiska na plin z enako zagnanostjo kot včasih. »Položil je orožje« celo pred svojim rojakom Senno, na katerega je še do pred kratkim gledal zviška, zdaj pa skoraj ravnodušno priznava, da je Senna pač najhitrejši pilot na svetu. Zagrenjeni Piguet vse bolj pogosto zavrača vsak stik z »zunanjim svetom«, toda njegovi najboljši prijatelji trdijo, da se ni vdal in je trdno prepričan, da njegov čas spet prihaja.
LE CHAT, LTMPLACABILE UOMO Dl SAINT GERMAIN —- Le Chat — Maček, Fr. 1972.
V soboto, 21. oktobra, ob 20.30, na RAI 2.
Dramatični film. Pred kratkim umrli Georges Simenon je bil eden najbolj branih pisateljev na svetu, saj so bila njegova številna dela prevedena v domala vse svetovne jezike, naklade pa se kosajo celo s svetim pismom in zbranimi Leninovimi spisi. Poleg tega je bil Belgijec Simenon izredno pomemben tudi za francosko kinematografijo, ki je pri njem našla navdih za več kot 70 celovečernih filmov. V galeriji njegovih psihološko zapletenih, a človeško dognanih likov - ki jih je za filmski ekran najlepše podoživel Jean Gabin - si zaslužita posebno mesto tudi glavna junaka te »male družinske apokalipse«. Upokojeni tiskar Juli-en (Jean Gabin) in bivša cirkuška akrobatinja Clemence (Simone Signoret) dolgo let živita skupaj, a njuna zveza postane s časom jalova in moreča...
C	N\
VIDEO NOTES
Oddaja: .............
Postaja:_____________ ,
Ura:____________________
V________________________J
RAI 1_________________________
7.00	Nanizanka: Quello della porta accanto - La zia d'America
8.00	Risanki: Čebelica Maja, Psam-med
8.40 Dok. oddaja: Kvarkov svet - II tesoro di Nanchino 9.25 Maša in nabožna oddaja 12.25 Zelena linija
13.00	Nedeljski tednik in dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere
(vodi Beppe Breveglieri)
14.00	Variete: Domenica in... (vodita Edwige Fenech in Pupo)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti 18.10 Šport: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik
20.30 Nadaljevanka: E non se ne vo-gliono andare (r. Giorgio Capi-tani, i. Massimo Ciavarro, Fio-renza Tessari, Virna Lisi, 2. del) 22.05 Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.10 Film: II matrimonio (kom., Fr. 1974, r. Claude Lelouch, i. Bulle Ogier, Rufus, Marie Dea)
RAI 2________________________
4.45 Avtomobilizem Fl: VN Jap.
7.00 Risanke
8.10 Film: Sei giovane solo una volta (kom., ZDA 1937, r. George Seitz, i. Michkey Rooney)
9.30 Plesni maraton (2. del)
10.15 Film: Convoglio verso 1'ignoto (vojni, ZDA 1943, r. Lloyd Bacon, i. Humphrey Bogart)
12.25 Odlomki iz rubrike o zdravju
13.00 Dnevnik, športne vesti in vreme
13.30	Rub.: Nonsolonero, Videocomic
14.10 SP v gimnastiki (iz Stuttgarta)
16.30	Film: Una domenica a New York (kom., ZDA 1963, r. P. Tew-ksbury, i. Cliff Robertson)
18.05 Šport. Avtomobilizem Fl - VN Japonske in nogomet A lige
19.35 Vreme, dnevnik in šport
20.30	Film: II maratoneta (dram., ZDA 1976, r. John Schlesinger, i. Dus-tin Hoffmann, Laurence Olivier)
22.30	Dnevnik in vreme
22.45	Aktualno: Mixer nel mondo
23.45	Rubrika o židovski kulturi 0.15 O novem kazenskem postopku 1.05 Koncert Jazz EBU-UER '89
RAI 3________________________
10.45 Nanizanka: Vita col nonno
11.35	Film: Topper - la via delVimpos-sibile (kom., ZDA 1937, r. Norman McLeo, i. Konstance Ben-nett, Cary Grant
13.10	Nanizanka: Professione pericolo
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Dokumentarna oddaja: Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di tra-
smissione
16.30	Film: Le notti della luna piena (kom., Fr. 1984, r. Erič Rohmer, i. Pascale Ogier, Tcheky Karyo)
18.25	Dokumentarna oddaja: Drobci
18.35	Športna oddaja: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in deželni šport
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.30	Film: II diavolo in citta (krim., Fr.-ZRN-It. 1988, r. Christian de Chalongeabrol, i. Jean Poiret, Bruno Cremer)
22.05 Dokumentarec: Vigili del fuoco tutti i giorni
23.00	Filmske novosti
23.10	Nočni dnevnik
23.25	Deželni nogomet
Tedensko brskanje po zasebnosti bogatašev
Kdo ne bi rad izvedel, čeprav mimogrede, kakšno je zasebno življenje bogatih in znanih osebnosti? V ta nepoznani, navadnim smrtnikovim očem zakriti svet se bodo »vtihotapile« Daniela Bassi, Silvia Giacomoni in Paola Marzotto, ki bodo o tem tedensko poročale v novi oddaji Chic (ob 22.30 na Canale 5). V vsakem odt osmih predvidenih srečanj bo trojica radovednih deklet pričarala vzdušje, v katerem bogati in znani ljudje živijo svoj bleščeči vsakdan.
■ ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
8.15	Nabožna oddaja
9.00	Šport: golf
10.00	Aktualno: Block Notes, 10.30 II girasole
11.00	Rubriki: Fatto da me,
11.15	Cammina, cam-mina
11.30	Nanizanka: I Jefferson
11.55	Vikend v kinu
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Obnova nanizank: Super Dynasty, 15.45 Super Dallas
16.30	Variete: Nonsolomoda
17.30	Nanizanka: Ovidio
18.00	Kviza: O.K. il prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna
20.30	Film: Jack lo sguarta-tore (krim., VB 1987, r. David VVickes, i. Michael Caine, Armand Assante)
22.30	Oddaja o življenju bogatašev: Chic
23.00	Variete: Nonsolomoda
23.30	Italija sprašuje 0.30 Šport: golf
1.30	Nanizanki: Petrocelli,
2.30	Lou Grant
RETE 4______________
7.55	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.35	Film: Ciao ciao barabina (kom., It. 1959, r. Sergio Grieco, i. Elsa Martinelli)
11.20	Nanizanka: Angie
11.50	Rubrika iz parlamenta
12.35	Nanizanka: Sceriffo a New York
14.05	Aktualno: Ciak
14.40	Predstavitev rubrike Ceravamo tanto amati
16.40	Nanizanke: Arabes-que, 17.35 Marcus Welby M.D., 18.40 L is-pettore Morse
20.30	Film: Strani compagni di letto (kom., ZDA 1964, r. Melvin Frank, i. Rock Hudson, Gina Lollobrigida)
22.25	Reportaža: o nogometnih ekipah iz Kolumbije
22.55	Film: Grandi manovre (kom., It.-Fr. 1956, r.
* Rene Clair, i. Gerard Philipe, Brigitte Bardot)
0.55 Film: La legge dei b ruti (vestern, ZDA 1938, r. Lesley Selander, i. VVilliam Boyd)
2.20	Nanizanka: Ironside
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Aktualno: Serata Bat-man
11.25	Nanizanka: Batman
12.20	Ob nog. prvenstvu
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Variete: Semprepiute-leviggiu
15.30	Nanizanka:	Robin
Hood
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: II caccia-tore di ombre
19.00	Risanke: Teodoro e 1'-invenzione che non va, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 Siamo fatti cosi
20.30	Variete: Emilio (vodita Gaspare in Zuzzurro)
22.20	Nanizanka: Voci nella notte - Una morte an-nunciata
23.25	Košarka: finale turnirja McDonald's
1.00	Rock opolnoči
2.00	Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
13.00	Šport. Golf
15.00	Gala predstava: Dan-ny Kaye Award 1989 (iz Scheveningena)
17.00	Film: La ragazza della guinta strada (glas., ZDA 1939, r. Gregory La Cava, i. Fred Astai-re, Ginger Rogers)
19.30	Risanke: Popeye
20.00	Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Ladre e contente (kom., ZDA 1980, r. Robert Scheerer, i. Jessi-ca Lange, Susan Saint-James)
22.30	Film: Toccando il pa-radiso (kom., ZDA 1979, r. David Helpern, i. Susan Sarandon)
TMC________________
8.30	Risanka: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Šport: Avtomobilizem
Fl - VN Japonske,
14.30	SP v gimnastiki (iz Stuttgarta)
17.00	Film: La gang degli svitati (kom., Hong Kong 1982, r. Samo Hung, i. Jackie Chan)
18.30	Glasbena oddaja: Rhythm Nation
19.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La pazza di Cha-
illot (kom., ZDA 1969, r. Bryan Forbes, i. Kat-harine Hepburn, Dan-ny Kaye)
22.45	Dokumentarni oddaji: Sinji planet, 23.20 Segreti e misteri
24.00	Film: Erič (dram., ZDA 1975, r. James Goldsto-ne, i. Patricia Neal, John Savage)
TELEFRIULI__________
10.20	Nanizanka: Firehouse Sguadra 23
11.00	Zelena dežela
12.00	Velike razstave
12.30	Šport: Fuori campo
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Variete: Buinesere Fri-ul (pon.)
16.30	Musič box
18.00	Nanizanka: Finche vita non ci separi
19.00	Dnevnik - šport
20.30	Film: Gioco mortale (kom., ZDA 1966, r. VVilliam Castle, i. Ni-gel Green, Mary Bad-ham)
22.30	Nanizanka: Il grande teatro del West
23.00	Športne vesti
1.00	Vesti: News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
SLOVENSKE MREŽE
j RTV Ljubljana 1	~j
8.45	Video strani
8.55	Otroška matineja: Živ Žav, 9.45 nan. Pika Nogavička (5. del)
10.10	Slovenska klavirska glasba
10.40	Nanizanka: Delo na črno (pon.)
11.30	Domači ansambli: Marela
12.00	Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Nadaljevanka: Houston - Legenda Teksasa (2. del)
14.05	Gostje Pop delavnice '89
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Film: Nevesta je preveč lepa (Fr.
1958, r. Pierre Gaspard-Huit, i. Brigitte Bardot, Louis Jourdan)
18.30	Kronika Borštnikovega srečanja
18.35	Otroška oddaja: Ulovi me
18.45	Risanka
19.00	TV Mernik, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Tovarišica ministrica (M. Šečerovič, r. Stanko Cr-nobrnja, i. Jelisaveta Sabljič, Pe-tar Kralj, 3. del)
21.10	Super 3x3
22.40	Dnevnik
23.00	Video strani
| RTV Koper_______________________
10.15	Fish Eye, 10.45 Juke box
11.15	Rubrika: Veliki tenis (pon.)
13.30	TVD Novice
13.45	Bezbol - Major League (pon.)
15.15	Am. nogomet - tekma iz prvenstva NFL (pon.)
16.15	Rubrika: Eurogolf
17.00	Košarka: finalni tekmi turnirja McDonaldi (prenos)
21.50	Športna oddaja: A tutto campo
23.15	TVD Novice
23.30	Avtomobilizem F1 - VN Japonske (posnetki iz Suzuke)
24.00	Športna oddaja: Juke box
RTV Ljubljana 2_____________
10.00	Danes za jutri in nadaljevanka
13.45	Športno popoldne: SP v gimnastiki; rokomet (iz Sutinske vrele)
19.30	Dnevnik
19.55	Finale turnirja McDonaldi
20.15	Dok.: Železnice sveta (5. del)
21.05	Dokumentarec: Inflacija nekega nasmeha
22.30	Reportaže z nog. tekem
23.30	Športni pregled
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Princ v etru; 10.40 Co-untry glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Prekinjena zveza; 14.55 V studiu_ z vami: Sergej Verč (1. del);
16.00	Šport in glasba - dogodki in komentarji; 17.30 V studiu z vami (2. del);
19.20	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo;
17.30	Žabavna radijska igra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program, nato nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna;
15.00	Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku;
16.30	Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.32 Dragi Lu-ciano (oddajo vodi Luciano Minghet-ti); 10.00 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 18.00 Glasbena oddaja: Najnovejše Long Playing plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
DOGODEK TEDNA
Novi recepti I za stari Sanremo
Sanremski festival se pripravlja na praznovanje svoje štiridesetletnice in organizatorji - v prvi vrsti Adriano Aragozzini (na sliki) - iščejo recept, da bi ga pomladili in predvsem naredili privlačnejšega. Sklep je bil seveda nujen, vendar bi bil vsak optimizem pretiran. Prepogosto se namreč recepti ponesrečijo, za prerokovanja pa je tudi še prezgodaj.
Novosti bo več. Prijetna bo, recimo, zopetna prisotnost »živega«, štiridesetčlanskega orkestra, ki naj bi ga sestavljali dobri italijanski glasbeniki s tremi ali štirimi dirigenti. V končnem izboru bo nastopalo dvajset priznanih italijanskih umetnikov, ki bodo v paru s tujimi pevci. Posebna žirija bo med prijavami določila 40 italijanskih avtorjev in izvajalcev, Aragozzini pa si je zagotovil pravico do zadnjega izbora motivov in nastopajočih. Nastopali bodo seveda tudi mlajši in še ne uveljavljeni pevci, teh bo 16, odpravili pa so kategorijo nepoznanih ali »uveljavljajočih se«. Za uverturo bo poskrbel Sanremo Intrnational s pop zvezdniki, mesec po festivalu pa bo Sanremo In The World obiskal ZDA, Kanado, Japonsko, Španijo, ZRN in Francijo. Za pesmi in izvajalce ne bodo več glasovali TV gledalci s karticami, pač pa bo za to zadolžena vzročna skupina 2000 oseb, ki naj bi jo sestavljali ljubitelji dobre glasbe. Ta novost naj bi jamčila večjo kakovost, festival naj bi postal vablivejši predvsem za priznane italijanske avtorje, ki so se mu v zadnjih letih izogibali.
LE NOTTI Dl LUNA PIENA — Les nults de la pleine lune — Noči polne lune. Fr. 1984.
V nedeljo, 22. oktobra, ob 16.30, na RAI 3.
Filmska komedija. Louise je pravo dandanašnje dekle, ki živi razpeto med čustvenostjo in željo po absolutni svobodi. Tako živi dvojno vzporedno življenje v skupnem stanovanju s prijateljem in v garsonjeri, kjer naj bi »sama« doživljala svojo svobodo. Louisin novodobni bohemski vrtiljak, med starim Parizom in modernističnim predmestjem, se rezko ustaviko jo fant zapusti. Dekle reagira z mešanim občutkom nonšalantnosti, korenite samoironije in neuklonljive naivnosti: sprehaja se po mestu v nočeh polne lune, uglajeno kramlja s priložnostnimi sogovorniki in jim razkriva svoj pogled na svet... V vlogi nemirne protagonistke nastopa šarmantna in nadarjena igralka Pascale Ogier (zlati lev na beneškem festivalu), ki je kmalu po tem filmu nepričakovano umrla.
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja:.'...' __ ....____
Postaja:______________.
Ura:___________________
\_______________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika: Fantastico Bis
14.10	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Iz parlamenta
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nanizanka: Santa Barbara
19.10	Nanizanka: E' proibito ballare -Un cetriolo americano
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Rocky III. (dram., ZDA 1982, r-i. Sylvester Stallone, i. Talia Shire)
22.10	Dnevnik
22.30	Glasba: Accardo igra Mozarta
23.05	Glasbena oddaja: Sanremo Blues
24.00	Dnevnik
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
| RAI 2____________________________
7.00 Risanke
8.15 Film: La locandiera (kom., It. 1944, r. Luigi Chiarini)
9.30 Božanska komedija
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.30	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gospodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.10 Dnevnik - kratke vesti
16.15	Film: II dubbio delVanima (dram., ZDA 1955, r. Mitchell Le-isen, i. Anne Baxter)
17.40 Odprti prostor
18.00	Variete: Gli antennati
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: Ispettore Derrick
21.35	Dok. oddaja: Claudio Villa
22.35	Dnevnik - nocoj
23.45	Dok. oddaja: La grande utopia
23.35	Dnevnik in vreme
23.50 Film: Fascino del palcoscenico (kom., ZDA 1958, r. Sydney Lu-met, i. Henry Fonda)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Rossellini, 1'officina della storia
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok.: II primo anno di vita - II membro della famiglia
15.00	Dok. oddaja: Psihologija razvoja - Od otroka do najstnika
15.30	Šport: ženska odbojka in jahanje
16.30	Dokumentarna oddaja: Drobci
17.00	Javna manifestacija v Palermu ob tragediji v Ustici
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Aktualno: Camice bianco
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Ponedeljkov proces
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
»Big« novosti za najmlajše ekranomane
Na jesenske ekrane RAI 1 (ob 16. uri) se vrača popoldanska oddaja za mlajše in najmlajše. Bi a! bodo vodili Giorgio Pini, Giorcjia Passeri, Emilio Levi in Gegia. Predvsem najmlajšim bo posvečen kotiček Disneyjevih risank, vrača pa se tudi črni raček Calimero. Vsak dan bodo na vrsti nagradna vprašanja, oddajo bodo popestrile rubrike o glasbi, naravi in »big« novostih. Riccardo Milana pa bo vsak popoldan vodil poseben dnevnik za mlajše tv občinstvo.
• ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.00	Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel
9.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro
10.00	Zdravniški pregled
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	C anale 5 vam ponuja
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	TV film: Jack lo sguar-tatore (krim., r. David VVickes, 2. del)
22.30	Debata o filmu
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.05	Variete: Sogni d’oro
1.15	Nanizanki: Petrocelli,
2.15	Lou Grant
RETE 4______________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: California
15.35	Nadaljevanka: La val-
le dei pini
16.25	Nanizanka: General Hospital
17.30	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Kviz: Telecomando
19.00	Aktualno: Ceravamo
tanto amati
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Pugni, pupe e pepite (pust., ZDA 1960, r. Herny Hatha-way, i. John Wayne, Stevvart Granger)
22.50	Film:	Fortunella
(dram., It. 1958, r. Edu-ardo De Filippo, i. Alberto Sordi)
0.45 Film: Il sottomarino E 57 non si arrende (vojni, Jap. 1957, r. Shuei Matsubayashi, i. Ryo Ikebe)
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon,
9.30	Operazione ladro,
10.30	Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television
15.25	Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team,
19.30	I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Ragazzi della 3. C, 21.30 Visi-tors
22.30	Variete: Televiggiu
23.30	Aktualno: Ottanta non piu ottanta
0.15 Italijanske smešnice 0.25 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari,
1.25	Batman
2.25	Deejay Television
OPEON_______________
10.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale
13.00	Variete: Sugar cup
15.00	Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 GJuattro don-ne in carriera
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Risposta armata (pust., ZDA 1986, r. Fred Olen Ray, i. David Carradine, Lee Van Cleef)
22.30	Film: La citta verra distrutta alLalba (srh., ZDA 1973, r. George Romero, i. Lane Car-rol)
0.30 Nanizanka: T & T
TMC_________________
8.30	Dok. o naravi
9.00	Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	TV film: Una famiglia americana (dram., ZDA 1988, r. Toshiyuki Uno)
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Spogliarello p er una vedova (kom., ZDA 1966, r. A. Hiller, i. VVarren Beatty)
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il piccione dar-gilla (krim., ZDA 1971, r. Stern-Slape, i. Telly Savalas)
22.15	Variete: Ladies & Gen-tlemen
22.50	Vesti in Šport nocoj
24.00	Film: Il terzo incomo-do (dram., ZDA 1979)
TELEFRIULI_________
12.00	Nan.: Chopper One
12.30	Dokumentarec o D'-Annunziu
13.00	Vesti
13.30	Nanizanka: Gente di Hollywood
15.30	Musič box
17.15	Nad.: I ragazzi di cel-luloide, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o nogometu
21.00	Ponedeljkov šport
23.00	Nanizanka: Il grande teatro del West
23.30	Dnevnik, dražba, vesti
TELE 4______________
RTV Ljubljana 1_______________|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike
11.25	Film: Slavolok zmage (dram., ZDA 1985, r. Waris Hussein, i. Anthony Hopkins, Lesley-Anne Dovra, Donald Pleasence)
13.00	Kronika Borštnikovega srečanja (ponovitev)
13.15	Video strani
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge, 17.40 Oči kritike
18.10	Video strani
18.15	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Kuhalnica,
18.35	Tisoč idej za naravoslovce (3. del)
19.00	Risanka, 19.15 TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Vojaki zgodovine (Novak, Drama SNG Maribor)
22.30	Dnevnik in vreme
22.45	Osmi dan
23.25	Video strani
| RTV Koper________________________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet - nemško prvenstvo
15.30	TVD Novice
15.40	Rubrika: Veliki tenis (pon.)
18.15	VVrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tednik: Settegiorni
20.30	Golden Juke Box
22.00	TVD Novice
22.10	Nogomet - argentinsko prvenstvo (posnetki)
23.55	Nočni boks (ur. Rino Tommasi)
RTV Ljubljana 2_____________
17.55	Dok. oddaja: Molitev nekega psa
18.15	Svet športa
19.30	Dnevnik, 20.00 Žarišče
20.30	Izobr. oddaja: Drobno gospodarstvo - Zakaj in kako
21.00	Dokumentarna serija: Televizija
21.50	Druga godba: Trevor Watts Moi-re Musič
22.35	Dokumentarna oddaja: Prerspek-tive
RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.50 Country club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Pandorina skrinjica; 12.25 Melodije; 12.40 Cecili-janka 88: mešani zbor Štandrež; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster, nikar!; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Hit Parade, Dijaška tribuna, glasba, S telefonom;
19.20	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka;
8.25	Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Domača glasba; 13.00 Danes;
13.20	Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček;
15.15	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio;
18.05	Godbe; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Pregled dogodkov: Primorski dnevnik; 18.00 Super-pass; 18.30 Glasbene želje po telefonu;
19.30	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Su-perpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 19.00 Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi;
22.00	Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Pizza s poreklom
"Prava pizza je v nevarnosti!« so se zgrozili v Neaplju in so seveda sklenili, da je treba nemudoma nekaj ukreniti. Prvi korak je bila ustanovitev združenja APES (Associazione Pizzaioli Europei e Sosteni-tori), ki bo točno določilo, katere so nepogrešljive sestavine prave napolitanske pizze. Poleg tega bo že v novembru stekel prvi tečaj za poklicno usposabljanje bodočih pekov te edinstevene italijanske specialitete, ki je osvojila svet. Največ pozornosti pa so privrženci pizze z zaščitenim poreklom namenili evropskemu kongresu, na katerega so vabljeni tudi predstavniki iz vzhodne Evrope in seveda ameriški ter drugi neevropski proizvajalci. Na kongresu bodo izdelali strategijo za protinapad proti tujim vrstam pizze, zlasti proti ameriški, ki je daleč najbolj izrojena.
Antonio Pace, podpredsednik APES pravi, da želi njegovo združenje zaščititi pravo napolitansko pizzo, saj ima za sabo več kot tristoletno tradicijo (baje je nastala leta 1727) in je sploh prvi primer »tast food« specialitete na svetu. »Prav neisku-šeni pizzaioli zakrivijo večino napadov na prvobitno pizzo, ker na podlago iz testa položijo, kar jim pač pride pod roko. Nekateri pa bi radi ponovili veliki uspeh priljubljene pizze Margherita in tako obogateli,« nadaljuje Antonio Pace, »vendar tako odvračajo ljudi od tradicionalnega okusa.«
No, čeprav je Antonio Pace malce črnogled, smo vsi ljubitelji pizze mirni: edina prava prvobitna pizza je rešena, kajti Neapelj čani pridno bdijo nad njo.
PUGNI, PUPE E PEPITE — North To Alaska — Severno proti Aljaski, ZDA 1960.
V ponedeljek, 23. oktobra, ob 20.30, na Rete 4.
Vestern. Leta 1900 trije družabniki - Sam McCord (John Wayne) in brata George (Stewart Granger) in Billy Prett - iščejo zlato na Aljaski. Po dolgem trudu se jim nasmehne sreča. Wayne odide na zaslužen izlet v Seattle z nalogo, da ob povratku pripelje s seboj Grangerjevo nevesto, ki pa se je medtem že poročila, zato jo Wayne nadomesti s prav tako privlačno saloonsko plesalko Michelle (Capucine). Dekle postane kmalu jabolko spora med tremi prijatelji in še drugimi občudovalci... Eklektičnemu izdelovalcu hollywoodskih žanrskih zgodb, Henryju Hathawayu, je ta banalni zaplet dovolj, da razvije radoživo vesternsko komedijo, v kateri se na koncu vsi nesporazumi zgladijo z obrednim množičnim pretepom, kot zgovorno nakazuje italijanski naslov filma...
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja:.......
Postaja:_______________
Ura:____■	_____
X________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI t_________________________
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Dok. oddaja: Laurel & Hardy
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo
13.30	Dnevnik- tri minute
14.00	Rubrika: Fantastico Bis
14.10	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Dok.: Umetniki danes
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.35 Odprti prostor
17.55	Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nanizanka: Santa Barbara
19.10	Nanizanka: E' proibito ballare
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.30	Film: Sottotiro (dram., ZDA 1983, r. Roger Spottiswoode, i. Nick Nolte, Gene Hackman), vmes (22.45) Dnevnik
24.00	Nočni dnevni
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Poezije Francesca Petrarce
RAI 2	_________________
7.00 Risanke
8.10 Film: I colpevoli (dram., It.-fr. 1957, r. Turi Vasile, i. Isa Miranda, Carlo Ninchi)
9.30 Tečaj angleščina in francoščina za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzo-giomo, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gospodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lessie
16.15	Iz parlamenta - kratke vesti 16.25 Film: II colpo segreto di DAr-
tagnan (pust., It. 1962, r. Siro Marcellini, i. George Naber)
18.00	Variete in športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: 11 colosso di Rodi (zgod., It.-Fr.-Šp. 1961, r. Sergio Leone, i. Lea Massari, George Marshall)
22.50 Dnevnik - nocoj
23.00	Variete: Confidenzialmente Ave
24.00	Nočni dnevnik in vreme
0.25 Film: L'Argent (dram., Fr. 1982, r. Robert Bresson, i. Christina Pa-tey, Vincent Risterucci)
RAI 3________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Passaggi
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Block Notes - What's Jazz (3. del)
15.00	Dok. oddaja: Ambientevivo
15.30	It. prvenstvo v rokometu
16.00	Film: Aria di paese ( kom., It. 1933, r. Eugenio De Liguoro, i. Erminio Macario)
17.00	Risanke: Blob
17.15	Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega
18.15	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanka: Blob
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita
da Andrea Barbato
20.30	Variete: Uno su cento
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Aktualno: Pubblimania (vodi Paolo Hendel)
24.00	Dnevnik - v kiosku 0.10 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Pred milanskim zaključkom evropske turneje
Berlusconijeva tv mreža Italia 1 posveča svoj nocojšnji pozno večerni pas znanemu pevcu, bivšemu elanu legendarnih Beatlesov -Paulu McCartneyu. V posebni oddaji (na sporedu bo ob 22. uri) bo morda naj zanimivejši tisti del, v katerem bodo na vrsti odlomki iz »zgodovinskih« McCarneyjevih posnetkov. Pevec se trenutno mudi na turneji po Evropi, ki se je začela s koncertom v Oslu, zaključila pa se bo cez nekaj dni, 27. oktobra, v Milanu.
1
1
1
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
7.00	Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel
9.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro
10.00	Zdravniški pregled
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	C anale 5 vam ponuja
17.00	Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Caramelle da uno sconosciuto (krim., It. 1987, r. Franco Ferrini, i. Barbara De Rossi)
22.20 Potovanje med skrivnostmi: Arcana
23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Rubrika: Sogni d'oro
1.05 Nanizanki: Petrocelli, 2.05 Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Gosi gira il mondo
12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanka: La val-le dei pini
16.30	Nanizanka: General Hospital
17.30	Nad.: Febbre damore
18.30	Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo
tanto amati
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Mister Roberts (kom., ZDA 1955, r. Ford-Leroy, i.. Henry Fonda, James Cagney)
22.45 Filmi II gobbo (dram., It. 1960, r. Carlo Lizza-ni, i. Gerard Blain)
0.35 Film: Delitto in prima pagina (dram., ZDA 1950, r. Cy Endfield, i. Herbert Marshall)
2.15 Nanizanka: Ironside
ITALIA 1____________
7.00 Risanke
8.30 Nanizanke: Cannon,
9.30	Operazione ladro,
10.30	Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson
•20.00 Risanka
2030 Variete: Roba da matti 22.00 Protagonist:	Paul
McCartney
2230 Variete: Televiggiu 23.30 Nogometni tednik 030 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Televison
OPEON______________
10.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 1130 Mar-cia nuziale
13.00	Variete: Sugarcup
15.00	Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Ouattro don-ne in carriera
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Tre uomini in fuga (kom., Fr. 1966, r. Gerard Oury, i. Louis De Funes, Terry Thomas)
2230 Film: Un dramma bor-ghese (dram., It. 1979, r. Florestano Vancini, i. Franco Nero)
TMC_________________
8.30	Dok. o naravi
9.00 Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nad.: Una famiglia americana (zadnji del)
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Storia di una madre e di una figlia (dram., ZDA 1980, i. Tuesday Weld)
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15 Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	TV film: Baby M (dram., ZDA 1988, r. James Šaduith, i. Jobet Williams, 1. del)
21.30	Aktualno: V sodelovanju s CBS
22.20 Rubrika o motorjih
22.50 Vesti in šport
24.00	Film: Nineteen ninee-ten (dram., VB 1984, i. Maria Shell)
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanka: Fire Hou-se Sguadra 23
12.00	Rubrika
12.30	Dok.: Norseman
13.00	Vesti
13.30	Nanizanka: Gente di Hollywood
15.00	Musič box
17.15 Nad.: I ragazzi di cel-luloide, 18.00 Cristal
19.00	Vesti
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il grande teatro del West
20.30	Variete: Buinesere Fri-ul (z Dariom Zampo)
22.30	Šport in šport
2330 Dnevnik, nato dražba 1.40 Vesti: News
TELE 4______________
RTV Ljubljana 1________________|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Zgodbe iz življenja rastlin - Alge
10.35	Pamet je boljša kot žamet
10.40	Šahovska pravila (2. odd.)
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Mozaik. Šolska TV: Tečaj angleščine (pon.)
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV (pon.): Zgodbe iz življenja rastlin
17.50	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 18.05 Ex libris - 150 let fotografije (pon.)
19.05	Risanka
19.15	TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Chabrol, i. Jodie Poster, Michael Ontkean, zadnji del)
21.00	Mednarodna obzorja
21.45	Dnevnik in vreme
22.00	Jazz na ekranu: Koncert Stepha-na Grappelija
| RTV Koper________________________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet - argentinsko prvenstvo (pon.)
15.30	TVD Novice
15.45	Nočni boks (pon.)
16.30	Rugby: Francija-Nova Zelandija
18.00	Rubrika: Pillole
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Nočni boks - posebna oddaja
22.00	TVD Novice
22.10	Am. nogomet - prvenstvo NFL
23.15	Eurogolf - evropski turnirji
24.00	Rubrika o ribolovu
RTV Ljubljana 2______________
18.00	Beograjski TV program
18.45	Ropot (pon. 6. oddaje)
19.30	Dnevnik, 19.55 Premor
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	Shakespeare na TV: Kralj Lear
22.40	Zabavni torek
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Italijanski kantavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna krogi-ka; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas;
19.00	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje;
11.30	Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Domača glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori;
14.20	Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 Studio ob 17.00;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.40 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.32 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik;
18.00	Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.35	Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass;
10.40	Družinsko vesolje; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek;
18.35	Mi in vi; 20.00 Nočni program in nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 14.30 Iskalci in pričevalci; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Tina Turner
FOREIGN AFFAIR
Ena najplodnejših rock pevk v tem trenutku je nedvomno Tina Turner. Dekle ni rosno mlado, vendar je pri svojih enainpetdesetih letih tako šarmantna in privlačna, da se lahko kosa še z marsikatero mlajšo kolegico. Pa tudi duhovita zna biti, saj ne skriva, da si želi prepevati in ljubiti tja do osemdesetih let. Seveda ji želimo, da bi se ji želja izpolnila, čeprav smo vsaj rahlo skeptični. Vsekakor je res, da doživlja Tina svojo drugo, če že ne tretjo mladost, ki se je začela nekje leta 1982. Pogosto se obnaša kot pubertetnica, njena plošča pa je jasen odraz umetniške zrelosti in dovršenosti.
Album Foreign Affair je zbirka odličnih novih pesmi, ki jih je v glavnem podpisal Tony Joe White. Pri eni izmed pesmi je radoživi Tini Turner priskočil na pomoč celo Mark Knoppfler, lider slavnega ansambla Dire Straits. Skoraj vse pesmi v albumu so v hitrem ali vsaj razgibanem ritmu, izjemo predstavlja nekaj res izrednih balad, med temi Se Tender With My Baby. Vredno je omeniti, da je Tina Turner za izvedbo vsake pesmi zbrala različne glasbenike, kar daje celotnemu delu dokajšnjo mero raznolikosti. In še najvažnejše: kvaliteta posnetkov ni pri tem utrpela nobene škode, še celo nasprotno, saj nam vsaka pesem pove nekaj novega, enkratnega.
Pesmi v albumu so: Steamy Windows, The Best, You Know Who (is doing You Know What), Undercover Agent for the Blues, Look Me in the Heart, Be Tender With Me Baby, You Can't Stop Me Loving You, Ask Me How I Feel, Falling Like Rain, I Don't Wanna Lose You, Not Enough Romance, Foreign Affair.
VARGENT — Denar, Francija 1983.
V torek, 24. oktobra, ob 0.25, na RAI 2.
Dramatični film. Francoz Robert Bresson je eden od »velikih« imen svetovnega filma. Njegov opus ni obsežen, vendar so vsi njegovi filmi (Žepar, Dnevnik podeželskega župnika, Au hazard, Balthazar) v svojem formalno-vsebinskem bistvu skladno domišljeni in utemeljeni. V vsakem delu gre predvsem za točno opredeljeno etično idejo: tu je, denimo, v ospredju brezkompromisna analiza vloge in funkcije denarja. Bresson priredi po Tolstojevi povesti Ponarejeni bankovec pravo filmsko parabolo o zločesti naravi te osrednje družbene konvencije. Njegov značilni nesrečni junak Yvon je potisnjen v absurdno spiralo brez možnosti povratka in z usodnimi posledicami zaradi tuje hinavščine in nepoštenega ravnanja z denarjem. To »svetopisemsko« parabolo o sodobnosti ponazarja Bresson z učinkovitim nešpektakelskim filmskim izrazom.
VIDEO NOTES
Oddaja:	.	,._______
Postaja:	/__.
Ura: __:______________
v_______________________J
Ip*!«
/ T A L / J A N S K E TV MREŽE
7.00 9.40
;:-:;:pPx;:PP8:PP8SSK;:;:':;:v:	10.30
10.40
j 2Q5
13.30
14.00
14.10
15.00
15.30
16.00 17.55 18.05
19.10
19.40
20.30
			
/	RAI 1	_J L	RAI 2	I	RAI 3
22.45
22.50
23.05
24.00
0.15
Nanizanka: Santa Barbara Dnevnik
Dok. oddaja: Laurel & Hardy Vreme in dnevnik Nanizanki: Cuori senza e ta, 12.30 La signora in giallo Dnevnik - tri minute Rubrika: Fantastico Bis Dok. oddaja: Kvarkov svet Odprta šola
Dok. oddaja: Novecento Mladinska oddaja: Big!
Iz parlamenta - vesti Nanizanka: Santa Barbara Nanizanka: E' proibito ballare -L'audizione
Almanah, vreme in dnevnik Glasbena oddaja: 31. Festival za nove glasove (vodi Fabrizio Ffizzi, iz Castrocara)
Dnevnik Filmske novosti
Šport v sredo: boks Kalambay-Minton
Nočni dnevnik
Rubrika: Mezzanotte e dintorni
7.50 Film: Enrico Caruso (glas., It. 1951, r. Giacomo Gentilomo, i. Gina Lollobrigida)
9.30 Božanska komedija
10.00	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gospodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol, 14.30 Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.05 Iz parlamenta - vesti
16.15	Film: La jungla dei temerari (vestern, ZDA 1955, r. Allan Dwan, i. Ronald Reagan)
18.00	Variete: Videocomic
18.30	Dnevnik - šport
18.45 Nanizanka: Miami Vice
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Lo chiameremo Andrea (kom., It. 1973, r. Vittorio De Sica, i. Nino Manfredi)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	Variete: Cinema, che follia!
23.25	Aktualno: Druga polovica noči 23.55 Nočni dnevnik in vreme
0.10 Film: Grazie Mr. Moto (krim., ZDA 1938, r. Norman Poster, i. Peter Lorre, Thomas Beck)
Devet novih glasov za svet lahke glasbe
V neposrednem prenosu iz Castrocara nam RAI 1 nocoj (ob 20.30) ponuja 31. izvedbo tekmovanja za »odkrivanje« novih glasov. Na nocojšnji prireditvi se bo predstavilo devet mladih pevcev, ki bi radi prodrli v svet lahke glasbe. Zmagovalca bodo določili sami tv gledalci, ki bodo telefonsko posredovali svoje mnenje. Večer bo vodil Fabrizio Frizzi (na sliki), med gosti pa bodo Fiorella Mannoia, Luca Barbarossa, Eros Ramazzotti, Piero Chiambretti in Gigi Sabani.
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Deželne vesti	,
14.30	Dokumentarna oddaja: Passaggi
15.30	Šport: hokej na ledu
16.00	Film: Margherita fra i tre (kom., It. 1941, r. Ivo Perilli, i. Assia Noriš, Aldo Fiorelli)
17.10	Risanka: Blob
17.15	Nanizanki: I mostri - Notte di luna, notte d'amore, 17.45 Vita da strega- Hippy, hippy, hurra
18.15	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Blob - Di tutto di pili
20.05	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato
20.10	Nogomet U 21: Italija-Švica
21.00	Dnevnik - nocoj
22.05	Film: Pirana paura (srh., ZDA 1981, r. James Cameron, i. Tricia 0'Neil, Ted Richert)
23.40 Nočni dnevnik
23.55 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Z A S E B N E TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
7.00	Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel
9.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro
10.00	Zdravniški pregled
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	C anale 5 vam ponuja
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanki: Dallas,
21.30	Dynasty
22.30	Aktualno: Forum
23.15	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show
1.05	Variete: Sogni d'oro
1.15	Nanizanki: Petrocelli,
2.15	Lou Grant
RETE 4______________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanka: La val-le deipini
16.30	Nanizanka: General Hospital
17.30	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Kviz: Telecomando
19.00	Aktualno: Ceravamo
tanto amati
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L’uomo di Lara-mie (vestern, ZDA 1955, r. Anthony Mann, i. James Ste-wart, Jack Elam)
22.30	Film: Il ritorno di Butch Cassidy e Kid (vestern, ZDA 1979, r. Richard Lester, i. Tom Berenger)
0.10 Film: Pugni, pupe e pallottole (dram., Fr. 1961, r. J.L.Richard)
1.55	Nanizanka: Ironside
ITALIA 1_____________
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon,
9.30	Operazione ladro,
10.30	Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television
15.25	Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team,
19.30	I Robinson, 20.00 Cristina
20.30	Film: Rimini Rimini un anno dopo (kom., It. 1988, r. Corbucci-Ca-pitani, i. C. Clery, E. Brigliadori)
22.20	Variete: Televiggiu
23.20	Šport: zadnje bitke v svetu F1
23.50	Dok. oddaja: Jonatan 0.35 Italijanske smešnice 0.45 Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari
1.45	Deejay Television
ODEON
10.30
12.00
13.00
15.00
18.30
19.30 20.00
20.30
22.30
Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale Nanizanka Variete: Sugar cup Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Ouattro donne in carriera Dok.: Beyond 2000 Risanke
Nanizanka: Mister Ed Film: Due donne spe-ciali (dram., ZDA 1987, r. Fielder Cook, i. Tra-
(voj-
ni, ZDA 1988, r. D. Čab-reira, i. Paul Vanče)
cy Pollan) Film: Cro
TMC_________________
8.30	Dok. o naravi
9.00	Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	TV film: Ai confini delle tenebre (dram., i. Bob Pečk, Joe Don Baker, 1. del)
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanka: Snack
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	TV film: Una sera a San Francisco (dram., 1970, i. Richard Kiley)
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La mia spia di mezzanotte (kom., ZDA 1966, r. Frank Tashlin, i. Doris Day)
22.20	Nogomet: Poljska-Švedska, kvalifikacija za SP '90 0.15 Vesti
0.30 Film: Jack lo sguarta-tore (krim., VB 1958, r. David McDonald, i. Boris Karloff)
TELEFRIIILI__________
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Morski športi
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o kolesarstvu
15.30	Musič box
17.15	Nad.: I ragazzi di cel-luloide, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Condo
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Il grande teatro del West
22.30	Jazz: Lino Patruno ri-corda Fats VValler
23.30	Dnevnik, dražba, vesti
TELE 4_____________
RTV Koper
RTV Ljubljana 1
10.00 Video strani
10.10 Mozaik. Osmi dan, 10.50 Dok. oddaja: Na obali (posušenega oceana)
11.40	Video strani
15.45 Video strani
15.55 Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik (pon.). Osmi dan, 17.30 dokumentarec Na obali
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: ZBIS - Pajac (Leopold Suhadolčan), 18.35 gledališka predstava Pravljica o mezinčku
19.05	Risanka, 19.15 TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Ciklus sodobnega angleškega filma: Pismo Brežnjevu (kom., VB 1985, r. Chris Bernard, i. Alfred Molina, Peter Firth)
21.40	Mali koncert: Balanchinov balet na Bachov Koncert za dve violini in godala
21.50	Dnevnik in vreme
22.15	Svet poroča
13.30	TVD Novice
13.40 Nogomet - argentinsko prvenstvo (pon.)
15.30	TVD Novice
15.45 Nočni boks - posebna oddaja
17.15	Ameriški nogomet - prvenstvo NFL (pon.)
18.00	Rubrika: Pillole
18.15	VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Bezbol - Major League (posn.)
22.00	TVD Novice
22.30	Nočni boks
23.15	Golden Juke Box (pon.)
RTV Ljubljana 2
18.30	Studio Maribor
19.00	Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Obrti
19.30	Dnevnik, 19.55 Premor
20.00	Žarišče
20.30	Opera: Jolanta (P. I. Čajkovski) 21.50 Poročila
RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 S Cecilijanke 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v ribičevi mreži?;
14.30	Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: pozavnist Kiril Ribarski in pianistka Milica Šperovič; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba;
13.00	Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Prix de musigue folklorigue de Radio Bratislava; 21.05 S knjižnega trga;
21.30	Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govor-no-glasbeni program; 8.35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
E
FILMI NA MALEM EKRANU
Pismo Brežnjevu
LETTER TO BREZHNEV, VB 1985 Režija: Chris Bernard □ Scenarij: Frank Clarke □ Fotografija: Bruce McGowan □ Scenografija: L. Brotherstone, N. En-glefield, J. Swain □ Montaža: Lesley VValker □ Glasba: Alan Gill □ Igrajo: Alexandra Pigg, Alfred Molina, Peter Firth, Margi Clarke, Tracy Lea, Ted Wood
V sredo, 25. 10., ob 20.05, na RTV-Lj 1.
Filmska komedija. Dve prijateljici, privlačna Teresa (Margi Clarke) in sramežljiva Elaine (Alexandra Pigg), se iz predmestja odpravita na večerno pustolovščino v Liverpool. V nočnem baru srečata sovjetska mornarja, brkatega Sergeja (Alfred Molina) in resnega Petra (Peter Firth), ki ostaneta v angleškem pristanišču le za eno noč. Skupaj preživeti večer je za oba mlada para izredno zabaven, razposajen in enkraten; na potepu po mestnih ulicah, lokalih in nato v hotelski sobi se rodi ljubezen med sanjačema Elaine in Petrom. Se mnogo mesecev po odhodu Petrove ladje dekle ne more pozabiti na svojo rusko ljubezen. Zato na prigovarjanje iznajdljive Terese Elaine napiše pismo Brežnjevu s prošnjo, naj njej in Petru omogoči ponovno srečanje in skupno življenje v SZ. Dovoljenje in celo letalska vozovnica res prispeta...
Pismo Brežnjevu je izraz liverpoolske »alternative«, ki z ironijo in satiro odgovarja na retoriko in trdo roko angleške »Železne gospe«. Hkrati pa Bernardov film skoraj preroško izkazuje simpatijo do vzhodnega sveta še pred zmagovitim pohodom glasnosti in perestrojke Gorbačova. Resnično spontana in prešerna je igra vseh nastopajočih frikovskih igralcev.
L' UOMO Dl LARAMIE — The Man from Laramie — Človek iz Laramieja, ZDA 1955.
V sredo, 25. oktobra, ob 20.30, na Rete 4.
Vestern. Oficir ameriške konjenice Lockart (James Stewart) prispe v Laramie, da bi odkril, kdo prodaja orožje uporniškim Apačem. Prav s tem orožjem so pobili konjeniški odred, v katerem je bil tudi Lockartov brat. Lockart-Stevvart se sicer predstavlja kot trgovec in po številnih poizvedovanjih pride na sled organizatorjem umazanega posla, ki so obenem krivi pokola Indijancev. Med njegovimi nasprotniki je tudi pokvarjeni sin lokalnega mogotca... Film Anthonyja Manna ne potrebuje posebnih predstavitev, saj spada v samo klasiko vesternskega žanra. Glavni igralec James Stewart odlično pooseblja značilnega Mannovega miroljubnega posameznika, ki se reši iz težav in se ubrani tujega nasilja tako, da sam seže po njem. Odlični so akcijski in naravni posnetki.
(	\
VIDEO NOTES
Oddaja: ____________ |
Postaja:	’■*______
Ura:______________
v___________________J
RAI 1
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Dok. oddaja: Laurel & Hardy
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika: Fantastico Bis
14.10	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.35 Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta - vesti
18.05	Nanizanka: Santa Barbara
19.10	Nanizanka: E' proibito ballare
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: predstavitev filma I Promessi sposi (iz Rima)
20.50 TV film: Giulia & Giulia (dram., It. 1987, r. Peter Del Monte, i. Kathleen Turner, Sting), vmes (22.45) dnevnik; filmu sledi srečanje s protagonisti
0.25 Nočni dnevnik
0.40 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
J L
RAI 2
7.00 Risanke
7.55 Film: II diavolo in convento (kom., It. 1951, r. Nunzio Mala-somma, i. Gilberto G o vi)
9.30 Dokumentarec o olivnem olju
10.00	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gopodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.15	Iz parlamenta - vesti
16.25 Film: Gli amanti del sogno (dram., ZDA 1945, r. William Di-eterle, i. Jennifer Jones)
18.00	Videocomic, nato šport
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Una donna tutta sba-gliata (biog., It. 1988, r. M. Severine, i. Ombretta Golli, l.del)
21.55	Dnevnik - nocoj
22.05 Aktualno: Fino allultima idea
22.45	Variete: Improvvisando '89
23.30	Nočni dnevnik in vreme
23.55	Film: Le bugie nel mio letto (kom., Fr. 1962, r. Michel Deville, i. Marina Vlady)
J L
N’Douijeva afriška glasba v Montreaimi
Zasebna tv mreža TMC je med nocojšnje sporede uvrstila tudi posebno glasbeno oddajo, katere glavni protagonist je senegalski pevec Voussou N'Dour (na sliki), eden najznamenitejših predstavnikov afriške glasbe. N'Dourjev pevski talent je pravzaprav odkril in ovrednotil Peter Gabriel. Nocojšnji koncert (ob 22.20) so posneli na letošnjem jazz festivalu v Montreuxu. Med drugim so na sporedu pesmi Bess, Immigre, Truth 3, Kooc, Mole in Shaking the Tree.
RAI 3
12.00
14.00
14.30
15.30
16.30
17.00 17.15
18.15
18.45
19.00
19.30
19.45
20.00
20.25
20.30
21.55
23.00 23.35 23.45
24.00
Dokumentarna oddaja: Meridiana - L articolo genuino, II bel mangiare, Vita degli animali Deželne vesti
Dokumentarec o Sredozemlju Šport: SP v off-shoru Dokumentarna oddaja: Drobci Risanka: Blob
Nanizanki: I mostri - Una mum-mia in liberta, 17.45 Vita da stre-ga - Principe azzurro Dokumentarna oddaja: Geo Športna oddaja: Derby Dnevnik in vreme Deželne vesti Risanka: Blob
Variete: Blob - Di tutto di pili Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato Dokumentarna odaja: Samarcan-da (ured. Giovanni Mantovani in Michele Santoro)
Dnevnik nocoj
Izpovedi v postelji: Ars Amanda Filmske novosti Nočni dnevnik Dok. oddaja: Pred 20 leti
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5
7.00	Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel
9.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro
10.00	Zdravniški pregled
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Aktualno: Canale 5 per voi
17.00	Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito, 20.30 Telemike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Variete: Sogni d’oro
1.00	Nanizanki: Petrocelli,
2.00	Lou Grant
16.30	Nanizanka: General Hospital
17.30	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo
tanto amati
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La stanza del vescovo (dram., It. 1977, r. Dino Risi, i. Ugo Tognazzi, Ornella Muti)
22.40 Film: II futuro e donna (dram., It. 1984, r. Mar-co Ferreri, i. Ornella Muti, Hanna Shygul-la)
0.55 Film: La citta accusa (krim., Fr. 1952, r. George Combret, i. Pierre Brasseur)
ITALIA 1
RETE 4	12.30 12.35
8.30 Nanizanka: La grande	
vallata	14. JU
9.30 Nad.: Una vita da vive-	15.20
re, 10.30 Aspettando	15.25
domani, 11.20 Cosi	15.30
gira il mondo	16.00
12.15 Nanizanka: La piccola	
grande Neli	18.00
12.40 Otroška oddaja: Ciao	18.30
ciao, vmes risanke	18.35
13.40 Nad.: Sentieri	
14.40 Nanizanka: California	20.00
15.40 Nadaljevanka: La val-	20.30
le dei pini	
7.00 Risanke
8.30 Nanizanke: Cannon,
9.30	Operazione ladro,
10.30	Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon
ker, 13.30 Magnum P.l.
bum bam in risanke
19.301 Robinson
Chinatovvn (pust.,
ZDA 1986, r. John Car-penter, i. Kurt Russel, Kirn Cattrall)
22.30	Variete: Televiggiu
23.30	Športna rubrika: Grand Prix
0.40 Italijanske smešnice
piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dokumentarec: Be-yond 2000 Risanke
Nanizanki: Mister Ed, 20.30 Ouinta dimen-sione
Na setu filma Batman Film: Angel killer II.(krim., ZDA, r. Tom De Simon, i. Maud Adams)
19.30
20.00
22.00
22.30
TMC
13.30
14.30
15.30 16.00
0.50	Glasbeni oddaji: Be Bop a Lula, 1.50 Dee-jay Television	18.00 19.15 20.00 20.30
	ODEON	
10.30	Nadaljevanki: Signore	
	e padrone, 11.30 Mar-	22.20
	cia nuziale	
12.00	Nanizanka	
13.00	Variete: Sugar cup	
15.00	Nad.: Anche i ricchi	24.00
Vesti in šport Glasba: Clip clip Kviz: Girogiromondo Film: Athena e le 7 so-relle (glas., ZDA 1954, r. Richard Thorpe, i. Jane Powell, Debbie Reynolds)
Rubrika: Zenska TV Ogledalo življenja Vesti: TMC News Film: T empo di terrore (vestern, ZDA 1967, r. Burt Kennedy, i. Hen-ry Fonda, Janiče Rule) Glasbena oddaja: Montreaux Jazz Festival '89 - Voussou N Do-
Fr. 1956, r. Andre Michael, i. Marina Vlady)
TELEFRIULI
8.30	Dok. o naravi
9.00 Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	TV film: Ai confini delle tenebre (2. del)
12.00
12.30
13.00
13.30
15.00 17.15
19.00
19.30
20.00
20.30
22.00
23.00
24.00
Rubrika: II salotto di Franca
Medicinska rubrika Dnevnik
Nan.: Strike Force Musič Box
Nadaljevanki: I ragaz-zi di celluloide, 18.00 Cristal Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Rubrika o zdravstvu Nadaljevanka: La pio-vra II. (1. del) Nanizanka: Gente di Hollywood
Rubrika o kolesarstvu Dnevnik, 1.00 News
TELE 4
SLOVENSKE MREŽE •
RTV Ljubljana 1______________j
10.10	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 10.40 Uporabne umetnosti, 11.10 izobraževalna oddaja Drobno gospodarstvo - Zakaj in kako
15.55 Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Slovar
arhitekture, 17.20 Uporabne umetnosti, 17.50 Drobno gospodarstvo - Zakaj in kako (1. del)
18.20	Spored za otroke in mlade: Kupite vroči kostanj, 18.40 ameriška nanizanka Pravljičar
19.05	Risanka
19.15	TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Sofija Kovalevska (D. Vasiliu, ZSSR, r. Arn Šahma-lijeva, i. Elena Safronova, Natalija Saiko, zadnji del)
21.15	Tednik
22.10	Dnevnik in vreme
22.20	Kronika Borštnikovega srečanja
22.40 Komedija na slovenskem odru:
Zgrabite Sganarela (Moliere, SLG Celje, 1. del)
1 RTV Koper_________________________j
13.30	TVD Novice
13.45	Nogomet - prvenstvo VB (pon.)
15.30	TVD Novice
15.45	Nočni boks (pon.)
16.30	Bezbol - Major League (pon.)
18.00	Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Rubrika: Mon-gol-fiera
21.45	TVD Novice
21.55 Nogomet - argentinsko prvenstvo (posnetki)
23.45	Nočni boks
RTV Ljubljana 2________________
18.00	Studio Ljubljana
19.00	Izobr. oddaja: Čustvene motnje in njihove posledice (zadnji del)
19.30	Dnevnik, 20.00 Žarišče
20.30	Posvetilo Meti Vidmar 20.45 Oči kritike
21.15 Prisluhnimo tišini 21.55 Video n Slovenskem
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pot v svet; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio;
19.20	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program;
8.35	Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti;
15.00	Ob treh popoldne, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Stiska z dvoranam
Pomanjkanje primernih dvoran za velike koncerte ni nobena novost, vendar postaja problem iz dneva v dan bolj pereč. Organizatorji se pač poslužujejo prostorov, ki jih imajo na razpolago. To so najpogosteje športne hale, v katerih običajno potekajo razna prvenstva. Dogovarjanje za termin mora najpre spoštovati koledar prvenstev, resnici na ljubo pa take dvorane niti niso akustično zelo vabljive, Včasih pride do pravih absurdov: v kratkem bo Italijo obiskala Tracy Chapman, ki bo v Rimu nastopala samo na enem koncertu.
Chapmanova je zaslovela s prvim long playingom, nato je kljub prirojeni plahosti potrdila svoj uspeh na koncertu Mandela Day in na turneji Human Rights Now. V začetku prihodnjega meseca, točneje 12. novembra, bo v Rimu predstavila sad svojega dela za novo veliko ploščo Crossro-ads. Tracy Chapman je v preteklosti nastopala popolnoma sama ob spremljavi svoje kitare, tokrat pa ji bodo priskočili na pomoč Bobbie Hall (tolkala), Dennis Fonghe-iser (bobni), Tracy Wormworth (bas kitara) in Richard Holder (klaviature in kitara).
Koncert bo v gledališču Brancaccio, v dvorani, ki bo vsekakor premajhna za vse ljubitelje nove folk glasbe temnopolte Tra-cy. Celo organizator David Zard, ki je v zadnjih letih pripeljal v Italijo najvidnejše rock zvezdnike, ni bil kos stiski z dvoranami v italijanskem glavnem mestu, pa tudi njegove pritožbe so - vsaj trenutno - kaj malo zalegle.
GIULIA E GIULIA — Julia and Julla — Julija In Julija, It.1987.
TV premiera, v četrtek, 26. oktobra, ob 20.50 na RAI 1.
Dramatični film. Američanka Giulia (Kathleen Turner) je očarljiva mlada ženska, ki se zaradi nedopovedljive igre usode znajde v čudnem, iracionalnem stanju razdvojenosti. Na dan poroke z Italijanom Paolom doživi prometno nesrečo, v kateri mož umre. Odtlej se Giulia zapre vase in ni več zmožna razločevati med sedanjostjo in preteklostjo, med resničnostjo in domišljijo. Iz takšnega apatičnega stanja jo skuša zdramiti strastni fotograf Daniel (rock zvezdnik Sting)... Zgodba je na prvi pogled navadni melodramatični psihološki zaplet, ki ga italijanski avtor Peter Del Monte poda s svojim značilnim »magično-realističnim« čutom. Film zasluži pozornost tudi zaradi drugih razlogov: to je namreč prvi celovečerni film, ki je bil realiziran (v proizvodnji RAI) izključno s tehniko visoke definicije slike, eksteriere pa so posneli v Trstu!
Z	N\
VIDEO NOTES
Oddaja:....1 t,. L.V.:'L,.::.J;,,.
Postaja:	:.
Ura:___________________
V________________________J
j RAI1	/
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Dok. oddaja: Laurel & Hardy
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika: Fantastico Bis
14.10	Glas.oddaja: Tam Tam Village
15.00	Aktualno: Nov kazenski postopek in njegovi protagonisti
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Nanizanka: Santa Barbara
19.10	Nanizanka: E' proibito ballare -Bon Ton
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Le nuove avventure dei Robinson (pust., ZDA 1979, r. John Cotter, i. Robert Logan, Susan Damante)
22.05	Dnevnik
22.15 Boks: Rosi-VVaters
23.30	Nočni rock, nato Effetto notte 0.15 Boks (iz Saint Vincenta)
0.45 Odprta šola
I RAI2	f
7.00 Risanke
8.10 Film: La bella brigata (dram., Fr. 1936, r. Julien Duvivier, i. Vivia-ne Romance, Jean Gabin)
9.30 Tečaj angleščina in francoščine
10.00	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gospodarstvo
14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.10	Iz parlamenta - vesti
16.25 Film: Addio ali e armi (dram., ZDA 1932, r. Frank Borzage, i. Gary Cooper, Hellen Hayes)
18.00	Variete: Videocomic
18.30	Večerna športna oddaja
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Una donna tutta sbagli-ata (r. Mauro Severino, 2. del)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Zabavna oddaja: Si fa pe ridere
23.00	Nan.: II brivido delVimprevisto
23.30	Nočni dnevnik
23.45	Film: L'arciere del re (pust., ZDA 1955, r. Richard Thorpe, i. Robert Taylor, Kay Kendall)
| RAI 3_____________________________
12.00	Gledališka predstava: Šest oseb išče avtorja (Pirandello)
14.00	Deželne vesti
14.30	Aktualno: Aladinova svetilka (ured. Luigi Patania)
15.30	Šport: it. prvenstvu v biljardu
16.55 Odprti prostor
17.15	Nanizanki: I mostri - Modella di lusso, 17.45 Vita da strega - Un fantasma cagionevole
18.15	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanka: Blob
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25 Aktualno: Una cartolina spedita
da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Telefono giallo, vmes (22.00) Dnevnik - nocoj
23.00	Nočni dnevnik
23.15	Film: I cingue segreti del deser-to (vojni, ZDA 1943, r. Billy Wil-der, i. Franchot Tone, Anne Bax-ter, Akim Tamiroff)
0.45 Dnevnik - v kiosu 0.55 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Nov primer za brnenje rumenega telefona
Corrado Augias nocoj že petič odgovarja na svoj rumeni telefon. Zagonetni primer, ki ga bo tokrat obravnaval v petkovi oddaji Telefono giallo (ob 20.30 na RAI 3), je precej aktualen. Od 26. septembra 1988, ko so neznanci napadli in umorili novinarja Maura Rostagna, je namreč preteklo le trinajst mesecev. Tisti večer se je Rostagno vračal domov, potem ko je pravkar pred mikrofoni neke krajevne tv postaje spet spregovoril o političnih in mafijskih škandalih.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.00	Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel
9.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro
10.00	Zdravniški pregled
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni	oddaji:
Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale 5 vam ponuja
17.00	Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Finalmente venerdi
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Variete: Sogni d oro
1.00 Nanizanki: Petrocelli,
2.00	Lou Grant
RETE 4______________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanka: La val-le deipini
16.30	Nanizanka: General Hospital
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.30	Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo
tanto amati
19.30	Nanizanki: Quincy, 20.30 L’ispettore Morse
22.30	Rubrika o filmu: Ciak 23.20 Aktualno: Money -
takse in investicije 23.50 Film: Ragazza da ucci-dere (dram., r. Juras Herz, i. Lija Prachar) 1.40 Nanizanka: Ironside
ITALIA 1____________
7.00 Risanke
8.30 Nanizanke: Cannon,
9.30	Operazione ladro,
10.30	Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Deejay Television 15.20 Variete: Smile 15.25 Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team,
19.30	I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.00 Valentina
22.30	Variete: Televiggiu
23.30	Rubrika: Calciomania 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanka: L uomo da
sei milioni di dollari
1.40 Deejay Television
ODEON______________
9.30 Nanizanka: Ouattro in amore
10.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale
12.00	Nanizanka
13.00	Variete: Sugar cup
15.00	Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Ouattro donne in carriera
18.30	Dokumentarec: Be-yond 2000
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Amore, piombo e furore (vestern, It. 1978, r. Hellman-Brandt, i. Fabio Testi, VVarren Oates)
22.15 Športna rubrika: Forza Italia
23.30	Rubrika o motorjih
TMC_________________
8.30	Dok. o naravi
9.00 Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15 Nanizanka: Il giudice
10.45 Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	TV film: Ai confini delle tenebre (3. del)
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanka: Snack
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Programma Ci-cogna (kom., ZDA 1982, r. VVilliam Wiard, i. Susanne Pleshette)
18.00	Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport
24.00	Film: La notte senza legge (vestern, ZDA 1958, r. Andre De Toth, i. Robert Ryan)
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanka: Firehouse Sguadra23
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Rubrika o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Gente di Hollywood
15.30	Musič box
17.15 Nadaljevanki: I ragaz-zi di celluloide, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: La pio-vra II. (2. del)
22.00	Nanizanka: Jessica Novak
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nanizanka: Il grande teatro del West
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di
Franca
1.15 Vesti: News
TELE 4______________
______RTV Ljubljana 1_______________j
10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 nadaljevanka Sofija Kovalevska (D. Va-siliu, 1. del)
12.15 Kronika Borštnikovega srečanja
12.30	Video strani
15.55 Žarišče (ponovitev)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik (pon.). Tednik
17.40 Spored za otroke in mlade: Nejc in Tina v etnografskem muzeju, 18.20 Prgišče priljubljenih pravljic - Lenuh Poležuh (8. del), 18.40 nanizanka Pika Nogavička (6. del)
19.05	Risanka, 19.12 TV Okno
19.17 Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dok. oddaja: Po stopinjah
21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, zadnji del)
21.50	Dnevnik in vreme
22.05	Zabavnoglasbena oddaja: Obraz za film
22.50	Film: Dečki iz Brazilije (krim., ZDA 1978, r. Franklin Schaffner, i. Laurence Olivier, Gregory Pečk, James Mason)
| RTV Koper________________________
13.30	TVD Novice
13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon.) 14.45 Športna oddaja: Juke Box (pon.)
15.30	TVD Novice
14.45	Nočni boks (pon.)
16.30	Bezbol - Major League
18.00	Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nogomet - mednarodna tekma
21.45	Rubrika o košarki: Sottocanestro (ured. Luca Corsolini)
22.30	TVD Novice
2255 Rubrika: Veliki tenis (ured. Rino Tommasi)
RTV Ljubljana 2_________________
17.00	Satelitski poskusni prenosi
19.00	Domači ansambli: ansambel Ma-rela (pon.)
19.30	Dnevnik, 19.55 Premor
20.00	Žarišče
20.30	Balet: Royal Ballet iz Londona 21.50 Satelitski poskusni prenosi
RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jug. narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijan-ka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice;
9.05	Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.00	Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puzzle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 Otroška oddaja: Kaj veš, kaj znaš, mali Ciciban; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Woody in klarinet
Woodyja Allena vsi poznamo kot filmskega režiserja in igralca, malokdo pa ve, da ima simpatični Woody zanimiv konjiček: v prostem času igra klarinet v ne-wyorškem Michael Pubu. Vsak ponedeljek se namreč tam zbere New Orleans Funeral and Ragtime Orchestra, tako je ime ansamblu, in pred številnim občinstvom igra v naj čistejšem stilu New Orleans, kot so igrali veliki Sidney Bechet, Johnny Dodds, Jimmy Noone ali George Lewis. Allen se nastopom s svojim klarinetom ne odpove za nič na svetu. Nekega ponedeljka leta 1978 so ga zaman čakali celo na prireditvi za podelitev Oskarjev. Nagrade za film Jaz in Annie ni mogel dvigniti, ker je takrat igral v manhattanskem klubu Midtown.
O svoji ljubezni do klarineta in še o marsičem je Woody pripovedoval novinarju revije Time ob predstavitvi novega filma Crimes and Misdemeanors. Povedal je, denimo, da ima več klarinetov, a najraje igra na italijanskega. Gre za glasbilo znamke Rampone z dvanajstimi ključi iz leta 1890, ki mu ga je podaril prijatelj-klarinetist Kenny Davern. Med drugim pa ima v svoji zbirki tudi »zgodovinski« klarinet s širokim ustnikom, na katerega je igral slavni Benny Goodman.
Allen bi se v resnici raje ukvarjal z jazzom kot s filmom (tako vsaj zatrjuje Time), istočasno pa se zaveda in tudi pošteno priznava, da ni posebno nadarjen klarinetist in da mu uspe le posnemati najljubše mojstre. Posebno rad se spominja komplimenta, ki ga je bil deležen ob nekem nastopu v New Orleansu, ko so mu rekli, da igra kot »domorodec«.
DEČKI IZ BRAZILIJE — The Boys from Brazil, ZDA 1978.
V petek, 27. oktobra, ob 22.50, na RTV-Lj 1.
Filmska shrljivka. Režiser Franklin Schaffner je uspešno postavil na platno zagonetni in šokantni fantapolitični roman Ira Levina, avtorja Rosemaryjinega otroka in drugih fantastičnih srhljivk. Film Dečki iz Brazilije s primerno napetostjo prikazuje lov na enega najbolj znanih nacističnih zločincev, na sadističnega zdravnika Josefa Mengeleja, ki je preselil svoje genetske poskuse iz Aus-chwitza v varni južnoameriški pragozd. Vztrajni dunajski lovec na naciste Ezra Lieberman - ki predstavlja resničnega židovskega »iskalca« nacistov Simona VViesenthala - razkrije neverjetno in dolgoročno konspiracijo bivših in sedanjih nacistov, ki nameravajo zopet osvojiti svet s 100 genetičnimi inačicami Adolfa Hitlerja. V vlogi Liebermana nastopa prefinjeni Laurence Olivier, lik sadika Mengeleja pa igra Gregory Pečk.
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja:................
Postaja: _____________
Ura:__________________
V________________________J
f
Pianist Keith Jarrett je pred kratkim navdušil občinstvo v londonski Royal Festival Hall, ki mu je nadelo oznako »Pollini jazz glasbe«. V britanskem svetišču klasične glasbe je Jarrettovo izvajanje izzvenelo neobičajno mehko. Pianist je že večkrat dokazal, da spada med rahločutne glasbenike, njegove zadnje skladbe, ki iščejo nepoznane zvočne odtenke, pa spadajo prav gotovo med najnežnejše motive v izrazito ritmičnem svetu jazza. Mehke note so lastne Mauriziu Polliniju in zato primerjava, ki se je sama od sebe ponudila gledalcem, ni pretirana ali brezpredmetna.
Jarrettovo iskanje nove izraznosti je v zadnjih letih obeležilo njegov izredni glasbeni razvoj. Odprtih, odločnih zvokov, ki so jih spremljali skoraj bachovskih kratki pred-ložki (z Bachom se tudi sicer rad ukvarja) in s katerimi se je predstavil na koncertu v Kolnu, ko je s svojim vedno razpoznavim slogom postavil enega od mejnikov v zgodovini jazza, ni več. Nekdanjo silovitost je omilil, ohranil pa je včasih skoraj bolečo intenzivnost izvajanja ob izvirni tehniki igranja.
Jarrett ima že dolgo ob sebi odlična sodelavca. To sta »božajoči« bobnar Jack Dejoh-nette in kontrabasist Gary Peacock. Z Dejolinettom sta skupaj igrala že v skupini Milesa Davisa, vsi trije pa so našli skupni glasbeni jezik bogatih izraznih možnosti.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Aleksander Koren
Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damiana Ota in Andrej Šik
Foto: Križmančič, AGI in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.

:?SŠ
>10TOM EXPQKACINQ
MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ
L,
SEJMIŠČE V GORICI
■ cSg2
iS!
Mere qoRiziA
rc\
ORGANIZZAZIONE

e
■

' TMM7 / /	____________
^m/ // /Mm
PNEiisrniiJU
---SERVIS A VTOMOBILSKIH GUM-
PNEUSGORIZIA s.r.l.	34170 GORICA - UL. III ARMATA 187 - TEL. (0481) 520550
Velik začetni uspeh 9. motor expo’ ratinga
Še danes in jutri si bomo lahko na razstavišču ob Soči v Gorici ogledali 9. Motor expo racing, največji motorni sejem v naši deželi. Razstavljeni avtomobili, med katerimi goriški sejem nudi obiskovalcem nekaj pravih biserov in novosti za italijansko tržišče, in številna tekmovanja ter ekshibicijski nastopi akrobatskih skupin, so letos privabile na goriško sejmišče že v soboto in nedeljo zelo veliko število ljudi. V prvih dveh dneh so našteli preko 32.000 ljudi, kar je več kot vsa prejšnja leta.
9. Motor expo racing so otvorili s posvetom Multimo-dal 90, delovnim srečanjem o problematiki prevozov in
prometa na Goriškem. Prevozi v Italiji niso organizirani na najboljši način, obratno, treba bo veliko truda in naložb, da bomo lahko tudi v naši državi dosegli evropski standard in nadoknadili velike zamude. Položaj v naši pokrajini je sicer bistveno boljši, tudi zaradi pomembnosti prevozov v krajevnem gospodarstvu in zaradi važnosti geografske lege.
Multimodalni sistem prevozov, to je neposredna povezava prevozov med tovornim postajališčem v Štan-drežu, letališčem v Ronkah,
na 3. strani

GRAT01/1
Novi Sierra 2.0i Twin Cam Station Wagon
•	Nov motor z dvojno odmično gredjo v glavi, 125 KM, 195 km/h, od 0 do 100 v 9,7”
•	Kontrolni sistem EEC IV. • Nov menjalnik MT75 s sinhronizirano vzvratno prestavo • Platišča iz lahke zlitine •
Oprema Ghia.
•	Serijska klimatizacija. 23.743.000 lir, ključi v roke.

Zastopstvo
PAOLO GRATTON
GORICA - Ul. Aquilea 42 - Tel. 0481/520121-520052
MUZEJ AVTOMOBILA IN TEHNIKE 34070 FARA
"muškcT
mm
'CHatiOB-
Ul. Gorizia 164 Tel. (0481) 888404
m
II
II
I!
1!
z 2. strani
pristanišči v Tržiču in Porto Nogaru ter železniško postajo v Červinjanu bo omogočil hitre prometne povezave med Zahodom in Vzhodom. Z združitvijo Evrope po letu 1992 se bo blagovni promet povečal, kar bo dalo novega gospodarskega elana prevoznim podjetjem, če bodo ta v stanju ponuditi kompletne prevozne storitve. Diskutanti pa so s tem v zvezi izrazili velike dvome, saj razškropljenost italijanskih prevoznih podjetij močno ovira razvoj tega področja. Rešitev gre iskati
v dve smeri in sicer v združevanju majhnih podjetij in v izboljšanju prometnih povezav. Z urejenim intermo-dalnim sistemom prevozov bo naša dežela imela na tem področju važno vlogo kot najkrajša in najdostop-nejšaprometna pot med EGS in Jugoslavijo, Vzhodno Evropo in Srednjim vzhodom.
Posvet so nadaljevali s posegi predstavnikov podjetij s področja organizacije in ureditve intermodalnih sistemov in s projekcijo filmskih posnetkov podobnih infrastruktur v drugih krajih Evrope.
FES?1
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
FINANČNA DRUŽBA S.A.F.T.I. S.p.A.
SOCIETA FINANZIARIA TRIEST1NA
TRST - Ul. Genova 14 Tel. 040/363636
Leasest
GORICA - Ul. Nizza 11 Tel. 0481/532080
V izvedbi skupin Step h a n a Thibaulta in tima Bauer:
Neverjetni sprehodi s trial motorji in terenskimi vozili
SVAG01/2
Lancia Delta HF integrale 16v
S.V.A.G.
S.R.L.
Ivone in Sergio DIZORZ
OGLEDA TE SI JO LAHKO NA 9. MOTOR EXPO RAC ING V PA VIL JONU D
GORICA - DREVORED XXIV. MAJA - TELEFON 32510/531642 TRŽIČ - ULICA S. POLO 19 - TELEFON 776250
Družba Outline je v devetih letih vedno popestrila motoristično prireditev treh Be-nečij z najrazličnejšimi tekmovanji in prireditvami. Razstava avtomobilov in motorjev že sama po sebi privablja veliko število ljudi. Če temu dodamo še druge prireditve in tekmovanja pa je uspeh sejma zagotovljen. Tudi za letošnji Motor expč racing so poskrbeli zanimive eksibicijske predstave, katerim je v teh dneh sledilo lepo število ljudi.
Danes in jutri bomo na odprtem prostoru razstavišča lahko znova videli nenavadno predstavo nemške skupine Bauer. Organizatorjem je uspelo dobiti skupino iz Frankfurta, ki je v Gorico pripeljala svoja ogromna te-renca, s katerima nam bodo pokazali predstavo Big foot show.
Big foot (veliko stopalo) je navadno terensko vozilo, opremljeno z ogromnimi gu-mami, tako da je bolj podobno nekemu lunahodu kot pa navadnemu terencu. S temi Big Footi bodo "prehodili" in seveda zmastili štiri avtomobile, ki se bodo pod težo teh ogromnih vozil kar zrušile. Big foot shovv je tipična
na 5. strani cj>
URNIK:
SOBOTA:
10.00 — 22.00.
NEDELJA:
10.00 — 22.00.
VSTOPNINA:
REDNI: 9.000 lir. ZNIŽANI: 5.000 lir.
M
::
*

c£> s 4. strani
ameriška predstava, ki bo gotovo vzbudila zanimanje tudi med obiskovalci devetega Motor expo racinga. Prav tako danes kot jutri bomo na odprtem prostoru pri vhodu lahko občudovali akrobatske poteze pilotov trial motorjev francoske skupine Stephana Thibaulta, ki se obiskovalcem Motor expo racinga predtsavljajo s shovvom Trial acrobatique. To skupino sestavljajo bivši piloti trial motorjev in stun-tmani, ki vam bodo pokazali vse, kar se da z motorjem napraviti. Skakali bodo čez ljudi, ki se bodo prostovoljno vlegli na tla, vozili po meter dvajset visokem drogu, poskakovali z motorjem po enem samem kolesu, tako sprednejm kot zadnjem, vozili po nazaj, vozili stoje na motorju, in podobne trike. Izredno zanimiva je tudi predstava s trial sidecarjem. Stephane Thibault in žena Mauriel vam bodo pokazali številne zanimive točke. Vozila bosta samo na zadnjih ali stranskih kolesih, zamenjala prostor kar med vožnjo, zamenjala gumo med vožnjo, prevozila po tleh ležeče stuntmane in še in še. Prava paša za oči in za ljubitelje motornih športov. To pa si velja ogledati.
Pester program 9. Motor expo racinga predvideva za ta konec tedna tudi dve zelo zanimivi tekmovanji z avtomobili: 3. Rallystar treh Be-nečij in prvi Rallystar Mille-sime, o katerih pišemo podrobneje na drugih straneh.
Golf 1990 Motus symbol.
AUTO SACCHETTI
GORICA
Sedež: Lungo Isonzo Argentina 9/11 Tel. 0481/83771-2-3, 530069
AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. 0481/45949
TRŽIČ - Avtosalon: Ul. A. Boito 38/e Tel. 0481/4594
OD 14. DO 22. OKTOBRA SMO NA 9. MOTOR EXPO RAC! N G PAVILJON B
VOLKSV/AGEN Ay je vreden zaupanja
GOODVEAR, TAKE ME HOME.
POSPREMI ME, GOODVEAR!
Komjanc Luigi
PRODAJA, SERVIS in POPRAVILA AVTOMOBILSKIH GUM
34170 GORICA
Ul. Rossini 22 - Tel. 0481/531821
ČAKAMO VAS V PAVILJONU B
V hali D lahko na razstavnem prostoru Maribora VVorld Champion-ship teama vidimo trenutno najboljša dirkaška avtomobila formule ena. Kot je razvidno tudi iz naših posnetkov si lahko od blizu ogledamo McLaren MP4 svetovnega prvaka Alaina Prosta in Bergerjev Ferrari "Paperina". V isti hali lahko v rastavnem prostoru novogoriške igralnice vidimo tudi dirkaški avtomobil Minardi, s katerim je italijanski pilot Martini na zadnjih gran prijih dosegel vidne uspehe.
Assitalia
ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI
NAŠI SVETOVALCI SO VAM NA RAZPOLAGO Z NAJBOLJŠIMI ZA VAROVALNIMI USLUGAMI ZA VAŠO DODATNO POKOJNINO
GENERALNA AGENCIJA V GORICI
KORZO VERDI 75 — Tel.: (0481) 530049
GLAVNE AGENCIJE:		♦	KRMIN
♦	TRŽIČ	♦	ČERVINJAN
♦	GRADIŠČE OB SOČI	♦	MANZANO
♦	GRADEŽ	♦	PALMANOVA
gg*
!!!
II
il
II
II
JI
11
II
11
||
igg£
:::::::::::
IH
il
i
i 11
ii
n
1
Nakup avtomobila je tudi finančni problem
Posojila ali le asi n g možna rešitev
Nakup osebnega vozila je brez dvoma pomemben dogodek, ki lahko kar precej bremeni družinsko ali podjetno bilanco. Prav zaradi tega se velika večina kupcev poslužuje raznih oblik postopnega plačevanja prevoznega sredstva, saj finančno tržišče nudi dandanes slehernemu kupcu najrazličnejše tovrstne usluge.
Banke so naprimer v zadnjih letih pripravile posebne oblike finansiranja oseb, ki potrebujejo manjše svote denarja za svoje osebne potrebe. Podobno se je zgodilo s podjetji ki nudijo lea-sing.
Kmečka banka je izbrala prav Motor expb racing za predstavitev posebne vrste posojil Presti-auto.
Prestiauto je posebno osebno posojilo vezano na nakup avtomobila, ki zagotavlja kupcu zelo dobre pogoje in posebno zavarovalno kritje.
Kmečka banka daje na rapolago za nakup avtomobila vsoto do največ trideset milijonov lir, ki
jih bo kupec vračal v mesečnih obrokih do največ 48 mesecev. Prestiauto ponujajo po izredno ugodni meri, uporabnik posojila pa bo za prvo leto finansiranja dobil tudi zastonjski paket posebnih zavarolnin.
Podjetja in samostojni delavci imajo na razpolago več možnosti. Poleg navadnih bančnih posojil lahko za nakup avtomobila uporabijo tudi pogodbo leasing. Leasing je posebna vrsta finančne usluge s katero leasing podjetje nudi finančna sredstva nekemu drugemu podjetju ali samostojnemu delavcu. Ko ti potrebujejo nova proizvodnja sred-stva(avtomobil, tovornjak, razne stroje, opremo itd.), lahko pridejo do njih z leasing pogodbo. Lastnina strojev ali vozil pripada leasing podjetju, ki jo odjemalcu—podjetju daje za določen čas v najem. Ta podjetja uporabljajo proizvodna sredstva, za njih uporabo plačujejo določeno najemnino in ob koncu pogodbe jih lahko odkupijo. Lea-
sing za nakup avtomobilov je zelo razširjen, v zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavlja tudi leasing na nepremičninah.
Leasing podjetja so se v zadnjih desetih letih razvila po celi Italiji. Največja podjetja so ustanovile velike banke, nekaj uspešnih leasing podjetij pa tudi zasebni podjetniki. Med slednjimi lahko upoštevamo tudi podjetje Lea-sest, katere delničarji so tudi finančna družba SAFTI in dve bančni ustanovi, Tržaška kreditna banka in Goriška hranilnica, z vstopom katerih je podjetju Leasest uspelo znižati cene svojih storitev.
Leasest je dobro poznano predvsem v Trstu, kjer uspešno deluje že deset let in je v zadnjih letih doseglo dobre rezultate prav na področju leasinga za
avtomobile. Pred nekaj meseci se je delokrog tega podjetja razširil tudi na Goriško z odprtjem tukajšnjega sedeža. Finančna sredstva, za katera zaprosimo leasing podjetje, so nam na razpolago v zelo kratkem roku, lahko celo v teku 24. ur. Vsako leasing podjetje nudi poleg finančnih sredstev tudi možnosti za zavarovanje. Leasest npr. ponuja po izredno zanimivih pogojih zavarovanje proti požaru in kraji, zavarovanje kasko in tudi celotno zavarovanje proti vsem možnim nezgodam.
V naši deželi lahko v slučaju finansiranja podjetij v obliki leasinga dobimo tudi deželni prispevek, z odobritvijo katerih postane leasing eno izmed najzanimivejših načinov za kritje potrebe finančnih sredstev podjetij.
Opel Vectra.
Naš vodilni model
HEI
TRŽIČ
Largo delTAnconetta 1 Tel. 0481/74176
DOATO
---7 OPEL0
*-RV OFNFRAI MOTORS—
■BY GENERAL MOTORS-ŠT. I NA SVETU
GORICA - Korzo Italia 63/A
Tel. 0481/534174
11!!!
P
P!
lili
lili

8 O motor exp6 racing
V	treh halah goriškega sejmišča si lahko ogledamo skoraj vse zadnje novosti iz sveta motorjev.
V	paviljonu A lahko poleg starih dirkaških avtomobilov lahko pogledamo Opel Vedro 2000 16 v, Kadett in Omego 2.0i (zastopnik Boato), terence Aro Ciemme (Ag-romarket), Fordove Fiesta, Sierra 2.0i Ghia in 2.0 Cosworth, Escort RS Turbo in 1.4 Ghia cabrio (Gratton) in nove Fiat Uno (Aguz-zoni).
V	lepo urejenem razstavnem prostoru si lahko ogledamo švedske avtomobile Volvo 440 turbo, 480 turbo, 740 GLE 16V in 740 Station wagon (Crali). V isti hali so razstavljeni tudi avtomobilske gume (Pneusfriuli) ter motorji Honda (Braidotti) in Aprilia (Dagri).
Za trenutek se lahko ustavimo tudi pri razstavnemu prostoru podjetja Soundcar iz Tržiča, ki je na sejem pripeljalo terensko vozilo opremljeno z odličnimi ozvočnimi napravami, s katerimi lahko zares uživamo glasbo tudi med vožnjo. Pri tem podjetju dobimo tudi najboljše kasetofone in compact disc za naš avtomobil. Podjetje Soundcar ponuja tudi zadnjo novost hi—fi naprav za
avtomobil, DAT (Digital Audio Tape), hi—fi napravo s katero lahko na najčistejši način poslušamo vse vrste glasbe.
V hali B se lahko sprehajamo med avtomobili Audi 80, novim Audi \78 in Volksvvagni Passat, Polo, Golf GTI 90, Corrado in Golf rallye (Autosacchetti). V bližini so razstavljeni Citroeni AX in BX (Goričar). To podjetje razstavlja tudi motorje Cagiva, Ducati in Morini. Terence Suzuki Samurai in Vitara ter avtomobile Hyundai Sonata in Pony razstavlja Valter Lutman. Tu dobimo tudi hi—fi naprave za avtomobile (Audiofutu-re), nadomestne dele (tvrdki Utensilmacc in Marangone), oblačila za motoriste (Pignolo) in motorje za cross Honda in Gilera (II cross). Avtomobile milanske tovarne Alfa Romeo Alfa 164 in Alfa 75 turbo razstavlja družba Bigot. Za trenutek se lahko ustavimo tudi pri podjetju Vemat, ki predstavlja terensko delovno vozilo Omai—Scheverd in kjer lahko prisluhnemo zvokom jazz glasbe v izvedbi temnpoltega pianista.
Dirkaške motorje Suzuki in Ka-wasaki razstavlja Bertocchi ra-
cing motor, na razstavnem mestu katerega je tudi napis slovenskega moto—kluba Primotor, švedske motorje Husquarna in kolesa mountain bike Scott pa Jurij Tomažič. V isti hali lahko vidimo re-lijske avtomobile Peugeot 405 Mi 16, Audi 90 quattro in Lancia Delta Integrale, s katerimi so Aghini, Demartinijeva in Fiorio pravkar zaključili reli v Sanremu. V tej hali je tudi tempeljsko urejeni razstavni prostor trgovca avtomobilskih gum Komjanca.
V hali D si poleg dirkalnih avtomobilov formule ena lahko ogledamo limuzine Maserati (Carne-lutti), Saab (Alpimotor/Girometta) in Mercedes (Tirel). Tu so razstavljeni tudi novi ekskluzivni avtomobili Lotus Esprit turbo (Auto-sandra due) in Ferrari 348 Tb in Ferrari 328 GTB (Martinis). Japonske avtomobile Toyota Četica in Corolla razstavlja podjetje Au-tofriuli, Honda Accord, CRX Turbo in Civic Autosandra, Mazda 626 2.0i 16v, 121 1.3 in Subaru Justy pa zastopnik Alpimotor. Japonske proizvodnje so tudi teren-ci Toyota Land Cruiser in Hilux (Autofriuli) ter Daihatsu Feroza, ki ga lahko dobimo na srečelovu
novogoriške Igralnice in ki ga razstavlja zastopstvo Motorline Lutman. Isti zastopnik ponuja tudi avtomobil Innocenti 500i in motorje Aprilia.
V	hali D si lahko ogledamo tudi francoske avtomobile Peugeot 205, 309 in 405 (Autolisert) in Renaulte 19 in 21 (Autofurlan). Lancia ponuja modele Thema, Delta Integrale HF, Y10 in novo Dedro 1.8 iE. Zastopnik turinske hiše SVAG razstavlja tudi relijski avtomobil Lancia Delta Integrale, s katero je Miki Biasion pred desetimi dnevi zmagal v Sanremu. Tu vidimo še dva terenca in sicer Jeep Laredo (Autofurlan) in Land Rover Turbo 90 (Tomauto), kjer predstavljajo tudi angleške avtomobile Rover 827 in 213.
V	hali D so prisotni tudi zavarovalnica SAI, leasing podjetjE SBS, in Kmečka banka. Classic car club razstavlja stare avtomobile Porsche 356 C, Mercedes 190 SL in Alpine A110.
Ob razstavnem prostoru Casinoja iz Nove Gorice, kjer lahko dobimo zastonjsko vstopnico za Igralnico, bomo lahko uživali ob zvokih znanega ljubljanskega ansambla Greentovvn Jazz Band.
motor cxpo racing Q T
» Bariča Agricola Kmečka banka Gorica

AVTOMOBILI IN MOTORJI
ZA VSE OKUSE
m
wm
s
S|§§|§
m:MŠm
liliilii
CASINO’

NOVA GORICA
CASINO’ CASINO’
lC£a/ll!!!!!!!!!!!!!!!MSB(n
NOVA GORICA

NOVA GORICA
CASINO’

NOVA GORICA
3. RALLVSTAR TREH BENECIJ ZA POKAL CASINO’ NOVA GORICA
Najbolj pričakovan del 9. Motor expd racinga je pred nami. Danes in jutri bomo na zunanjem prostoru razstavišča lahko sledili tretjemu reliju indoor — RALLVSTAR TREH BENEČIJ — za pokal Casino Nova Gorica, tekmovanju v zasledovanju relijskih avtomobilov.
V prvih dveh letih je Rallys-tar treh Benečij dosegel vrsto odobravanj tako s strani publike kot tekmovalcev, tako da so letošnjo izvedbo še boljše pripravili. Posodobili so namreč progo, tako da bo obenem varnejša in še bolj spektakularna.
Letos se bo za nagrado novogoriške Igralnice potegovalo le 16 tekmovalcev iz Italije in Jugoslavije. Orga-
nizatorji so letos omejili število pilotov, tako da bo tekmovanje bolj napeto in zanimivejše. Pred in tudi med Ftallystarom bomo lahko sledili tudi edinstvenemu tekmovanju. Prirediteljem je uspelo namreč zbrati, prvič v Italiji, najboljše relijske pilote iz sedemdesetih let. Osem tekmovalcev, med katerimi bo tudi večkratni svetovni prvak Sandro Munari, se bo na isti progi pomerilo za prvi RALLYSTAR MILLE-SIME’, o katerem podrobneje poročamo na drugi strani.
Proga tekmovanja RALLVSTAR TREH BENEČIJ bo še vedno dolga 500 metrov, od katere je skoro dvesto met-
rov posute s prstjo. Zaostriti so nekaj ovinkov, tako da bo preizkušnja tako za pilote kot za avtomobile še bolj zahtevna. Tekmovanje predvideva tri kroge, nato bosta tekmovalca zamenjala štartno mesto in šele po seštevku časov bo zmagovalec napredoval v drugi krog. Nastopili bodo tako avtomobili skupine A, ki so posebej pripravljeni za tekmovanja, kakor tudi serijski avtomobili skupine N. Danes zjutraj ob 10.30 so na vrsti kontrole avtomobilov, ob 15.30, po prvih tekih Rallystarja Mille-sime, poskusne vožnje ter kvalifikacije, jutri pa, predvidoma ob 15.30, finalni del tekmovanja za pokal CASINO’ NOVA GORICA.
Kot smo pmenili se bo tekmovanja udeležilo 16 pilotov. Iz Veneta, kjer je veliko dobrih relijskih pilotov in je ta motoristični šport zelo razširjen, prihaja Massimo Gasparotto, ki se je goriške-ga tekmovanja udeležil že lani. Gasparotto je član dirkaškega kluba Citta di Cas-telfranco in tekmuje z lancio delto integrale 2000 skupine N. Letos je že zmagal v skupini N na reliju Citta di Bas-sano. Iz sosednje italijanske dežele prihaja tudi Angelo Cosmo. Tudi on je lani že preizkusil goriško progo z lancio delto integrale skupine A. Z istim avtom se bo tudi letos potegoval za po-
na 11. strani c£>
«1
*
CASINO’ CASINO’ CASINO’ CASINO’
NOVA GORICA
NOVA GORICA
NOVA DORICA
NOVA GORICA
			
			
||
C^> z 10. strani
kal CASINO’ NOVA GORICA. Doma je iz Valdagna blizu Vicenze, tekmuje za moštvo Citta di Schio. Iz Montebellune prihaja Alberto Limarilli. Za skupino Citta di Castelfranco vozi avtomobil opel manta 2000 skupine A. Roldo Canal iz Sv. Mihaela ob Tilmentu se bo goriškega Rallystara udeležil s fiatom uno turbo skupine A, japonski avtomobil to-yota corolla skupine A bo vozil Ennio Oddera. Iz Veneta prihaja tudi Massimo Snichelotto, ki tekmuje za društvo Raceday iz Vicenze. Vozil bo lancio delta integrale 2000 skupine A. Še v dvomu je prisotnost močnega pilota iz Padove, Uga Rettoreja, ki s svojo tenault 5 GT turbo skupine A je že zmagal relijsko prvenstvo treh Benečij leta 1987 in 1988.
Za pokal CASINO’ NOVA GORICA se bodo v tretjem Rallystaru pomerili seveda tudi piloti iz naše dežele. Marco Zavagno iz Spilim-berga se bo tekmovanja udeležil z lancio delto integrale skupine N. iz Cente prihaja Franco Savio. Savi o bo letos tretjič sodeloval na Rallystaru z avtomobilom ford sierra cosvvorth turbo skupine N. Doma iz Povolet-ta blizu Vidma je Gino Bui-atti, ki tekmuje za dirkalno društvo Friuii iz Vidma z volkswagnom golf GTI 1.8 skupine A.
Videmčan Claudio De Cec-
co, član moštva New Race iz Vidma, bo tekmoval s for-dom sierra cosvvorth 2000 skupoine N, medtem ko bo Massimiliano Novello, doma iz Manzana in član tima Red White iz Čedada, zmagovalec letošnjega relija v Adriji blizu Benetk, bo vozil lancio delta integrale skupine N. Vedno z Lancio Delta se bo tekmovanja udeležil tudi Edoardo Muner iz Čedada, ki tekmuje za društvo Leader Team iz Vidma.Prav tako iz Benečije, in sicer iz Špetra, prihaja Pietro Cor-redig. Tekmuje s fiatom uno
turbo za dirkalno društvo Red White iz Čedada in je na lanskem Rallystaru dosegel prvo mesto med avtomobili s pogonom na dveh kolesih. Skupino pilotov iz naše dežele zaključuje edini domačin, Igino Cargnel. Član goriške skupine Gori-zia Corse, se bo tekmovanja udeležil z renaultom su-per5 GT turbo skupine N.
Na letošnjem Ra!lystaru ne bodo tekmovale ženske, medtem ko bo tudi predstavništvo iz Jugoslavije močno ohromljeno. Kaže, da se bo tekmovanja udeležil le Silvan Lulik iz Ajdovščine, ki bo vozil bmw M3 skupine N.
Kdo izmed teh pilotov bo zmagovalec 3. Rallystara treh Benečij za pokal CASINO' NOVA GORICA bomo izvedeli šele jufri pozno popoldne. Gotovo pa je, da bo borba za vstop v finale dokaj močna in bo privabila ogromno število ljubiteljev motornih športov.
Pred tekmovanjem se bodo vsi piloti obeh Rallystarjev danes zvečer zbrati na družabnosti, ki bo v prostorih Casinoja v Novi Gorici, ki je glavni sponzor tega izredno zanimivega tekmovanja.
3. RALLVSTAR TRIVENETO
PAVILJON D
...	...	'. XvXvXvX\
\ XX ;.;X;Xy ;X-X Xv
OGRAJEN STARTNI PROSTOR
(\\ PAVILJON B
X 'X	OGLASNA DESKI
Ul. della Barca
VHOD NA SEJEM
B55S53 Slamnata zaščita

Varnostna ograja (mTTTTTninil Gledalci >
Guard rali
OUTLINE A.S. MOTOR EXPO' RACING 89
CASINO’ CASINO’ CASINO’ CASINO’
i^rtiiižirfT^ri
NOVA GORICA	NOVA GORICA	NOVA GORICA	NOVA GORICA

* ££#£2
- -
Rallystar
Millesime’
Millesime. Goriškega shoda, ki je prvi tovrstni v Italiji, se bodo udeležili Sandro Munari, ki ga lahko vidimo na spodnji sliki skupaj z Mannuccijem na lanci stratos na Sanremskem reliju, Mauro Pregliasco, levo z alfetto G TV turbo na reliju Vzhodnih Alp leta 1978, Fede-rico Ormezzano, Maurizio Verini in Salvatore Brai, bivši piloti oplovih dirkalnih avtomobilov, Luciane Trombotto, pilot ferrarija 308 Tony Fassina (na sliki levo spodaj) in Tržačan Fulvio Bacchelli.
Tile piloti se bodo pomerili na tekmovanju Rallystar Millesime, ki se bo odvijal na isti progi uradnega Rallystara. Vsi piloti bodo tekmovali na avtomobilih ford sierra cosvvorth skupine N, tako da bodo vsi imeli enako izhodiščno točko. Predtekmovanje bo danes ob 14. uri, polfinalna in finalna srečanja pa se bodo odvijala jutri, vedno z začetkom ob 14. uri.
Danes in jutri bomo na tekmovalni progi goričkega razstavišča lahko sledili zares edinstvenemu tekmovanju.
V Gorici se bo namreč zbralo osem bivših svetovnih, evropskih in državnih relijskih prvakov, ki bodo pokazali svoje sedanje sposobnosti na posebnem tekmovanju, Rallystaru
INNOCENTI 500. PRAVI AVTO
MOTORLINE LUTMAN
11. Hemiada 10 - GORICA - Tel.: 0481/80445 Zastopnik z« Gorico in pokrajino
I.V.VOO M I - DAIHATSU - APRILIA
- SOUNDCAR
CENTER ZA PRODAJO IN MONTAŽO AVTORADIOV IN VARNOSTNIH NAPRAV	.
fh MAJ6STIC Ji
. # £ £? # # „<r
•* .4«.
A

TRŽIČ - Ul. S. Giusto 1 - Tel. 0481/791417 ČAKAMO VAS V PAVILJONU A


r
ŠSSi


ZASTOPNIK
Š&€r7Tt£Xr
GORICA TRŽIČ MAMANO DEL FRIULI
.ni
X	/
Zapora diferencialov, ki jo 3 je mogoče upravljati z C - električnim upravljalcem.C omogoča vožnjo tudi v najtežjih pogojih.
Talent se izraža z aktivno varnostjo. Peugeot 405x4: 1905 kubičnih centimetrov, 110 CV (DIN), 187 km/h. Stalni štirikolesni pogon s porazdelitvijo navora med sprednjo in zadnjo premo v razmerju 53:47%. Zaporo diferencialov je mogoče upravljati z električnim upravljalcem. Hidravlična zadnja obesa z električno kontrolo z avtomatičnim korektorjem lege. Naravnavanje zadnje preme na najvišjo raven z elektro-hidravličnim upravljalcem. Prezračevanje prednje kolutne zavore, po želji tudi sistem ABS. Pnevmatike asimetričnega tipa 185/65 R 14T. Peugeot 405x4: tehnološka evolucija varnosti ne pozna ovir.
PEUGEOT #€>5 X4
izraz talenta
AutoLisert
TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. 0481/790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. 0481/391808
VABIMO VAS V PAVILJON D
Mille miglia in druge dirke
Danes zjutraj ob 11. uri se bo v okviru 9. Motor expd racinga vršil v kongresni dvorani sejmišča ob Soči zanimiv posvet o starih avtomobilskih dirkah. Glavno mesto bo seveda pripadalo slavni Mille miglia, avtomobilski dirki, ki se je preko trideset let odvijala po navadnih cestah severne in srednje Italije.
Na goriškem sejmišču se bodo za to priložnost zbrali bivši piloti in številni ljubitelji avtomobilskih dirk.
Predsednik goriškega Avtomobil kluba Tirel nam je zagotovil prisotnost številnih bivših prvakov: Fabrizio Serena, Gigi Villo-resi, Maria Teresa De Filippis, Sergio Mantovani, Gino Muna-ron, Eros Crivellari, Giannino Marzotto in Olivier Gendebien, eden izmed najbolj slavnih takratnih pilotov bodo govorili o dirkah, tehničnih problemih in anekdotah takratnih tekmovanj. Predvajali bodo tudi številne zanimive posnetke iz tistih let.
Na Motor expd racingu si lahko tudi ogledamo nekatere od teh starih dirkalnih biserov. V hali A so razstavljeni fiat 1100 S letnik 1948, ki je v istem letu zmagal dirko Mille miglia v svoji skupini; ferrari 250 scaglietti (na sliki); lancia aurelia B20, prvi na reliju Montecarlo leta 1954 in tretji na Mille miglia istega leta; alfa romeo 1500 super šport letnik 1928, tudi zmagovalec dirke Mille miglia, alfa romeo spider 8/C 2300 spider leta 1931, s katerim je Nuvolari zmagal Targa Florio in Mille miglia.

Prilogo pripravil in uredil
ALEŠ VVALTRITSCH
v sodelovanju z
AD WORK STUDIOM.
PRIDI NA SEJEM IN ZADENEŠ AVTOMOBIL
Z BRK7.IM.aCNO vstopnico za igralnico, ki jo boš dobil pri našim razstavnem prostori
CASINO’ CASINO’ CASINO’ CASINO’
ižnTaiifcčESn iStiS^fESn
NOVA GORICA	NOVA GORICA	NOVA GORKA	NOVA GORICA
m
II
1
Nadvse zanimiv ' Superbiker’s trophy
Zmagal Tržačan VValter Stanič
Preko osemdeset motoristov treh Benečij se je v soboto in nedeljo udeležilo Superbiker’s trophyja—memorial Mauro Michelazzi. Tekmovanje, ki je popolnoma uspelo, je bilo vseskozi napeto. Progo, dolgo 650 metrov, je pred dvema letoma pripravil furlanski pilot Edy Orioli, zmagovalec lanske Pariš—Dakar, ki je pravkar zaključil na odličnem drugem mestu rally Faraonov. Sobotni dež je precej oviral poskusne vožnje in predtekmovanja ter otež-kočil del na zemlji, tako da smo bili priča res zanimivim dvobojem.
Nekateri izmed favoritov za končno zmago, kot solahko
bili Tržičan Gianfranco Cri-vellari in Goričana Franco in Alessandro Zotti, so bili primorani zapustiti tekmovanje že pred finalnim tekom. Tako je Superbiker's trophy precej nepričakovano zmagal Tržačan VValter Stanič z motorjem Honda 125. Stanič, ki tekmuje za motoklub Fantomas iz Padove, je nasprotnike ugnal že v kvalifikacijskih vožnjah in prepričljivo zmagal obe polfinalni tekmi in finalno dirko. Na končni lestvici je prehitel Benečana Livia Qu-erina (prav tako s Honda 125) in lanskega zmagovalca, Tržačana Fabrizia Hria-za (Honda 250).
■
1
i :
V:;

,
Hustjvarna
MOTORLINE
LETMAN
GORICA tl. Hcrmada 10 Tel. (0481) 20445
Zastopnik za Gorico in pokrajino
Motorji APRILIA INNOCENTI DAIHATSU
ENDUR0x4
OVESEL - BEHCIU
MOTOR EXPO RACING: PAVILJON "A“
NOVO ZASTOPSTVO
mmnmm
GORICA
UL. FAVETTI 5
Tel.: (0481) 531741
m
lillil
SI
■
li
I
8
i!
IH
||
'
1
	i§ ms mm
i * 1	m E
m m	m i
m	
m	:
m	
■	
1
8
11

m
ll
i
II
Preobrat na sceni
Protagonist moči: novi Volvo 740, 200 KM, 16 turbo ventilov, 2000 CC, v verzijah limuzina in station wagon.
Interpreti samih sebe: novi Volvo 740, 14 verzij na bencinski in "VOIiVO dizelski pogon, limuzine in station wagon. Od danes na sceni. kakovost in varnost
VOLVO CRALI
GORICA
1
11
1
111
|
lil
■
111
I
I
Josip Jesih
Filibert Olupek je živel svoje življenje ““mo. nevpadljivo in v korektnih sosedskih °anosih. Tako nekako bi zapisali, če bi uporabljali diplomatski način izražanja, vendar Pa je sem ter tja opazil kakšno zadevico, ki ?u ni bila povsem povšeči, toda primera, pa Ce ]e bil še tako neprijeten, ni nikoli obešal na veliki zvon.
In tako se je zgodilo, da je sosed začel prenavljati hišo. Delavci gradbenega podjetja Jugobeton so najprej postavili gradbeni srh1 ter razkrili hišo. In v naslednjih štirinaj-nh dneh, se je gradilo kot za stavo, »hruške« 0 Prevažale beton s takšno brzino, kot da bi ozniki želeli v Guinessovo knjigo. Skratka uovek bi mislili, da se vse skupaj dogaja v Pravljici, ali pa vsaj v kakšni drugi deželi. Po retjem tednu izrednih gradbenih naporov je nna hiša dograjena, obdali so jo z novo fa-,ann° opeko, prekrili pa s črno tegolo. Skrat-a3, hiška, da se je celo protokol ne bi branil.
6 ne za koga drugega, pa vsaj za upokojenega generala z dosmrtnimi zaslugami za obstoječe stanje.
Ko, in presrečni sosed Goršek je iz dneva ■ dan stal široko razkoračen sredi dvorišča n se ljubeznivo nasmihal mimoidočim. Ljud-
je so ga hvalili, Goršek pa je le vnemamo mahal z roko. »Malenkost! Prava malenkost!«
Tudi Filibert Olupek si ni mogel kaj, da ga ne bi prav posebej pohvalil. »Dober gospodar ste, mojster Goršek, da ste se v teh časih lotili takšnega posla! Pri takšni draginji!«
»No,« je odvrnil Goršek, »vse le ni tako črno. Ljudje vedno napihujejo govorice o draginji, se vam ne zdi!«
Filibert Olupek, ki je s težavo shajal s svojo mezdo iz meseca v mesec, se tokrat resnično ni strinjal z lastnikom prenovljene hiše. »Če sem iskren,« je menil Filibert, »moram reči, da tudi jaz napihujem te govorice. Saj dobimo vendar toliko kot Zulukafri v črni Afriki!«
»No, nekateri seveda tudi več ne zaslužijo!« je bil pripravljen Goršek popustiti. »Saj tudi delajo kot opice na drevesih!«
Filibertu ni bilo do prepira, pa se je vljudno poslovil. Ko se je naslednji dan vračal iz službe, so pri sosedu Goršku pravkar asfaltirali dvorišče.
»Kar je res, je pa res,« je pri sebi mrmral Filibert, »Goršek pa je pravi kampeljc. Ta bi moral postati gospodarski minister!«
Čez nekaj dni so na Gorško vem dvorišču elektrikarji Javne razsvetljave postavili ducat prekrasno vlitih vrtnih luči. Olupku je bilo to tako všeč, da je takoj pomislil na možnost organiziranih ogledov.
»Predsedniku sindikata v podjetju moram povedati za to razkošno zgradbo!« je povedal sosedi Debeljakov!. »Morda se bomo odločili za skupinski ogled!«
Naslednji dan je bila sobota in Filibert se je odpravil, kakor običajno, v bližnji market po nakupih. Pri mesarju je bila gneča in nabavni referent Olupek se je strpno postavil v vrsto.
»Ste že slišali, da so se Jugobeton, Asfaltna baza in Javna razsvetljava združili v enovito podjetje?« je mesarja spraševal neki kupec.
»Da vem!« je ravnodušno odvrnil mesar. »Novi generalni direktor pa je naš sosed Goršek!«
Filibert Olupek je neumno zinil in debelo pogledal. »Dvajset dekagramov pasje salame!« je naročil, čeprav je doma zatrdno sklenil, da bo tokrat kupil celega piščanca.
/Te
Tedenski pregovor:
't
Norec se takrat najbolj občuduje, ko napravi neumnost.
(kitajski)
Spominski datumi:
□	Pred 65 leti: 24. 10. 1924 je bilo ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo Podgora, ki so qa razpustili septembra 1927. leta.
□	Pred 15 leti: 23. 10. 1974 je bilo ustanovljeno Združenje jusarskih upravičencev v Bazovici.
K
Osebnosti:
□ 26. 10. 1889 se je v Šmartnem v Brdih pri Gorici rodil pesnik in kulturnopros-vetni delavec Karel Širok, ki so ga kot talca ustrelili 5. 1. 1942 v Dragi pri Begunjah.
X
'Ufledališča

J-JUbljana
uPera SNG
.Nocoj, 21. 10., ob 19. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. w°lfgang Groth.
P sredo, 25. 10., ob 19. uri: opera Tosca (Giacomo Puccini), dir. w°lfgang Scheidt.
. v soboto, 28. 10., ob 19. uri: opera Figarova svatba (VVolfgang aiadeus Mozart), dir. VVolfgang Scheidt.
Urama SNG
.Nocoj, 21. 10., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež.
*hko Moderndorfer (ponovitev 26. 10. ob 16. uri).
,r,\torek, 24. 10., ob 19.30: premierska predstava Princ Homburški \/nrich von Kleist), rež. Barbara Hieng, r.. v sredo, 25. 10., ob 20.30: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. ašan Jovanovič.
; Y Petek, 27. 10., ob 20. uri: v okviru Borštnikovega srečnja gostu-Mantja ^heatre Washington s predstavo American Buffalo (David
klala drama
.Nocoj, 21. 10., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. 20 30)° ^os^' scen°grafiia Miloš Jugovič (ponovitev 24. 10. ob
Mgl
Nocoj, 21. 10., ob 19.30: Marijino oznanjenje (Paul Claudel), rež. hšan Mlakar.
V sredo, 25. 10., ob 19.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovanovi. rež. Janez Pipan.
Lutkovno gledališče
v VELIKI DVORANI danes, 21. 10., ob 11. in 17. uri: Za vrati ajec (Frane Puntar), rež. Srboljub Stankovič.
> X KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 24. 10., ob 17. uri: ^koKriUč), rež. Tine Varl.
Avditorij
UjY petek, 27. 10., ob 10. uri: Pesnikova žena prihaja (Tone Par-Jlc). rež. Mile Korun, gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
[Jo
oncerti
^ČBLJANA aukarjev dom
din vLIKI DVORANI CD nocoj, 21. 10., ob 20. uri: koncert Mla-Mnii 9a orkestra pri Šoli združenega sveta v Devinu, dir. Carl ‘les (Schubert, Beethoven, Brahms).
Dv°rani SLOVENSKE FILHARMONIJE v torek, 24. 10., ob k' ; komorni koncert tria, ki ga sestavljajo violinist Gorjan Košu-G.violončelist Miloš Mlejnik in pianist Rainer Gepp (Rančigaj, onberg, Šoštakovič).
lahu °KrOGLI DVORANI CD v torek, 24. 10., ob 20.30: koncert Pa n 9*asbe - 4 & 20 ali Štiriindvajseti Dr. Mef & hokejisti (nasto-. ^rago Mislej s prijatelji).
c v Mali DVORANI CD v sredo, 25. 10., ob 29.30: v okviru kon-ven°n Mladi mladim nastopata pianist Martin Šušteršič (Beetho-Q0l' Prokofjev) in violončelistka Ajda Zupančič (Škerjanc, Vivaldi, “ormann).
2?v VEUKI DVORANI CD v četrtek, 26. 10, ob 19.30, in v petek, tnQ d" ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filhar-d6i ilG’ dir. Gyorgy Gyorivanyi-Rath, solist Stanko Arnold (Han-' Lolemann, Albinoni, Schumann).
PTUJ
Viteška dvorana gradu
V	petek, 27. 10., ob 19.30: recital japonske in sodobne glasbe za kljunasto flavto s Klemenom Ramovšem (Matsudaira, Matsunaga, Shimoyama, Hirose, Ramovš, Svete).
VIDEM
Palamostre
V	torek, 24. 10., ob 20.45: v okviru jesenskih koncertov nastopa Kvartet Faure (Faure, Brahms).
Stolnica
V	petek, 27. 10., ob 21. uri: v okviru ciklusa jesenskih koncertov za orgle nastopa Beppino Delle Vedove.
teden nemega filma_________________________________
PORDENON Zaključna dneva
V	KINODVORANI VERDI danes, 21. 10., ob 9. uri: odkriti filmi -LE FORMICHE; francoska revolucija - SEPOLTO VIVO; the si-lent talkies - I DIAVOLI VOLANTI (1929), r. Frank Capra; ruski begunci v Nemčiji - MANOLESCU (1929), r. Viatcheslav Tourian-sky, i. Brigitte Helm.
V	KINODVORANI CAPITOL danes, 21. 10., ob 14.30: ruski begunci v Nemčiji - SURRENDER (1927), r. Edward Sloman; ob Chaplinovi obletnici - THE GRAD DUCHESS AND THE VVAITER (1927), r. Malcom StClair, i. Adolphe Menjou, Florence Vidor; MAN, VVOMAN AND SIN (1927), r. Monta Bell, i. John Gilbert, Jeanne Eagles.
V	KINODVORANI VERDI nocoj, 21. 10., ob 21. uri: podelitev nagrad Jean Mitry; ob 21.30 ob Chaplinovi obletnici - KIDS AUTO RACES AT VENICE, CALIFORNIA (1914), r. Henry Pathe Lehr-man, i. Charles Chaplin; HOW TO MAKE MOVIES (1918); CITY LIGHTS (1921), i. Charles Chaplin, Virginia Cherril (projekcijo bo spremljal Orkester RTV Ljubljana, dir. Carl Davis).
Vse druge projekcije spremljata ob klavirju Carlo Moser in Leonid Nemirovski.
V	DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE v nedeljo, 22. 10., ob 9.30: okrogla miza o ruski kinematografiji. Diskusija bo na sporedu v isti dvorani ob 14.30.
V PALAČI MONTEREALE MANTICA: razstavi Chaplin - 100 let, 100 slik, 100 dokumentov in Filmski plakati iz dobe carske rusije (od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure).
V	FOJERJU KINODVORANE VERDI: razstava Cinema sui carta - italijanskih filmsih revij in razstava fotografi - I divi dello zar.
oktobra v gorici___________________________________
GORICA Kulturni dom
Danes, 21. 10., ob 15. uri: namiznoteniški turnir, prireditelj ŠD Azzurra iz Gorice.
V	četrtek, 26. 10., ob 20.30: filmska predstava v okviru Gorica Kinema '89, prireditelj Kinoatelje.
V	petek, 27. 10., ob 20.30: občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete na telefonsko številko 0481/33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica).
Horoskop
od sobote, 21. oktobra, do petka, 27. oktobra 1989
OVEN (21. 3. - 19.
* I J 4.) VI IN DELO: Napoved je za vas ■	kar precej ugodna,
jjj- .	Pred vami je zani-
jj, Y 111 uspešen teden. Nas-Dnci e se vam lahko sreča v eostovnih zadevah. Ponudila z« yam b° enkratna priložnost 7resničitev vaših ciljev. Ro-»- lrn od 5. do 15. 4. bosta
Hmr*CUr *n Mars sovražna, zato Kri,.Pretijo prehodne težave. Gl Men bo Petek. VI IN DRU-mjLtjekdo vas ima pogosto v beriv' Ugodna dneva bosta aelJa in ponedeljek.
v	bik (20. 4.	- 20. 5.)
— VI IN DELO: f	|	Vstopate	v vses-
transko razgiban s0 v	delavnik.	Zvezde
Lsnp m Precej naklonjene, kat ,Vam lahko uresničiti ne-Gbet ■ r s* d°lg° želite. Setlecal° se vam prijetna pre-r°čii, ya na finančnem podboj ' Srečne okoliščine vam ih ..olajšale delo. V nedeljo Looa , deljek vam neprijazna labbo ponagaja. VI IN bi v “L Nekdo si zelo želi, da ha rinS Pobliže spoznal. Ugod-eva bosta torek in sreda.
_ ____ DVOJČKA (21. 5.
T 'T* -20. 6.) — VI IN
I I DELO: Teden bo pretežno prijeten ^ in uspešen. Merkur in Mars bosta pozitivno vplivala na srečen potek in razplet vašega dela ter uresničitev nekaterih načrtov. V torek in sredo bodite previdni, ker zna biti z lahkoto kaj narobe. Neprijazna Luna in Venera lahko povzročita nepričakovane stroške. VI IN DRUGI: Do nekoga ste preveč brezbrižni. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
vi in DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar proti koncu tudi mučen in utrudljiv. Izkoristite predvsem prvo polovico tedna, ko vam bodo zvezde prijaznejše. Rojenim od 7. do 17. 7. bosta Merkur in Mars sovražna, zato lahko naletijo na nepričakovane težave in zaplete. Previdnost ne bo odveč! Kritičen bo petek. VI IN DRUGI: Nekdo si bo privoščil šalo na vaš račun. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
VI IN DELO: JL i	Vstopate v delovno
^	razgiban in nadvse
prijeten teden. Ugodni Mars, Merkur in Venera bodo poskrbeli za dobro počutje in uresničitev vaših načrtov. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim od 7. do 17. 8., ki lahko pričakujejo vesela presenečenja in ugodne spremembe. Marsikje boste napredovali. VI IN DRUGI: Očaral vas bo nekdo iz vaše bližine. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
DEVICA (23. 8. Mf)	-22. 9.) VI IN
[ U	DELO: Obeta se
| IX	vam res ploden de-
■	lovni teden. Zvezde bodo	spodbudile srečen
potek dogodkov in uresničitev nekaterih načrtov. Sredi tedna se vam bo ponudila enkratna priložnost, ki jo skušajte ne zamuditi. Rojenim od 8. do 13. 9. bo Venera nasprotna. Pretijo vam neprijetnosti. VI IN DRUGI: Ne precenjujte preveč svojih moči, da ne boste razočarali. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
_	TEHTNICA (23. 9.
fA	-22. 10.) — VI IN
DELO: Teden vam
e*e* bo naklonjen in delovno še kar uspešen. Čas je ugoden za uresničitev pomembnejših načrtov. Precej naklonjeno vam bo nebo v začetku tedna. Izkoristite priložnosti, ki se vam bodo ponudile, in čim prej uredite, kar bi že morali. Ob koncu tedna raje odložite nekatere obveznosti. VI IN DRUGI: Nekomu odločno povejte, kar mu gre. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
...	ŠKORPIJON (23.
m	io. - 2i. n.) vi
lil	IN DELO: Teden
|	vas bo obogatil s
prenekatero prijetno izkušnjo. Zvezde so vam še vedno naklonjene. Pričakujete lahko uspeh vaših iniciativ. Delo vam bo šlo od rok in veliko boste naredili. Prišlo bo do ugodnih sprememb, ki bodo spodbudile vaše ustvarjalne sposobnosti. Nedelja ali ponedeljek lahko kaj pokvarita. VI IN DRUGI: Ne sodite drugih po sebi. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	MALI DVORANI danes, 21. 10., ob 11. uri: v okviru otroških uric - Ura otroških ljudskih glasbil, pesmi in zvočil z Miro Omer-zel-Terlep in Matijo Terlepom.
GORICA
V	nedeljo, 22. 10., ob 10. uri: izpred Hotel Park v Novi Gorici star 4. pohoda in teka po Panovcu (progi 7 in 16 km po mestnih ulicah in po gozdu).
letos v tržiču_______________________________________
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU Gledališče
V	ponedeljek, 23., in torek, 24. 10.: Riccardo III (VVilliam Shakespeare), rež. Gabriele Lavia, nastopa Stalno gledališče F-JK.
V	torek, 14., in sredo, 15. 11.: Paolo Poli in Milena Vukotic predstavljata I legami pericolosi (Ida Ombroni-Paolo Poli).
V	soboto, 25., in nedeljo, 26. 11.: Ha da passa 'a nuttata (po Eduardu De Filippu), rež. Leo de Bernardis, nastopa Teatro di Leo.
V	torek, 12., in sredo, 13. 12.: musical La piccola bottega degli orrori (Howard Ashman-Alan Menken) rež. Saverio Marconi, nastopa Compagnia della Rancia.
Koncerti
V	torek, 31. 10.: koncert mezzosopranistke Gail Varine Gilmore in pianista Charlesa Spencerja (Barber, Ives, Gershwin, neznani).
V	četrtek, 9. 11.: klavirski koncert Petra Jablonskega (Szyma-nowski, Skrjabin, Rahmaninov, Jablonsky, Chopin, Liszt).
V	četrtek, 23. 11.: koncert violinista Levona Ambartusumjana in pianista Anatolija Sceludiakova (Prokofjev, Šnitke, Čajkovski, Wi-eniawski, Saint-Saens, de Sarasate).
V	torek, 29. 11.: pianist Benedetto Lupo (Schumann, Chopin).
V	četrtek, 7. 12.: kvartet Petersen, nastopajo violinista Ulrike Petersen in Gernoth Suessmuth, violist Friedmann Weigle in violončelist Hans Jakob Eschenburg (Mozart, Schubert, Beethoven).
V	torek, 20. 12.: koncert tria Gustav Leonhardt - klavicembal, Frans Briiggen - flavta, Anner Bylsma - violončelo (Dieupart, For-guerai, Telemann, Bach, Corelli).
• Vse predstave bodo ob 20.30.
Koristne telefonske številke			
NUJNI POSEGI		GASILCI	
Karabinjerji	112	Tržič		... 410222
Policija 		113		
Gasilci		115	KARABINJERJI	
PRVA POMOČ V	BOLNICAH	Trst		...734084
Gorica		... 533991	Gorica		... 82044
Tržič			 482000	Tržič		... 410276
Krmin		.... 60124	Čedad 		...730405
Čedad 		.... 730000		
RDEČI KRIŽ		PROMETNA POLICIJA	
Trst			 768888	Trst		...422222
Tržič		.... 482000	Gorica 		... 22333
ZELENI KRIŽ		Tržič		. . . 410100
Gorica			 31111	Čedad 		... 731142
Pripravlja SREČKO MOŽINA
_ STRELEC (22. 11. -21. 12.) VI IN
aJ* DELO: Glede na to, da vam je prijazna Venera naklonjena, vam bo teden minil v prijetnem vzdušju in dobrem razpoloženju. Vaša prizadevnost bo poplačana. Precejšnja je možnost nepričakovanega zaslužka. Poskusite čim bolje izkoristiti prijazne zvezde za vse, kar si najbolj želite. VI IN DRUGI: Pomagal vam bo nekdo, ki ste mu nekoč pomagali. Ugodna dneva bosta ponedeljek m petek.
_ KOZOROG (22. 12. | o -19. 1.) VI IN
l^C DELO: Zaradi po-1	^ ložaja zvezd je
pred vami naporen, a kljub temu tudi uspešen teden. Verjetno se boste morali srečati s kakšnimi nepričakovanimi težavami, vendar jim boste uspešno kos. Poskusite čim bolje izkoristiti predvsem prvo polovico tedna, ko vam Ido Luna naklonjena. Kritičen bo petek. VI IN DRUGI: Le s potrpežljivostjo boste dosegli, kar želite. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
... VODNAR (20. 1. -18. 2.) VI IN DELO: Obeta se vam zanimiv in istočasno prijetno razgiban teden. Čas je primeren za vsakovrstne nove pobude ali načrte. Ponudile se vam bodo nekatere nove ustvarjalne možnosti. Precej bo novosti, ki vam bodo popestrile teden. Rojenim od 4. do 13. 2. se bodo želje prav gotovo izpolnile. Muhast bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Resnica bo prišla na dan. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
^	_ RIBI (19. 2. - 20. 3.)
A r VI IN DELO: Napoved je za vas ^ ^ še kar ugodna.
Zvezde so vam prijazne, zato vam bo lahko uspelo v zadevi, ki vam je zelo pri srcu. Spremljala vas bo dobra delovna forma. Okoliščine vam bodo naklonjene, zato boste lahko naredili več kot ste načrtovali. Rojenim od 5. do 11. 3. grozijo razne neprijetnosti. Kritična bo sreda. VI IN DRUGI: Ne pritožujte se preveč, raje ukrepajte. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
Oživljanje gospodarske dejavnosti vnaša tudi protislovja v zaposlovanju
Pričenja se nova sezona v razstavni galeriji EXIT
V ponedeljek fotografije Sandra Perissuttija
Uvodoma bi kazalo povedati, da je današnja situacija gospodarstva na Goriškem, zlasti kar zadeva zaposlovanje v tako imenovanih produktivnih sektorjih, bistveno drugačna od tiste pred kakšnim letom. Postopoma se povečuje delež industrije, nastajajo nova podjetja z visoko tehnologijo, premagana je bila odvisnost od velikih industrijskih podjetij z državno udeležbo. Spremembe gredo tudi v drugo smer: ob še zmeraj precej visoki nezaposlenosti, primanjkuje strokovnih kadrov, med nezaposlenimi pa ohranjajo ženske prevladujočo vlogo.
Kako odpraviti te in druge anomalije, kako v prihodnje pravilno usmerjati splošni družbeni in gospodarski razvoj, tudi v vidu novosti, ki jih bo nujno prinesla vse večja gospodarska integracija in spričo možnosti in izzivov, ki jih vnašajo velike, še do pred kratkim nepojmljive, družbene spremembe v vzhodni Evropi.
Nekaj odgovorov na ta vprašanja, saj je zadeva sicer zelo zapletena in večplastna, smo slišali na sinočni javni razpravi, ki jo je priredila socialistična stranka v Gorici. Priložnosti za poglobljene razprave o posameznih aspektih bo v prihodnjih mesecih še veliko, saj je tema zelo aktualna.
Uvodnemu posegu pokrajinskega tajnika stranke Luciana Pinija so sledila štiri poročila, ki so osvetlila štiri različne vidike iste problematike.
Tako je ravnatelj deželne agencije za delo Cesare Pironti v dokaj strnjeni obliki prikazal uspehe te deželne pobude, orisal izkušnje in nakazal nove usmeritve, ki so nujno potrebne spričo spremenjenih razmer. "Problem nezaposlenosti danes ne zadeva več mladih, ampak občane srednje starosti, nad 29 let in v tem sloju predvsem ženske. Zadeva fizično ali umsko prizadete osebke. Zelo stvaren in primeren odgovor bi nudili, če bi uspeli uresničiti nekaj točno opredeljenih načrtov prekvalifikacije
S točnimi podatki opremljen naslednji govorec, Predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua, je bil dokaj prepričljiv v podajanju obraču-
AVGUSTU ŠTEKARJU
ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestitajo člani Kmečke zveze in mu voščijo na mnoga zdrava, zadovoljna in delovna leta.
na, kolikšen je bil delež Goriškega sklada v postopku oživljanja gospodarstva na Goriškem, kjer je bilo doslej , tudi s prispevkom sklada, ustvarjenih nad 1500 novih delovnih mest s prispevkom več kakor 21 milijard lir. Dr. Bevilacgua je tudi zelo prepričljivo zavrnil razne očitke in polemike o neupoštevanju Gorice in podcenjevanju terciarnih dejavnosti.
Ob uspehih je dr. Bevilacgua navedel tudi ovire, ki preprečujejo, da bi ta mehanizem tudi v prihodnje deloval še bolj uspešno. Ovire so predvsem v omejeni razpoložljivosti in bi dodatni letni prispevek države v znesku petih/šestih milijard lir predstavljal sprostitev novih naložb. Mimogrede: Goriški sklad je doslej vsako na novo odprto delovno mesto finansiral s skoraj 16 milijoni lir.
Poslanka Roberta Breda je vprašanje zaposlenosti/nezaposlenosti in zlasti položaja žensk uokvirila v nekoliko širši kontekst. Imamo dobre zakone, ki pa v praksi odpovedo. Velike razlike zlasti v odnosu do žensk, bo mogoče odpraviti ob večjem usklajevanju pobud, tako v deželnem, kakor
državnem okviru. Potreben pa je tudi drugačen, bolj življenjski pristop do problematike. Predvsem pa morajo biti soudeležene pri iskanju rešitev predstavnice žensk.
Zadnje poročilo je imel pokrajinski tajnik sindikalne zveze CISL Vittorio Brancati, ki je nanizal vrsto ugotovitev in ocen dogajanj, seveda s stališča sindikatov ter opozoril na vrsto novosti, ki se kažejo v odnosu do političnih sil, zlasti Dežele. Menda je v deželnem okviru, glede uravnavanja gospodarstva in odpravljanja razlik med posameznimi področji prevladala dokaj čudna logika, da v bistvu dela vsak po svoje.
Nekateri od govorcev so skušali odgovoriti na očitke in polemike zadnjih dni o namembnosti Goriškega sklada, o uporabljenih sredstvih itd.
Kasnejša razprava je pripomogla k podrobnejši osvetlitvi posameznih vprašanj. Vsekakor, že uvodoma smo zapisali, da sinočno srečanje ni izčrpalo, kvečjemu le načelo določena vprašanja, ki bodo v prihodnjih mesecih zelo verjetno pogostoma predmet razprave.
Razstavna galerija Exit, ki je lani zelo smelo zastavila delo na različnih področjih umetnosti, bo z razstavo fotografij Krminčana Sandra Perissuttija začela novo sezono. Odprli jo bodo v ponedeljek, 23. t. m., in bo na ogled do sredine novembra. Zatem bo na ogled razstava pod naslovom "Poklon Mušiču”, po vzorcu lanske razstave, posvečene spominu Avgusta Černigoja.
Ta razstava bo odprta do novega leta.
Prvi gost galerije, ki ima sedež v Favettijevi ulici 16/3 v novem letu bo Avstrijka Alexandra Reden. V nadaljevanju sezone je predvidena zatem razstava del umetnika Pope iz Veneta, v aprilu ponovno razstava fotografij Ma-urizia Frullanija in konstrukcij Luciana De Gironcolija. Razstavno dejavnost bo sklenila skupinska razstava dveh umetnikov iz Gorice in dveh umetnikov iz Slovenije.
Poleg aktivnosti na področju slikarstva in nasploh upodobljajoče umetnosti pa pripravljajo tudi nekaj glasbenih prireditev, predavanj in srečanj o umetnostni zgodovini.
Razstavo fotografij mladega, a že lepo uveljavljenega fotografa iz Krmi-na bodo torej odprli v ponedeljek, ob
Deveti sejem Motorexporacing odprt samo še danes in jutri
Deveti sejem Motorexporacing se bliža vrhunskemu in obenem sklepnemu delu. Prireditev v Ulici della Barca si bo mogoče ogledati le še danes in jutri med 10. in 22. uro.
Tako za danes, kakor tudi za jutri, napovedujejo pester spored raznih tekmovanj. Danes se bodo pričela ob 11. uri in ob 14. uri. Ob 11. uri bo tekmovanje za trofejo novogoriškega Casinoja v okviru rallija Treh Benečij.
Jutri bodo tekmovanja od 14. ure dalje. Ob napovedi današnjega sporeda, gre posebej podčrtati srečanje -okroglo mizo z nekdanjimi (in sedanjimi) avtomobilskimi asi. Srečanje bo ob 11. uri, na sejmišču ob ločniškem mostu. Sejem avtomobilov in motorjev ter športne in druge opreme si je do zdaj ogledalo veliko obiskovalcev. Precej jih pričakujejo tudi danes in jutri. Prve ocene govore o tem, da je bila prireditev z ekonomskega vidika uspešna.
(Na sliki - foto VValtritsch - stari dirkalni avtomobili privlačijo pozornost obiskovalcev).
Jutri v Štandrežu koncert zbora Kočo Racin iz Skopja
Danes in jutri gostuje v Gorici mešani pevski zbor društva Kočo Racin iz Skopja, ki bo nastopil jutri ob 18. uri s celovečernim koncertom v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Do gostovanja makedonske skupine• prihaja na povabilo goriškega predsedstva ZSKD in kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža v okviru že večletnih medsebojnih stikov in obiskov. Pevci zbora Kočo Racin, ki deluje v sklopu največjega kulturnega društva v Makedoniji, so v Gorici že večkrat nastopili tudi na pevskem tekmovanju Seghizzi oziroma na folklornem festivalu. Njihov obisk se bo začel danes z ogledom znamenitosti mesta. Jutri bodo obiskali slovenske občine, ob 18. uri pa bodo nastopili v Štandrežu. Na prireditvi se bodo najprej predstavili domači pevci, člani mešanega in mladinskega zbora, sledil bo celovečerni koncert makedonskega zbora, ki ga vodi Dordi Smokvarski. Po nastopu bo seveda še priložnost za družabno srečanje in razgovor.
Gostovanje makedonske skupine Kočo Racin sodi v niz prireditev, ki jih štandreško društvo pripravlja v počastitev 100-letnice rojstva pisatelja in narodnega buditelja Andreja Budala, po katerem je poimenovan dom v Štandrežu.
V ponedeljek začetek del v telovadnici v Štandrežu
Novopečeni odbornik Sartori še zmeraj brez odškodnine
Če bodo dogovori držali in če ne bo vmes nepredvidenih težav, bo občinska telovadnica v Štandrežu spet odprta za redno dejavnost že čez kakšen teden. Predsednik rajonskega sveta VValter Res-si nas je obvestil, da bodo v ponedeljek pričeli z deli za prilagoditev električne napeljave zakonskim predpisom. Dela naj bi predvidoma opravili v desetih, do štirinajstih dnevih, nakar naj bi, po pregledu posebne komisije, objekt spet odprli za redno dejavnost. Odpravljena bo tako velika ovira za redno delo štandreš-kih ekip in skupin iz drugih krajev občine, ki so doslej uporabljale omenjeni objekt in ki so se kar naenkrat znašle v velikih težavah. Iz Štandreža prihaja še druga vest. Na občini so te dni menda že izbrali najboljšega ponudnika za izvedbo načrta prenove nogometnega igrišča v Štandrežu. Najboljšo ponudbo je menda poslalo neko videmsko podjetje. V približno enem mesecu naj bi uredili vse potrebno za podpis pogodbe in predajo gradbišča. Predvidoma naj bi dela zaključili do pričetka prihodnje nogometne sezone, torej čez približno eno leto. Prenovljeno nogometno igrišče postaja, čeprav z dokajšnjo zamudo, stvarnost.
Pobuda
»Cuore amico«
Združenje »Cuore amico« bo danes med 9.30 in 13.30 pripravilo propagandno akcijo na območju pri ljudskem vrtu. Brezplačno bodo merili krvni pritisk mimoidočim, s ciljem ugotavljanja morebitnih rizičnih osebkov.
Novopečeni odbornik na občini v Tržiču, Paolo Sartori, ki pripada republikanski stranki, bo moral še nekaj časa počakati, preden mu bodo lahko izplačali odškodnino, ki mu pripada po zakonu.
Predlog je bil na dnevnem redu že štirih sej doslej. Dvakrat ni prejel zadostnega števila glasov (potrebna je absolutna večina), dvakrat pa je župan sklep umaknil z dnevnega reda, preden se je sploh pričela razprava. Zadnjič se je to zgodilo v četrtek zvečer. V sejni dvorani je koalicija utegnila zbrati le vsega osemnajst svetovalcev. Da bi bil sklep odobren bi rabili vsaj enaindvajset svetovalcev. Spričo takega stanja je župan to točko dnevnega reda odgodil.
Zadeva zadobiva že naravnost smešne poteze.
Programsko-volilna konferenca ZKS v Novi Gorici
V Novi Gorici je za danes sklicana programsko-volilna seja občinske konference ZKS. Na zasedanju, ki se bo pričelo ob 9. uri v veliki dvorani Skupščine Občine Nova Gorica bodo, poleg razprav o staturanih spremembah, o delu organizacije v preteklem obdobju in o novih smernicah, volili
tudi člane predsedstva, predsednika občinskega komiteja, sekretarja in izvršna sekretarja O K ZKS. Za predsednika OK ZKS kandidirata Vladimir Uršič in Andrej Frančeškin. Kandidata za sekretarja POK SKS sta Mirko Brulc in Ivan Furlan Kodermac, medtem ko Žarko Kodermac kandidira za izvršnega sekretarja.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 8. 10. do 14. 10. 1989
RODILI SO SE: Roberta Mele, Valerio Sorbello, Pier Paolo Brandolin, Giulia Guzzo, Patrick Rijke, Denis Corsi, Gian-luca Patrone.
UMRLI SO: 88-letna upokojenka Ermi-nia Bertotti vd. Medeot, 93-letni upokojenec Biagio Bernobich, 67-letni upokojenec Ugo Silvestri, 91-letna gospodinja Luigia Susmelj vd. Podgornik, 73-letni upokojenec Michele Bosco, 79-letni upokojenec Giobatta Masetti, 78-letni upokojenec Bruno Vale, 77-letna upokojenka Lidia Minen, 90-letna gospodinja Rosa Speroni vd. Carugati, 66-letni upokojenec Remigio Fornasaro, 75-letni upokojenec Ferruccio Mecchia, 55-letna upokojenka Anna Maria Cabas, 80-letni upokojenec Ermes Oleotto, 82-letni upokojenec Armando Tomadoni, 63-letni upokojenec Dario Frigeri.
OKLICI: delavec Claudio Zognani in gospodinja Tiziana Gregorutti, inženir Ezio Licinio in uslužbenka Silvia Ouala, prodajalec Paolo Colovatti in prodajalka Sandra Bello, uslužbenec Massimo Podgornik in glasbenica Emma Gani.
POROČILI SO SE: brezposelni Gianlu-ca Miniscalco in delavka Angela Zulian, fizik Paolo Gondolo in učiteljica Manue-la Chetti.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu obvešča, da bo prva seja dijakov in profesorjev za 5. letnik dopolnilnega tečaja v šolskem letu 1989/90, v petek, 27. oktobra, ob 16. uri na šoli v Trstu. Pouk se bo pričel v ponedeljek, 30. oktobra.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - UL Vittorio Veneto 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
19. uri, na ogled pa bo do 18. novem-bra.
Razstava nosi naslov Duplex in je po zasnovi dokaj domiselna zadeva. Fotograf prinaša različne izraze dvojnikov, oziroma dvojčkov. Obraze si je avtor izposodil pri številnih prijateljih in znancih.
Mali maraton jutri na Goriškem
Jutri dopoldne prireja Pokrajinsko združenje FIDAL-AMATORI v sodelovanju z goriško skupino Gruppo Ma(" ciatori Gorizia in pod pokrovitelj; stvom Goriške hranilnice tradicionalm letos že 13. tekmovalni mali maraton po Goriškem (Maratonina Isontina)-Start bo ob 10. uri na atletskem stadionu na Rojcah. Tekmovalci bodo pre' tekli 25 kilometrov dolgo progo, ki bo šla skozi Villanovo pri Fari, Faro. Zdravščine, Petovlje, Sovodnje, Štab' drež do Rojc, kjer bodo postavili cilj-Tekmovanje je namenjeno vsem P°h noletnim športnikom, ki so včlanjeni v združenje FIDAL ali v podobna društva in športne federacije. Atleti, ki s0 včlanjeni v združenje FIDAL in bivaj0 v naši pokrajini, bodo tekmovali za pokrajinski naslov. Vpisnina znaša 4 tisoč lir, prijave pa sprejemajo tudi p° telefonu na št. 21776 ali 532289. Prireditelji bodo poskrbeli za zdravniško službo. Ob 12.30 bodo nagradili najboljše atlete in atletinje.
čestitke
Otroci družine Rožič z Valerišča se 5 hvaležnostjo spominjajo Avgusta š|e' karja in mu ob visokem jubileju želi]0 še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
__________razstave_____________
V prostorih Palače hotela bo od dane5 do ponedeljka prodajna razstava združenja 20. Century's art. Na razstavi bod° dela več kakor dvajsetih umetnikov.
Urnik: od 10. do 12.30 in od 15.30 a° 21.30.
razna obvestila
3
Iniciativni odbor izobražencev škof je Koper in župnija Avber vabita jutrlj 22. t. m., na slovesnost ob odkritju sp° minske plošče Virgilu Ščeku ob 100-1® ^ niči rojstva. Slovesnost bo ob 14. uri mašo, medtem ko bo ob 15. uri pred c® kvijo kulturni spored. Na slovesnosti govoril Ciril Zlobec.	,
KD JADRO v Ronkah prireja 3. teCV klekljanja. Odvijal se bo ob sredah m 15. in 17. uro. Pohitite s prijavami, ker bo tečaj pričel v prihodnjih tednih.
Slovensko stalno gledališče iz Tr* obvešča, da je vpisovanje abonen vsak dan od 17.30 do 19.00 (ob sobo ^ od 10.00 do 12.00) v Kulturnem doB»u Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 33288). Abontf je vpisujejo tudi poverjeniki na V1 1 srednjih šolah in v kulturnih društvih-Slovensko planinsko društvo G°x. „
ki1,0
vabi člane na 42, redni občni zbor, t- v 27. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20-	.
drugem sklicanju, v mali dvorani Ku ■ ^ nega doma v Gorici. Društvo nadalje vešča, da bo od 24. t. m. do 9. noVJij\0' vpisovanje za tradicionalno MARJ* ^0 VANJE v Ajdovščini. Na razpolag0 tudi avtobus.
kino
Gorica
. roi'
CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones • tima crociata«. M. Ford in S. Con
VERDI 18.00-22.00 »Batman«.
VITTORIA 17.30-19.45-22.00 »Batinah«-
Tržič	,egii
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Creature abissi«.	nBČ,NS*°
TEATRO COMUNALE - 08, ‘ beUa GLEDALIŠČE 18.00-22.00 »Palon
Nova Gorica	oku$
SOČA - Nova Gorica 18.00-20 °0’’n<< strahu«. 22.00 »Lahko na vsak n a SVOBODA - Šempeter 20.00 »°9n srca«.
DESKLE 19.30 »Osumljeni«.

Na seji Pokrajinskega odbora SKGZ
Poglobljena razprava o perspektivah slovenskega šolstva na Goriškem
Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško je na svoji zadnji seji posvetil pretežni del razprave stanju in problemom na šolskem področju v naši pokrajini. Prof. Leopold Devetak je podal podroben pregled stanja in pričakovanj glede številčnosti slovenske šolske popu-|acije, obravnaval pa je tudi probleme W perspektive glede lokacije šol, zlas-b v Gorici in nekatere druge proble-me. ki se pojavljajo na šolskem področju.
Izhajajoč iz podatkov o vpisih v tekoče šolsko leto ter iz predvidevanj, ki jih je na osnovi vpisov v otroške Vrtce mogoče delati za naslednja šolske leta, je Devetak ugotovil, da je demografski padec obstal in da lahko v Prihodnjih letih pričakujemo stabil-nejši priliv otrok vsaj v slovenske osnovne šole. Že letošnji podatki o novih vpisih v slovenske otroške vrtce in osnovne šole kažejo na malenkostno izboljšanje v primerjavi z lanskim šolskim letom, čeprav skupno število vpisov še vedno upada kot posledica stal-dega upadanja novih vpisov v prejšnjih letih. To bo narekovalo zlasti po Vaseh združevanje osnovnih šol, kar ne bi smelo povzročati pretiranih pomislekov ali težav, saj gre tudi v pedagoškem pogledu za utemeljeno reši-mv. V Števerjanu se bo ob predvidenem nadaljnjem zmanjšanju števila dčencev postavilo vprašanje ohranitve statusa šole s celodnevnim poukom, za delovanje katere je potrebno večje število učiteljev.
V Gorici se postavlja vprašanje slovenske osnovne šole v južnem delu mesta. Šola Bevk, ki se je letos morala Preseliti v Ul. Svevo, je že nekaj let Pod pritiskom upadanja števila vpisov, mndikat slovenske šole je, ob ugotovitvi, da starši za ta vprašanja niso dovolj občutljivi, pozval oba slovenska dtjaška domova naj s vpisom svojih Sojencev podpreta to šolo. Dijaški d°m Simon Gregorčič je že zagotovil, da bo še nadalje podpiral obstoj te
Perspektive glede vpisov v nižjo srednjo šolo Ivan Trinko so tudi razmeroma dobre in lahko pričakujemo >e še malenkostno izgubo dijakov, tmla se je letos zaradi potreb univerze morala preseliti v Kapucinsko ulico, Kier je dobila razmeroma primerne Prostore. Res je, da manjkajo nekateri Pomožni prostori in da Občina še ni Ugotovila možnosti pouka telesne vz-P°je v sosednji telovadnici Lenassi, °da drugih večjih problemov s pro-st°ri nimajo.
v tej šoli, je opozoril Devetak, se -Ustavlja tudi vprašanje pouka tujega i Zlka, ki je zelo občuteno med starši . ®e vedno razdvaja mnenja med šol-*ki. Mnogi želijo angleščino, ki jo pojejo že v marsikateri osnovni šoli, n® tažji srednji šoli pa je zenkrat edi-. možnost nemščina. Optimalna reši-v bi bila, da bi na srednji šoli pouče-oba jezika in bi dijakom bila mogočena prosta izbira tujega jezika.
višje srednje šole so predvidevajo 28 vPme slabša, saj jih bo val de-Pmtskega padca še dosegel v pri-mrjih letih. Devetak je tudi omenil SkeZactavanja za osamosvojitev slovenil Sekcije industrijskega zavoda Ga-jo v in. Probleme, ki se danes pojavljajo se*tc*P. ker je po mnenju mno-Premalo slovenska. Do tega najbrž
prihaja tako zaradi objektivnih problemov kot tudi zaradi subjektivnih pomanjkljivosti. O tem so razpravljali tudi v okviru Sindikata slovenske šole, ki se bo v kratkem sestal s profesorji slovenske sekcije ITI.
Pomembno vprašanje v zvezi z bodočnostjo naših šol je tudi, katere šole se bodo vselile v novo šolsko središče, ki ga Občina zida v Ul. Puccini. Kot znano je Občina dobila finansiranje za
Tako kot pred nekaj dnevi Izvršni odbor je tudi Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško razpravljal o vprašanju gradnje avtocestnega odseka Vrtojba-Razdrto in se zavzel za čimprejšnjo izgradnjo že dvajset let predvidene avtocestne povezave med Gorico-Novo Gorico in Ljubljano. V zadnjem času so v Sloveniji naravovarstveniki in nekatere politične skupine nastopili proti avtocesti, ker naj bi škodovala kmetijstvu in okolju. SKGZ meni, da je treba v čimvečji možni meri upoštevati probleme okolja, da pa morata Slovenija in Jugoslavija spoštovati obveze o gradnji avtocestnega odseka tudi proti Gorici, ker je ta hitra prometna povezava neobhodno potrebna za gospodarski razvoj Gorice in Nove Gorice.
gradnjo centra, ki bi sprejel vse slovenske višje srednje šole. Zadržanje občinske uprave pa glede tega ni povsem jasno in je župan večkrat namignil, naj bi se v središče preselila tudi šola Trinko. V tem primeru bi sekcija ITI ostala tam, kjer je danes, vse ostale šole pa bi najbrž bile v centru zelo na tesnem. Predsednik PO Mirko Primožič je zato v povzetku razprave na to temo ponovno poudaril stališče SKGZ, da mora biti novo šolsko središče namenjeno vsem slovenskim višjim srednjim šolam, šoli Trinko pa mora Občina zagotoviti primerne prostore drugje.
V nadaljevanju seje je tajnik Igor Komel poročal o vrsti stikov, ki jih je goriška SKGZ imela v zadnjem nekajmesečnem obdobju. Srečali so se s predsednikom Pokrajine, delegacijama SSk in KPI, SZDL ter predstavniki drugih družbenih organizacij ter ustanov. V kratkem bo Pokrajinski odbor imel že redno srečanje z novogoriško SZDL, ob dnevu mrtvih pa bo v sodelovanju z VZPI priredil polaganje vencev v spomin na padle.
Na seji je bil še govor o pripravah na občni zbor naše krovne organizacije ter o problemih v zvezi z načrtovano gradnjo avtoceste Vrtojba-Razdrto. Pokrajinski odbor je negativno ocenil ostro nasprotovanje temu načrtu, ki je prišlo iz vrst naravovarstvenikov Slovenije in s tem v zvezi sprejel stališče, o katerem poročamo posebej.
Preureditev socialnih služb se bo pričela po novem letu
Brez težav, zlasti v začetku, najbrž ne bo šlo. Kasneje pa naj bi se kakovost storitev bistveno izboljšala. V mislih imamo preureditev služb socialnega skrbstva, tako kakor predvideva deželni zakon, ki bi sicer že moral veljati, vendar...
Rok (pravijo da tokrat zares) začetka izvajanja je zdaj 1. januar 1990. Občine so, ali pa bodo te dni sprožile predpisani postopek, da bi izpolnile smernice dež. zakona št. 33. Kakšne novosti bodo torej po novem letu, zlasti glede oskrbe najbolj ogroženih družbenih komponent ostarelih, mladine, zasvojencev z mamili, fizično in umsko prizadetih?
Prvi korak je upravna (in ekonomska) reorganizacija. Za te dejavnosti so doslej skrbele občine, oziroma konzorciji. Storitve so bile dokaj različne. Po novem bodo te dejavnosti organizirali na medobčinski ravni, upoštevajoč porazdelitev, ki že velja za javno zdravstveno službo. To naj bi pomenilo bolj smotrno in učinkovito uporabo tako finančnih sredstev, kakor tudi operaterjev, ki na tem področju delujejo. Kaj to pomeni? Občine bodo morale vodilni občini na svojem področju nakazati sredstva, ki jih sicer namenjajo za oskrbo na domu in druge posege v korist ogroženih skupin. Ohranile bodo le nekaj pristojnosti glede nudenja materialne podpore potrebnim osebkom, glede plačevanje oskrbnin v domovih počitka itd.
Vsa druga vprašanja na tem področju pa bodo urejali skupno.
Kakšne bodo neposredne posledice? V začetku najbrž nobene in bo glede kakovosti storitev vse po starem. Na daljši čas pa naj bi reorganizacija, predvsem ko bodo rešena številna vprašanja v zvezi z osebjem, pokazala tudi pozitivne sadove.
Občine na ožjem goriškem območju so priključene Gorici, to so Števerjan, Moš in Sovodnje in skupaj z Gorico tvorijo poseben socioasistencialni okraj.
V kratkem naj bi tako v občinskem svetu v Gorici, kakor v drugih občinskih svetih sprejeli formalen sklep o novi organizaciji posegov na tem področju.
Srečanje osebja bolnišnic ob meji
Danes bo v Gorici že tradicionalno srečanje osebja dveh sosednih bolnišnic, splošne goriške in šempetrske. Srečanje prireja športno kulturni krožek goriške bolnišnice, oz. Milan Devetak in Renato Fiorelli, ki sta nase prevzela večji del bremena organizacije teh srečanj. Čez dan se bodo na številnih igriščih in telovadnicah v mestu odvijala športna srečanja v celi vrsti panog (od nogometa, odbojke in košarke do tenisa, namiznega tenisa itd.), zvečer pa bo družabno srečanje, s katerim želijo še poglobiti prijateljske vezi med zdravstvenim osebjem, ki deluje na nekaj stotin metrov razdalje tostran in onstran državne meje.
Okrogla obletnica pri Stekarjevih
w
Avgust - Gušte Stekar dopolnil osemdeset let
Spraviti v časopisni stolpec osemdeset let Avgusta Stekarja - Gušteta ni lahko. Gotovo mi bo, čeprav se poznava vsaj dvajset let, ob prvi priložnosti prijateljsko očital, da sem pretiraval. Osebno bi mi bilo nerodno, če bi šel v drugo skrajnost in ne bi zapisal tega kar čutim in kar je treba zapisati.
Sicer ni kaj razmišljati. Obletnica je tu. Pravzaprav je minila že včeraj, kajti v listinah je zapisano, da se je Avgust rodil 20. oktobra 1909 v družini, ki je bila, kot skoraj vse takratne družine, bolj bogata na otrocih kakor na drugem.
V otroštvo je kmalu zasekala prva svetovna vojna. Od doma je družino pregnala fronta, v Ljubljani, kjer so bile razmere še zmeraj boljše kot v begunskih taboriščih, so jih odganjali s "prekletimi Lahi", ki so prišli krast že itak tanek kruh. Ni bilo lahko za mater, ki je poleg svojih štirih otrok vzela k sebi še dva druga! Med stradanjem, delom, neizpolnjenimi obljubami in bivanjem v zavodu na Rakovniku so minila vojna leta, ki jih je srečno preživel tudi oče, čeprav v aktivni vojaški službi.
Konec vojne je družina dočakala v Števerjanu. Starega doma ni bilo več. Kakih pet let so se stiskali v baraki, ki jo je oče zbil iz lesa zasilne vojaške bolnišnice v Rovesci, dokler niso zgradili prave strehe nad glavo, današnje domačije v Ronku.
Ob koncu dvajsetih let se je Gušte povezal s protifašističnim gibanjem, predvsem s Tigrovci. V trideseta leta sega tudi Guštetov svojstven pristop k planinstvu. Svojstven zaradi ciljev in načina. Izleti, kajpak prevoz obvezno s kolesi, so bili največkrat izgovor za razne sestanke in srečanja po vrhovih. Soška dolina, Kanalska dolina, Kras. Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je s prijateljem štirikrat obredel Dolomite in dobršen del severne Italije. Seveda spet s kolesom. Vsakič je bila to priložnost tudi za raznašanje propagandnega materiala, sorodnikom, znancem in prijateljem pri vojakih. Zadnjič je bilo to že v vojnem letu 1941.
Organizacija zbiranja pomoči za zapornike v Gonarsu je bila spričo te predvojnedejavnost povsem naravna stvar. Iz Števerjana je skoraj vsak teden šla pošiljka paketov za taboriščnike.
Kolikim zapornikom iz Gonarsa je pomagal preko Tera, da so prispeli v Brda in na Kras, po razpadu Italije, se Gušte ne spominja več. V Viscu, kjer je sicer imel stalno bivališče, in kjer je bila nekakšna podružnica taborišča v Gonarsu, je med drugim pomagal osvoboditi skupino zapornikov.
Koliko italijanskih vojakov so preoblekli v civilna oblačila ob polomu! "Na koncu nam je zmanjkalo oblek in smo jim dali tudi tiste stare, ki smo jih rabili za škropljenje", mi je pravil te dni, ko sva se pogovarjala o tem in onem.
Nemška zasedba konec septembra leta 1944 je narekovala drugačen način dela in vse težje naloge, ki jih je Gušte, kot obveščevalec in terenski aktivist izpolnjeval vestno in zavzeto. Usoden mu je bil 11. avgust 1944, "ko so v Gorici razstrelili spomenik v parku". Tistega dne je padel, zaradi izdajstva, v roke fašistom. Preživel je mesec dni mučenja v zaporu v Ulici Bar-zellini, od koder so vozili ljudi na
grad, na streljanje. Potem strahote Buchenwalda. Meseci dolgi kot leta, do konca vojne, oziroma do samoosvo-boditve.
"Tehtal sem samo 33 kilogramov". Potem obvezna karantena, pritiski Američanov, mesec dni Waide, Ru-dolfstadt, potovanje preko Madžarske v Subotico, spet nazaj v Maribor in končno v Trst. 11. avgusta 1945, natančno eno leto po aretaciji se je Gušte vrnil domov. Svoboda je zadobila takoj grenak okus. Eden od bratov je bil v zaporu, drugi težko ranjen.
Gušte ne bi bil Gušte, če se ne bi takoj vključil v delo in razne organizacije. In tako tudi drugi člani družine. Kmečki zvezi je posvetil kar nekaj desetletij, bil je med pobudniki odbora za razstavo briških vin v Števerjanu, sodeloval in pomagal pri družbenopolitičnih organizacijah v domačem kraju, bil med med ustanovitelji in je še zmeraj med vodilnimi člani združenja političnih deportirancev v nemških uničevalnih taboriščih. Od leta 1946 je član Slovenskega planinskega društva. Vse to ob trdem delu na kmetiji in pri čemer je zmeraj našel tudi čas za stalno strokovno izpopolnjevanje v kmetijstvu in posebej v vinogradništvu. Seznam prav gotovo ni popoln.
Vse to je Gušte delal in še zmeraj opravlja z zanosom in prepričanjem, da je tako prav, čeprav brez dlak na jeziku ob primerni priložnosti opozarja na napake in nepravilnosti, doma in v matični domovini.
Gušte ni med tistimi, ki bi vrgel puško v koruzo. Tudi zadnja njegova pobuda, postavitev zasebnega spomenika na njegovi domačiji je usmerjena v podporo gibanju, ki mu je Gušte daroval veliko od svojih osemdeset let. Spomenik je postavil predvsem sotrpinom v Buchenwaldu, tistim, ki se niso več vrnili in tistim, ki so ostali trajno zaznamovani.
Med garanjem na kmetiji in aktivnostjo v vaškem in splošnem življenju naše skupnosti - pa seveda tudi sprostitvijo, ki jo pomeni Guštotu zlasti redna udeležba na številnih izletih Kmečke zveze, Primorskega dnevnika in drugih združenj - je čas prehitro minil in nabralo se jih je osemdeset. Osemdeset, ki jih Gušte prenaša, če upoštevamo vse tegobe, s skorajda mladostnim zanosom.
Da bi takšen in tako pokončen ostal med nami še veliko let. (V. K.)
Goriški upokojenci na izletu v Ribnici - domovini suhe robe
,.®Io za aktivno društvo slovenskih upokojencev na Goriškem je tokrat posk r Nel j o animiv izlet v Ribnico. Domovino suhe robe so upokojenci obiskali zt, iški' o!' V P1- Z. velikim zanimanjem so si ogledali narodopisni muzej j:?tarji j ?r®u. Čeprav je bila nedelja in čeprav so bile trgovine zaprte, so organi-je n« eta Poskrbeli, da izletniki niso odšli domov praznih rok. Kljub prazniku 1 Pri !?edeljsko popoldne obiskal Ribničan in na trgu razstavil svojo suho Ztle drus uštvu upokojencev se zdaj, kakor so nam povedali, pripravljajo na Na .. nosti. saj do Martina ni več daleč.
S *^i - izletniki pred muzejem v Ribnici.
Avtomobili naj bi se umaknili kolesarjem
Sekcija WWF za omejitve v prometu
Do božičnih praznikov manjkata še dobra dva meseca, toda pri goriški sekciji Svetovnega sklada za varstvo okolja WWF že razmišljajo, kako bi izkoristili to priložnost za uvedbo potrebnih omejitev v prometu motornih vozil v goriškem mestnem središču. Lani je bil prav božič povod za prvi, sicer zelo previden in časovno ter prostorsko omejen poskus v tej smeri. Takratni poskus se je le delno obnesel, v živahnih razpravah, ki so sledile pa so bila mnenja deljena. Prevladovali so vsekakor zagovorniki ukrepa, ki pa so menili, da bi morala občinska uprava bolje organizirati zaprtje centra: predvsem naj bi bolje razmislili, katere ulice in odseke ulic zapreti, nadalje naj bi zagotovili več avtobusnih voženj, ki naj bi nadomestile zasebna vozila, predvsem pa bolje informirali občane o novosti, na katero so bili lani mnogi nepripravljeni. Marsikdo je tudi predlagal, naj bi zaprtje trajalo nekaj več kot bore tri predpraznične popoldneve, v katerih ljudje niso imeli niti časa, da bi se sprijaznili z novostjo, kaj šele, da bi se nanjo navadili in ustrezno spremenili svoje navade in razvade.
Sekcija WWF je te dni razpravljala o tem vprašanju, ocenila lanski poskus in s pismom županu predlagala, naj bi letos ob praznikih ponovno zaprli motornemu prometu del mestnega središča, vendar z nekaterimi novostmi glede na lanske ukrepe. Tako predlagajo naj bi zaprli samo Verdijev korzo in ne odseka Korza Italia, kar je lani povzročilo precej nepotrebnega prometnega kaosa v ulicah tik izven prepovedanega območja. Nadalje naj bi razmislili o zaprtju nekaterih drugih ulic, predvsem pa naj bi to zaprtje bilo nekoliko bolj dolgotrajno in ne omejeno zgolj na predpraznične popoldneve.
Člani goriške sekcije WWF se tudi zavzemajo, da to zaprtje ne bi bilo končni cilj politike za zaščito zdravja
občanov, pač pa izhodiščna točka za širši načrt racionalizacije prometa v mestu. Cilji tega načrta naj bi bili trajna in ne le začasna uresničitev čim večjega števila otokov za pešce in kolesarje. Upoštevajoč izkušnje drugih bližnjih in bolj oddaljenih mest, utemeljujejo, je pot, ki jo je treba ubrati, jasna: postopoma bo treba vedno bolj omejevati promet zasebnih motornih vozil in istočasno krepiti ter racionalizirati javne prevoze. Le na tak način, menijo, bo mogoče spraviti avtomobile, njihove izpušne pline, hrup in druge nevšečnosti iz centra ter vrniti mesto otrokom, upokojencem in nasploh vsem, ki bodo hoteli v miru preživljati nekaj prostega časa v centru, ne da bi se - tako kot sedaj -morali zatekati v varno zavetje kakega mestnega parka.
Predvsem pa se goriški naravovarstveniki zavzemajo za večjo uporabo kolesa, ki v mestu omogoča hitro premikanje, ne onesnažuje okolja, koristi zdravju in je tudi naj cenej še prevozno sredstvo. Zato predlagajo, naj se v bodočih conah za pešce dovoli vožnja s kolesi in naj se kolesarjem namenijo tudi posebni vozni pasovi na drugih ulicah. Že takojšen možen ukrep, ki ga predlaga WWF je ta, da bi na stranskih pasovih med drevjem in pločnikom na Korzu Italia dovolili vožnjo s kolesom. Predlog je očitno v zvezi z nedavno afero kazenskega postopka proti policaju, ker ni prisolil globe kolesarju, ki se je peljal na tem sedaj izključno pešcem namenjenem voznem pasu. Postopek, ki je bil neizbežen, potem ko je neka mimoidoča oseba vložila pisno prijavo, je dvignil val protestov in ogorčenja tudi v občinskem svetu. Najboljša rešitev, pravijo pri WWF, bi bila, da bi uradno dovolili kolesarjenje na teh voznih pasovih: s tem bi spodbudili ljudi k pogostejši uporabi kolesa, saj bi vsaj na Korzu ne bili več izpostavljeni nevarnosti kretanja med avtomobili.
Po prvem dnevu poskusnih voženj za VN Japonske
Včeraj v Rim začetek turnirja McDonalds Open
Senna vse bolj ogroža Prosta
SUZUKA — Brazilec Ayrton Senna vse bolj ogroža primat Francoza Alaina Prosta, vodilnega na začasni lestvici formule ena. V prvem dnevu včerajšnjih poskusnih voženj za VN Japonske v Suzuki je s časom 1'39"493 porušil rekord proge, kar zanj pravzaprav ni več noben poseben podvig. Ferrarijevcu Mansellu je zadal več kot eno sekundo zaostanka. Prost pa je šele tretji. Vse kaže, da se razmerje sil ne bo spremenilo ne danes ne jutri med dirko, kot znano pa je Senni za osvojitev naslova prvaka dovolj, da zmaga na obeh preostalih dirkah, na jutrišnji in pa na VN Avstralije 5. novembra.
Dokaj dobro so se odrezali italijanski piloti. Dober 5. čas je končno dosegel Nannini, Larini (7.) na oselli pa vse bolj preseneča.
Nekaj včerajšnjih najboljših časov:
1. Senna (mclaren) 1’39"493; 2. man-sell (ferrari) 1’40"608; 3. Prost (mclaren) 1'40"875; 4. Berger (ferrari) 1 '41 "253; 5. Nannini (benetton) 1'41"253; 6. Patrese (williams) 1'42"397; 7. Larina (osella) 1'42"483; 8.
Alliot (lola lamborghini) 1'42"534; 9.	1'43"171; 13. Pirro (benetton) 1'43"217;
Modena (brabham) 1'42"909; 10. Bout- 14. Aleši (tyrrell) 1'43"306. sen (williams) 1'42"943; 11. Perez Sala Na sliki: Senna med postankom v (minardi) T43T07; 12. Caffi (dallara) boksu japonske proge v Suzuki
Finale Nuggets - Jugoplastika
JUGOPLASTIKA - PHILIPS 102:97
(18:23, 48:48, 82:74)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 6, Pera-sovič 4, Pavličevič 9, Kukoč 31, Sobin 4, Naumoski, Ivanovič 21, Savič 8, Radja 19, Naglič.
PHILIPS: Chiodoni, Aldi 2, Pittis 22, D'Antoni 5, Governa, Anchici, Menghin 4, Riva 13, Huges 5, Montecchi Mc Adoo 44.
RIM — Košarkarji Jugoplastike so se še precej presenetljivo, a povsem zasluženo, uvrstili v finale mednardonega košarkarskega turnirja McDonalds Open, ki se te dni z velikim propagandnim naporom odvija v Rimu. Philips je bil za odtenek boljši v prvih dveh četrtinah, ko je bil neverjetni 38-letni Američan Bob McAdoo najboljši na igrišču. Vendar pa je kmalu nato "stračkom" iz Milana pošla sapa, to pa so izkoristili sveži Kukoč, Radja, pa tudi vsi drugi.
DENVER NUGGETS - BARCELONA
137:103 (37:24, 69:40, 102:74).
Na prvi rimski tekmi niso imeli ameriški profesionalci nikakršnih težav s sicer solidno špansko ekipo Barcelone, ki uvršča v svoji sredi nekaj državnih rep-
rezentantov. Vendar pa so se Američani (ki še nikakor niso v pravi formi, saj začne prvenstvo čez več kot mesec dni) naravnost poigravali s Solozabalom in tovariši in končni rezultat bi lahko bil še izdatnejši od razlike "le" 34 točk.
Gimnastično SP: Boginskaja prvakinja
STUTTGART — Sovjetska telovadki-nja Svetlana Boginskaja je sinoči na gimnastičnem svetovnem prvenstvu osvojila zlato kolajno v mnogoboju za posameznice. Zbrala je skupno 39,900 točke. Drugo mesto je pripadalo njeni rojakinji nataliji Lašenovi (39,862), tretje pa tudi Sovjetinji Stragejovi (39,777).
Zmaga Severne Koreje
SINGAPUR — Na kvalifikacijski nogometni tekmi za uvrstitev v finalni del SP, ki bo v Italiji junija prihodnjega leta, je Severna Koreja z 2:0 (2:0) premagala Qatar. Trenutna lestvica skupine je sledeča: Južna Koreja 5, Arabski emirati in Severna Koreja 3, Qatar in Kitajska 2, Saudova Arabija 1 točka.
Triestina obogatila svoj igralski kader
Tudi Catalano v Trstu
TRST — Tisto, kar se v nogometnih krogih že dalj časa šušlja (in so o tem nekateri časopisi celo pisali) je od včeraj postalo realnost. V jutranjih urah je namreč podpisal pogodbo s Triestino vezni igralec prvoligaša Udi-
neseja Giovanni Catalano. Slednji ima 30 let in predstavlja za vrsto trenerja Lombardija važno okrepitev, ki se pridružuje Antoniu Terracianu in Fabiu Marangonu, ki prihajata iz A lige, točneje iz Verone.
Tržaški navijači so s pozitivnim presenečenjem reagirali na zadnje nakupe, saj se zavedajo, da bo s takimi "kalibri" Triestina lažje obvarovala svoj status drugoligaša, ki se že sedaj nekoliko maje. Odhod Giacomarra ni povzročil večjih "revolicij". Po splošnem mnenju je bil igralec preveč tehničen, da bi zdržal trdo igro v B ligi in da se bo seveda v prvoligaški konkurenci (v sicer trenutno zadnjeuvrščeni Veroni) izkazal.
Medtem se igralci Triestine pripravljajo na težko gostovanje v Barletti. V vratih bo še vedno do sedaj izredni Biato, Polonia in Consagra pa so dis-kvalificitani.
Na sliki: Giovanni Catalano.
Pomembni namiznoteniški tekmovanji
Panes *n iutri bosta v Gorici vzporedno potekali dve pomembni namiznoteniški tekmovanji: prvi deželni turnir za posameznike in dvojice, to je prva preizkušnja za kvalifikacije na državno prvenstvo mladinskih kategorij in tretjekate-gornikov, ter prestižno tekmovanje za najboljše društvo v deželi, to je za osvojitev 9. trojefe Alda Piciulina.
Na tekmovanju bodo sodelovala vsa društva iz dežele, Kras pa se prijavlja z največjim številom udeležencev, ki bodo nastopili v vseh razpisanih kategorijah (absolutna, tretja in mladinske kategorije). Trofejo Alda Piciulina je Kras v prete-kosti že večkrat osvojil. Pričakujemo, da bo Kras svojo vodilno vlogo z lanskega turnirja potrdil tudi jutri. Tekmovanje se bo pričelo danes ob 15. uri, ko bodo najprej nastopili naraščajniki, jutri pa ob 9. uri, z nastopom tretjekategornikov. (J. J.)
Mednarodni prijateljski srečanji v Gorici
Ilirija boljša od Doma
V četrtek zvečer je bilo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici praznično vzdušje, saj sta med seboj spoprijele kadetske in članske ekipe KK Ilirije iz Ljubljane in domačega Doma. Pokrovitelj srečanja je bilo podjetje Globtrade Itali-ana. To srečanje naj bi postalo v bodoče kar tradicionalno, saj so se zmenili, da bodo Ljubljančani gostili naše prihodnjo pomlad.
Najprej sta se med seboj pomerili ekipi kadetov. Zmagali so sicer člani Ilirije, domovci pa so v tem srečanju prikazali vrhano mero požrtvovalnosti. Brumnovi varovanci so se proti višjemu nasprotniku lepo držali, saj so bili večkrat enakovreden tekmec. Domovci so izgubili vse preveč žog. To se jim je žal tudi na koncu obrestovalo, ker so gostje zasluženo zmagali.
Nato sta stopili na igrišče članski moštvi. Proti očitno boljšemu nasprotniku -člansko moštvo Ilirije nastopa namreč v
1. slovenski ligi, to je nekaka italijanska BI liga - so domovci dali res vse od sebe. V obrambi so igrali požrtvovalno, tudi v napadu so bili učinkoviti. Srečanje je bila nedvomno dobra trening tekma v pripravah na skorajšnje promocijsko prvenstvo.
KADETI
DOM - ILIRIJA	48:62 (26:35)
DOM: Lo Grasso, Pavšič 2, Skok, Silič 15, Primožič 3, Bordon 16, Covi 2, Zavadlav 11.
ILIRIJA: Zaletel 6, Oven 15, Siladji 12, Samaržija 11, Kremser, Boc, Volk, Jakopič 4, Umek 4.
ČLANI
DOM - ILIRIJA	58:94 (26:46)
DOM: Gruzovin 5, Čubrilo, Košuta 6, Orzan 5, Prinčič 14, Komel, Bric 3, Battel-lo 15, Rinelli, Onesti, Dornik 7.
ILIRIJA: Jelnikar 6, Ceranja 19, Juvan 4, Masterc 7, Mazi 2, Bukarica 8, Kralj 11, Valentinčič 7, Šušteršič 11, Mihel 8, Mesič 9. (mč)
Jutri v amaterskih ligah vrsta zanimivih tekem
Derbi Breg - Kras brez favorita
1.	AMATERSKA LIGA
Juventina Radenska - Pro Cervignano
Tokratni nastop pred domačim občinstvom sodi med zahtevnejša srečanja štandreške Juventine Radenska. Če so Grionovi izbranci na dosedanjih dveh domačih tekmah srečali slabše postave (Corno in Torviscosa), sodi Pro Cervignano med močnejše ekipe in zato bo naloga belo-rdečih, da ohranijo neporaže-nost domačega igrišča, dokaj težja.
Furlanska ekipa (6 točk) je v dosedanjih nastopih igrala dokaj dobro in izenačila celo z vodečim San Canzianom. Zaradi tega bodo morali juventinci zaigrati odločneje in čimprej pozabiti na slabo predstavo iz drugega polčasa proti Pro Fiumicellu, ko so zapravili vse, kar so dobrega storili v prvem delu tekme. Upajmo, da poraz iz prejšnje nedelje bo služil kot šola za nadaljne tekme.
V zvezi z jutrišnjim srečanjem velja povedati, da ob Masu ne bo igral kapetan Tabaj, ki je bil izključen za eno kolo zaradi štirih rumenih kartonov.
2.	AMATERSKA LIGA
Zarja - Muggesana
Ekipa Muggesane je doslej doživela le en sam poraz (S. Vito 2:0) ter ima 7 točk na lestvici. To dokazuje, da letos zasleduje tisto, kar ji lani ni uspelo. To je prestop v višjo ligo. Že lani se je namreč miljska enajsterica solidno izkazala. Prvenstvo je končala na 5. mestu s 33 točkami. Za Zarjo bo Muggesana težka preizkušnja. Bazovci so namreč izgubili že obe tekmi na domačih tleh (Vesna, Sta-ranzano), vendar so se solidno izkazali v gosteh, ko so premagali Paviese in Por-petto.
Primorje - Porpetto
Nasprotniku Primorja, ki je lani z 31 točkami zasedel 7. mesto na lestvici, letos, v tem začetnem delu, ne gre najboljše. Porpetto je v petih tekmah zapravil le tri točke in še te v gosteh in to predvsem, ker je nekoliko razočaral v napadu. Dosegel je le tri gole od katerih je eden padel iz 11-metrovke.
Ne smemo pa pozabiti, da ni Porpetto v gosteh še doživel poraza, medtem ko je doma podlegel Aguilei, San Vitu in Zarji. Ekipa Primorja, ki se je letos že navadila na izenačenja (zbrala jih je že štiri) upa, da bo razveselila svoje navijače z drugo prvenstveno zmago.
Castionese - Vesna
Ekipa iz videmske pokrajine je letos novinec skupine. Lani je Castionese igrala v skupini D in s 35 osvojenimi točkami zasedla 6. mesto ter v 30 odigranih tekmah doživela le 6 porazov. Tudi letos zgleda, da ne misli igrati podrejene vloge.
Zbrala je že pet točk in klonila le Rudi s tesnim 3:2. Po treh zaporednih izenačenjih je razumljivo, da si v taboru Vesne želijo zmage, ki bi bil za Križane lep uspeh, da bi zapustili igrišče neporaženi.
David Klanjšček (Juventuna)
3.	AMATERSKA LIGA
SKUPINA L
Breg - Kras
Čeprav igrata ekipi že vrsto let v amaterskih prvenstvih (Breg od sezone 65-66, Kras pa od 75-76), sta se doslej srečali le šestkrat. Zadnjič kar pred sedmimi leti (4. 4. 82). Prvi derbi med Bregom in Krasom so igrali v Dolini 26. 11. 75, končal pa se je pri neodločenem izidu 1:1. Strelca sta bila Kraljič za Breg in Ljubo Milič za Kras, nato pa je Lovriha (Breg) zastre-ljal 11-metrovko.
Kar so Brežani zamudili v prvem derbiju, so takoj nadoknadili v drugem, na Proseku, 19. 3. 76, ko so dobesedno nadigrali Kras in zmagali s 4:0. To pa je bila obenem edina zmaga Brega v derbijih s Krasom. V doslej šestih odigranih derbijih je Kras zmagal trikrat, dvakrat sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu, enkrat, kot že omenjeno, pa je zmagal Breg.
Skupno je doslej padlo 17 golov, od katerih je Kras dal 10, Breg pa 7. Zanimivost zadnjih dveh derbijev so bili opomini. V 5. derbiju v Repnu, 29. 11. 81, ki se je končal z visoko zmago Krasa s 5:1, je sodnik Deredita iz Krmina pokazal kar 7 rumenih kartonov in izključil Pregarca (Breg).
V zadnjem derbiju (4. 4. 82) katerega je odločil gol Darka Škabarja (Kras), ki je padel tik ob koncu srečanja, pa je sodnik opomnil kar 4 nogometaše Krasa. Za ljubitelje statistik naj še omenimo, da so se zadnji trije derbiji končali v korist Krasa. Kljub temu pa je vsaka napoved za jutri nemogoča. Brežani so letos solidno začeli, Kras pa je edino zmago izbojeval v gosteh in to v derbiju s Primorcem.
Primorec - SanVAndrea
Po dveh zaporednih porazih (Kras, Opicina) je razumljivo, da Trcbenci ne smejo več zapravljati točk, če računajo na prestop v višjo ligo. Vendar prav jutri jim pride v goste nevaren nasprotnik. SantAndrea je še neporažen, saj je v treh tekmah izbojeval tri remije.
Gaja - Fincantieri
Čeprav je ekipa iz Tržiča lani izpadla iz 2. amaterske lige in zato letos štartala med favoriti, je trenutno še brez točk na lestvici. Podlegla je Primorcu, Romani in Bregu. Zgleda, da je šibka točka Tržiča-nov napad, saj so v 270 minutah igre dali en sam gol. Vendar niso Gajevci letos v obrambi preveč zanesljivi. Dobili so že šest golov, zato se morajo tokrat zbrati, da jih nasprotnik ne preseneti.
BRUNO RUPEL
SKUPINA I
Sovodnje - Begliano
Sovodenjci bodo jutri igrali na domačem igrišču proti skromnejši ekipi iz Begliana. Ta je namreč v prvih treh kolih dosegla le dva izenačenja in trenutno zaseda nižja mesta na skupni lestvici. v prejšnjem kolu so igralci Begliana izenačili na domačih tleh proti Fossalonu *** bodo najverjetneje hoteli v. Sovodnjan doseči neodločen izid.
Čisto drugačno razpoloženje je seveda v enajsterici Sovodenj, ki s šestimi toč' kami kar same vodijo na skupni lestvic*’ Sovodenjci so izbojevali tri zmage, najbolj spodbuden pa je podatek, da so dosegli kar osem golov, prejeli pa niso =e nobenega. Gergolet je namreč še edin* nepremagan vratar letošnje 3. amaterske lige. Spangherjevi varovanci želijo tud* jutri odnesti celotni izkupiček. Sovodenjci so nedvomno nesporni favoriti, saj so do sedaj prikazali res navdušujočo *** učinkovito igro.
Isonzo Turriaco - Mladost
Kraševci bodo jutri pred težko nalog®' saj bodo gostovali v Turjaku proti Is°n zu. Barbanovi varovanci so v prejšnje*** kolu nasuli res skromnemu Brazzanesej kar sedem golov, sicer bi lahko bila z*1* ga še obilnejša. Prepričani smo, da je n ^ deljska prva zmaga vlila mladim igra.g cem večjo mero samozavesti za nadaljnJ nastope. Jutrišnji nasprotnik je v Pr/. treh kolih dosegel štiri točke, v Pr®|_ šnjem kolu pa je na tujem premaga* cer z minimalno razliko soliden San *•
jutrišnjem srečanj*1 **®
HnhprHnhska enajstm^
renzo.
Isonzo je v
dvomno favorit, doberdobska enajs pa ima vsekakor priložnost, da p°KnS česa je res sposobna. Letošnja pomla] postava je že v prvih kolih prikazala ločeno uigranost, ki se iz srečanja v ^ Čanje stopnjuje. Morda bodo zaželene, dove nabrali že na jutrišnjem tez gostovanju.
ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO - TRST
NOVE SLUŽBE ZA POSLOVANJE S TUJINO
Vsak dan so poskusno in brezplačno do 31.12.1989 na razpolago naslednje nove informatizirane službe, namenjene izmenjavi in kooperaciji s tujino:
SDOI - povpraševanje in ponudba blaga in predstavništev
STEN - mednarodne dražbe in zakupi	Poleg tega so na voljo še:
IBIS - arhiv zunanjetrgovinskih operaterjev	zunanjetrgovinske statistike,
•TIS - katalogi posameznih držav (statistični-ekonomski podatki)	tržne raziskave, mednarodni velesejmi
SDOE - arhiv italijanskih zunanjetrgovinskih podjetij	in razstave po vsem svetu itd.
Interesenti se lahko zglasijo v Uradu za zunanjo trgovino in promocijo pri Trgovinski zbornici (2. nadstr., soba št. 220)
vsak delavnik od 8.30 do 11.40 - tel. 6701270 - 6701212
>b
obvestila	^
Dnevni red: 1. delovanje MZSTE, " jja čaj za vaditelje smučanja, 3. sel atletov.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT ge-prireja jutri na Vremščici nad te-čami tečaj jadralnega padalstva, rega vodijo priznani strokovni e. Bovca. Zbirališče tečajnikov m 1Dv ga-sentov bo ob 8. uri pred cerkvi]« tečaj zovici. V primeru dežja ali bur] odpade.
SMUČARSKA SEKCIJA ŠZ OLVMPIA	lina srn«'
vabi otroke in vse, ki jih zam te-čarska dejavnost, na predsmuc 6ru. lovadbo, ki se bo pričela v n sn®' Sledilo bo učenje in treniranje ,je gu. Prijave in podrobnejše 1*»° Gort<m
Ra«
letos priredila tudi otroško
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
SK BRDINA
sporoča, da bo tradicionalno zimova-nje na Pohorju v hotelu Habakuk od 26.12. do 2.1.1990. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva (Opčine - Pro-seška ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21. ure. Glede na omejeno število mest, prosimo zainteresirane, da se čimprej prijavijo.
Nadalje sporoča, da bo rekreacijsko-predsmučarska telovadba ob sredah in petkih od 19.30 do 21. ure v sežanski telovadnici.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 24. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja smučarske komisije.
Priznanje za KK Adria Rešim
Kolesarska Trofeja ZSŠDI odslej mednarodna
Te dni je deželna kolesarska zveza ^Poročila, da je bila sprejeta prošnja "K Adria Rešim za vpis spomladanski dirke amaterjev za 14. Trofejo , v mednarodni tekmovalni ko-edar UCI/FIAC, ki je bil sestavljen ®vgusta v Chamberyju (Francija), trofeja bo tako edina kolesarska oirka v naši deželi, ki se bo v letu *990 lahko ponašala z uradnim nazi-°m mednarodnega tekmovanja v teJ športni disciplini.
To lepo priznanje postavlja lo-“jerske delavce pred nove, zahtevne oaloge za izpeljavo dirke. Predvsem i°do morali poskrbeti, da bodo po-!e9 italijanskih in jugoslovanskih kolesarjev na startu ekipe iz vsaj še dveh držav.
Mednarodna pravila so namreč ostra in predvidevajo za naziv ■oednarodnih tekmovanj prisotnost Sai treh tujih ekip, poleg tekmoval-ev iz države organizatorja.
Prireditelji so tako že začeli vzpostavljati stike s tujimi federacija-da bi 4. marca 1990 lahko obnori1 mednarodne dirke, ki jih je KK pdria zadnjič organiziral pred dese-Un»i leti. (R. Pečar)
Gostitelj Castel S. Piero ima le točki več
Jadran drevi ni brez možnosti
Po štirih kolih v košarkarskem prvenstvu B-2 lige je Jadran še vedno brez točke, medtem ko je drevišnji nasprotnik naše združene ekipe Castel San Pietro doslej zbral dve točki in je na lestvici v družbi Oderza, Pierobo-na, Padove in Cesene. Naši pa so na spodnjem delu lestvice s San Dona-jem.
Pred prvenstvom smo zapisali (s tem so se sicer strinjali tudi v Jadranovem taboru), da bo potrebno vsaj pet kol, da bomo lahko imeli jasnejšo sliko o tem prvenstvu. Danes in jutri bo torej na sporedu 5. kolo, kaže pa, da je stanje na lestvici še močno zapleteno. Nobena ekipa ni brez poraza (kar šest jih vodi s šestimi točkami), domači teren ni jamstvo za osvajanje točk, visoki ali pa nizki izidi se vrstijo iz kola v kolo: skratka, prvenstvo je zelo izenačeno, kar je seveda za našo združeno ekipo dobro, po drugi strani pa tudi slabo. Z dvema zmagama se lahko takoj povzpneš kar na sredino lestvice, z enim ali dvema porazoma pa zabredeš v zelo nevarne vode...
Jadranovci bodo torej poskušali osvojiti prvi prvenstveni točki prav na drevišnjem gostovanju v Castel San Pietru proti moštvu Honved, ki je na-
	
Robert Daneu spet trenira
spodnjem domu lestvice, je pa izredno nevarno, predvsem na domačem igrišču.
Ekipa Honveda se je letos ojačila s tremi igralci: s 26-letnim centrom Fu-
sarom od Faenze, s 26-letnim playem Contijem od Mirandole in s 24-letnim krilom Arlettijem od bocenske Fiam-me. Sicer sestavljajo ogrodje tega moštva stari Jadranovi znanci, kot 33-letni center (200 cm) Ghedini, 30-letno krilo (198 cm) Padovano ter 26-letni bek (190 cm) Corbelli. Kot vidimo, je to izkušeno moštvo, ki je še posebno nevarno v svoji tesni in slabo razsvetljeni telovadnici, kjer so tudi številni navijači izredno temperamentni in glasni.
Spodbudna vest zadnjega tedna je nedvomno ta, da je Robert Daneu spet nadaljeval s treningi. Kot je znano, je "Čita" imel dokajšnje težave s kolenom, tako da zadnjih tekem ni igral, in to se je še kako poznalo, predvsem pod košema. Daneu sicer ni šel na operacijo meniskusa, bil pa je potreben počitek, da bi lahko spet nadaljeval z igranjem. Po večtedenskem počitku gotovo "Čita" še ne bo povsem nared za drevišnji boj v Castel San Pietru, vseeno pa njegova prisotnost na igrišču bo gotovo opogumila vse igralce. Še vprašljiv pa je nastop Deana Oberdana, ki ves teden ni treniral zaradi poškodbe na nedeljskem mladinskem turnirju v Nabrežini, (jan)
Odbojkarski deželni pokal FJK
Se zadnje preizkušnje pred pričetkom prvenstev
Šest naših šesterk bo drevi zaposle-,1,1 v povratnem srečanju druge faze ^ smina finala) tekmovanja za deželni JL Kal FJK. To je v bistvu zadnji po-v ernbnejši test naših ekip pred pričet-°hi prvenstev v deželnih ligah.
^a moški vrsti Bora Cunja Avtopre-tek in ^ala Meblo Imsa bi morala biti ,Kma le formalnost, saj sta si obe še-erki prejšnjo soboto v prvi tekmi j: u9rali zanesljivo prednost, OIympia Ra °° morala v svoji telovadnici nape-j Vse sile, da odpravi močni Vivil, ka-erernu je v prvem srečanju iztržila le en niz.
X ženski konkurenci bo v Nabrežini
derbi
,	- med Sokolom in Agorestom. Po
9 adki zmagi v Sovodnjah so drevišnje aestiteljice nesporne favoritinje, Str-aarjeve varovanke, ki doslej v pokalu ^ s<? še pokazale prave forme, pa ven-6 imajo še nekaj možnosti za pre-rat. saj so navsezadnje doma dobile n niz.
5jXe dober trening pa se obeta sloga-trjai?' ki bodo na Opčinah gostile če-ko° >?a®a Danoneja, s katerim so glad-bo ,računale že v gosteh. Tudi tokrat pt . rener Peterlin predvidoma lahko jjzkusil vse razpoložljive igralke.
Vji ahašnji spored (v oklepaju izidi pr-. tekem druge faze) je sledeč:
KI: 01ymPia - Vivil (1:3); ACLI Saa.ke - Fincantieri (0:3); Prata - Lib. Nil 6 (2;3); Torriana - Intrepida (1:3); (]::avol0 TS - Bor Cunja Avtoprevoz Lih c Urriaco ' Val Meblo Imsa (0:3); V6n Paedis - VBU Videm (1:3); Fiume Žnx° ' Volley Pordenon (0:3). kuj ^SKE; Cečchini - Prata (0:3); So-Ctjs X9°rest (3:1); Lavoratori Fiera -Trst i, em (0:3); Promovolley - DLF Vg 23:2); Fincantieri - Virtus Trst (3:0); Ne m°na - Tarcento (3:2); Sloga Ko-tledy3(o'3)^iV^nan0	P*eris ■ Ken-
°stal ^evišnjem kolu bo v konkurenci tpjj ° te po osem ekip v obeh konku-Sp gg11, tekmovanje za pokal FJK pa s četrtfinalnim delom nadaljeva-
lo po končanih deželnih prvenstvih in sicer 2. junija.
UNDER18 ŽENSKE
AGOREST - LIBERTAS GORICA 3:0
(15:8, 15:2, 15:7)
AGOREST: Maša in Magda Braini, Florenin, Krašček, Tabaj, Gaeta, Paulin, Fajt.
Mladinke združene ekipe so v prvi prvenstveni tekmi prepričljivo premagale goriške vrstnice Libertasa. Končni izid očitno ponazarja razmerje sil na igrišču, čeprav so domačinke nastopile v okrnjeni postavi. Tudi prikazana igra ni bila vedno na zadovoljivi ravni. Predstavnice Agoresta so že z dobrim servisom osvojile vrsto točk in spravile v težave nasprotno ekipo.(jo)
UNDER 18 MOŠKI
ACLI RONCHI - SOČA	3:2
(13:15, 13:15, 17:16, 16:14, 15:9)
SOČA: Čavdek, Černič, Tomšič, Klede, Pellegrin, Pisk, Zaccaron.
Sočani so v prvem kolu prvenstva under 18 doživeli neljubo razočaranje: po štirih setih zelo borbene igre so naši odbojkarji prepustili zmago domači ekipi, kateri gre priznanje, da so se vsi njeni igralci do konca potrudili, čeprav je bil njihov tehnični nivo enakovreden, če že ne slabši od nivoja naših odbojkarjev. Priznati je treba, da je tudi sreča odigrala svojo vlogo.
Vzrok poraza je treba pripisati preskromnemu številu resnih in učinkovitih treningov. Sočani niso v predpr-venstvenem obdobju odigrali niti ene prijateljske tekme, kar se je še kako poznalo.
Proti ekipi iz Ronk so se vsi oddelki sočanske ekipe v glavnem slabo odrezali.
Morda bodo Sočani po tem srečanju spoznali, da ne bodo s takim pristopom mogli doseči nobenih dobrih rezultatov.
(Pellegrin)
Za italijanski pokal v »balonu«
Za odbojkarice Bora Elpro se drevi pričenja povratni del kvalifikacijske skupine za italijanski pokal.
Borovke se bodo v »balonu« na 1. maju (dvorano Suvich še naprej obnavljajo, čeprav so z deli pričeli poleti...) pomerile s tržiškim Peronijem, ki jim je v prvi tekmi zadal nepričakovan in pekoč poraz s 3:1. Kasnejši nastopi borovk (in tudi Peronija) so pokazali, da je šlo takrat za pravi spodrsljaj, ki bi se drevi ne smel ponoviti, čeprav je to tekmovanje zdaj za varovanke trenerja Kalca v bistvu le gola priprava na prvenstvo, ki se bo začelo 4. novembra.
Drevi bi morale borovke naposled le nastopiti v popolni postavi, se pravi, da bo svoje standartno mesto v ekipi prevzela tudi kapetanka Nacinovi-jeva, ki v prvih dveh kolih zaradi po-škdobe na hrbtu ni nastopila, prejšnji teden pa je v Villi Vicentini igrala le v prvem nizu.
Borovke po dveh porazih nimajo več dosti možnosti, da se uvrstijo v nadaljnji del. Za to bi potrebovale zdaj vrsto gladkih uspehov in tudi nekaj sreče, vseeno pa smo prepričani, da drevi ne bodo igrale lagodno.
Lestvica pokalnega tekmovanja po prvem delu zgleda zdaj takšna (v oklepaju razlika v nizih);
Vivil Villa Vicentina 6 (9:4); Bor Elpro (6:6), AUSA PAV Cervignano (5:6), Peroni Tržič (3:7) 2.
V nedeljo na 1. maju še »delovni« turnir
V nedeljo zjutraj pa bo (vedno na stadionu 1. maj) Odbojkarsko društvo Bor priredilo za svojo člansko žensko ekipo delovni turnir s kakovostno udeležbo. Poleg Bora Elpro bosta namreč nastopili vrsti Sangiorgine (lani 3. v B ligi) in Nove Gorice (2. zvezna jugoslovanska liga).
Spored tekem je sledeč: 9.30 Bor Elpro - Sangiorgina; sledi Sangiorgina -Nova Gorica in Bor Elpro - Nova Gorica.
Do začetka prvenstva bodo borovke poleg dveh pokalnih tekem odigrale še dve srečanji za Memorial Frison, ki ga 1. novembra pripravlja tržaško društvo OMA. Borovke, zmagovalke lanske 1. izvedbe, imajo prehodni pokal v svojih rokah.
Na sliki: napad Vere Stoper med pokalno tekmo proti Cervignanu
DANES
SOBOTA, 21. OKTOBRA 1989
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v Castel San Pietru, Drevored Terme 840: Castel S. Pietro - Jadran
MOŠKA D LIGA
20.30 v Cussignaccu, Ul. Padova: Virtus PD - Bor Radenska
NARAŠČAJNIKI
18.00	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Stefanel - Kontovel
ODBOJKA
ŽENSKI ITALIJANSKI POKAL
20.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Elpro -Peroni Tržič
MOŠKI DEŽELNI POKAL
18.00 v Trstu, šola Morpurgo: Pallavolo Trieste - Bor Cunja Avtoprevoz; 20.30 v Turjaku: Libertas Turriaco - Val Meblo Imsa; 20.30 v Gorici, Drevored XX. septembra: 01ympia - Vivil
ŽENSKI DEŽELNI POKAL
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Danone Rivignano; 20.30 v Nabrežini: Sokol - Agorest
NOGOMET
UNDER 18
14.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Breg
NARAŠČAJNIKI
18.15	v Trstu, Sv. Alojzij: Montebello -Breg
NAJMLJAŠI
15.30	v Koprivnem: Capriva - Juventi-na Carnica Ass
CICIBANI
14.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Cormonese C; 14.30 v Doberdobu: Mladost Sobema - S. Michele; 15.00 v Domju: Breg - Zaule Rabuiese; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Chiarbola; 15.00 na Proseku: Primorje - Montebello
MLAJŠI CICIBANI
15.00	v Bazovici: Zarja Adriaimpex A -San Giovanni; 15.45 v Bazovici: Zarja Ad-riaimpex B - Zaule Rabuiese
NAMIZNI TENIS
TROFEJA PICCIULIN
15.00	v goriškem Kulturnem domu: nastopata tudi Kras in Bor Farco
JUTRI
NEDELJA, 22. OKTOBRA 1989
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina Radenska - Pro Cervignano
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Muggesana; 14.30 na Proseku: Primorje - Porpetto;
14.30	v Castion di Pratu: Castionese -Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Turjaku: Isonzo Turriaco - Mladost; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Beg-liano; 14.30 v Dolini: Breg - Kras; 14.30 na Padričah: Gaja - Fincantieri
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Gradežu: Gradese - Juventina; 11.45 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Primorje
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku: Primorje - Fortitudo;
9.30	v Trstu, igrišče Campanell: Servola -Zarja Adriaimpex
ZAČETNIKI
9.15	v Trstu, Sv. Sergij: San Sergio -Primorje; 9.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Fani B; ob 10.30 v Doberdobu: Mladost Trattoria al Lago - Mon-falcone; 11.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Breg
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
11.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Breg
NAMIZNI TENIS
TROFEJA PICCIULIN
9.00 v goriškem kulturnem domu: nastopata tudi Kras in Bor Farco
r msesKss.
m*£	‘Mm
Predstavili
0v*X*rtek so v sovodenjski občinski * dnici uradno predstavili združe-
ni,
že-
ki gg11,8^0 odbojkarsko ekipo Agorest, lige et°s nastopila v prvenstvu C2
^tuž0pd0ma je spregovoril predsednik Jel r]Qi2e ekipe Dino Roner, ki je zaže-
*>Lžn?Bletom čimuspešnejše nastope Ždru?pprvenstvu-
*iraia J6?,0 ekipo bodo letos sponsori-Rogg^Mja Agorest, Meblo Italiana
StavhikVeCanosti 80 bili prisotni pred-^rbštvfl1<;Vse^1 *-reb podjetij, športnega kja Q0 . vodnje in športnega združe-
V X®1 32 Gorice.
yeg6ry®au sponsorjev je spregovoril
fP°ttneni Poudaril pomembnost
sl ta<1a DnXdeistvovania' ki 9a podjet-^ijo p0clPlrajo in mu z zanimanjem
P°vedaM^ ekipe je nato nekaj misli rener Miran Strgar.
Njo N ^oto Čubej): med slovesni. Sovodenjski občinski telo-
združeno ekipo Agorest
oam«
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Prejeli smo
V včerajšnjem, sicer simpatičnem in korektnem intervjuju B. Križmana s Claudio Coslovich, odlično metalko kopja atletskega društva Bor Inforda-ta, je slednja v dobri veri podpisanemu pripisala kar preveč zaslug za to, da ima z njo slovenska atletika realne in velike možnosti za prodor iz anonimnosti. Zato naj mi Claudia ne zameri, če jo bom nekoliko dopolnil. Resnici na ljubo, in v informacijo naše javnosti, gre levji delež zaslug za njen odličen rezultat prof. Toplaku iz Ljubljane, odličnemu pedagogu in strokovnjaku s področja metov, čigar "kariera" pri AD Bor Infordata se je pričela nemalokrat z posmihovanjem s strani kolegov nekaterih italijanskih klubov. Ves Claudiin trening, tako tehnika kot moč, sta plod njegovih izkušenj in znanja, podpisani pa je prispeval le k realizaciji treninga. Delo s Claudio je torej teamsko delo, kateremu se bo letos priključil tudi metalec kopja Gabrijel Sedmak. Sploh ne bi bilo odveč ob tej priložnosti pripomniti, da se s tem trenutkom s Claudiinimi skoraj petdesetimi metri v prvem letu junior-skega staža (pred seboj ima še dve se-
zoni) stvari začenjajo pravzaprav čisto zares: odslej ne bo možna prav nobena improvizacija! Pripravljen je projekt Claudia Coslovich, ki predvideva tudi stalne psihosomatske teste, stalno zdravniško kontrolo nekaterih parametrov, fizioterapevtsko nego, da o tekmovanjih, opremi in možnostih realizacije treninga niti ne govorimo. Enakega tretmaja bo s projektom Igor Sedmak deležen tudi naš odlični tros-kokaš. Tudi njegov trening in rezultati so plod teamskega dela. Predvsem gre tu za pomoč pri specialnem treningu v času njegovega študija v Ljubljani, strokovnjaka za skoke Mikuža iz Postojne, ki bo letos enkrat tedensko v pomoč tudi vsem mladim skakalcem v društvu. Z obema strokovnjakoma društvo odlično sodeluje in sploh so odnosi v tehnični sferi društva korektni in pristno prijateljski. Z odhodom marljivega in prizadevnega trenerja Alana Oberdana v vojsko, je društvo s trenerskim kadrom nekoliko v zagati, čeprav smo prepričani, da bodo stvari, če bodo dobro organizirane, tekle brez zastojev.
I. Pertot
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
21. oktobra 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja L	A ZTT	fcjfM Član italijanske
inH.sK,
Huda prometna nesreča v avstralskem Novem Južnem Walesu
V trčenju kamiona in avtobusa včeraj umrlo dvaindvajset oseb
SYDNEY — V čelnem trčenju med avtobusom in tovornjakom je včeraj v Avstraliji umrlo 22 oseb, prav toliko pa jih je bilo ranjenih. Policija iz Novega Južnega Walesa je nesrečo ocenila kot najhujšo v avstralski zgodovini. V nesreči sta umrla tudi oba voznika, bojijo pa se, da bo število žrtev še naraslo, saj je večina ranjencev zelo hudo poškodovanih.
Do nesreče je prišlo, ko je tovornjak na pacifiški hitri cesti nenadoma zapeljal na nasprotno stran in trčil v avtobus, ki je vozil na progi Sydney - Brisbane. V avtobusu je bilo 46 potnikov, med njimi pa je bila tudi desetčlanska družina iz Velike Britanije, od katere jih je devet umrlo. Do nesreče je prišlo v bližini mesteca Grafton, približno 550 km severno od Sydneya. To področje pa je ena od »črnih točk« na avstralskih cestah. Pred petimi leti je skoraj na istem mestu v trčenju umrlo šest oseb.
Ob vsem tem velja še povedati, da je avstralska vlada pred tremi dnevi napovedala obsežno raziskavo o vzrokih za vse pogostejša trčenja težkih vozil na avstralskih cestah.
Avtobus se je po silovitem trčenju s tovornjakom prevrnil	(Telefoto AP)
V Libanonu so postali tudi novorojenčki drago izvozno blago
BEJRUT — V Libanonu vlada popolno brezvladje, ki ga brezvestni trgovci z belim blagom izkoriščajo, da pod krinko človečnosti prodajajo libanonske novorojenčke petičnim parom, ki ne morejo imeti otrok. Ta trgovina je v zadnjem obdobju doživela izreden razmah. Vedno več je mater, ki ob rojstvu svojega otroka pristanejo na to, da ga proglasijo za siroto. S tem si priskrbijo nekaj denarja, otroku pa zagotovijo boljšo bodočnost, daleč od strahot libanonske državljanske vojne. V to trgovino so vpleteni odvetniki, zdravniki in mednarodne agencije za posinovljenje.
Kakšen je odnos v tej brezvestni trgovini zgovorno dokazujejo ceniki, za katere so otroci le navadno blago, ki je podvrženo zakonu ponudbe in povpraševanja. Novorojenček »modela Johnson« je plavolasi in sinjeoki, vreden pa j® približno 28 milijonov lir. Kdor se zadovolji z »mediteranskim modelom«, nizke postave, temnih in nakodranih las. plača za polovico nižji znesek. Direktor neke sirotišnice j® jasno navedel, da je povpraševanje po plavolasih v zahodnih državah večje, ker naj bi se taki otroci kasneje lažj® vključili v normalno življenje. Prav zato imajo precejšni® težave, da bi temnolasim »sirotam« dobili krušne starse. Vseeno pa tudi tem prej ali slej dobijo nove starše, tako da so iz Libanona letos že »izvozili« v tujino 600 otrok.
Postopek za posinovljenje je skrajno preprost. Zdravnik ali babica ugotovita, katera od nosečnic bi bila pripravljena na tako »kupčijo«, s pomočjo dolarjev pa jo prepričata, da se odpove otroku. Ob rojstvu zdravnik enostavno napiše, da je otrok sirota in ta že roma v sirotišnico, kjer odvetniki stopijo v stik z mednarodnimi agencijami. Da bi novim staršem prizanesli strahote libanonske državljanske vojn®-otroke pošljejo na Ciper, kjer jih lahko novi starši prevzamejo, ne da bi imeli sitnosti, saj je taka posvojitev v skladu z libanonskimi zakoni.
Ladja ni za plovbo
Ta 110-metrska ladja ni za plovbo, temveč so jo v središče Hongkonga postavili kot dokaz razvoja. Dali so ji ime VVhampoa, v njej pa so pripravljene steze za skate-board, kinematografi in trgovine. »Okrasek« je stal več kot 500 milijonov dolarjev, uradno pa so ladjo odprli za javnost v četrtek	(AP)
ZDA in ES so si že v laseh zaradi letnih TV programov
CANNES — Evropska in ameriška televizija sta si v laseh. Za spor je menda poskrbela ES, ki je pred kratkim sprejela poseben odlok, po katerem bodo morale evropske televizijske mreže v bodoče upoštevati dejstvo, da ne bodo smele oddajati več kot polovice programov ameriških producentov.
Francoski minister za kulturo Jack Lang je le ena tolikih uglednih osebnosti, ki so si prizadevale za sprejetje tega odloka, Američani pa niso prav nič veseli delnega embarga. Statistike so namreč pokazale, da je evropski televizijski gledalec zelo podvržen vplivom ameriških produkcij, saj je kar 70 odstotkov vsega, kar lahko gleda na malem ekranu, »made in USA«.
Na odlok ES so še posebno žolčno reagirali zastopniki, ki se v teh dneh mudijo na canneskem MIPCOM (tele-
vizijski sejem), ameriškega mogotca rime-Warner. V imenu družbe, ki jo zastopa, je Michael Saurman dejal, da ii je vso zadevo o 50 odstotkih programov izmislil Lang in njemu sorod-ti birokrati. Lastniki televizijskim nrež naj bi Saurmanu zagotovili, da e »amerikanizacija« evropskih sporedov pojem, ki ga ni.
Saurmanu najbrž težko verjame Ev--opejec, ki je kdaj sedel pred televizor, vendar je reakcija ameriškega poslovneža povsem opravičljiva, če pomislimo, da Američanom pomeni ivropsko tržišče kar milijardo dolarjev letnega delokroga.
Sicer pa je treba tudi ugotoviti, da ie evropsko televizijsko tržišče v polnem razmahu, saj so malodane vsi odkrili velike možnosti, ki jih nudijo jutranje ure predvajanja. Pravijo, da
io do leta 1922 treba najti dovolj pr0' tramov za kar 325 tisoč ur letnih pr° tramov.
Nekateri Američani si že vesela nanejo roke, saj je bolje imeti polove ■o tržišča v razmahu, kot pa 70 oa-itotkov tržišča, ki ždi, kot je sedaj
la samo sebe.	. . a
Pri tem je treba tudi pomisliti n velike možnosti, ki jih bodo nudili s teliti in kabelska televizija. Da ne 0 zvonjenja po toči in represivnih ukr pov, bi se morala najbrž Evropa P''. praviti na investicije v tem smisla, f cer bo spet tam, kjer je danes, im® bo tehnologijo, Američani pa ji . prodajali programe, ki jih sama znala uresničiti. Potrebni so torej P šegi, ki naj bi usposobili nove ka na produkcijo predvsem nanizank TV filmov.
Konec obiskov na stolpu v Pizi
PIZA — Stolp v Pizi in njegovo okolico bi morali zapreti za javnost. Tako vsaj trdi posebna strokovna komisija, ki jo je prav za ta namen imenoval minister za javna dela Prandini. Ta je tudi zahteval, da se o celotni zadevi izjasni tudi vrhovni svet za javna dela.
V poročilu je komisija zapisala, da je varnost spomenika izredno majhna, še posebej kar zadeva trdnost terena. Tudi sami zidovi stolpa naj bi bili izredno nezanesljivi, na nekaterih mestih pa naj bi bile vidne poškodbe in razpoke. Veliko nevarnost naj bi predstavljalo tudi stalno večanje nagnjenosti stolpa, ki je tudi izredno občutljiv na zunanje dejavnike, kot sta veter in morebitni potres. Zaradi vsega tega komisija predlaga, da pristojni organi poročilo obravnavajo z vso resnostjo in sprejmejo tudi ustrezne varnostne ukrepe.
Med Južno in Severno Korejo premirje v znamenju športa
IMPORT- EXPORT
MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. L
34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322