226 št. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2*— K Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. V Ljubljani, sreda 21. septemnra 1921. ca°o da se Zanella vrača iz Rima in da bo dne 25. t m. sestavil vlado reške države. HRVATSKI KMETJE POSETIJO SRBIJO. Beograd, 20. sept. Meseca oktobra bodo posetili hrvatski kmetje Beograd. IVUnister za šume in rude bo izdelal program za njihovo potovanje po Šuma-diji. V Beogradu bodo svečano sprejeti. BOLGARSKA ZASTOPNIKA V ZAGREBU. Zagreb, 20. sept. Te dni bivata tukaj znana bolgarofila brata Buxton, da se poučita o položaju, zlasti o mnenju, ki vlada tukaj glede Bolgarije. Nekateri listi sodijo, da imata neko neslužbeno misijo, medtem ko so drugi listi skeptični napram , njunemu posetu. NESRAMNO NEMŠKO IZZIVANJE V BRNU. Praga, 20. sept. (Izv.) Ob prihodu predsednika Masaryka v Brno je provociral nemškonacijonalni lekarnar Sonntag s tem, da je izobesil raztrgano zastavo in v momentu, ko je peljal vlak s predsednikom mimo njegove hiše, kazal proti vlaku zadnjo plat. Prebivalstvo, dasi silno razburjeno, je za časa prezidentovega bivanja ignoriralo to nezaslišano provokacijo, pač pa je po njegovem odhodu hrupno demonstriralo pred Sonntagovo lekarno, ki jo je morala braniti policija. Sonntaga so aretirali, lekarno pa zaprli. Predvčerajšnjim in včeraj so se demonstracije ponovile ob mestnem gledališču. Razjarjena množica je hotela jurišati gledišče, kjer se je baš igrala nemška predstava. Za pomiritev množice ni zadostovala policija, morala je nastopiti tudi žandarmerija, ki Je izpraznila ulice. En policist in en legijonar sta težko ranjena, sedem drugih oseb pa lahko. Danes je zopet zavladal popoln mir. NEMŠKE LAŽI O MILJARDNIH PONEVERBAH V PRAGI. Praga, 20. sept. (Izv.) Neki zakotni list nemškega monarhista Hegla prinaša iz Prage vest, da so prišli v praških centralah na sled ogromnim poneverbam v znesku več miljard čK. To vest razširjajo sedaj češki nemški listi. Seveda je vest docela zlagana in brez vsake podlage. SESTAVA KABINETA NA ČEŠKEM. Praga, 20. sept. (Izv.) »Češke Slovo« piše, da bodo koncem tega tedna personalna vprašanja bodočega kabineta definitivno rešena.. Bodoči ministrski predsednik Svehla bo mogel prezidentu po povratku iz Slovaške prodložiti že kompletno listo. DEMONSTRACIJE PRED DUNAJSKO BORZO. Dunaj, 20. septembra. (Izv.) Danes dopoldne je došlo pred dunajsko borzo do burnih demonstracij. Okoli poldneva so se začele zbirati pred borznim poslopjem gruče delavcev in raznih temnih elementov, ki so sčasoma narasle na 2000 glav. Začelo se je divje vpitje in groženje rednim obiskovalcem borze, ki so hoteli vstopiti ali iti iz borzne palače. Razjarjena masa je hotela v borzo vdreti in le številnemu nastopu policije se je posrečilo naval odvrniti. Demonstracije so vprizorila nekatera kršč, socijalna društva, poštnobrzojavni, železnični in drugi delavci. Odposlali so deputacijo k policijskemu prezidiju, kjer so zahtevali takojšnjo izpraznitev in zaklju-čenje borze, čemur se seveda ni moglo ugoditi. Kot vzrok demonstracije so navajali demonstranti nesramnost va? lutnih špekulantov in popustljivost vladnih organov napram taistim. Zatrjevanje policijskega predsednika, da se vlada sama prizadeva kolikor je v njeni moči, preprečiti delovanje veriž-nikov, deputacije ni zadovoljilo ih je zunaj stoječa množica po povratku taiste vnovič in še nasilneje navalila na borzo. Pretepla je mnogo ljudi, ki so hoteli iti na borzo aji prišli iz iste, med njimi nekatere opasno poškodovala. Seveda je bilo v gneči pokrade-nik nebroj ur, denarnic in drugih vrednostnih stvari. Sele okoli 3. ure popoldne se je policiji posrečilo demonstrante razgnati. Borza ostane jutri zaprta. SEJE ZVEZE NARODOV. Pariz, 20. sept. »Petit Parlsien« do-znava, da bo zveza narodov Jutri zopet nadaljevala svoje plenarne seje ln da se bo prošnja Madžarske za sprejem najbrže odklonila. Klic v puščavi. Ljudstvo zapušča vladne stranke. O ~Jnsolidaciji političnih razmer trenutno niti govora ne more biti. Veliko se je pričakovalo od Protičevega nastopa. Kakor pa vse razmere kažejo, tudi poštena Protičeva akcija zaenkrat ne bo mogla izvršiti začrtanega programa: revizijo ustave in pritegnitev opozicijonalnih strank k vladnemu delu. Nobena opozicijonalna stranka ne more prevzeti soodgovornosti za zavoženo delo ravnokar vladajočih. Vse hoče volitev, ki naj razčistijo . politično ozračje in odstranijo gnjilobo z zdravega narodovega telesa. Demokratom postaja današnja politična situacija vedno bolj neprijetna. Posebno slovenskim demokratom. Marsikdo si je veliko obetal od reorganizacije stare liberalne stranke v demokratsko stranko. Mladinsko krilo liberalne stranke je zmagalo in potisnilo v ozadje starine. S tvorili so nov program. ki je sicer v bistvu strogo kapitalističen, vendar pa v gotovi meri prepušča prostora tudi raznim soci-jalnim težnjam. Vendar kmalu se je izkazalo, da je program nove demokratske stranke prazen kos papirja, brez vsake notranje in praktične vrednosti. Mladini, včasih tudi radikalci imenovani. so se izkazali še za večje reakcijonarce kot stari liberalci. Med ljudstvo mladi demokrati niso hodili, zato jih je tudi ljudstvo zapustilo■ Kar jim je še ostalo renomeja, je izviral iz rodoljubarskih časov starinov. Vse stremljenje mladoliberalcev je slejkoprej ostalo le v hlastanju za lahko pridobljenem kapitalu, bodisi za posameznike, ali cele skupine. Mladoliberalci so bili uverjeni, da bodo v svojih vrstah združili poteg naprednega kmeta, tudi ves slovenski duševni proletarijat. In kar je najlepše, največji vpliv v stranki pa naj bi ostal kapitalističnim in reakcijonarnim krogom. Kruto so se uračunali. Svetovna vojna, z vsem svojim revolucijo-narnim pokretom, jih ni ničesar naučila in popolnoma so pozabili na razredno zavednost posameznih slojev. Napredn; kmet jim je pokazal hrbet in se po svoje organiziral. Duševni proletarijat se je opredelil socijalistično. Kapitalistično razpoloženi stari liberalci pa prestopajo na Pašičev poziv v radikalno stranko. Oficijelha JDS ostaja sama in prav nič čudnega ni, če prihaja danes do prepričanja, da pri prihodnjih volitvah v skupščino ne dobi v Slovenili niti enega mandata. Manuelni proletarijat že od nekdaj ni hotel imeti nobenega opravka z meščanskim liberalizmom. Kako tudi! Liberalizem, kot odkrit zastopnik kapitalističnih teženj je naraven sovražnik vsake najmanjše socijalne in politične reforme. Liberalizem je videl v manuelnemu proletarijatu le sužnje, ki naj bodo predmei izkoriščanju. Vsak razmah bednih in brezpravnih je bil nasprotujoč kapitulisiičnim parasitom, ki samo z brezpravno rajo lahko pridobivajo premoženja v brezdelju. Duševni proletarijat je po večini do zadnjega časa služil liberalizmu. V endar ne iz prepričanja in potrebe, ampak v romantičnem vshičenju fra-zerskih narodnih gesel. Danes pa prihaja duševni proletarijat do spoznanji, da kapitalizem ni narodnost in država, ampak izključno le pojem osebnega I koristolovstva, prenešen na večje skupine» da se lažje udejstvuje v svojlii samopašnih ciljih. Narod in državo je iskati povsem drugje. Duševni proletarijat je spoznal veliko, zmoto, da se je odtujeval manuelnemu proletarijatu. Zato stopa danes v njegove vrste v znamenju socijalizma, naroda in države• Naraven in neizbežen je bil ta pokret. Uvidela se je interesna skupnost. Mladoliberalcev postaja strah. In smešni so v tem svojem strahu, te kličejo v svoje vrste tiste, ki nikdar niso bili njihovi. Klic umirajočega v puščavi pač ne bo nikogar dosegelA »I 11 TEPENI FAŠISTI. Innsbruck, 20. sept. Kakor javlja »Bozener Tiroler« je došlo zadnjo soboto pri eskorti fašistov, ki so hoteli prisiliti pekovko k znižanju oblastveno določenih krušnih cen, do krvavih izgredov. Nekemu fašistu je množica vzela palico in nekdo je udaril stražnika z bičevnikom po glavi. Redarji so vpora-bili orožje. Neki redar je udaril fašista s sabljo po glavi. Množica je pretepla fašiste, ki so potem zbežali. Trentinski generalni komisar je odredil, da preneha delovanje policije za tri dni. Varstveno službo opravljajo karabinjerji. ITALIJA IN MALA ANTANTA. Zagreb, 20. sept. »Agramer Tag-blatt« poroča iz Beograda, da je italijanski poslanik grof Manzonl posetil ministrskega predsednika Nikolo Pašiča ter mu pojasnil stališče svoje vlade glede vprašanja male entente. Izročil mu je tudi neke predloge glede luke Baroš in italijansko-jugoslovenske trgovinske pogodbe. Verjetno je, da bosta v slučaju potrebe posredovali v Madžarski Italija in mala ententa. STAVKA JUŽNIH ŽELEZNIČARJEV NA DUNAJU. Dunaj, 20. sept. Kakor poročajo večerni listi, so začeli danes opoldne stavkati uslužbenci južne železnice, da bi dosegli izplačilo pomožne vsote po 4500 kron. Ob 13. se Je razširila stavka tudi na vzhodrii kolodvor. V železniškem ministrstvu se vrše pogajanja z zaupniki nameščencev zaradi takojšnje vzpostavitve prometa. Kakor javlja »Neue Freie Presse«, je stavka omejena na uslužbence v delavnicah. MADŽARSKA OLIKANOST. Budimpešta, 19. septembra. Kakor poročajo listi, je prišlo včeraj opoldne in popoldne na več krajih mesta do ponovnih pocestnih ekscesov. Iz kavarn v Glediščtii ulici so pregnali go- ste in jih inshltirali. Pri pretepu, ki je sledil^ nato, je bilo več oseb ranjenih in poškodovanih. Popoldne se je dogodil v bližini redakcije lista »Nepszawa« incident, pri katerem so se ljudje pretepali. Sele policija jih je razgnala, ki je pozneje tudi aretirala 14 iseb. Zvečer se je pretepanje nadaljevalo, toda težko poškodovan ni bil nihče. BORZE: Zagreb, 20. septembra. Devize: Dunaj 13.25—13.75, Berlin 208—210, Budimpešta 34—38, Bukarešta 210—215, Italija 880—900, London 770—760, New-york ček 0—215, Pariz 1530—1550, Praga 256—260, Švica 3400—3600. Valute: Dolarji 202—210, avstrijske krčne 15.50—0, carski rublji 18—20, češkoslovaške krone 245—250, angleški funti 0—790, napoleondor 640—650, nemške marke 204—206, italijanske lire 0—870. Dunaj, 20. sept. Devize: Amsterdam 52.500—52.700, Zaagreb 728—732, Beograd 2908-29238, Berlin 1567—1573, Budimpešta 278.50—281.50, Bukarešta 1570-1580, London 6105-6125, Milan 6820—6840, Newyork 1647—1651, Pariz 11.620—11.660, Praga 1933—1939, Sofija 1092.50—1102.50, Varšava 30.7f do 32;75, Curih 28.675—28.785. Valute; Dolarji 1629—1633, levi 1030—1050, nemške marke 1464—1470, angleški funti 6080—6100, francoski franki 11.580 do 11.620, hol. goldinarji 52.500 do 52.600, ital. lire 6785—6805, dinarji tisočaki 2891—2911, poljske marke 33 do 35, rom. leji 1565—1575, švicarski franki 28.625,-28. 675, češkoslovaške kroen 1922—1928, madžaraske krone 282.50—285:50.' Curih, 20. sept. Devize: Berlin 5.50, Holandija 183, Newyork 580, London 21.60, Pariz 41.10, Milan 24.30, Bruselj 40.75, Kodanj 103, Stockholm 125.50, Kristjanija 73.75, Madrid 75.Č50, Buenos Aires 175, Praga 6.90, Varšava 0.13, Zagreb 2. 40, Budimpešta 1.05, Bukarešta 5,65, Dunaj 0.55, avstrijske krone 0.38.' ‘FRAN SUKLJE? Poli razmišljanja. i. Nič 'dvoma ne, mlada jugoslovanska država je bolna, resno bolna je. Le o značaju bolezni razno ugibajo. Eni mislijo — in to so zlasti naši dobri »prijatelji« v inozemstvu — da se grt za zelo težko, celo za smrtno bolezen, ter se uže fadujejo, da bode kraljevina SHS kmalu poginila na onem nevarnem vnetju, ki bi ga jaz krstil za »akutno hrvatitis«, dočim mi drugi smatramo slučaj kot otroško bolezen. Resna je gotovo, a bolnik ima zase nenavadno krepak organizem, zlasti srce je dobro in če se ne zgode posebno težki pogreški od strani poklicanih zdravnikov, smemo se trdno nadejati, da bode bolnik srečno prestal svoje stroške bolezni ter se razvil v nenavadno zdravega, krepkega dečka. Bolna je naša mlada, komaj triletna država in okolo nje se gnetijo razni zdravniki, poklicani in nepoklicani, strokovnjaki in — mazači. Mnenja gredo zelo navskriž: ta bi jej 'hajraje v usta mašil celo pest trdih kroglic po Zerjav-Pribičevičevem receptu, dočim oni tam ponuja obkladke po Gosar-Koroščevem navodilu ali celo priporoča tista huda »adstringentia«, ki jih neukemu hrvatskemu seljaku prodaja veliki šarlatan štipica Radič. Toda pustimo podobo in recimo v priprosti slovenščini, da se sedaj v nas boj bije, ljut boj pod zastavo: Centralizem ali avtonomijo. Na obeh straneh udejstviti je jasno pretiravanje; borilci so večinoma mladi, premalo izkušeni ter premalo uvažujejo ono vekovito istiio, ki jo izraža nas narod v pregovoru: »Srednja pot najboljša pot!« Kako je moje osebno subjektivno mišljenje o veliki tej kontroverzi? Saj bo morda tupatam le koga zanimalo, kako sodi o glavni preporni točki naj* Starejši izmed še živečih slovenskih politikov. Kajti senioriat svoj v tem pogledu morem braniti proti vsakomur: pravni moj naslov kot nestor slovenskih politikov upira se na dejstva, da sem že pred 53 leti radi političnega govora bil stal pred ljubljanskimi kazenskimi sodniki ter že leta 1X868 kot politični zločinec bil obsojen ▼ težko ječo. Vsekako »justus titulus« ca mojo politično starešinstvo! A kot starešina med slovenskimi politiki se jasno in svečano proglašam sa avtonomista, za pripadnika in pristaša samouprave, brez katere si niti misliti ne morem svobodnega napredka. Dokaj sem se pečal tekom svojega življenja s povestnico in ustavnostjo posameznih držav, dokaj sem doživel in izkušal tekom svoje mno- Soletne javne dobe kot parlamentarec 1 časnikar, kot državni uradnik in deželni glavar, toda kot usedlina mnogovrstnih študij in izkušenj vglobilo se je v mojo dušo trdno prepričanje, da ga ni napredka brez svobode, a tudi ne svobode brez samouprave. To načelo velja za vse narode brez rizločka, mi Jugoslovani, združeni v kraljevini S14S v tem pogledu ne rno-jjremo napraviti nobene izjeme 1 In v tem iskrenem uverenju *e presneto malo brigam zs vse psovke, natolcevanja in obrekovanja, s kojiini Izvestne stranke, izvestne novine in 'isvestni nezreli ali prezreli »voditelji« ▼sipajo zagovornike politične avtonomije. Vztrajam pri prepričanju, ki mi , je bilo kažipot tudi v notranjepolitičnih borbah nekdanje Avstrije. Kako bi tudi narod mogel uživati politično pro-| stost, ako ni vajen sam upravljati 'svoje posle in zadeve? In kaj mu koristijo najlepši paragrafi, najpreciznei-ia določila njegove ustave, ako je njih Izvršitev izročena zgolj uradništvu, Sko dejansko sploh odločuje le birokracija, po svoji' naravi nasprotnica svobodnemu gibanju I V tem slučaju ostane ustava le na potrpežljivem papirju, dejanski gospodar pa je birokrat, tembolj nevaren, ako nani upli-vajo ie drugi izvun uradniške hierarhije stoječi faktorji! Dogmatika naših centralistov zahteva za Jugoslavijo: »Enega Boga in eno zakonodajno skupščino!« Meui se pa dozdeva, da se v omejitvi na eno samo zakonodajno truplo zrcali nedo-Statno poznanje novodobnega pari* anentarizma ter razodeva neuvaževa-aje modernega gospodarskega £ivlj«, n ja in nujnih njegovih terjatev. In kar sem rekel, hočem dokazati! Poznavalelji današnjega parlamentarizma so si v svesti, da so funkcije njegove Ulinito ogrožene po preobilici postavodajnega gradiva. Bujno se taz ▼ijs gospodarski život kulturnih narodov. Vsak dan se javljajo nove potrebe, zahtevajoče ureditev po zakonih, dan .za dnevom se množe predloge, izročen? od vlade ali izvirajoče iz xa-aebne inicijative posameznih poslancev, in poedinl narodni zastopnik kar omaguje pod bremenom, ki ga parlamentarni stroj kopiči na njegovih ramah. Le največja ekonomija, pred vsem pa minucijozna razdelitev dela v Eosameznih skupinah in strankarskih lubih omogočuje vestnemu, strokovno in sološno iiobraienemu po* slancu, da vsaj kolikor toliko, vsaj za silo zadošča težavnim nalogam vzvišenega svojega poklica. Razbremenjati centralni parlament je dandanes neizprosni predpogoj za redovito delovanje parlamentarnega organizma. Torej omejiti delavnost njegovo na velike državne naloge: vnanje zadeve, vojaške zakone, vprašanja finančne in tr-govskopolitične, prometne vsebine, obsežne pravniške in kulturnopolitične kodifikacije — to bodi njegovo istini-to torišče, na teh globokih problemih raste naj in se ojači tvorna sila naših zakonodajalcev! Proč tedaj z onimi podrejenimi malenkostnimi pitanji, ki sicer tudi zahtevajo uredbo po zakonu, toda dobe jo naj od manjšega, delnega parlamentarnega trupla, ne pa od centralnega organizma, v katerem le cepijo moči ter odvračajo od velikih državnih in državniških vidikov! A kako hočete v tem oziru potom enega edinega centralnega parlamenta ugoditi tem očividnim potrebam? Vzemimo le en konkreten slučaji kateri ima posebno znamenitost zlasti za kraško ozemlje v naši kraljevini. To je oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo. Recimo, nekaj krajev si hoče nabaviti skupni večji vodovod. Takih slučajev imamo zgolj na Kranjskem ogromno število, a v c-ojo izvršitev potrebujejo zakon, kaJt » na podlagi zakona, nikakor pa ne ako vladno odredbo ali celo s priyi'<»¥.tim ukazom cakega državnega činovnika morete izvršiti čestokrat neizogibno razlastitev posameznega posestnika. Isto je pri vsaki cestni zgradbi, da celo pri vsaki večji cestni preložitvi. Povsod treba zakona — tedaj vprašam jaz fanatične zagovornike centralističnega monizma, mari hočejo za Boga s sličnimi lapalijami ubiti, ugonobiti osrednji parlament- V teku teh razmišljevanj mi bode še izdatna prilika, ovreči dogmo o edinozveličavnem Centralizmu ter pred vsem dokazati neizogibno potrebo, da se poleg osrednjega parlamenta še ob-drže pokrajinski zastopi, recimo deželni zbori ali pokrajinski sabori, ali ka- torej za najmanj 2 in pol do 3 % vte, kakor bi znašale obresti, ako bi nameravani znesek hoteli naložiti pri kakem denarnem zavodu. Podpisovanja tega državnega posojila se udeleži lahk<\ vsakdo, ker se vsote podpisovanja *a«y čenjajo že s 100 dinarji, A i’ 2e čez pol leta, t. j. 15. marca 1922, bo podpisovalec že užival prvi, sad v obliki prvega izplačevanja obresti. Rok poteče 30. t. m. in zato naj nihče ne zamudi prilike, da svoje prihranke plodonosno naloži. Od tega ne bo iincl koristi le podpisovalec. ampak tudi skupnost — država. Dobava 10.000 kg pšenične moke. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani je naznanila trgov-ski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo 24. septembra t. 1. dopoldne v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani sklenila pismena direkt- na pogodba z najpovoljnejšim ponudnikom za dobavo 10.000 kg fine bele pšenične moke št. o. Interesentjc naj vpošljejo pismene ponudbe, kolekova-ne s kolkom za 2 dinarja, ali pa naj stavijo ustmene ponudbe. Moka se prevzame franko vagon Ljubljansko intendantsko slagalište, ki ima železniške tračnice. Izročitev najkasneje 14 dni po odobrenju. Kavcija 5 %. Pogoji so na vpogled pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. '+ Veliki semenj v BukareSti se Je otvoril dne 11. septembra ter bo trajal do 2. oktobra. Dnevne vesti. ■ —. Povodom sedemdesetletnice pokra- jinskega namestnika gospoda ministra Ivana Hribarja Je bil v pondeljek zvečer v repre-tentacllskl dvorani vladne palače sprejem, katerega so se med drugimi udeležili funk-cllonarjl raznih državnih In avtonomnih uradov, oblastev itd., zastopniki narodnih, kulturnih, gospodarskih, prometnih in umetniških korporacij, društev in institucij itd. Navzočih je bilo mnogo dam. Jubliar in njegova gospa soproga sta došle goste prijazno sprejemala In pozdravila. — Zahvala pokraiinskega namestnika 't. Ivana Hribarja. Gospod pokrajinski na- , mestnik Ivan Hribar je povodom svoje sedemdesetletnice prejel toliko čestitk in po-gdravov od najrazličnejših strani, da mu ni mogoče, vsakemu posebej Izraziti svojo zahvalo. Oinjen vsled tako mnogobrojnih dokazov ljubezni in simpatij Izreka tem potom vsem osebnostim In odposlanstvom, ki so mn blagovolila izreči svoje čestitke In C zdrave, svojo najtoplejšo In najprisrčnej-sahvalo. * — Na večtedenski dopust le šel zastop-«Ik pokrajinskega namestnika dr. V. Baltič. — F®»Učna razmišljanja. G. dvorni svetnik Fran Suklje, priznani poznavalec naših razmer — saj Je g. Suklje nestor slovenskih politikov — nam Je poslal serijo člankov, ki jih bomo priobčevali v našem listu pod gorenjim naslovom. Za stvarno “ pozitivno razlago perečih In aktuelnih vprašani, kakor Je centralizem ln avtonomija, bo slovenska Javnost g. člankarju gotovo hvaležna. Kar se Je doslej tozadevno pisalo po časopisju. Je bilo vendarle več ali manj Iz strankarskega vidika, g. Suklje pa motri In razpravlja ta vprašanja Iz objektivnega In res domoljubnega stališča. V kolikor pa se z g. člankarjem ne strinjamo glede razdelitve Slovenije, bomo skušali po zaključku njegovih člankov odgovoriti rav-notako stvarno in objektivno, kakor je to hvalevredno storil g. Fran Suklje. — Imenovan/a. Za sekretarje III. razreda so Imenovani: Zdravko Vigeie v ministrstvu vnanlih zadev. dr. Vladimir Rybar pri poslaništvu v Bruslju In Ljudevit Koser pri poslaništvu v Bukarešti. Za pisarja I. razreda Je Imenovan dr. Slavko Barle pri konzulatu v Gradcu, za pisarja II. razreda joa Dragotin Ukmar pri konzulatu v Bari. — Čudno ponočevanje. Izredno priden m-adnlk Je nedvomno g. dr. Pirkmajer. Nahaja ae sicer na dopustu, vendar še vkijub temu prihaja v urad, vendar pa ne podnevi *— ampak ponoči. Pa ne da bi g. doktorja [pekla slaba vest ln bi skušal popraviti po-jfeoči, kar Je zagrešil podnevi! — Sprememba voznega reda Ljubljana Vrhnika In Orobelno—Rogatec. Z 30. sep- tembrom t I. se ukineta na lokalni železnici /Ljubljana—Vrhnika nedellska večerna vlaka It 2708 In 2707 t odhodom Iz Vrhnike ob n odnosno Iz Ljubljane 22.10. Ravnotako Ineta s 30. sept t I. na rogaški lok. lelaznlcl dnevna večerna vlaka Št 2905 ln 2906 s odhodom Iz Rogatca ob 19, odnosno 'M Orobelnega ob 21.10. ~ Kongres jugoslovanskih književnikov. « naj se ga slovenski leposlovci udeležijo iJL . n*JveCJera številu, se vrši dne 21. In 22. oktobra t L v Zagrebu. Podpisani odbor 'prosi, da-bi mu slovenski udeležnikl poslali '»voj prlglas vsaj do 10. oktobra t. 1. Koncernu sme prisostvovati samo tisti, ki Je hakega Jugoslovanskega leposlovskega društva. — Odbor »Društva slovenskih le-Boslovcevc. .. •—Prihod srbskih profesorjev v Ljub-vww. ro dosedanjem programu pride v to-W. t m. zvečer večje število srb-ff;.“uihrv,‘sklh profesorjev v Ljubljano. ‘«blmo za to več sob, se obračamo tem P0?™, n*cein)- občinstvo s prošnjo, da nam .Vi “L‘T*/0 kako sobo oziroma po-Steljo za 27. In 28. september na razpolago, to blagovolijo javiti do srede, dne 21. t m. ;.0b “rl popoldne na g. Marinčeka, slugo l«i realki. Pripravljalni odbor. • — Literarna soareja bo danes ob 20. V Mestnem domu, pri kateri bo kakor smo le objavili nastopil A. Podbeviek s svojim rttotolm govorom »Nihanje čudodelne ure«, VL Premru pa bo čltal odlomke Iz svoje pesniške zbirke »Orbavec , ukiro«. Vstop-nlce se bodo dobivale pol ure pred pričetkom pri večerni blagalnL — Zbirajte mamko/ Jugoslovenska Matica se obrača do vseh državnih ln privatnih uradov, bank, trgovcev ln privatnikov s uljudno prošnjo, naj zbirajo rabljene znamke, s čemur bi prišla Jugoslovenska Matica do novega stalnega in Izdatnega dohodka. Bres vsake žrtve, le s malim trudom lahko pripomorete Jugoslovanski Matici do lepih vsot Torej: vsi. ki Imate smisla za narodno obrambno delo, zbirajte rabljene znamke! Znamke naj se ne trgalo Iz papirja, marveč naj se Izrežejo ln sicer tako, ostanejo sobčkl nepoškodovani. Znamke » Pošiljati na naslov: Jugoslovenska Ma-Uc*. Ljubljana, Pred Škofijo 21. v . —. Zaprisega naših rezervnih olldrjev. L. rezervni oficirji W zaprisegli te »vojo zvestobo. Zaprisege so se ,vzeh garnizijskih mestih. Rezervni -In - f? zaprisegli v Beogradu so skle- < *aM°ntjo svoje dnevnice, kf lih do- ? ■n' Juiotlovanski Matici. VčenJ •• v/i ,* zaprisega v Ljubljani ln tudi med našim' rezervnimi ofclrll se J* Poro- dila ««he misel katero Je velika večina podov “flclrjev sim veseljem ln ponosom priobčujemo. Qo-•P04J« »o 8wSmII-sCta prisegli svesto-jbo kralju In a ton dragim načinom pa so Prisegli tudi svojemu naroda, ŽeUmo. da aa Ja aamera uresniči 'brale - priliki predstove društva »Preporod« UBMMl .&*. »to* + — Občinstvo se opozarja na poziv generalne direkcije državnih dolgov, da na) vsi naši državljani prijavijo depozite, ki lih imajo pri avstro-ogrsid banki na Dunaju do 30. septembra t. 1. tej direkciji. Prijave morajo vsebovati sledeče podatke: Ime In priimek lastnika, poklic, bivališče (natančen naslov). Vrsto, serijo, številko In nominalno vrednost posameznih vrednostnih papirjev (oh-veznic). Iz kakega naslova so deponovani (n. pr. zastavilo, lombard itd.). Radi Izvan-redne nujnosti zadeve se gor! naveden rok ne bo pod nikakim pogojem podaljšal. — Z ozirom na to, da so listi prinesli vesi »da je, kot se čuje, pri zadnjem požaru v Klečah zgorelo bankovcev za okoli poldrugi milijon kron«, se čuti podpisani odbor dolžnega, da izjavi rra podlagi originalnega zapisnika cenilne komisije, ki ga hrani, da Je ob zadnjem požaru 11. t m. zgorelo g. Sever Janezu, posestniku iz Kleč šl 12, 13.700 K (trinajsttisoč sedemsto kron), vsi ostali pa so denar pravočasno rešIlL Prosimo, da blagovolite na podlagi tega popraviti svoje poročilo. Pomožni odbor za Pogorelce v Klečah. — 20 odstotne prlznanice, ki so se izdajale povodom kolkovanla kronskih novča-nlc, se začno baje Izplačevati še pred zaključkom podpisovanja državnega posolila. Zaenkrat se bodo Izplačale prlznanice do 1000 K, dočim se višje vsote Izpremene v obrestujoče stalne državne obveznice. — Poročila se je gdč. Zorka Hudover-nikova, hčerka notarja g. Aleks. Hudovernika v Ljubljani z uradnikom Ljubljanske kreditne banke g. Matko Janežičem. — — Za člane trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je Imenoval minister za trgovino In Industrijo za dobo, dokler se ne izvrše redne volitve, sledeče gg.: I. za industrijo: Fr. Bonač, tovarnar v Ljubljani; Fr. Čuček, tovarnar v Ptuju; Dragotin Hribar, tovarnar v Ljubljani; Iv. Jelačin mL tovarnar v Ljubljani; Peter Majdič, lastnik valjčnega mlina v Celju; Iv. Močnik, tovarnar v Loki pri Mozirju; Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah; Iv. Rebek, tovarnar v Celiu; Anton Rojina, tovarnar v Ljubljani; Janko Tavčar, tovarnar v Mariboru; Jos. Smert-nlk, ravnatelj pivovarne Laško; Jak. Zadravec, paromlinar v Središču. — II. Za trgovino: L. Brumen, trg. v Murski Soboti f Konrad Elsbacher, trg. v Laškem; Dragotin Kobl trg. v Mariboru; Fr. Korošec, trg. v Qor. Radgoni; Iv. Kostevc, trg. v Ljubljani; Fr. Lipej, trg. v Brežicah: Lovro Petovar, trg. v Ivanjkovclh; Rud. Stermeckl, trg. v Celju hi Vilko Weixl, trgovec v Mariboru. — III. Za obrt: Iv. Breznik, pek v Mežici; Janko Horval slikar v Ljutomeru; Dragotin Korošec, zidarski mojster v Braslovčah; Andr. Kralj, sedlarski mojster v Ljutomeru; Iv. Lančlč, kleparski mojster v Gor. Radgoni; Iv. Omulec, slikar v Ptuju: Drag, Stu-pan, stavbenik v Slov. Bistrici; Fr. Vehovar, mizarski mojster v Celju. —r Konec poverjeništva za pravosodje. Poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani le odpravljeno. Posle Je prevzel oddelek ministrstva pravde v Ljubljani, katerega vodstvo Je poverjeno dvornemu svetniku dr. Jankotu Babniku. Oddelek Je podrejen naravnost in edino ministru pravde. — Izpremembe v osobju. Višji vinarski nadzornik Fr. Matjašič Je premeščen od oddelka za kmetijstvo v Ljubljani v Ptuj, višji kmetijski nadzornik Anton Štrekelj pa v Maribor. — Pri drž. Icmetijsko-kemljskem zavodu sta imenovana za asistenta, ozir. asistentko inž. kem. Ivan Bartl ln dr. Milena Perušek. Za začasnega državnega Zlvlno-zdravnika Je Imenovan Viktor De Oleria. Za okrajnega komisarja pri predsednlštvu pokrajinske uprave v Ljubljani je imenovan dosedanji pisar I. razreda pri odseku za prehrano Stanko Novak. Policijski kancllst Ciril Bremec }e premeščen od policijskega ravnateljstva v Ljubljani k obmejnemu ko-misarljatu v Maribor. Geometer Vilko Minatti Je premeščen iz Ptuja v Konjice, kjer mu Je poverjeno vodstvo evidenčnega zem-IJarinskega urada. Za Upravne asistente Javnih bolnic so Imenovani: Anton Manfreda ln Hijaclnt Bukovlc v Ljubljani, Milan Florjančič In Jakob Vuk pa v Mariboru. Za upravnega oflcllala splošne bolnice v Mariboru Je Imenovan asistent Jos. Lovec. — Prepovedani listi. Ministrstvo za notranje stvari Je s sklepom od 10. t m, prepovedalo v naši državi razpečavanje In razširjanje listov »Wlener Bllder« in »Deutsch. Volksblatt«, ki Izhajata na Dunaju, ker objavljata o naši državi žaljive spise, ki so po našem tiskovnem zakonu kaznlivl. Istotako Je prepovedano razpečavanje In razširjanje glasila ukrajinske socijalnodemokr. stranke »Vpered«, ki Izhaja v Lvovu, ker piše proti interesom naše države. — Obmejni promet Radgona—Maribor. Prihodnje dni se začno v Beogradu nova pogajanja za obnovitev Jugoslovansko-av-strllskega obmejnega prometa med Radgono Is Mariborom. Nasilni nemški nacljonalcl so spoznali, da Jih ukinjeni promet gospodarsko tepe, zato so podali svoji vladi obvezno obljubo, da ne bodo več napadali direktnih vlakov Maribor—Spllje—Radgona. Za Avstrijo bo vodit pogajanja njen poslanik iz Beograda Hoflinger, dočim naši delegati še niso določeni. — Davek na poslovni promet. .Zadnji Uradni Ust (št. 113) Je prinesel uredbo In izvršilni pravilnik, o davku na poslovni promet — Slovensko obrtno društvo v Mariboru Je priredilo razstavo obrtniških del, ki n-služi. da si Jo vsak obrtnik ogleda. Radi tega M bilo umestno, da sl ogleJamo omenjeno razstavo v večjem StevUu obrtniki Iz Kranjske. Ker ae razstava v nedeljo, dne 25. t m. zaključi M bilo želeti, dt Usti dan napravimo skupni Izlet v Maribor to sl pgle- razstavo. Vsak kdor se želi udeležiti tega Izleta, nat se javi pismeno aU ustmeno. zadnji čas do petka, dne 23. t m. do 13. oglasila v omenjeni gostilni dva postreščL^. ljani, Beethovnova ulica 10. Odhod v Maribor v nedeljo zjutraj ob 5.18 uri ter se isti dan zvečer vrnemo. — Uvedba ebonitnih palic pri postajni straži. Od pondeljka zvečer vrše zagrebški postajni redarji službo z novim ofožjein, imajo namreč poleg običajnega orožja tudi kaučrkovo palico, kakor angleški redarji. ObcI.aktvo se seveda čudi nad to uvedbo. Kakor se sliši, bodo redarji kmalu dobili tudi nove uniforme. — Tat in prodajalec. Hlapec Milia Kraljič je ukradel nekemu usnjarju 7 kož boks-usnja in 30 kg podplatov. To blago je razprodajal njegov tovariš F. Lubi. Dne 23. avgusta so Jih zasačili in zaprli. Lubija so par dni nato spustili, ker (ma družino. Oba sta vse priznala. Pri Lubiju pride vpoštev. da se Je dal mož vsled skrajno slabih razmer premotiti in Je blago prodajal, da bi z zaslužkom malo pripomogel družini. Sodišče Je vse te okolščlne vpoštevalo in obsojena sta bila tat na 2 meseca težke, prodajalec pa na 2 meseca navadne Ječe. — Preobratni boljševik. Današnji obtoženec Karl Vidic, vojaški podkovskl mojster pri vojakih, sicer kovaški pomočnik, Je bil za časa vojne — bilo je že malo pred preobratom obtožen ln obsojen, da Je zapregel vojaške konje, naložil strojno puško ln jo odpeljal ter prodal. Konje Je baje vrnil. Pri preobratu je prišel srečno lz zapora in prva pot je bila. da je v splošni zmedenosti prišel do svojega kazenskega akta — pravi, da Je bilo to v Tolmezzo — ln ga raztrgal ln sežgal. S tem Je hotel popolnoma zbrisati svoje grehe. — Vendar pa se je kljub temu še vedno bal. Na vprašanje sodnika, kje stanuje, je odgovoril: Po preobratu sem se skrival, ker nisem vedel ali sem prost ali ne.Imel je ženo, tona sedaj ne ve ničesar o nji. — V tej dobi divjega življenja in skrivanja pa Je Izvršil Vidic marsikako predrzno In originalno lumparijo. Vjeli so ga že tudi parkrat, toda vedno Je pobegnil. — Po koroški ofenzivi Je ukradel konja s celo jahalno opremo, Jahal preko meje In Nemcem vse skupaj prodal. — V Dravljah je odpeljal nekemu posestniku konja, voz in celo opremo In tudi prodal. — Nekemu gospodarju v Rogoznici Je pokradel precej obleke, se vsedel na kolo gospodarjevega brata in se poslovil. Tudi to Je vse prodal. Parkrat se je izrazil, osobito če se mu je kaka lopovščina dobro posrečila: »Jaz te ne bojim nikogar, če pride državni pravdolk ali pa sodnik — Jaz sem boljševik.« — Nekoč Je poneveril par tisoč kron, katere le dobil za svojega gospodarja kot plačilo za vino. Sodnik: »Kam ste dlall ta denar?« Vidic: »Ta denar sem vtaknil v svoj kšeft!« Sodnik: »Pa'kakšen kšeft je bil to?« Vidic: »Ja, tega pa ne smem povedati.« Končno ga je dohitela usoda dne 9. Jun. Ko so ga prijeli v Konjicah. Vidic vse prizna In trdi, da ga Je privedlo na pot zmote le krivično preganjanje. Hoče postati zopet pošten kovač in zato ie dobil danes samo 10 mesecev težke Ječe. Ljubljana. ■= Kolo Jugoslovensklh sester In Savez vseh ženskih društev Ima v četrtek 22. 9. ob 5. pop. v »Mladiki« svojo redno sejo. — Seja Je važna In dolžnost vsake članice Je, da se iste zanesljivo udeležil = Sestanek. Tovariši, ki so maturirali 1. 1911 na I. drž. glmn. (Vlil b) v Ljubljani imajo dogovorjeni sestanek v sredo 21. t. m. ob 19. url v hotelu Bellevue. — Dr. I. F. ■■ Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani se prične redni pouk v sredo dne 21. septembra 1921. - Cer dvajset let. V nedeljo. 18. t m. smo rezervni častniki pismeno In osebno prisegli svojemu kralju In svoji državi. Za tovariše, ki so kot enoletni prostovoljci služili v letu 1901—02 pri tedanjem pehotnem polku štev. 27, je bil ta dan kot nekaka dvajsetletnica. Jaz vsa| sem se tega spominjal. Kajti pred dvajsetimi let sem podpisal In onečatil nemški reverz za rezervnega častnika in na dvorišču vojašnice ob zvokih tuje himne in v tujem jeziku prisegel tujemu vladarju ln tuji državi. Po prisegi sem slišal samo povelje: »Marschl« To nedeljo sem v Isti dvorani podpisal z istim pečatnikom prisežni obrazec v domačem Jeziku In na Istem dvorišču ob zvokih naše slovenske himne »Naprej zastava Slave!« v slovenskem Jeziku prisegel svojemu Jugoslovanskemu kralju In svoji lastni državi! Po prisegi sem slišal v slovenskem jeziku gorak domoljuben govor vojaškega duhovnika In v bratskem srbskem Jeziku krepak ln nepozaben naeovor našega jugoslovanskega generala I Kdo bi sl bil pred dvajsetimi leti upal kal takega misliti?? — I. Z. f — Pevska vale prt »Ljubljanskem vonu« se odslej vrše po sledečem redu: enskl zbor vsak pondeljek In sredo ob pol-osmlh, moški zbor vsak pondeljek ln petek ob osmih zvečer. Bratje pevci In sestre pevke, obiskujte vaje redno In točno! — Odbor. *• Barv* frančiškanske cerkve. Prelen smo sledeči popravek: Res je, da so Cast. gosp. 00. frančiškani nameravali pobarvati cerkev z moderno barvo, toda samo na Izrecno željo naših najodličnejših in umetn. zgodovinskih organizacij se Je, — Čeprav nerado, — barva obdržala v istem načinu, kakor do sedaj, ter se Je barva, odgovarjajoča prejšnji, sestavila po enem prvih ljubljanskih slikarjev. Torej vse ostane pri starem, kakor Je gospod župnik obljubil! Vsak lajlk, ako ni barvoslep, se lahko prepriča, da je barva ostala Ista kakor Je bila Prej. Pametnejši pa bo vedel, kako bo barva lzgledala, ako se tekom časa primejo prah In saje na fasadi. Torej še enkrat, vse ostane pri starem! Zakaj torej napad na stavbenika tn na arhitekta? Gospodje, ako Vam barva ne ugaja, obrnite se na drug naslov In pustite nas obrtnike, ki po naročilu delamo, v miru. Prenalalka Pollakovih grozilnih pisem. Znana Je še vsem prigoda s Polakovim otrokom, katerega Je zvijačno odpeljal Rudolf Satler, da bi Izsilil od Pollaka večjo svoto denarja. Ta prigoda se Je svršlla pred ljubljansko poroto, ki Je Satlerja proti pričakovanju vseh, baje vsled nesporazuma r— oprostila. — Kmalu nato pa Je začel dobivati Pollak sopet grozilna pisma drugačne vsebine. V prvem pismu zahteva od njega »Tajna bolJSevlJk družba,« da poSlje v do-ločenem času 100.000 dinarjev v gostilno k Johanu nad KosezamL Ce tega no stori mu grozi pri vsakem koraku smrt Tudi naj na išče pomoči pri polletji, ker Je ta družba veliko bolj previdna, kot Je blU ona družba, ki mu Je odpellak otroka. - Pollak je Izročil pls.no policiji V določenem času sta detektiv. Toda čakala sta zaman, poslanika boljševikov ni bilo. — Pač pa je dcnil Pollak v kratkem drugo pismo. Pismo pravi, da so boljševik! dobro spoznali pravega postreščka in detektiva in da ne nasedejo taki pasti. Poznajo vse razmere. Za enkrat mu še odpuste, plačati pa mora za kazen 25.000 dinarjev več, torej skupno 125.000 dinarjev. Ta denar naj pošlje Pollak v škodarjevo gostilno v Brezjah pri Dobrovi. Po denar bo prišel odposlanec, ki se bo izkazal z boij-ševiško legitimacijo. Podpis T. B. J. — In sedaj stopi v akcijo današnja obtoženka Marija Surca, vdova, ki nabira med drugim tudi jagode in druge gozdne sadove po okoliških hribih ljubljanskih. Njej sta baje izročila pismo dva mlada neznanca v gozdu In Ji obljubila 50 kron, če nese to pismo v gostilno. 2ena pravi: Polakomnlla sem se in šla. NI pa nesla pisma sama v gostilna Našla Je 10 minut od gostilne nekega dečka In ga poslala s pismom v gostilno. Rekla mu je, da ga počaka pri mostu In da sama ne more iti, ker ima tam konla In voz. Obljubila mu je za uslugo 20 kron. — V gostilni so dečka že pričakovali. Odprli so pismo in šli tako) k mostu. Toda tudi sedaj zaman, Izginila Je ženska in oba »gospoda«. Surca je Jako sumljiva, da Je z roparji v ožji zvezi. Ker pa se ji to ne da jasno dokazati, Je bila danes oproščena, ostane pa osumljena, zato tudi ni dobila povračila za preiskovalni zapor. Kot vse kaže, le bila ta družba do sedal res jako previdna. Surca je označila kot pisca teh pisem Rudolfa Satlerja, katerega Je policija po dolgem iskanju tudi izsledila na Hrvatskem in ga privedla v Ljubljano. — Toda preiskava proti njemu ni mogla dognati zadosti tehtnih dokazov. Cela zadeva le ostala torej še nepojasnjena in zagonetna. =>= Razne tatvine. Hlapcu Lovrencu Dolenc v Kolodvorski ulici Je ukradel nekdo srebrno žepno uro z verižico vredno 532 K. Tatvine koles se še vedno ponavljajo. Večkrat pa so lastniki sami krivi, da jim Izginejo kolesa, ker nudijo s svojo lahkomiselnostjo tatu naravnost krasno priliko, da se vsede na kolo in zdrči. Izpred glavnega vhoda na velesejm je ukradel neznanec Parkellu Francu Iz Selenburgove ulice kolo vredno 2000 kron. — Na isti način le izginilo kolo iz veže št 11 v Dalmatinovi ulici mesarju Albinu Žagarju z Rožne doline. — Kolo le bilo znamke »Clta« vredno 3000 K. Iz kavarne »Evropa« pa ]e zginilo invalidu Martinu Potočarju Iz Dunajske ceste 9 kolo. Vredno Je bilo 1500 kron. Tat le znan. ■=* Ukradeni stoli. Ob priliki gasilske veselice v Zg. Šiški Je ukradel neznan tat Iz dvorišča gostilničarke Slejko 5 železnih ln dva lesena stola. — = Vola so ukradi! neznani tatovi posestniku Francetu Lehak v Notranjh goricah. Tatvina se le izvršila po noči od 15. na 16. sept. Vol le bil okoli 700 kg težak in ga cenijo na okrog 15.000 kron. Sledovi kažejo proti Ljubljani. = Rokoborbe v cirkusu »Slavlja« — Rokoborbe, ki so dosegle s prihodom svetovno znanega borca Zalhina višek zanimivosti se nadaljujejo z vedno večlo pozornostjo. Sedmi večer Je bil osobito zanimiv radi borbe med znamenitim težkim borcem germanom Gojerjem in pa Že dobro poznatem in priznanem zamorcem Sauer-jem. Zamorec Je pokazal krasno borbo, vendar pa ga Je obdržal Gojer večkrat v šahu in mu ni dal toliko prostega gibanja, kot ga Je razvijal običajno do sedaj. Naletel Je zamorec na hudega nasprotnika. Borba je ostala po 20 minutah neodločna. Zanimiv je bil tudi boj med orjakoma Zalkln in Bo-gatlrem. Ta težki boj — moč proti moči — Je trajal 17 minut in končal z zmago Za-Ikina. — Lepa, a kratka Je bila borba med priznanim tehnikom Slblrcem Gromovom In poljskim prvakom, simpatičnim borcem Clklopom. Kllub pretežl se je posrečilo Oromovu s svojo Izborno tehniko v zvezi z Veliko fizično silo, ki se pokaže osobito v »mostu«, da je premagal Clklopa v 5 ln pol minutah. Borbe se nadaljujejo. lo tiU imi in proil . poflpiie državi posojil Celie. talno manltestacllo za kraljem Petrom Osvoboditeljem priredi Celjski Sokol v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Nar. doma. Oovorl podstarosta dr, Milko Hrašovec. Pokrajinska uprava v Ljubljani je sedaj končno vrnila mestu Celju avtonomni šolski svet, ki se bo te dni konstituiral. Obstojal bo iz župana kot predsednika, 5 članov, voljenih Iz občin, odbora, po 1 okral-nega šolskega nadzornika za ljudske in meščanske šole, zastopnika učiteljstva ln 1 kateheta. Rezervni oficirji celjskega vojnega okruga so v nedello 18. t. m. v Cel]u položili prisego kralju Aleksandru. Bilo Uh Je okrog 400. Prvenstvena nogometna tekma med S. K. Svobodo I. In S. K. Celje 1. minulo nedeljo popoldne ]e končala v razmerju 3 : 0 v korist S. K. Celje. Ustreliti se Je poskusil v stranišču v gostilni »Angelj« brezposelni trg. pom. Filip Lipovi Iz Batu) pri Gorici. Našli so ga na tleh, vendar pa ni bil nič ranjen, ker se Je kroglja zarila v strop. Pravil je, da ima hud živčni napad In da le v stranišču zažgal 600 lir denarja ln dokumente. Ker sumilo, da simulira, so ga oddali v zapore okr. sodišča. Drž. pravdnlštvu so izročili čevljarskega mojstra Romana Dobnika- Iz Gaberja, ker le stražnike zmerja) za »fakine« ln »barabe«. Zaprli so Stefana Staršeka iz Savodne, ker Je v prepiru z loncem udaril ln ranil na glavi delavca Roka Kolarja. Književnost i Pitnost. •Avstrijakantstvo*. V letošnjem 4—6. zvezku »Popotnika«, pedagoškega in znanstvenega lista. Je napisal gospod okr. šol. nadzornik Pavel Flere, kritiko o Dr. J. Bezjakovem delu: »Občna zgodovina vzgoje in pouka.« O tem praznem besedičenju, ki nal nadomešča znanstveno oceno, ne bi Izgubili prav nobene besede, če bi se mož prav po nepotrebnem ne bil znebil z njemu lastno virtuoznostjo kopice puhlih fraz in utrinkov svoje brezmejne domišljavosti, Izmed kate-rih Je vsekakor najbolj pomembna trditev, da Je v Bezjakovi knjigi: .»duh ta/. da bi |o aproblral vsak cenzor bivše Avstrije... itd. Čudimo se drznosti g. oki. šol. nadzornika, da se )• otmelll zapisati on take in slične besede. AH mar! misli, da smo nepismen! ljudje, ali pa da smo popolnoma pozabili, da je I. 1916 izdal v bivši c. kr. založbi šolskih knjig na Dunaju z risbami »okrašeno« knjigo »Avstrijska slava v prvih dneh svetovne voine«, ki je posvečena z brezprimer-no uslljlvostjo' — »Tebi slovenska mladina, da žive v Tebi ti dnevi, da je tvoje prepričanje. katero je bilo Tvojih starišev, dedov ln pradedov pod geslom: Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago kri.* Toliko neslanosti smo prav redko čitali v Slov. tisku, toliko nizkega klečeplazstva pred bivšo avstrijsko vojno upravo, toliko navdušenja za svetovno vojno pa niti v letnih poročilih I. mestne deške Hudske šole v Llubljani ln morda le še v D>. Skabernetovi knjigi »Naš cesar Kari«. In tl ljudje si nam upalo vcepljati pristno Jugoslovanstvo ali pa še celo očitati — brezdomovinstvo, avstrijakantstvo itd. Takim ljudem je izročena prosveta našega narodaI Daleč, Jako daleč smo prišli ali bolje rečeno nizko, prav nizko smo padli. Sokolstvo. Telovadno društvo *Sokol* v St. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, 'dne 2. oktobra 1921 svojo Javno telovadbo z veliko veselico poleg ln v vseh prostorih gostilne A. Štruklja na Trati s sledečim sporedom: Vsa bratska društva Iz Ljubljane In okolice se zbirajo do najkasneje pol 13. ure pred Mestnim domom, odkoder odkorakajo točno ob pol 13. url z godbo bratskega društva »Sokola II« skozi Ljubljano v Sl Vid. Ob pol 14. uri sprejem bratskih društev pred gostilno pri Sl. Janezu v 2apužah in nato sprevod skozi Sl Vid In nazaj do Zibsrta na Trati, k)er se vrši ob 15. url Javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava c godbo, plesom, bogatim srečolovom, šaljivo pošto itd. Solidna in točna postrežba obilno pra-skrbliena. V slučaju slabega vremena odpade sprevod in Javna telovadba In se vrši samo veselica v vseh prostorih gostilne pri Žlbertu. K obilni udeležbi vabimo tem potom vsa bratska društva ln prijatelje Sokolstva. Zdravo! Pokraiina. Zagorje. Pogreb Ivana Taufarja. V petek popoldne smo spremili Ivana Taufarja na njegovi zadnii poti. Udeležba pri pogreba je bila velikanska, kar je dokaz, kako priljubljen Je bil raniki pri vseh slojih prebivalstva. Pogreb se je vršil Iz kolodvora na pokopališče v Zagoriu. Sokolstvo se Je v Jako lepem številu odzvalo In mu s tem dokazalo čast kot neumornemu sokolskemu delavcu. Bila so zastopana društva Iz Zagorja, Litije, Radeč in Celja. Gasilno društvo je bilo korporativno zastopano. Na čela pogreba je svirala žalostlnke rudniška godba v Zagorju. Glasbeno društvo mu ie v slovo zapelo tri v srce segajoče žalostlnke. Ko se je zastopnik celjske sokolske župe v lepih besedah poslavljal od njega na pokopališču, ni ostalo nobeno oko suho. Pokolnl Ivan Taufar ni bil naš političen pristaš, storil Je pa veliko v korist zagorskega delavstva. Pogrešali smo pa pri pogrebu zastopnike tiste stranke, pri kateri Je bil Taufar Član načelstva In za katero se Je vedno Izpostavljal. Poštenemu narodnjaku bodi ohranjen časten spomin! Hrastnik. V naši čitalnici tudi že poka. — Večina članov —kar se jih vsled zanikr-nostl vodstva naše čitalnice še ni preselilo v eno uro oddalleno Dolsko — Je sklenila, da d& nekaterim članom dosedanjega odbora, posebno pa niega predsedniku g. trgovcu I., ki le tudi mnogo pripomogel do tega obupnega stanja čitalnice, nezaupnico ter si izvoli drug odbor s predsednikom, k! bo tudi delal, ne samo govoričil. — Pa kaj sta storila ggspoda M. R. in R. S. da se Izogneta zasluženemu obračunu ter si še nadalje obdržita posili častni mesti v čitalnici? Sklicala sta kat na svojo roko občni zbor, povabila par svojih pristašev, ki so potejn izvolili nov odbor (seveda so postavili na predsedniški stolček zopet »zaslužnega« go-,spoda 1.) ter sklenili, da se čitalnica v svrho ureditve za dobo treh mesecev zapre. Kaj bodo člani rekli k temu, ko ne bodo tri mesece dobivali knjig, pa te gospode itak ne briga. Po našeVn mnenlu pa bi tega ,ne bilo treba, ker bi se čitalnica (če bi kdo delaj seveda!) lahko v štirinajstih dneh uredila; sicer bi pa tudi tega ne bilo treba, ko 'M gospoda preje malo več ln vestneje delala. Pa seveda, če si mora blagajničarka denar domov nositi in še za božjo voljo prositi, da ga c. gospodična sprejme ter če Izdajajo knjige osebe, ki niti članice niso ln Jim tore! dobrobit čitalnice ne more biti pri srcu, potem se seveda ne čudimo, če Jo morate zapreti. Občni zbor sta omenjena gospoda sklicala brez vednosti celokupnega odbora, in ob takem času, ko se ga večina, posebno delavci ne morejo udeležiti. Pa niti tega nista razglasila kot običajno, vsled česar ni niti tajnica vedela zanj; slednji je g. I. krat-komalo vzel zapisniško knjigo, ni JI pa niti z besedico omenil o občnem zboru. Kljub vsemu temu pa se ga ]e udeležilo — reci In beri — celih štirinajst oseb, ki so potem po volil dveh sklepali o teh važnih vprašanjih. Slednjič so tl gospodje, gospe ln gospodične še sklenili prenareditl društvena pravila In sicer tako, da bo od’cmalec knjig lahko vsak, član pa le tisti, ki bo brezpogojno trobil v rog omenienlh gospodov. (Res bistri glavici — ker tako se upata ogniti končnemu obračunu.) Mi Ipa prav ponižno vprašamo: Aii le čitalnica samo za gotove hrastniške specijalitete ali je tudi za druge? — Gospodje. le tako naprej! Bo preje konec Vaše samopašnosti. kj le edina vzrok mržnje, ki jo Imajo delavci do inteligentnejših krogov. Sv. Barbara v Halozah. V nedello, dne 25. septembra se vrše volitve cenilnih komisij za priredbo dohodnine v Ptulu in ptujskem okraju. Dohodnina le oač najbolj pereče vprašanje, posebno za nas Haložane — Neki ptulskl list predlaga v to komisijo različne ljudi. Dobro, nočemo ugovarjati, le eno bi predlagali. Veliko mani brezpotreb-nega dela bodo imele davčne oblasti In nezadovoljnosti ne bo, ako pride v to komisijo strokovnjak oz veščak Iz srednjih Haloz to le Jz Sv Barbare ali Zavrča, 'človek, ki mu bodo res popolnoma znane krajevne razmere. Ker se nas popolnoma upošteva pri odmeri dohodnine, upamo, da se bo nas upoštevalo tudi v tel zadevi. Zahtevajte .JUGOSLAVIJO* Micfičl Zevaco: »NOSTRADAMUS." Saint Aadrč se je nasmehnil; Montmorency je namršil obrvi; Ouise pa je prijel nesrečnega norca za uho in ga rehnil daleč od sebe. — Začulo se je žalostno lajanje, besno mijavkanje, kruljenje in rezko vreščanje zaklanega prešiča: Brusquet je javkal nad svojo nezgodo. Ljudje so se smejali; norec pa je ošinil vojvodo Guiškega z ostrim, srditim po-* gledom. Kardinal Lorenski. brat vojvode Guiškega, se je spustil takoj po svojem vstopu za deklico jako čedne postave in zalega obrazka, in kmalu Je stal ž njo v zatišju nekega okna y resnem razgovoru. Ta arva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „Promet“ tehn. tndustr. podjetje, Ljubljana. Uienka se sprejme v trgovino s papirjem. L. Pevalek, Zidovska ulita. Vedno velika Izbira vseh vrst bombaža, sukanca, kvačkanca, nogavic, ta dama in goapod«#ter galanterija na debelo, Karol Prelog, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 11. S lak i.a konzervirani« z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cement, kaltolej (nai-cenejst karbollnoj), watproofza Izsuševanje vlažnega zidovja la Izoliranje proti vlagi, zidno tn strešno opeko, apno, oement in druge stavbinske potrebščino dobavlja Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova c. 18. Raznovrstno Bohlepovo Jeklo na drobno in debelo 1 in pol vagona zatoge, železne cevi za vodovode, paro kanaliza-. cijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah ..PROMET, tehn. ud. podjetje LJUBLJANA. Naroiajte In Sirite a ■ i Skladište koža Schreiber i Mayer Milena ulita 21 Zagreb Telefon SW-8L preporuča svoje bogato skladište koža te postolarskih, opančarskih, remenarskih i svih vrsti u struku spadajučih Tvornltte ciiene. potrebština. Solidna 1 hrza poMal S > a "3 o bfi s v o n 4> s E o Ž •o U Z Najnižje cenel Najnižje cenel VULKAN tvornica gumijevih izdelkov v Kranju izdeluje prvovrstne podpetnike. čisto domače podjetje! g Nagrobni spomeniki, grobnice, mavzoleji, marmornate plolfij* vseh vrst barv za oprave in stroje, luksuzni izdelki in dekoracije, kipi in portreti po fotografiji, cerkvena kot vsa stavbena dela PRI KAMNOSEŠKI INDUSTRIJI Alojzij Vodnik, Ljubljana USTANOVLJENO LETA 1860. ■irenCjC L7 D BUB NA fllMSiffi CESTR-H’ ? IZRRBR UODN1H SlL Žn6E-nLlfll-7EZOUI-HIŠMIILE-inDOSTI(.STI)l)BE-nOSmi= |B PRORBCUm-HRCKTl IIIPBISK IHŽEHIil7R 8REZFIRČH0. B| 1 Mini zavod za trgovino in industrijo 1 sssizzzzrjz § * t ti Tn* ^ « i « . ,IITn.i aTt a ^2-5 in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku- ^ afe LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA fsrz .. - —-r ^ ============= Btioia.ni nMln: KREDIT UOBU.M. - T.M«. Ji 40 i. 457. ' ponov. nakazil, v tu- in inozemstvo, safe-deposits ■■ 1. d. H ' Odgovorni urednik: Dominik Cebia. Izdaja konzorcij dnevnika »JucoslavtJa«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubllanl.