Poštnina pavSaftirana. MARIBORSKI tDržavna ficejs&a artt- Političen list. Naročnina znaša: 2 dostavljanjem na dom ali po pošti K 10'— mesečno. . četrtletno K 30—. Cg pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — lnseratl po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. Urednidtvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva 6t, 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor, sobota 24. aprila 1920. St. 93. „Savez se želi pogaiafti. Promet se polagoma obnavlja. — Podrobna poročila. — Suboiiška ustaja zadušena. Naše železnice. Železnice so za narod ono, kar so za telo žile, po žilah se pretaka kri, po železnicah blago in ljudre; kakor občuje del telesa 2 drugim delom potom žil, tako občuje en kraj z drugim potom železnic. Z iznajdbo parnih strojev in z uvedbo železnic je človeštvo silno napredovalo. Hitrost gospodarskega in kulturnega razvoja se je postoterila, brez železnic bi bili danes še jako, jako daleč. Železnice so prinesle vsemu človeštvu, kakor tudi posameznim narodom drugo, novo življenje, prinesle so mu nebroj udobnosti in blagostanja. Onemogočile so lakoto, ki je dušila v prejšnjih dobah one kraje, ki niso pridelali dovolj živil ter jih vsled težave transporta tudi od drugod niso mogli dobiti; razširila pa je tudi duševno obzorje posameznikov, celih narodov, vsega človeštva. Z lahkoto prepotuje danes človek vse najraz-SeŽnejše pokrajine, dežele, države in cele ^le sveta. V par urah se premakne iz domačega kraja v neizmerne daliave, o katerih so naši pradedi komaj slišali pripovedovati. Čimveč železniških prog se nahaja na George A. England: Boj za življenje. „Mladi mož,* je rekel zdravnik soSutnj, »»težko mi je to reči, toda vaša situacija je l®ko rasna. Imate jetiko in nephritis (vnet,e obisti), vaš sistem je jako razmajan in v naj-Doljšem slučaju boste živeli še dve leti." On je govoril jako odkrito. Na ta način me je dobri zdravnik pred Petnajstimi leti obsodil na smrt in jako zna- Pr^ ,e’ Sem baš tega zdravnika spremljal v nekoliko časa k pogrebu. Vrtelo se mi ie glavi, ko sem odšel iz njegovega urada in . T °Potekal proti Central Parku (New York) čprn Sem se z8rudil na neko klop. Tisto verni h Uro> kater0 sem ta® prebil v letu 1904, k«;*. ° °8taIa za vedno v spominu kot najgren-'sa v .mojem življenju. Moj položaj je bil obupen — tako obupen, j* mi je igral na 0brazu nekak blazen smeh H ”aj]a ",8e® imel, da bi mogel m žnjim po-...“gati. rustiti bom moral dobro službo pri ve-Uvarovalninski družbi. Moja žena mi je ozemlju posameznega naroda, temveč ima prilike, da se dvigne narodnostno, kulturno in gospodarsko. Če pomislimo in premislimo vse to, bo kar neverjetno zvenela čudna resnica, da za naš mali slovenski narod in deloma tudi za hrvatski in srbski, železnica do prevrata ni rodila blagoslova, ampak prokletsvo in su-žnost, gospodarsko, kulturno in narodnostno. In vendar je to nepobitna resnica. Kakor se po žilah, razven krvi, pretakajo lahko tudi nevarni, otrovni bacili, tako se je po naših železnicah pretakala z drugim tudi' tuja kuga, ki je čimdalje boli okuževala naše' zdravo narodno telo. Železnice so pomeniale za naše narodno telo nevarne kužne proge, ki so ga križale in rezale čezinčez. Z železnico je prišlo v naša mesta, trge in vasi tuje že-lezničarstvo, delavci in uradniki, ž njimi njihove soproge in otroci, za njimi so se priselili obrtniki, trgovci in gostilničarji, vsi ti so potem skupno ustanovili potujčevalne šole in poprej ('isti, zdravi slovenski kraji so postali okuženi s tujimi nemškimi elementi. Ti tuji elementi so si znali zasigurati upliv na" domačini, ki so v svoii zaslepljenosti občudovali to tujo vzvišenost, to veliko pravt uiu*ui. mu ja zena mi je druH« P?T*dala- da lc Pričevati ponanoženja naima ■' * 8orod0iki niso bili v stanu storiti *eSL P* -stvari za mene- Večie človeške mi-ttoja S' niSem mogel predstavljati kot je bila In vendar, ves čas je bila pot do zdravja in uspeha odprta, toda nisem je videl. Da sem končno to pot našel se je zahvaliti dejstvu, da! sem moral storiti nekaj ali pa poginiti. Ko sem : na koncu vsega obupa poskušal — je šlo. Zato pa pra>im vsakemu, kateri je v nesreči: Ne obupati! Boj, boj do skrajnosti! S svojo smrtno obsodbo sem se napotil domov in povedal ženi. Nikdar ne bom mogel pozabiti ure, ki je sledila. Tako velika je bila naša nesreča, da je ni mogoče opisati. In vendar nas ni strla. Odločili smo se za boj. Svojo pozicijo sem pustil in s pomočjo male svote, katero mi je izplačala družba v obliki nekakega bonusa, som se preselil na dom moje žene v gozdove države Maine. Razmere so bile neizrečeno primitivne, vendar glavno je bilo, da smo se rešili mesta. Lahko sem se sprehajal, dihal, živel dokler bi v tej strašni krizi ne našel česa, da bi se oprijel. Denar, katerega sem imel je t>il kmalu porabljen in izročeni smo bili na milost in. nemilost revščini. Za ondotno klimo nismo imeli prave obleke. Moja žena je v oni zimi morata nasiti neko mojo staro suknjo. Jas sem nosil vse kar sem mogel dobiti in v oni mali neznatni vasici sem bil podoben ptičjemu strašilu. Radi bolezni sem bil preslaboten, da bi mogel, izvršiti kakšno produktivno delo in vsakemu je< nemško gospo‘do ter še sami zahrepeneli po taki vzvišenosli. Da bi se zenačili ž njimi so se naučili nemščine, uradnega jezika avstrijskih železnic ter se kmalu, ko so znali za silo lomiti ta »uradni« in »gosposki« jezik začeli sramovati svojega lastnega »kmetskega« jezika. Postali so janičarji, renegati. Zavednih Slovencev je bilo v krajih, ob železniških progah vedno manj; nemški most preko Špilja — Maribora — Pragerskega — Zidanega-mosta do Ljubljane in Trsta sq je vedno bolj utriev 1. Dru 'i se je gradil čez Celovec— Josenice m Gorico, počez pa drugi manjši. Naše železnice so bile kakor verige, ki so vedno bolj tesno oklepale naš narod. Z odkritim nemškim nacijonalizmom pa bi ne bili nikoli dosegli tega, kar so dosegli, da se niso poslužili drugega, uspešnejšega sredstva — internacijonalizma. Internacijona-lizem je bila tista vera s katerim so zasužnjevali in janičarili naše nezavedne liudi, kakor so jih zasužnjevali in janičarili v sivem srednjem veku mogočni Franki s svetim križem. V levici križ, v desnici meč, so si pridobivali pradedi Nemcev nekoč naš narod, v levici rdečo zastavo internacijonale, v desnici zanjko, so si zavojevali naše duše v ■ _LU -»■■■■•.■" ' "-i-L JUS?_IJIJJ11LJ!— znano, s kakšnimi očmi gledajo krepki kmetje na slabotnega človeka. Tako nisem imel nobenega opravila; vso zabavo za mojo ženo in za sebe, katero sem mogel najti je obstojala v temu, da sva se sankala na nerodnih saneh, katere sem naredil, da sem kje kuril sl:ire drevesne štore, iskal smrekove smole ali pa se hodil vagati v bližnji mlin. To je bilo edino opraviio, s katerim sem si pomaga!, da nisem popolnoma zblaznel. Kljub vsemu temu sem im^l hrane, da sem se boril proti tuberkulozi in čisti gorski zrak. Pustil sem si rasti hrke in čutil sem pologama, da se mi vrača telesna teža in moč. Želja in upanje po življenju se je zopet začela porajati v meni. V hiši nismo imeli niti enega centa denarja in tako smo v sredni zime pičakovali prihoda deteta v kraju kjer ni bilo na milje in milje okrog zdravnika in brez najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Pogovarjala sva se vsak dan z ženo in delala načrte kaj storiti, ali prišla nisva nikamor. Vfi&ik dan smo imela priliko občutiti grenke Dantejeve besede: »Noben kruh. ni tako grenak kot oni, katerega poda usmiljenost.* Ob koncu :zime sem odšel v neko drvarsko kampo radi svojega šibkega zdravja, žena je pa osfoia na farmi. Bil sem komaj najnovejši dobi njihovi vedno enako zviti pOtomci. Njim samim ni bilo do internacijo-nale, bila jim je samo dobrodošlo sredstvo, za zasužnjevanje in zastrupljanje drugih, katere so potem zasužnjene in preslepljene izrabili v svoje nacijonalne namene. Osvobojenje našega naroda, ustvarjenje naše svobodne države, Jugoslavije, je napravilo navidez temu konec, toda žalibog, samo navidez. Spočetka so oni nevarni zastrupljevalci molčali in čakali, kaj bo, bali so se> da bi naš narod ž njimi ne obračunal ter jih pognal čez mejo, kamor spadajo. Ko pa so nvideli, da je naš narod še vedno tako nezrel in naiven, kakor je bil nekoč, so zopet ponosno dvignili svoje glave ter pričeli nadaljevati svoje nekdanje delo. Zopet se je dvignila nemška podjetnost, ki ji je vse na tem, da nam zopet uniči našo svobodo. Oni nekdanji nemški hujskači so postali seuaj komunisti, ker vejo, da ravno s komunizmom lahko največ dosežejo. Za njimi stoji ves nemški narod tam onkraj mej, za njimi stoje pa tudi po večini naš* Nemci in nemčurji. Sedanja železničarska stavka je po ogromni večini delo teh ljudi, delo nemških agentov, ki odeti v rdečo zastavo skušajo pripravljati teren novemu nemškemu prodiranju do Adrije. Mnogo bistroumnih naših ljudi je svarilo vlado in druge merodajne oblasti, nal teh elementov ne tolerira, naj jih pošlje tja, kamor spadajo, toda vlada se za to ni zmenila, moralo je priti šele do sedanjega žalostnega konflikta, da je končno vendarle 9poznala svojo poprejšnjo napako. Toda ni le dOvolj, da jo je spoznala, mora jo tudi popraviti. Ves slovenski in jugoslovenski zavedni narod, oni narod, ki se je radi svojega prepričanja dal nekoč voditi križevo pot Od postaje do postaje, ki se je pustil bičati, zasramovati in križati, ne da bi zatajil svoje prepričanje, zahteva danes da se to popravi. Naše železnice morajo postati ono, kar morajo biti narodu po svojem naravnem bistvu, širiteljice kulture in blagostanja, ne pa — zastrupljevalke. »Cmokavzar.« Dnevne vesti. Zadnja „Straža“ nas zopet napada, po svoji stari navadi, ter nas dolži, da simpatiziramo s stavkarji in komunisti. Kdor čita naš list, temu ni treba dokazovati, da to ni en teden v gozdu, ko pride novica, da se moram takoj vrniti. Nekega nepozabnega dne sem se napotil po snegu skozi globok gozd na petindvajset milj dolgo pot v mrazu, ki je bil še pod ničlo, da sem dospel na plantažo. Z deželnim zdravnikom sem stal tam, da ae boriva skupno za življenje žene in otroka. Silen vihar je nastal. Mraz je bil tako intenziven, da razbeljena peč ni mogla razgreti sobe. Okna so bila vsa okovana v ledu. Niti dovoijne posteljne oprave ni bilo in vendar po strašnem boju je dete dospelo. Dnevi, ki so sledili temu so bili Srni dnevi V moji zgodovini. Če jih primerjam s svojimi sedanjimi težavami je razlika kot med peklom in paradižem. In ves ta čas je bila prilika odprta. Na eni strani sem vodil s svojim bivanjem v zdravem zraku zmagoviti boj proti svoji bolezni. Moč in zdravje se mi je počasi vračalo, toda denarja nismo imeli absolutno nobenega. Včasih nisem imel niti toliko, da bi si kupil znamko, če sem hotel kam pisati. A povrh vsega sem vedno sliSal govoriti farmarje, da je študiranje neumnost (Konec prih.) res. Mi smo zavzeli naoram stavkujočim jasno in odločno stališče, če pa pripisujemo vzrok sedanje stavke v prvi vrsti klerikalno-radikalni vladi, delamo isto, kar dela tudi vse drugo razsodno in narodno časopisje v Jugoslaviji. Da je ravno sedama vlada v kratkih tednih kar sedi na ministrskih stolcih neprimerno poslabšala notranji in zunanji položaj naše države, to je resnica, katere »Straža« z vsem njenim zavijanjem ne more ovreči. Da je sedanja vlada s tem, da je uničila n?,šo valuto v prvi vrsti kriva vsak dan bolj rastoče draginje, je znano že vsakemu političnemu otroku. Če bi tega ne bilo, bi komunisti ne bili dobili zaslombe pri drugem železničarstvu. In da je ta stavka nastala v prvi vrsti tudi radi tega, ker sede v Beogradu na vladi klerikalci in radikalci, a pred vsem, da je železniški minister dr. Korošec, to je tudi znano. Na vse drugo pa se ne izplača odgovarjati. Klerikalni denuncijantl. Prijatelj nam oiše: Pred dnevi sem čital, da je neki kaplan Vesenjak skušal motiti demokratski shod v Ormožu. Prosim pojasnila, ali je to tisti duhovni gospod, ki je leta 1914 denunciral pri orožnikih in spravil v zapor zavedno slovensko familiio na naši severni meji ? Stanovanjska komisija v Mariboru. Ko se je prilagodila ta komisija potom novega predsednika Brejčevi vladi, jo je pozdravila „Straža" z napadom — seveda — na poslanca Voglarja. Čakali smo sedaj na njene objektivne čine in smo dočakali slučaj g majorja Stefanoviča. Temu gospodu je bilo nakazano stanovanje v hiši „Nemca" Ogrizeka, kateri prezira državni jezik in v tem jeziku pisane odloke ter se poslužuje rajši francoščine. No, dejstvo je, da major Stefanovič stanovanja še danes nima, nota-bene, odkazanesra stanovanja, in da sabotira Nemec Ogrizek odločbo stanovanjske komisije, sklicujoč se na poverjenika za pravosodje (!) dr. Fona. Morda nam pojasni „Straža" ta slučaj objektivnosti novega predsednika komisije. Zlasti smo radovedni na pojasnilo, kako vlogo ima v stvari zaščitnik naše pravice dr. Fon. Kdo bi si mislil? Domnevalo se je, da le šolska mladina in druga otročad, ki ni dovolj podučena in nima še razvitega razuma, brezmiselno trga cvetje po javnih nasadih, posebno v parku, ter tako napravlja škodo. Kdor pa gre v mestni park, se usede za pol ure na kako klop, ter opazu!e pri- in odhajajoče, in nato se zopet sprehaja, videl bo, da razmeroma malo otrok išče zaoave v tem pokon-čevanju, pač pa si po večini odrasle, elegantno oblečene, izbirčne gospodične ali celo gospe dovolijo za spremembo to ne duhovito šalo, da brezvestno trgaio cvetje, lomijo vejic \ veje, drevesca itd. Pa ne, da bi jih vzpodb ■-jala k temu želja, okinčati svoje domove z ugrabljenim cvetjem, kaj še! Iz gole kaprice stezajo roke po vsakem grmu, trgajo in lomijo zato, da isto potem razmetavajo po poteh. To je vandalizem, neodpustljiva brezvestnost, katera zasluži občutne kazni. Kako naj se deca privadi redu, če ji odrasli dajejo lak vzgled! Poživljamo odgovorne organe, posebno pa policijo, katero se malokdaj vidi v parku, da posežejo vmes ter takemu po-končevanju mladih nasadov brezobzirno napravijo enkrat za vselej konec. Želeti bi bilo, da bi vsak obiskovalec parka opazoval in nadziral, in ako bi videl kakega trgali cvetje in lomiti drevje, dotičnika samolastno posvari in osramoti, oziroma naznani pristoini oblasti, katera naj ga strogo kaznuje ter njegovo natančno ime javno razglasi. Učitelj. K mariborski podružnici Jugoslovenske Matice je doslej pristopilo nad 500 članov in kot hvalevreden vzgled omenjamo, da so se prijavili za člane korporativno gg. častniki 45. peš. puka in poleg tega postali prvi do-brotvorni člani podružnice z vplačilom 1000 dinarjev. Na vojni realki se je vpisalo 139 članov, gg. oficirji, gojenci in podčastniki. G. Miha Legvart je nabral med uradniki in uslužbenci na kolodvorski pošti 50 članov, g. Ivan Kralj med policijskimi stražniki 60 članov, g. Petkovšek na vinarski šoli 47, g. Cejan Avgust na finančnem uradu 45, gsdč. Daranova med učiteljstvom 42, g. Novak Fr. med obrtniki 14 članov. Gojenke gospodinjska šole so pristopile polnoštevilno in vplačale članarino za celo leto naprej. Več nabiralcev je po oddaji članarine vzelo pole nazaj, da nabirajo člane dalje, drugi pol še niso vrnili. Odbor podružnice J. M, prosi gospode In dame, ki imajo pole, naj se nožurijo z nabiranjem članov In po možnosti čimpreje vrnejo seznam članov, da se dobi točen pregled članstva in uredi to';no pobiranje članarine. Vabimo ponovno še vse zavedne Jugoslovene v Mariboru in okolici, da pristopijo k naši podružnici, ki naj bo prva po številu članstva v slovenski pokrajini širne naše Jugoslavije. Hvaležnost tlačenega in preganjan ga našega na oda v zasedenem ozemlju bo vsem najlepše plačilo! Stališče udruženja jugoslovenskih železniiarjev. Udruženje jugoslovenskih železničarjev izjavlja, da ni ničesar storilo, da bi stopilo v sporazum s komunističnim »Savezom«. Udruženje sploh ni dobilo od komunističnega »Saveza« obvestila o namenu stavke ter ni bilo niti pozvano, da se ji pridruži. Člani udruženja so pripravljeni, da nadalje vršijo svojo dolžnost. Predavanje prof. Stojiča. V „Nar. domu" je vfierai ob 18 uri imel predavanje gosp Stojič iz Novega Sada, ki se je na potu iz Cehoslovaške ustavil v Mariboru. Dasi je bilo predavanje šele en dan preje naznanjeno, je naše občinstvo napolnilo malo dvorano do zadnjega kot’ Bilo je posebno mnogo šolske mladine, kar je nas posebno veselilo, ker J® imela pr liico slišati predavanje v lepi srbščini. Pa tudi drugo občinstvo, ki je morebiti mislilo, da ne razume popolnoma srbščine, se je prepričalo, da je to predsodek, kajti razumelo je predavanje do zadnje besede. Gosta je pozdravil dr. Lah, na to je prof. Stojič, ki je sedaj referent v ministrstvu ljudske prosvete, predava, o tem, kako srbska nar. pesem popisuje ženo v rodbinskem življenju. Pri tem se je razgovoril tudi ,o raznih šegah in navadah v srbskem narodu. Svoje besede je pojasnjeval s citati iz Vukovih nar. pesmi. 0 ,il se je na srbsko zgodovino in podal nam neka) glavnih ženskih postav: majko kraljeviča Marka, knjeginjo Milico, majko Jugovičev in Kosovsko devojko. Iz preteklosti je prešel v sedanjost in je oc eni! delo srbske žene za vzgojo in troje glavnih pisateljic sedanje dobe, Milic > Jankovič, Jelo Dimitrijevič in I.j. Sekulič. Na koncu je izrazil predavatelj svoj'» i'adost nad tem, da je v Mariboru toliko zanimanja za jugoslovensko kulturo. Predavanje, ki je trajalo paldrugo uro, je bilo prepleteno z lepimi mislimi o našem življenju in kulturi, tako da je nudilo poslušalcem lep užitek. Predsednica gospa Maistrova se je zahvalila predavatelju za lepa besede, občinstvo je izrazilo sv 'jo zadovoljnost s ploskanjem, ki je bilo predavatelju dokaz priznanja. V pondeljek ob 18. (6.) zvečer predava prof. Ribarič v „Nar. domu" o dubrovniški literaturi in o največjem jugoslov. pesniku Ivanu Gunduliču. Darila. Pevskemu zboru »Glasbene matice« v Mariboru je daroval lastnik hotela pri »Zamorcu« g. .Jat ?ar povodom prepeljave zemskih ostankov s,: a iz Varaždina v Maribor K 500.—; g. Ivau Lovrec, vulgo stric iz Amerike, pa ie daroval K 400.—Darovalcem najprisrčnejša hvala z željo, da bi našli več posnemovalcev. Ustanovni občni zbor glavne podružnice Jugoslovenske Matice za Slovenijo v Ljubljani, ki je bil sklican na 25. t. m. v Ljubljano je vsled nastalih razmer odgoden do nadaljnega. Kedaj se bo vršil se bo pravočasno javilo v časopisju. Položaj na Reki. Na Reki se položai vedno bolj zapleta. Vrše sa neprestano stavke in ljudstvo zahteva odhod D’ Anunnziia ter proglasitev Reke za samostojno delavsko republiko. Italijani so radi tega jako vznemirjeni ter proglašajo vse gibanje za delo reških Jugoslovenov. Zanimivo ie, da sedal, ko jim ta trditev služi v gotove namene naenkrat priznavajo, da prebivajo na Reki tudi jugosloveni, dofim so doslej to vedno taji« ter trdili da je Reka samo italijanska. Ruška koča pri Sv. Arehu na Pohorju se otvori dne 1. maja. Isti dan bode 2e vse pripravljeno za telesne potrebščine izletnikov. Delavski potni listi za Rusijo. Vrhovni svet je odobril predlogo, da se delavskemu odposlanstvu izdajo potne listine za sovjetsko Rusijo. Položaj v Novem Sadu. Stavka, ki je bila deloma proglašena je prenehala. Vse de lavske organizacije so naročile elanom, naj se vrnejo na delo. V mestu vlada popoln mir in red. Neknj madžarskih komunistov so prijeli, nekaj pa pognali preko demarkacijske črte, na Madžarsko. Odredbe bosanske vlade. Deželna vlada bosan ka je prepovedala vse skupščine, shode in zabave, razen kinematografov, gledališč in koncertov Vse gostilne in kavarne se morajo zapirati ob 10. uri zvečer. Generalna stavka v Gradcu. Včeraj dopoldan so stopili vsi industrijski delavci v Gradcu v stavko. Na delu so ostali le oni delavci, ki delajo v obratih, ki so neobhodno potrebni za prehrano. Zagrebški župan — komunist Dehc suspendiran. Notranje ministrstvo je suspendiralo novoizvoljenega zagrebškega župana Deliča, ta pa se temu ni pokoril. Ko ie prišel k njemu od vlade imenovan komisar dr. Tončič ter zahteval, da mu izroči županske posle, se je uprl ter ni hotel zapustiti občinskega urada. Pozneje se je vrnil dr. Tončič s policiisko stražo, toda Delič je stat ovanje zaklenil ter se pozivu naj odpre ni od..val. Urad in stanovanje je zastražila Pokrija. . „ , T.„ , - Generalna stavka v Beogradu. Kijuh proglasitvi splošne stavke so v Beogradu otvor-jene trgovine in delavnice. Lastniki ne branijo nameščencem stavkati ter vodijo posle sami. Sv. Marjeta ob Pesnici. Čudne poročevalce hn?ta »Straža« In »Gospodar.« Prva piše o zaupnem sestanku prof. Voglarja prav obširno — seveda se po svoji prirojeni navadi laže, ko piše o 20 prisotnih in o vsebini govora ir ugovarjanju kmetov. Resnica v »Stražinem« ooročilu je samo stavek, ko PiSe o žandarjili, ki so »slučajno« šli mimo in Poslušali Vogterevo pridigo. »Gospodarjev« dopis-,ik pa cč'o »Stražino« poročilo zanika ln trd,, da sploh ničesar ni bilo. In klerikalni uredniki so gotovo mnenja, da bodo njihove 0vC'ce oboje verjele. Borzno poročilo. Zagreb, 22. aprila (Devize.) Berlin 27A-275, Italija vezano 760 —775, Pariz vezano 1100-1120, Praga 245 —250 Švica vezano 3025-3075, Dunaj 69 —70. V-’ute: dolerji 14 600—15.000, avstrijske krone 58-69, bolgarski levi žigosani 200 —210, c-n p,ki rubili—210, francoski frank' 1110, napoleondorii 1 ' omad 575—580, nemške marke 265—270, romunski leji 280, švicarski franki 3000, italijanske lire 710-750 turške lire 1 komad v zlatu 600—610. Razglas. Ker se povodom začasno trajajoče stavke ogroža javni red in mir, se v smislu obsto-feCsh zakonov po naročilu predsedništva deželne vlade za Slovenijo odreja: 1. Prepoveduje se vsako zbiranje ljudstva večjih gručah po cesti in javnih prostorih; Policijska ura je določena za gostilne, Kavarne in vse ostale javne lokale za 21. uro r; fUro. zvečer) in za gledališča, kinemato- rni/ ln koncertne dvorane do 213A. ure 19%. ure); 3- Hišna vrata morajo biti brszizjemno ob 20. uri (8. uri zvečer) zaprta; 4. Po 22. uri (10. uri zvečer) ne sme oiti nihče na cesti razun v službeni last n°sti odnosno brez dokazljive nujne potrebe. . Prestopki predstoječih predpisov se bodo naistiožje kaznovali v smislu kaz. zak. in naredb. Kr. policijski komisarijat v Mariboru dne 24. aprila 1920. Dr. Senekovič I. r. železnice v Sloveniji je vseskozi popolnoma vzpostavljen. Na vseh progah vozi po eden vlak v obeh smereh. Zmanjšani normalni promet se izvaja brez incidenta- — Južna železnica je danes zjutraj odpremila eden vlak v Maribor (dospel semkaj okrog 6. ure. Op. ur.,) dva pa v Logatec. Iz Logatca sta prišla zjutraj dva tovorna vlaka z živili za Avstrijo- Število delavoljnih železničarjev narašča. V mnogih medpostaiah, med temi na Jesenicah, so se javili na delo vseskozi vsi železniški uslužbenci. Železničarji, organizirani v narodni strokovni organizaciji in v Zvezi jugoslovenskih železničarjev so včeraj popoludne sklenili, da nastopijo danes zopet delo. Za 21. in 22. t. m. napovedana splošna stavka se je popolnoma izjalovila. Strokovna komisija socialne delavske organizacije po-zivlje danes na novo, tridnevno splošno, protestno stavko od jutri, v soboto zjutraj do ponedeljka, 26. t. m. zvečer. Krščanskosocialne delavske organizacije so izjavile, da se ne pridružijo tej stavki. Vsi listi, razen komunističnih, obsojajo toliko od komunistov zzvano železničarsko stavko, kakor tudi nanovo napovedano splošno protestno stavko. LDU Ljubljana, 24. aprila. Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja: Iz Ljub-jane so odšli danes vlaki na Jesenice, v Bub-njarce in v Kamnik. Iz Jesenic je odšel vlak jroti Podbrdu, Trbižu, Bačam, Borovljam in Žihpolju. Iz Trebnjega vozi vlak proti Št. Ja-.žu, iz Novega Mesta proti Straži. Vsi tj vlaki se zvečer vrnejo na postaje, odkoder so bili od-premljeni. LDU Ljubljana, 24, aprila. „Slovenec" ooroča iz Zagreba i dne 23. aprila: Danes so odšli vlaki v vseh smereh. Mnogo delavcev se je povrnilo na delo. Došlo ni do nobenih incidentov. LDU Ljubi jan a, 24. apr. ^Slovenec" po-roča iz Beograda z dne 23. t. m. Generalna stavka je popolnoma prenehala. Danes so se vsi delavci vrnili na delo. More se reči, da se e poizkus, povzročiti večje zmešnjave, popolnoma ponesrečil. LDU Sarajevo, 23. aprila. Položaj na progah železniškega ravnateljstva v Sarajevu z dne 22. aprila ob 18. uri: V teku današnjega dne so vozili v obeh smereh: Sdrajevo-Bosanski Brod 6 vlakov, Sarajevo—Gruž 2 vlaka. Sara-evo—Zelenika 2 vlaka, Sarajevo—Vardište— Uvac 4 vlaki, Doboj—Tuzla 6 vlakov, Podlugovj —Varoš 4 vlaki, Bačva—Travnik 4 vlaki, Jajce—Dolni Vakuf 2 vlaka, Travnik—Dolni Vakuf 4 vlaki, torej skupaj 34 vlakov. V sarajevskih delavnicah se je delavstvo skoro polnoštevilno povrnilo. Istotako je skoro na vseh postajah postajno osobje na svojih mestih. Strojno osebje kurilnic Brod, Konjič, Mostar in Gruž še ni popolno. Na vseh progah vlada popoln red. Subotiška ustaja zadušena. LDU Subotica, 23. aprila. Včeraj je ver. dan in vso noč vladal popoln red in mir. Civilna in vojaška oblast so popolnoma na višini svojega poklica v umerjenosti, humanosti in »dločnosti. Mestno prebivalstvo od najvišjih do najnižjih sodeluje pri vduševanju vstaje. Predstavniki oblasti so izjavili zahvalo odločnemu zadržanju meščanstva. LDU Subotica, 23. aprila. Aretirali so ■lekoliko desetoric voditeljev madžarskih upornikov. Preiskava, ki se vodi, kompromitira mnogo uglednih oseb iz vodilnih krogov v Budimpešti. Zasedaj se doznavajo med drugimi nastopna imena: Polkovnik Lehar, poslan k Semereczanjri in minister Benitzky. LDU Subotica, 23. aprila. Madžarski LDU Ljubljana, 23. aprila. Uradno sprednji oddelki so neobičajno ojačeni. To se 6a poroča: Promet po vseh progah državne opaža zlasti na Reški in pri Sv. Mihaelu Turčanu. Kultura in umetnost. K koncertu užiteljiščnikov. Koncert, ki ga je priredilo državno moško učiteljišče v Mariboru v korist „Dijaški kuhinji" je potekel vseskozi zadovoljivo. Nastop zborov je bil svež in gotov, zato je spravil občinstvo kmalu v pravo razpoloženje. Med orkestralnimi točkami smo slišali nekaj skladb našega profesorja Berana. Skladbe očitujejo pristno umetniško čustvovanje, !ri pride popolnoma do izraza v čistem muzikalno formalnem obdelavanju tem in v instrumentaciji. Teme so prikupljive, ponižne in lepe, mnogokrat pa tudi globoke in pretresujoče silne. Vse imajo gotov oseben značaj in tudi v veselih trenotkih ne moremo prezreti one mehke poteze, ki visi kakor lahek pajčolan sentimentalnosti nad skladbo, ki pa učinkuje dobrodejno, ker je skromen izraz toplega in dobrega srca. Posebno globok je učinek tedaj, ko se more melanholija neovirano v vseh svojih čustvenih odtenkih, kakor na elegičnih mestih družbe ali v temnih in mrkih točkah žalobne simfonije. Žalobna simfonija je bila vpletena v program v čast ma-nom umrlega ravnatelja H. Schreineria. Skladba ima v splošnem obliko žalobne koračnice s polifoničnim obdelavanjem glasov. Teme glavnega dela (Es-moll) so mrke, melodika in ritem sta značilna. Trio (ges-dur) diha tihi mir resignacije. Zanimiv je solo © KAREL PREIS, Maribor Slomsekov trg it. e Ceniki zastonj! j|j Svoboden ogled! 217 8^^^^KSaSS8| ISSBM tj vod 9 mmtmmmmm V Sto ■ii ssia Zavod za straženie in zaklepanje v Mariboru prevzame vsako vrsto straženia v mestu, na kolodvo« rih, kakor tudi spremljanje žeiezniikih vos« Pojasnila v pisarni PrlstaniSSna ulica 2. Raznašalci časopisov invalidi, doto© lep zaslužek. Zgtase naj se v upravništv^ ..Mariborskega delavca". Mariborska eskomptna banka v Mariboru, Aleksandrova cesta 11 Podružnice: Murska Sobota in Velikovec. Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodala: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kradita: Pod najugodnejšemi pogoji. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta. Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzema: Borzpa naročila in jih izvršuje najku-lantneje. 1=®: C=D©= C,