St. 102. V Mariboru, sobota 2. septembra. IT. teCa.j 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na tcdon, vtor»k. čotrtak in soboto, ter velja p o pošti projeinan, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 *rold.. za čVtrt leta 2 Kold. 60 kr. — Za oznanila se plačujo od navadne č;'tiristopnu vrate 6 kr. ču se oznanilo takrat tiska. 5 kr. ču so dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi so nc vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici liišn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici bišn. št. 229. Pred volitvami. Prvotne volitve so z denašnjim dnevom povsod opravljene, torej prvi del volilnege boja zvršen. Predno izdamo prihodnji list, znane bodo že tudi volitve poslancev za kmetske okraje. Vsak rodoljub naj svojo mesto izpolnc, naj bode delaven do zadnjega trenutka. Kajti treba nam je, da se hrabno držimo do zadnjega. Naši nasprotniki niso de nikdar tako vse žile napeli proti nam kakor ravno zdaj. Čutijo, da jim gre za obstanek, zato se jih je cele roje vsulo iz mest in trgov po deželi. Pod lažnjivimi gesli so imeli povsod svoje nemškutarske kandi date kot volilne može pripravljene, ktere ko mnogo-kje vrinili. Najhujši in najakodljivcjši protivnik pak nam je bil naš prijatelj — vlada, posredno po svojih organih. Po nekterih okrajih so c. kr. uradniki javno in brez strahu delali na vse načine protiv nam, skoro povsod pak skrivno. Tako je resnično, kar nam prijatelj piše, poročevanjc o sovražni delavnosti u radništva, da „nam vlada jemlje z obema rokama, kar nam z eno daje." Vse zanašanje, da nas bode vlada vsaj z neutralnostjo svojih organov podpirala, po teh izkustvih ni na mestu, in zato velja zanesti se na lastno moč in v marljivem delu vstrajati do odločitve. In če ostane vsak domoljub do zadnjega od-važen, upamo da bodcino mogli v prihodnjem listu naznanjati narodno zmago na vsej liniji. Ta zmaga bodo tem sijanjnejša, ker bode zmaga proti vladi t. j. proti vsem vladnim organom , ki skrivaj in (kolikor morejo in si upajo) tudi javno niso še nikdar tako zagrizneno rovali proti nam, ko zdaj; tem Hijajniša, ker so prusački ustavoverci in nemškutarji podpirani z veliko obilico denarjev, bog ve od kod prišlih, zdaj delovali z energijo, kakoršne Se nismo videli. Naj pade kocka kakor pade, še ni vseh dni večer — Slovenci ne udajmo se! prišlo po končanim banketu k Maksimiru krdelo slovenskih učiteljev v mesto okolo polu devetih zvečer. Pot jih je vodil mimo Jclačičevcga spominka. Tam pred hrvatskim junakom so slovenski učitelji zapeli; brzo pride neki zagrebadski učitelj V .... c po imenu naproti, jih ustavi ter jim jame jako ozbiljno prigovarjati, naj se kar tiho raz-idejo, češ, da namerava vlada, kakor je on izvedel iz vladnih virov, takoj zabraniti nadaljnje zborovanje, ako bi se učitelji drznili ttKki. ua/iic-dolžncjo politično sapo izdihniti. Na to je eden vskliknil i živio Jelačič! a v tein lupu se je čulo živo žvižganje. To slišati lo slov. učitelji užaljeni šli svojo pot naprej. Poročevalec tega je pozneje mnogo občil z imenovanim učiteljem, ter spoznal, da je vnet privrženec stranke Starčevičijanskc. „V obče smo videli, da je starčevičianizma više nego treba, da je celo med učiteljstvom to gadje vse sovražno pleme zarodilo se. — Da so Starčevi-čijanci z magjaronsko vlado „v politiki" proti nam gostom v zvezi bili, to menda niti hrv. narodnjaki, kterini vso čast in poštenje, niso opazili. A ovim gadom kljubu je imel zbor vendar pravi slovanski značaj. — V lici o varu, v zdaj razvojničeni hr vatski granici, je bil bivši dvorni kancelar Ivan Mažuranu- kot kandidat hrv. narodne stranke eno glasno voljen za poslanca v hrvatski sabor. Domačo in slovanske novosti. — Iz Ptuja so nam telegralira; Pri _gv. Marku je izmed 6 volilcev 5 narodnih, med temi Herman sam voljen za volilca. Pri sv. Marjeti so 7 volilci, 4 gotovo za Hermana. Stvar torej dobro stoji. — C. kr. mariborski okrajni glavar S ceder se obnaša in ravna dozdaj vedno protivno slovenski stranki in dela javno in skrivaj za protivladna kandidata Scidla in Braudstctterja. Pakt navedemo po volitvi. Ravno tako njegovi komisarji n. pr. Finctti včeraj v Pesničkcm dvoru. — V Kam niči, kjer jo kandidat Seidl županjo predvčcraujem dobilo 18 oseb vabila pred sodnijo priti. Toži jih kakor že omenjeno Scidl, zavoljo „punta." V Kamnici jo vslcd toga veliko razdraženje proti Scidlnu. — Kako živa je agitacija pri nas Slovencih na Štajerskem, se razvidi iz toga, da so je vneki občini na dan volitve udeležilo 3 beri: trijo volilci a 12 beri : dvanajst agitatorjev. Kljubu veliki večini nemčurskih agitatorjev, so bili voljcui narodni volilni možje. — Črtico iz hrvatskega učiteljskega zbora nam piše slovenski učitelj ,V četrtek je bilo Dopisi. Iz Miil»l.iilit<». HI. avgusta, flzv.-dop. Samo ob sebi se razume, da zdaj z največjo pozornostjo v upu in strahii gledamo na vas Slovence na Štajerskem, žcleČi vam sijajno zmage. Veselje naše bode veliko, ako nam brzojav prinese poro čilo, da so Slovenci od Zidanega mosta do nem škc moje ostali sebi in domovini zvesti. Tudi za kranjski zbor bode treba treh vo litev. Prcjšni deželni predsjednik znani baron Kon rad se je bil usilil v Idriji za poslanca. Ker je na naše občno radovanje prestavljen v Gornjo Avstrijsko za c. kr. namestnika, odpovedal sc jo svojemu sedežu v deželni zbornici — sicer prece kasno, pa vendar. Pri novi volitvi v Idriji bode zdaj trd boj. Meščani v Idriji so sicer narodni aH uradniki prevladujejo. Torej zmerom stara šiba ki nas povsod tepe — uradniki! Kavno tako sta po odstopu Kluuovem in Wuzbachovem dva poslanca v velikem posestvu voliti. Denašnja „Laibaeherca" prinaša zato za pisnik volilcev velikega posestva. Sicer sta slu čajno prvi (Abačič) in zadnji (baron Coiz) v tem zapisniku narodnjaka ali v celoti bi našel komaj tretjino narodnjakov. Volili bodo torej 12. sept najbrž zopet dva iz nemško-šeuvajsko-birokratične stranke; kakor „Nov.u poročajo jc celo sivi biro krat Lažan izbran. No, ein schelin der molir gibt als er bat. Lepo hi pač bilo, da bi naši grajščak in velikaši ne stavili so v protivje z narodom me d k te rim žive, in če no bodo tega storili naj si nasledke sami pripičojo. Iz M litoljuue, (Izv. dop.) 27. avgusta Jc arangiral gosp. Dcisingcr in šc drugi gospodj v Škofji loki na vrtu „Vincerje" sijajno veselico Glavni osnovalci in ravnatelji tc veselice so si mnogo prizadevali, da bi postala veselica lep in dobro obiskovana. Prijazno so vabili Ljubljančane, Krajnčane in sploh gospodo iz bližne Ložke kolice; naročili so izvrstno vojaško godbo, polka grof Huvn, in pozabili tudi niso prostor „Vin-erjcu primerno olepšati se zastavami itd. in vse drugo potrebno preskrbeti. Užc poprej, ko še ni bilo železne eeste, so Ljubljančani kaj radi zahajali v prijazno Loko, še bolj gredo pa zdaj tje, ko jih železnica tako pripravno ob pol ;1 popoldne odpelje in po 10 uri večer zopet pripelje, kajti vožnja je vabljiva, narava vse skozi je jako lepa, v Loki so poštene in pripravne gostilnice, ljudstvo je pripravno in — do malih izjemkov — narodno. V Loki je mnogov mestjanov, ki slove za prave domoljube, zanesljive narodnjake in pametne može. Pri volitvi za deželni zbor so Ločani volili narodnega poslanca gosp. Jugovica. Čudno se mi je toraj zrelo, da med t?in, ko so bile „Vincerje" prav bogato k in rane s raznimi zastavami itd., ni bilo niti ene narodne zastave ugledati. Vrnem se do prijatelja, ki je spoštovan Ložki mestjan, popolnoma neodvisen in uarodeu mož, in je, kakor je bilo videti, tudi soravnatelj veselice z vprašanjem po uzroku taki prikazni, ter izvem, da je dopoldne pač vihrala narodna zastava, da se je pa morala skriti po za-povedbi gosp. Pogačnika!! Dasiravuo se mi je to skor neverjetno zdelo, vendar sem se potem prepričal, da je tako res. Gospod Pogačnik z Tržiča doma, voditelj male fužino v „Škofii" blizo 2 uri od nLokeu jo prišel, zapovedal, in narodna zastava se je zvila in položila v samoto. Ncvem, ali jc trinog -Ložki gosp. Pogačnig osobno izvršil svojo željo, ali so mu vreditelji veselice hiteli ustreči, da se je pa zgodila to je gotovo, in to jc nesramno arogantno, in nespametno. Od več strani še je čulo groženje nad gosp. Pogačnikom in breztaktnem ravnanjem aran-gerjev. Nc samo gosposki gosti, ampak tudi prosti ljudje z „Ložkeu okolice so grajali sramotno dejanje gosp. Pogačnikov«') in njegovih pomagačev. Gospa nekega bolj na nemško visečega uradnika v Loki jc z ar u del a, ko je zvedela, da se jc narodna zastava odstranila. Ta ženska jeza gospodje arangerji, ta Vam očita Vašo strahopetnost in nepotrebno ozirnost nasproti arogantnemu Pogačniku. Sploh človek ne razume, kaj ima Pogačnik glede zastave govoriti, zakaj ga Vi poslušate itd. Skrbite tedaj, da se bo drugokrat, kadar bo Pogačnik kaj enacega zahteval, moral umakniti on in to brž, nikdar pa zastava. Drugokrat se obnašajte pogumno in možato, kakor sc spodobi in potem Vas še mnogokrat kot gosti obiščemo. Iz 1>rezl44»8rtl okraja. 31. avgusta. [Izv. dop.| (Nekaj o volitvah v brežkem o k r a j i.) Prvotne volitve so pri nas končane, in smemo z vspohom zadovoljni biti. Precej velika večina volilnih mož jc narodna in jo med seboj toliko složna, da ne bo volila ovega Brcžkcga mestjana, kterega je tukašuja nemčurska stranka vkup z graškimi nemškimi gospodi za kandidata postavila. Naši ljudji že precej dobro vedo, daje U nemčurski kandidat, g. Janeschitsch, med tistimi 6 leti, ko je že v Gradcu sedel kot deželni poslanec, zmerom plesal, kakor [so mu zagrisneni nemški gospodi v Gradci nažvižgavali: vedo, da on ne bi maral za naše pravice, da bi tudi sedaj po suheni in po blatu hodil z onimi kteri nečejo sprave med narodi, kteri so zadnja leta Avstrijo že spravili v velik nemir in nesrečo, in kteri delajo — hote ali ne hote — na to, da Avstrija razpade. Nek capin piše sicer iz Brcžkega v „Tages-pošto," da reč stoji v sodnijskem Brcžkem okraji prav dobro za zagrisneno „ustavoverno" stran, posebno tudi pravi, da se je med 7 volilnimi moži iz Dohovske župnije samo volil jeden od „klerikalne" t. j. narodne stranke; vendar je to laž. Izmed onih 7 volilnih mož so trije stanovitni narodnjaki, in če dva druga izmed njih »ta bolj naša ko njihova. Pravi ta neinčurski dopisun dalje, da so se narodnjaki neki nesramno usilili s svojo agitacijo! — Naj se ogledajo tisti Brcžičani, v kterem imenu ta dopisun piše. Tri dni zaporedoma sta se tukajšni lekar Sehnidarsehitseh, in srenjski pisar Pototsch-nigg vozila po vaseh Doboske župnije. Trikrat sta bila v vasi Mihaljevski, sta grdila tam našo reč in naše narodnjake, in sta celo denar ponujala tamkaj, vendar so Mibaljevčani jednoglasno volili dr. Josipa Serneca, ki je samo enkrat bil pri njih da jim je narodno idejo razjasnil. V ovih dveh vaseh pa, kjer sta bila izvoljena dva nam sovražna mestjaua, so zmagali samo z vinom , z smod-kami iu s tem, da jim je eksekucijo ustavil jedcu mestjan, ktereiuu so tamkajšni prebivalci večidel dolžni po nekaj goldinarjev. Iz sredstev, kterih rabi ena in druga stranka pri agitaciji, se najbolj vidi, kje je pravica. Ovi rabijo materijalne pripomočke in obrekovanje. (Največ so rekli pri kmetih, da mi, slovenska stranka, hočemo tlako nazaj spraviti, to smo sami slišali) mi pa jim razlagamo narodno idejo, naše potrebe ter jim na roke dajemo pripomočke , da sc zavedajo narodnosti iu si pospešujejo gospodarstvo. Celo pretepanje so obetali ti „kulturtllrkcnu! Da nas hočejo z lažmi pri ljudstvu očrniti, kaže dovolj, ka imamo pri nepokvarjenem .ljudstvu zaupanje in zaslombo proti vsem njihovim prevzetnim namenom. Da bodeta pa Vi, lastnik padovanske oslovske kože in Vaš dopetnik „\vin-kclsihreiber- Pototschnigg, kterega menda gosp. okrajni sodnik še zato nadkriluje, ker ga je kot bivši o. k. kaueelist zmirom imenoval „bežinogee" in „tihotapee" — svoje korajže nekoliko prodala, zato skrbita sama, a zadnji naj se spomni svoje mnogobrojne nedolžne rodbine. En volilec. Iz LafekOffa 31. avgusta. [Izv. dop.| Ker si ta klika nemčurjev v našem trgu ne ve drugače pomagati, da bi pri prihodnji volitvi zmagala, je na oklicih, ktere je centralni volilni odbor v Mariboru razposlal, imena narodnih kandidatov izbrisala in na njihovo mesto imena nasprotnih kandidatov prilepila. Pa to brez-značajno dejanje jim gotovo ne bode v korist, kajti naši volilni možje so že dosti zavedni, da se ne bodo v zanjke, koje jim s tem naši nem-čurji stavijo, uloviti dali. Pri volitvi volilnih mož v Jurjcvem kloštru, kjer je domačija „Valuškcga Matička", je neka tropa Celjanov že dva dni pred volitvijo agitirala. Na kakov način so agitirali ti ljudje, to je že smešno. Rekli so namreč kmetom, da bosta narodna poslanca, ako bi izvoljena bila (kar pa je že gotovo), v deželnem zboru za desetino in robot o glasovala. Pa vse to jim ne bode nič hasuilo, kajti v celem Laškem okraji so, razun Jurjevega kloštra, sami narodnjaki izvoljeni, ki bodo kakor en mož za dr. J. Vošnjaka in dr. Dominkuša glasovali. Dan se pa zmirom bolje približuje, ko bode Wretschko s pesnikom rekel: „Moj up je šel po vodi". Mi pa bodemo vskliknili: Živela naša poslanca dr. J. Vošnjak in dr. Do-minkuš." Iz •l»r«mniiio. 1. septembra. |Izv. dop.] (Naši Velikonemci.) — V četrtek so se v Ja-renini volitve vršile in so v narodnem smislu izpadle. To so naši prusomaui, tujci večidel, ki si dozdevajo, da so poklicani naš narod osrečiti, se ve da z velikonemŠko svojo kulturo brž opazili in se na vse kriplje pripravljali, da bi saj v eni srenji, kjer se dva volilna moža volita, prodrli. Na mesto, da bi se volitve za občino r Pesniški dvor" na nevtralnem kraju bile dokončale, so naši prusomaui sebi ugodnejši kraj izbrali ter v krčmi nekega prusofilskega moža volitev za omenjeno občino vršili. Se ve da, da mariborski liberalci in privrženci Seidl-Brandstetterjcvi niso bili nevedni, da se tu morda za jihove namene ugodna volitev doseči da, iu glej celi voz mariborskih Veliko-nemcev pridrdra iu gospođici začno temno gledati narodne agitatorje, kteri so za dobro reč vneti, svoje voiilce na kraj volitve spremili. Nemčurji videči, da reč njihova neče napredovati, se strašno širokoustijo iu naše vrle narodne može očitno zasmehujejo. Ker so pred poldnem svojo pravo narodnost po volitvah svojih »kazali, so jih tukaj napadali z besedami: „die wiudUchen Baucrn, wann \verden sie g'scheidter werden." rdas ist das \vahre Pfaffennest" Eden rojen Jareniučan se jc celo jezil, ker ga je mati med takimi nbedakiu na svet spravila. Narodni možje! Saj poznate vaše nasprotnike, naj sami sodijo ali po pravici vas črnijo. Ker se nemškemu žrelu nočete vdati, vas zasmehujejo iu sramotijo! Ali pustite jih, pride čas ko jim spet boste dobri ali takrat mu pokažite figo in naj svojo kulturo med svoje mestjane trosi, pa ne med vas, ki pametno mislite, stare vaše navade kot Slovenci visoko spoštujete. Naš propad se je po krivici zgodil saj veste, da ao v volilnem zapisniku šušmarje imeli zapisane, nekih vrlih kmetov pa še klicali niso, kar predstojnik brž časa nima se v razmerah ogledat kake so ali bolje rečem ker ste vi tem vašim zatiralcem le „dumme windisehe Bauren," ki ne gredo nena-čurskim ptičem na limanice. Narodnjak. Iz C VIJ ti. 80. augusta. (Izv. dop.) 8 kom agitirajo nemškutarji in kako proti nam, kaže sledeče vsem učiteljem poslano pismo. Menim da ne bo napak ako ga v originalu vsega natisnete, ker je podučno za naše prihodnje ravnanje: Euer VVohlgeboren! Sichcrlich eine der grosten Errungenschaften unsercr kaum auftaucnden Ver-fassung sind dic mit so vielen Schvvierigkeiten be-rathenen Schulgcsctzc. Der ehrcnvverthe Lehrer-stand bat hiedureh in jeder Richtung eine Achtung und in materieller Beziehung eine Selbstandigkeit erlangt, \vie dies kaum in einem anderen Keiche stattfindcn kann; es ist daher natilrlich, dass die Klerikalen, denen hiedureh die Herrschaft benom-men vvurde, alle Mitteln in Bcvvegung setzen wer-den, die ihnen abhanden gekommene Herrscbaft wieder zur Geltung zu bringen. Aulass hiezu gehen die Neuvvahlen, welche man im elerical - feudalen Sinne durchzubringen versueht, — der Lchrcr, der Erzieher des Volkes soli nun vviedcr Messnerknecht vverden. derselbe soli, wenn er sich in die Laune eines egoistisehen Priesters nicht fllgen will, vviedcr an dem Hungcr-tuchc nagen, wie cs sich leider nur zu haufig bei seiuen Vorfahrcn zutrug. Dass es sich grosstentheils um dies hamlelt, zeigon eben die Versuehe unseres Mi ni s te r i u m s „Hnhcnwart und Jirečck" vvelches den Durchftihrungen uuserer liberalen Volks schulgesetze die groM^tiiiog-licfiKten Schvvierigkeiten in Wege set z te. Ueber-zeugt , dass nur ein frcicr von jedem klerikalen Drucke emancipirter Lehrerstand seinem hochvvich-tigeu Berufe, rdas Volk zu bilden" entsprechen kann und dass jed\vede Alterirung der Schulgesetze Sie, und Ihrc Kamilic in materieller Rttcksicht auf da* emptindlichte schiidigen vvflrdc, glaubt das Listek. Francozi pred Reko 6. julija 1859 in zanimiv izrek ranjcega nemškega „bunda." .Spisal M. Mihaeljev. Znano je čestitim bralcem Vašega za vztrajanje naše narodne borbe in buđenje misli o ze-dinjenji Slovenije innogozaslužnega lista, d sta sc brž v začetku 1859. leta očitno — kakor popred skrivši — zdaj padli Napoleon III. in Viktor Eraa-nuel na kopnem in morji za boj proti Avstriji pripravljala in silno oboroževala. Laški upor je sirer Av:trija 1348—49 ugasila, ali s tem je bil le plamen udušen. žrjavica je pod pepelom naprej tlela, ta se je v strašni vojskini obliki, ki je celo Avstrijo omajala, l«59 zopet pokazal, kar so zdrav politični vidci že pred videli in prerokovali, da kakor Litro bodo maršal grof Hadecki, po vsi pravici „oče1* svojih rojščakov imenovan, oči zatisnil, bodeta imenovana vladarja z vojsko proti absolutno vladajoči Avstriji vstala, z namero jej lombardo - beneško kraljestvo šiloma odtrgati Dunajski vladarski shod 1815 je namreč Austrij ono kraljestvo za odškodovanje Belgije in nizo zomskih pokrajin izročil. Da dunajski shod iz absolutnih vladarjev in njih zvitih diplomatov se stavljen ni nič stalnega stvaril, niti stvariti mogel uiti hotel, to so zdravi politikarji svetu prerokovali, mogel je tem manj, ker se ni na voljo različnih arodov prav nič oziral, ampak je, kakor se jc Napoleon I. na otoku sv. Helene izrazil, ravnal z narodi po priliki, kakor ravna pastir z svojo brezvoljno čedo ali trgovec s svojim trgovskim blagom. Ker dunajski vhod ni gledal na mnenje in voljo različnih narodov mogel je kmalu izkusiti, da narodi niso enaki brezvoljni čedi ali trgovskemu blagu, ampak da imajo samostalno voljo s ktero jc treba pri združevanji in razdruževanji različnih narodnosti poštovati in skrbeti, da so jim po pravu in mogočnosti ustreza. Naj manj se je pa imenovani shod na osobitosti in potrebe manj omikanih tlačenih narodov oziral, in v teh vrsto smo spadali žalibog tudi mi Slovenei in drogi austrijski in ncaustrijski Slovani razun onih silne države belega Cara. Nemci so bili s svojimi 58 državami in državicami ukljub ustavljcnju nemško zveze od leta do leta nezadovoljniši, češ, da so zato razdeljeni, da služijo le v prid raznim vladarskim rodbinam po načinu, kakor pase in rabi pastir svojo čedo le zato, da mu daje mleko, sir, volno in meso. Nemški „bundu z vso svojo državo in vojaško ustavo je bil nemškemu narodu zopern ker se je vsled tega moral gibati kot mrtvi stroj ali mašina. Tej nezadovoljnosti liberalnih Nemcev je bilo tudi krivo to, da, kadar se je o Nemčiji govorilo, se jc poudarjalo le dve velevlasti, namreč po krivem nemško imenovano Avstrijo in Prosijo. Posebno so bile male iu srednje države proti zvezni ustavi ter zastonj so tim nezadovoljnežem avstrijski in pruski diplomati izrecno odgovarjali: „Promislite vendar, da se ni od treh vekov sem za nemško edinost toliko storilo, kot z ustanovljenjem nemške zveze na dunajskem shodu, in da se zarad zedinjenih moči Nemčije ne bode inozemstvo tisto napadati predrznilo, za kar sc imamo vojaški zvezni sili zahvaliti; da Avstrija in Pru-sija posamezno bolj unanjim vlastim imponiruje, kot popred celo sv. rimsko-nemško carstvo; je li tedaj tolika nesreča za narod, kterega dve velevlasti zastopate? Nemčija vzdržuje cvropejski mir, ona je porok ravnotežju Evrope, deluje kot silna pa mirna moč, ktere le nevednež, kakor v prirodi tako v življenju narodov, ceniti ne ve. Ali zdajci jim odgovorijo po pravem ne umetnem zedinjenju hrepeneči rodoljubi, prav bistroumno : rl)a je Austrija velevlast, to vemo in ravno tako tudi, da sc samo sebe ne motri in ne vede toliko kot nemška ampak kot evropska vlast Prusija ni velevlast, ampak le ruska reponositeljica kajti sicer bi si bila že davno druge pota odprla, ter bi na zemljevidu drugačno podobo imela nego podobo razcapane obleke. Silno mirno moč vilo dobro poznamo, pa drugo ime ima stanovitost, liberale Wahl-Comite in Zilli der aichersten Hoff-uaiiir Raam za geben, dass Sie Nichts unveraucht lassan vverdcn, Allcs aufzubicthen , und die Neu-wahlen im liberalen Sinne durchzubringen. Cilli, 24. August 1871. Ftir das liberale Wahleomitć: Anton Lassnik, Obmann. Josef Rakusch. Iz CV1J». .'30. avg. (Kako g. Schiin-wetter skrbi za vladi nasprotne kandidate.) Naj bi se nihčer ne čudil, ako pri prihodni volitvi 4. septembra volilni možje celjske okolice za naše nasprotnike glasujejo. Moram svetu naznaniti, kako so se oni izvolili. 21. t. m. prišel jc ukaz na županstvo celjske okolice, de 24. popoldan ob 8 uri bo volitev volilnih mož; zato se naj nemudoma vsi, ki imajo pravico voliti, povabijo. 22. napiše za župana svetovavec soseske Levitsch-nig nemška povabila, ter jih razpošlje v posamesne vesi, da sc dotičnim posestnikom oddajo. Nckteri so dobili te pozive 23., drugi šele 24. malo prej, ko bi bili imeli že volit iti. Razen tega moram omeniti, da je po vseh vesćb več lastnikov. koji po 20, 30 ali še celo več goldinarjev davkov plačujejo na leto in nihče jih ni k volitvi povabil. Imena, ako drago, poznej naznanim. Po takem načinu sc jc zgodilo, da je le 21 volilcev se sešlo, saj pervič, ker je bilo nemško povabilo, možje niso vedeli, zakaj bi imeli voliti, in še povabljeni so izostali, drugi, ker so poziv prepozno dobili , niso mogli več svojih delavcev zapustiti ali jih celo doma ni bilo- tretji pa če ravno imajo pravico voliti, so bili izpuščeni. Prišli so po večem krčmarji iz naše okolice in so iz med bvojc srede izvolili 4 krčmarje: Sluga, Zajeca, Levičnika in Jakliča , in dva kmeta , župana Antona Mravljaka in svetovalca Jurja Li-povšeka. Da krčmarji pri Celji, h kterim naši nem-škutarji pit hodijo, narodno volili ne bodo, je gotovo in ni se čuditi ako Šo priprostega kmeta naši nasprotniki na limanec dobijo, ker že pretečeno nedeljo so kmečki fantje obilno priporočeb za Vrečkota in Poseka na dom prinesli. Volitev za celjsko okolico po takem postavno ni veljavna, bi se morala ovreči, ako ravno njo je vodil g. komisar Komac. V potrjenje pisanega imate nemški poziv priložen.* Celjan. Iz (VIJil. 31. avgusta, flzv. dop.] Ako ima celjski „vcrfassungsvcrcin" toliko časa, da pred volitvijo lehko pisma na kraje razpošilja, kjer je volitev volilnih mož, in še natanko uro povć, mora imeti dober vir iz katerega povzema. Tu vam tako pismo pošljem za dokaz. Glasi se: rDas vom hiesigen Verfassungsvcreine * Nemški poziv imamo v rokah. Uredn. gevvahlte liberale Wahlcomite ersucbt Sie hoflichst im Interesse unterer Partei bei der am 28. August um 8 Ubr Vormittag in Prassberg stattfin-denden Wahl der VVahlmanncr ganz gewiss zu erseheinen, und alles aufzubicthen, damit sovvahl Sie hochvererhter Hcrr, ala auch Ihre Gcsinnungs-genossen Waklmanncr vtrerden. Cilli am 23. August 1871. Ftir das liberale Wahlcomitć in Cilli: Joscf Rakusch. Schonvvetcr je postavil za vladnega komisarja pri volitvi, ki bo denes popoldne na Ponkvi Poseka, protivladnega kandidata, nom-čurjev! Ali ni to pristransko? Čudno je zelo da sme okrajni glavar tako počenjati. Vlada ne odstrani mož. kteri tako zoper postave delajo. Iz TrlM»rl|. 31. avgusta. [Izr. dop.] Naše volitve so končane, Trbovlje si jc svoj stari greh izmilo, kajti pri včerajšnih volitvah izvolili so si Trbovljci sedem narodnih mož, kteri bodo stali ko skala za naše narodne poslance. Lansko leto smo imeli voliti samo štiri volilne možć, a letos so nam jih dali sedem, to pa menda za to, ker smo lani nasprotno volili in so mislili da bomo letos zopet. Ali lctoB jim je spodletelo, kajti oni so obračali, Trbovljci so pa obrnili. Agitacija je bila tako živahna, da še nikdar tako ne ; posebno marljiva je bila nasprotna stranka, ktera je tudi prva začela delovati. Ne bom pa imenoval imen tako delavnih gospodov, mogoče da bi še ste m uzročeval, da bi potem naših naspotni-kov kdo Še kak zlati križec dobil od Bismarka ali „fotra" Viljema. » Ker jc bila nasprotna stranko tako delavna, razvidno je da tudi mi nismo rok križem držali. Posebna zasluga pri tej veličastni zmagi gre gotovo gosp. župniku Matiju Stagoju, kteri jc narodne pravice pogumno branil, in nasprotnika čvrsto pobijal. Tudi gosp. Matija Plavšak je pri volitvah pokazal svoje narodno pešteno srce. Toraj v imenu trbovljskih kmečkih volivcev kličem vama: živela! Ravno tako srečno se je vršila volitev pri sv. Jakobu v Doln j izvoljen jc tamošnji župnik gosp. Anton Žičkar, narodnjak z dušo in telom. Iz ZrW*, 89. avg. flzv.-dop.] Denes jc bila tukaj volitev volilnih mož. Pravico voliti je imelo 54 k volitvi jih jc prišlo 47, izvoljena sta Valent. RuŠnik in Peter Dobnik, oba narodna in poštenjaka. Pri nas so udovice smele le po pooblastilih voliti, v sosedni srenji Stranicah pa jc komisar postavo tako razlagal, da morejo osebno voliti. Čudna edinost. C. kr. komisarji sami ljudstvo strašijo, da hoče naša narodna stranka desetino nazaj spraviti, in pa davke vikšati. Kako moreje tako ljudstvo slepariti P Ali imajo od od zgorej tako povelje V Iz MreUlstdt. 31. avgusta. [Izv. dop.] Središčanjc! zopet imate priložnost svetu pokazati da ste in hočete biti Slovenci! Imate namreč dne 7. septempra volitev deželnega poslanca v Ptuji za kterega vam je slovenski centralni volilni odbor v Mariboru g. dr. Ploja postavil. Kako da bo ti gospod pravice Slovencev zagovarjal in kako napredoval o naŠej svobodi in napredku, mi ni treba omeniti; bodite pa zagotovljeni da Vam boljšega poslanca nikdo postaviti ne more. Pojdite tedaj Središčanjc na dan volitve vai, ako ste prijatelji Slovencev, sprave iu pravičnosti med Slovenci in Nemci, volite ga enoglasno. Ne-da jte se motiti od nemčurskih ljudi, ki bodo vas plašili in z lažmi krmili ter zoper g. dr. Ploja govorili , bodite kakor skala in pokažite kaj ste. Že preteklo leto ste pokazali svoje slovansko odvažnost, tedaj tudi pri zdajni volitvi držite sc kot možje! Dragi Središčanjc! več časti in poštenosti si ne morete zadobiti od vseh Slovencev kakor če boste poslanca, kteri vam je od slovenske strani postavljen v deželni zbor spravili. Nikjer ni take priložnosti se zkazati kakor Sloveuco kot pri volitvi deželnega poslanca in posobno pri mestih in trgih, kjer je polno nemčurstva. Bodite toraj hrabri stražniki slovanski. Vi pa Slovenci v Ormužu, Ljutomeru, v Ptuji in Rogatci, pomagajte vsi pri volitvi in zmaga bo gotova. Naj se Vam ne smili čas kterega bi zamudili in denar katerega bi izdali, kajti zdaj je kaj imeniten čas za nas Slovence. Tedaj recite enoglasno g. dr. Ploj naj bo naš poslaz>oc! M. R . . . č. Iz Planino, 28. avgusta. (Izvir.-dopis.] Kakor sem že v enem svojih dopisov omenil, je tukajšni kriminalrihtar Dev bivšega občinskega tajnika gosp. Antona Androjna obsodil na 48 ur zapora z enim postom, in sicer, ker jc na javni cesti vrgel na tla nemški dopis še zmirom nemško uradujoče preiskovalne soduije , tako da sc je pod paragrafi stoječi hrbet sodniškega beriča moral pripoguiti, da je mogel pobrati v Devovem smislu toliko zasramovano šrifto. V tej razsodbi pa deželno nadsodišče, kakor že mnogokrat s kriminal ribtarjem Devom ni bilo edne misli, ampak kasiralo je famozno razsodbo prve instance in spoznalo zatoženca popolno nedolžnega. Mislim da si bo gospodine Dev to zapisal za uho ter si zapomnil, da pri deželnem nadsodišči pri razsojevauji ne prevladajo take strasti, kakor pri njem, in da ako on Še tako suče in preobrača paragrafe , jim dc- brezvoljnost, (beharrungsvermogen, vis inertiae) kakor se zove v pridoslovju; ta sila pristuje namreč skali ali drevesni kladi prav dobro, pa vse kar živi. kaže ravno stim svoje življenje, da sc samo giba in premika ter ni treba šc le čakati, da ga drugi s suvanjem gibati in sukati začno. Nemcem se je znih mirno močjo ali brezvoljnostjo ravno taka godilo, kakor pripoveduje naš stari prijatelj in zgodopivec Tacit o Kernskih; ti so bili visokočislani rod, dokler so pri tem ostali, da so sami zadeve svojega delokroga opravljati, po dolgem miru in dopadljivem počitku pa so osla-bćli, ter imenovajc jih popred dobre in pravične K r ruske, so jih potem neumne in malodušne Kernske zvali. In kako nas »ovčjo Rusi? Ne pravijoli Francozi o človeku, ki ima oslovsko cnakodušnost: „il est lache comme un Allcmand. (On pusti ravnati seboj kot Nemec) ktero ljudstvo zovejo na Engležkem rthe most servil poeple"? (Najbolj brczobražeuo, zavrženo ljudstvo, das niedcrtriichtigste Volk ?) Nemško govoreči Švicar neče, da se ga Nemcem prišteva; scvero-Amcrikanec ima nemške naselnike (the dirty Dutschmem) za gnoj, za koristno reč svojega zemljišča in ga toliko tudi obrajta, sicer so mu pa ostndni in zaničljivi. In vendar so Nemci hrabri, marljivi, izvrstni v vednosti umetnosti in obrtništvu, nabirajo jih za tuje vojske, za tuje vojaške ladje, za tuje delavnice, pa to se razume, da ga rabijo le kot voznega ali tovornega konja, ne pa da bi ga odlikovali. Vsega tega jc politični klopčič (Rolle) kriv, kteri mu je le za igračo dan, in h tej ga sili zvezna ustava.u Takšno je bilo mnenje v južni Nemčiji. Da je pa Nemčija in nemška zveza od 1815—186G mnogo Avstriji v materijalnem in duševnem razvitku škodila, ni-česa pa koristila, nam pričujejo oni miljoni foriu-tov, vojskine priprave, streljivo in polki, ktere je Avstrija v nemške zvezne trdnjave pošiljala. S čim jc nek Nemčija in nemški „bund" vse tč iz krvavih žuljev avstrijskih narodov stisnjene dobrote povračat? Morda li v tim, da sc ni leta 1848—184!) niti ena roka za obstanek že razpadajoče Avstrije vzdignila, ampak sc je še njega razpada veselila, in ga delome clo pospešavala? Ali morda francoska laška vojska 1859. ko jc vojskini razglas na pomoč in srca „uemških bratov" trkal? Cesarjev razglas 28. aprila 1859, je ostal v zveznih državah brezvspešen, brez odmeva. Le posamezni glasovi so se semtertje slišali, da naj se Avstriji pomaga, da je lombardo-beneško kraljestvu cesarstvu obraniti, samopridna dolžnost, češ, daje kraljestvo prednja dežela in predstraža velike Nemčijo. Bachovi časniki so imenovali to vojsko: „Krieg gegen romanisehe und slavisehe Tcndenzen." Tedaj slovanski polki ao morali zopet za tuje nemške koristi in lastnemu razvitku u protivne tež nj krv drelijati; ta blagor nam je nemška kultura prinesla. Nas je tedaj Avstrija le zato rabila, da bi jej kostanje iz žrjavice brčkali. Proti naši občni volji so nas Slovence, Cehe in pruske Poljake nemškemu „bundu- priklenili, da bi služili za podlago tujčevi peti. Ravno to nas je šlez\vig-holštanjska vojna 18(i4-0 „ Janez Zupanek, učitelj .... 1 „ — „ Jožo Žlebnik, obrtnik..... 1 „ nO „ Janez Kolone, mesar..... — „ 50 „ Ignac Mačoradnik, obrtnik ... 1 n — „ Gcspodičina, njegovn hči Marija ... — „ 50 „ GoHp. Anton Žunter, kmot..... — „ 50 „ Janez Jurjovc, Žagar..... — n 50 „ Jano/. Zeie, kmet ...... 1 n — „ Jaka Rrcznikar, mlinar .... 3 „ — „ Franjo Groz, abituriont .... 1 „ — „ Janez Rakun, obrtnik ...... 1 „ — „ Anton TurnSek, obrtnik .... 3 „ — „ Gospa Marija Štiglic za b* in sina Franca 3 „ — „ Gosp. Anton Fužir, trgovec masla ... 8 „ — „ Jožu Pider, kmet...... 1 „ — „ Anton Petrin, obrtnik..... 8 — „ Franc Slatinaok, kmet .... 1 „ — „ Janez Selak, obrtnik..... 2 „ — „ Anton RodoHok, kaplan .... 6 „ — „ Velikovcu nabral gospod dr. Pavlic 17 gld. Darovali ho: Vidie Franc, e. k. davkar v Velikovcu.......... 1 , — » Sehaden, c. k. priBtav v Velikovcu 1 „ — „ Krofič Miha, župnik pri sv. Ruportu 1 „ — . dr. Pavlic, odvetnik v Velikovcu 10 „ — w Alijančič Andrej, dekan v Velikovcu ........... 2 , — » Kaudut Janez, trgovec v Velikovcu 2 „ — „ Gosp. Skuj) 1552 gld. 70 kr. Dunajska borna 1. septembra. Srebro.........120 „ 40 C. k. cekin.......5 „ 80 izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovaek. Tiskar: F. Skaza in drugi.