Leto LXHX, ft. 75 V Ljubljani, sreda 2. aprila I930 Cena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek pisebej. >Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PETROLEJSKA POPLAVA V OKLAHOMI Nenavadna katastrofa — Pri iskanju petroleja so naleteli na nov vrelec, ki bruha s tako silo, da je vsa okolica na več kilometrov daleč poplavljena s petrolejem — Zaradi nevarnosti so morali v vsem pogasiti vse ognje, da preprečijo izbruh požara, ki bi imel nedogledne posledice Oklahoma, 2. aprila. Do docela nenavadne, doslej tudi v Ameriki Še nc-zabeležene katastrofe je prišlo včeraj pri iskanju novih petrolejskih vrelcev v okolici mesta. Par kilometrov daleč od mesta so naleteli vr\ vrtanju na izredno jak vrelec. Pritisk nafte je bil tako silen, da je vrgel vrtalni stroj daleč v stran. Delavci, ki so bili zaposleni v bližini, so popadali na tla, a že v naslednjem hipu jih je zalila liki ogromen tok lave debela brozga nafte. Iz navrtane odprtine je namreč začel brizgati nad sto metrov visoko v zrak močan curek nafte. Ker se je Pod pritiskom dragocene zemeljske tekočine odprtina vedno bolj širila, je postajal tudi curek čim dalje močnejši. Bližnja okolica ie bila v par urah dobesedno poplavljena. V dveh dneh je po cenitvi strokovnjakov izteklo nad 20.000 sodov nafte, izpuhtele pline pa cenilo nad 200 milijonov kubičnih me. trov. Vprveni hipu je zavladala v okolici pravcata panika. Čeprav ima petrolejska družba, Kj eksploatira tamošnje petrolejske vrelce, najmodernejše napra- ve, izredno močnega vrelca ni mogla zajeziti. Zaman so poskušali zamašiti odprtino. Vedno znova je prišlo do izbruhov, tako da so morali te poskuse končno opustiti in se omejiti na zgradbo močnih nasipov, da preprečijo ns-daljne poplave. V okrožju kakih petih kvadratnih kilometrov so zgradili nad 2 m visoke nasipe, tako da je nastalo ogromno petrolejsko jezero. Računali so s tem, da bi vrelec polagoma usahnil, toda tudi v tem so se prevarili. Bruhanje ne le tudi drugega in tretjega dne ni pojenjalo, marveč se jc celo še stopnjevalo. Katastrofa se ie še povečala, ko je nastal včeraj okrog poldneva močan vihar, ki je pihal v smeri proti mestu. Vihar je razprši! visoko v zrak brizgajoči petrolejski curek in nad mestom in okolico je začel polagoma deževati petrolej. Vsa okna so morali takoj zapreti. Ker ie obstojala velika nevarnost, da nastane požar, ie policija izdala strog nalog, da morajo / vsem mestu in v oddaljenosti petin kilometrov v okolici pogasiti vs3 ognfc. V nobeni peči in nobenem štedilniku ne sinejo kuriti. Prepovedano je kajenie in sploh vsako delo, pri katerem je potreben ogenj. Ljudje zaradi tega že dva dni jedo samo mrzle jedi. Večji hoteli ku-ha.io izven »vojne« cone in dovažajo gorka jedila v kuhalnih zabojih. Po ulicah, javnih lokalih pa tudi zasebnih rtanovanjih kontrolirajo policijski organi strogo izvajan te policijskih varnostnih odredb. Petroleisko jezero je okrog in okrog strogo zastraženo, ker bi lahko vsaka iskra povzročila katastrofo. Na poziv obiasti se je >estal v Okla-homi poseben svet strokovnjakov, ki razpraviia. kako bi se no^lo vrelec zajeziti in odstraniti aaJaffno nevarnost. Največ izgledov ima Predlog, da bi se vrelec ogradil tako. da bi >s preprečil prost odtok nafte in zaščitil pred vetrom. Vprašanje pa ic, ali se bo ta načrt dal izvesti. (Vest diši močno po prvoar>rilski raci; objavljamo jo kot vsekakor originalno. — Op. ur.) Huda anriiska potegavščina berlinske policije Dozdevni peklenski stroj pred magistratom — Alarmirana policija in gasilci — Mesto ekskrazita vrtna zemlja in stare konzerve Berlin, 2. aprila. Hudo aprilsko potegavščino si je dovolil nemani možakar, ki je e prazno skatljo spravil pokoncu vso policijo in vse berlinske gasilce. Neki policijski uradnik, ki se je okrog 1. zjutraj vračal domov, je opazil pred glavnimi vrati mestne niše večji zaboj, iz katerega je bilo slišati tiktakanje ure. Ker je bilo v zadnjem času t Berlinu pripravljenih in najavljenih več atentatov, je bila policaja na take stvari seveda silno pozorna. Zato se policaj v svojem razbujenju niti ni natančneje prepričal, kaj j p v zaboju, marveč je zbežal na prvi telefon in alarmiral policijsko direkcijo: »Peklenski stroj pred magistratom!« Zmeda nič kaka! Avtomobili, 6trojnice, motocikli, > Ueberfallskoman a neto, < vse je moralo stopiti v akcijo. Obenem pa so bili alarmirani tudi gasilci, ki so z vsem potrebnim orodjem za uničevanje peklenskih strojev pridirjali na označeno mesto. Policija je daleč '>krog magistrata postavila kordon, potegnila vrvi, zaprla ulice iu razganjala radovedne množico, ki so se kljub pozno nočni uri zbrale pred magistratom. Z največjo previdnostjo so se nato strokovnjaki približali nevarnemu peklenskemu stroju, iz katerega je še vedno odmevalo enakomerno tiktakanje. Zdaj, zdaj lahko pride do eksplozijo! Previdno so razbili pokrov, odstranili prvi papirnati omot pa drugi, pa tretji in nič koliko, dokler končno niso prišli do nevarne ure. Hitro so prekinili zvezo z baterijo in vzeli iz zaboja tudi dve veliki konzervu i škatlji, v katerih je moralo biti po prvi cenitvi kakih 20 kg rkrazita ali morda >e kakega hujšega eksploziva. Natančnejši pregled pa je ugotovil, da je v pločevinastih škatljah mesto eksploziva le nedolžna vrtna zemlja. Policija se je po tej porazni ugotovitvi naglo razšla, gasilci so oddrdrali s svojimi avtomobili, publika pa je do ranega jutra zbijala sale in zbadljivke na račun potegnjene berlinske policije. Madžarska povzroča nove težave Zastoj na pariški konferenci za vzhodne reparacije zaradi vedno novih madžarskih zahtev — Solidarnost Male antante — Vloga dr. Marin- kovlća Pariz, 2. aprila, AA. »Journal des De-bats< objavlja Članek Augusta Gauvaina o ■vprašanju vzhodnih reparacij in držanju Madžarske. Gauvain govori o nastalih diskusijah o vseh vprašanjih na konferenci za vzhodne reparacije, kot jih je odredila haaška konferenca. Službeno Madžarsko so podpirali v nekih slučajih rodi službeni predstavniki italijanske vlade in poskušali razdeliti sile Male Antante. Toda Mala antanta je ostala kompaktna in pri sporu, ki Je nastal med Madžarsko in Češkoslovaško, sta se Rumu-nija in Jugoslavija najenergičneje zavzeli m češkoslovaško. Zaradi novih zahtev Madžarske je konferenca morala uetavtti svoj r delo ter se obrniti na šefe Svojih vlad in ministre zunanjih zadev za nadaljne informacije. Zaradi tega so dospeli ministri Marinko vi ć, Benes in Bethlen v Pariz. Dalje v članku napada Gauvain grofa Bethlena, češ da je pripeljal s seboj znanega ponarejevalca francoskih frankov grofa Windischgralza ter da se v Madžarsko uvaža vojni materijal, dalje da madžarski monarhisti priprav-Ijajc pevratek habsburškega princa Otona na madžarski prestol- Gauvain svari na koncu Članka Bethlema, naj ne ogroža miru s pretiranimi zahtevami. Pari«, 2. aprila. AA. Pofeluzbeni organ radikalno socijalieticne stranke >Le Radi-cak prinaša članek o položaju na Balkanu in podčrtava vlogo, ki jo igra fugOBloveiiski zunanji minister Voja Marinkovlć. Jugoslo- venska zunanja politika, da je politika njenega ministra zunanjih zadev g. Marinko-vica, da je imel pri svojih akcijah za mir uspeh in da je postavil Jugoslavijo na ono mesto, ki ga zasluži v evropski politiki. Na Balkanu je zavel pod vplivom jugoslove;*-afcega zunanjega ministrn duh miru, ki 5e ni dosegel srednje in vzhodne Evrope. V članku se dalje naštevajo rezultati jugoslo-venske politike v radnjom letu. Na koncu »Le Radicalc naglasa posebne zasluge jugo-slovenskega zunanjega ministra Marinkoviea z prijateljske zvezo med Francijo in Jugoslavijo ter pravi, da je akerja za jugoslo-vensko-francosko prijateljsko zvezo, sklenjeno 11. novembra 1927, prišla s strani g. Voje Marinkoviea. Papežev odgovor sovjetskim učenjakom Rim, 2. aprila. AA. >Os&cnvatorc Romano« csJ- covoTJa* na ipi&mo 25 sovjetskih astronomov, ki so ?a objavila 26. marca, požirajoč papeža, naj iPTiobCi jrisma GaHi-Teja, Kos>e.rTwka in Ke

P'ter.>a. Vatikansko glasilo vsotaivAja, da ipa-p^-ž ni niJvjer ncjavttL da 1» bila znaoos-t v sovjetski Kusvii T>r<-Kamjaira. List proglaša &a golo rizniilš^iiTo trdi-em:-Jca th KcpipTerJa. A>ko sta KcvpcroUca navdala La-rtber in Mei mif llfon. twso to sior-H katoličani Zaito je Kopernik mogel posvetiti svojo do'/) papežu Pavlo III. isarje proge Krapina - Rogatec Krapina, 2. aprila, e. Železniška direkcija jp odredila, da se razširi kolodvor Sv. Križ čretje^ kjer se bo položil nov železniški tir. Da niso že prej zgradili na imenovani postaji drugega tira, je bilo kriv upiranje seljakov, ki so hoteli imeti za zemljišče večjo odškodnino. Istočasno je odrejeno, iki imajo položiti na železnici Za-bok-Krapina daljše in jačje tračnice. Ker je nova proga Krapina-Rogafec zgrajena ludi z močnejšimi tračnicami, bodo po novem voznem rodu od 1. majnika vozili vlaki ua progi Zagreb-Krapina-Rogatec mnoso hitreje in bo potreboval vlak Zagreb-Krapina samo dve uri namesto dosedanjih treh in več ur. Po ohridski nesreči Ohrid. 2. aprila. Včeraj se Je odpravila posebna ekspedicija, da poišče še ostale pogrešane osebe, ki so utonile o priliki taške nesreče na Ohridskem jezeru preteklo nedeljo. Iz Bilolja so dobavili veliko ribiško mrežo, Id jo je moči izpustiti 100 metrov globoko. Najprej so preiskovali Jez-ro v daljavi 300 metrov od obale. To delo pa je bilo brezuspešno. Šele v daljavi 600 m se je posrečilo izvleči iz jezera zdravnika Kali-čanina, ženr> grškega konzula, mornarja Kovačevića in ženo sekretarja našega konzula Krstića. Vsa trupla so pokopali včeraj popoldne v Ohridu ob številni ui^l^žbi meščanstva, sok.Mstv-a in eastn° vojake čefo. Zdravstveno stanje rešenih ponesrečencev je> v splošnem dobro. Zelo nevaren pa :e položaj tajnika našega konzulata v K>rči Krstića, ki l^ži še vedno v samostanu Sv. Nauma. Krstih je bil del j časa v nezavesti in se je zavedel prvič šele po injekciji, ki so mu jo dali zdravniki. Prve njegove b-c^ede so bile, ali jc njegova žena še živa. Da bi ga re vznemirjali, so mu zdravniki na to vprašanje odgovorili pozitivno. Krstić je nato zopet padel v nezavest in se čez delj časa ponovno prebudil. Zopet je vprašal za svojo ženo. Na odgovor zdravnika^ da je ž*~»na rešena, je odvrnil Krstić: ~-Ak.-> me prevarite; vas ubijem!* Da ne bi razburili že i'ak prenapetih živcev nonesreČencn, mu še do danes niso javili strahovite v*sti, da njegove soproge ni več med živimi. Zima v Bolgariji Sofija. 2. aprila, č. Poslednje dni je zavladala na Romarskem zlasti pa v južnm pokrajinah države precejšnja z.:to. Temperatura je padla pod ni-člo. V Sannokovu je zlezlo živo srebro na 3 stopinje pod ničlo. Na jugovzhodnem oze milili Bolgarije ie za-ijsadcl tudn sne£. Prha jaka burja. Včeraj je nastopil tudi v Sofiijii precejšen mraz im vetrovno vreme. Temperatura je padca na ničlo. Zopet nemiri v Palestini London, 2. aprila. AA. Po porociOih itz Palestine 530 tamkaj znova izbruhnili nemiri med Arabci in Sdi. OMastva in poMcija so irkrenižđ obsežne v a mestne okrepe. Izgledi na sporazum v Londonu Zbližan je med Francijo in Anglijo — Odgovor japonske vlade Sestanki med zunanjimi ministri London. 2. aprila. AA. Na seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Macdonald v odgovoru na razna vprašanja izjavil, da nima angleška vlada namena prevzeti nadaljne obveznosti, ki bi prekoračile obveznosti, izvirajoče iz statuta Društva narodov in locarn-ske pogodbe. Macdonald Je nadalje Izjavil, da mora pri tej priliki naglasiti, da francoska vlada ne zahteva in ni nikdar zahtevala od angleške vlade, da bi prevzela nadaljne obveznosti. To sporočilo je bilo posebne važnosti z ozirom na razgovore, ki so se vršili konec tedna med zunanjim ministrom Hendersouom in francoskim zunanjim ministrom Briandom ter so imeli cilj, da se najde s sodelovanjem angleških in francoskih diplomatskih in pravnih strokovnjakov formula, ki bi omogočila Franciji, da zniža svoje pomorske zahteve, ne da bi Pri tem morala Anglija razširiti svoje sedanje obveznosti. Na-daljni sestanek obeh zunanjih ministrov se je vršil danes in ministra se sesta-neta ponovno jutri. Kakor poročajo, jc bil odposlan v Pariz ministrskemu predsedniku Tardl- euju in njegovim tovarišem načrt formule za rešitev tega vprašanja in kakor upajo, bo ta načrt imel uspeh. Kakor doznavajo, je odgovor japonske vlade na ameriške in angleške predloge, ki je bil včeraj izročen, ugodnega značaja. Danes je imel angleški zunanji minister Henderson daljši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Namen tega razgovora jc bil, da se informira italijanska vlada o tekočih angleško - francosl^h razgovorih o političnih vprašanjih konference. Nadalje sta imela daljši sestanek član ameriške delegacije senator Rcid in prvi lord admiralitete Alexander. Drža\-nika sta razpravljala o odgovoru japonske vlade. Kljub temu, da je jasno, da je uspeh konference v veliki meri odvisen od angleško - francoskega sporazuma, upajo konferenčni krogi, da bo, čeprav izgleda, da pride na konferenci do sporazuma med tremi državami, konferenca vendarle dosegla prvotni cilj in pripravka sporazum, ki bo spre-kmfljiv za vseh 5 držav, ki so zastopane na konferenci Ameriški pacifizem v praksi Razburjenje v oficijelnih ameriških krogih zaradi pacifistične propagande na londonski konferenci \\'ashin£ton, 2. aprila, g. Vodilni člani kongresa razmotrivajo o možnosti ofici-j-elne preiskave zaradi propagande ameriških pacifističnih krogov v Londonu, naj bi Amerika na pomorski razoroži tv eni konferenci pristopila k politični pc£odtbi z evropskimi državami. Za kulisami londonske konference, tako se z gotovostjo trdi v kongresu, so na delu pacifistični krogi, ki skušajo ameriško delegacijo pregovoriti, da bi se Amerika priključila varnostni in razorožitveni pogodbi, kar pa gre preko ameriških, interesov na tej konferenci. V zvezi s tem se naglasa, da nobena vlada nt predlagala tega kot ceno za razorožitev v Londonu in so takšne pred- loge, kakor se trdi v WaAhin£tonu, skovale neodgovorne organizacije. Te organizacij« hočejo z rovarjenjem prepričati evropske delegacij« v mnenju, da je želja, zs razorožitev na morju v Ameriki tako močna, da bi ameriška delegacija zaradi razorožitve podpisala kaJcršnokodi politično pogodbo. V kongresu se je pojavila močna struja, ki zahteva strogo preiskavo o tej zadevi. Predvsem treba ugotoviti, kdo je pacifistične organizacije materij emo podprl, da so mogle izvesti to propagando. O delovanju pacifističnih agentov se pritožujejo tudi ameriški časopisni poročevalci, češ da jih ti agenti ovirajo pri delu za svoje liste. Zagrebški velesemenj (Zagrebački zbor) 5.—14. IV. 1930. VII. SALON AVTOMOBILOV vseh vrst, motornih koles itd. XIII. SPECIALNI VELESEMENJ POLJEDELSTVA (stroji, gnojila, po^rebščiiK:) PERUTNINE (5._3. iv. 1930) poietmh, turističnih in športnih potrebščin Mednarodna fotografska razstava Z legitimacijo velese}ma na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega. 487 Angleški stanovanjski zakon London. 2. aipnila. AA. Dan'-ejdv.:0'mo£ili v iiurktifinlh avtomobil Ji na pol preko afriškega koiMrnenta do Kažre. Dami ne nameravata potolči rekorda, pač pa jc i>>uii3 naloga v tem, da jc osrba v domačih zavodih vedno cenejša kakor v tujih. Socijalno politični urad ima v tujih hiralnicah 48 oskrbovancev, in sicer v hiraJ-nici sv. Jožefa 31, v zavetišču sv. Vincen-cija v Mengšu 12 in v Jozefišču 5. V hiral-irici sv. Jožefa in v zavetišču sv. Vinccncija plačuje za oskrbovanca 15 Din dnevno. Pomladna idila v Tivoliju Eldorado malčkov Nova gramofonska doba — Življenje v tivolskem M on te Carlu Ljubljana. 2. apnja. Po koledarju imamo pomlad žr dvanajst dni, pa smo jo špIo včeraj prav začutili. Zbio golnce, vir vsega življenja na zemlji, je začelo greti takot da eo morale zimske sxrknj> kar hitro v omarp. Zopet jo torej prišla pomlad z vtu?mi svojimi car i, s soln-cem, zelenjem, z brhkimi dekleti, z roleti v prelp.po okolico, z nogohrvem, ^ komedijo po.j Tivolijem — da bi jo vrag — z živahno promenado itd. Po letošnji izredno mili zimi, ki je — na žalost v«*eh trgovcev s kurivom — brez, mrzlih valov in snežnih žametov, ki 80 i.as strašili lani ?e koncem aprila, je nastopila pomlad kar tez noč. Namesto »lepa si pomlad zelena , bi letos lahko zapeli > m okra si pomlad zelena*^ kajti mokroto nam letos še ni manjkalo. Na pomlad spomnita Ljubljančane naj-pr.M >2veeda in Tivoli. V Zvezdi njeni slalai £»osiH pcuzijonisti, že nekaj dni v»pa-lujsjo razen vremenske hišice tudi kostanje, ki so začeli poganiati. Popki kar teknili jejo med s^boj. oni na kostanju pri liiSi-cj bodo odnesli prvenstvo, kajti v ponedeljrk »o začeli že pokati in so si nadeli aelene •opice. Penzijonifiti pa postajajo pred tem kostanjem in ugibajo, kag je vzrok, da je pognal tako zgodaj. Večini se zdi najverjetnejša hipoteza, da je kostanj najbolje pognojen, ker raste v bližini hišice v Zvezdi in zato tako hiti s svojimi popki. še boJj spomladansko je razpoloženje v Tivoli. Levi paric so že zasedle mamice in >ps3"te.rne< z malčki in vozički. Tu je največ sobica in malčki se ga kar ne morejo navžiri. Največje presenečenje je Tivoli za najmlajše, ki so še v vozičkih to se jim razširja obzorje, ko gledajo solnce. drevje, grmičevje* in srcoje sotrpinčke na dveh kupih peska. Ta pesek je pravi eldorado za nase nebogljenčke in dobre mamice bi bifc upravi mestnih nasadov zelo hvaležne, če bi ga pustila čez poletje tam, kyor je. Bili eo rojeni pozimi in to je njrh prva pomlad v Tivoliju. Masnice si pa vse srečne pripovedujejo, koliko malček tehta, kako je prišel na svet. kako spi in nagaja ter že zdaj kaž* razne očetove lastnosti. Preden stopiš v desni park, ti ujame uho melodije Trubadurja ali Traviate, ki prihajajo iz Jakopičevega paviljona. Sprva misLiš, da so iz pratra tam pri velesejjnu, pa niso. Srečko Magolič je nedvomno pij v nir nove gramofonske dobe v tem paviljonu. Njemu je usoda naklonila, da je prišel prvi na misel, da je treba Ljubljančane speljati v Jakopičev paviljon z gramofonom in s spominsko knjigo. To je že v človeški naravi, da se vsak rad podpise. Danes je pa to celo veb'ka moda. To je namreč edina prilika, da da nekdo, ki ni zvezda, avtogram. In dajati avtograme je strašno >nobe$c. Pa je res čedna tista knjiga avtogramov \<*p\ umetnosti nakkmjeuib. Saano po m a ne bo, kakor kaže. Popisani sta šel® dve strani, eno eek> stran je podpisala Ma-golifisva »žlabtac. Desni park je aprefeajaftigCe starejših in nervoznih- ki jim ni do atooslne otroške muzike v levem parku. Ta js ttx£ igrišče odrasle dece, Pencijonisti so se pa umaknili v tivolski Monte Carin. M on te Carlu posveča občina posebno po-aomost Na intervenerjo goator so ie pretekli teden poprav Si klopi is mize. Pri dveh mraab so popolnoma iamsnjaB deske, da se bliiSta že od daleč. PrflRj so Sele prvi osfbrij agodni gostje, tabo da sta zasedeni to dVre masi- Tri so se na razpolago. . Prve £,'Oste ženira samo to, berc sunlak, če bi vedel, da je tako, pa mu hitro dokažejo, da ga je samo bahaštvo. Tako >gor' šmirajoc in »šuntajor ter >flikajo: in v>.:l>ajo<, dokler Tone ne vstane in p> časi odkoraka iz Monte Carla, češ, kdo bo igral pri tolikih kibicih 5*aj človek zrave.i čisto trapast rata-. Njegovo mesto zasede drugi in tako gre snopslanje naprej, dokler ne zaidr: eoince in zapiha od Rožnika mrzel veter, ki prodre do arterioskl?roznih kosti. Penzijonisti pograbijo vsak svojo palico in pipo ter jo mahnejo počasi v živahni debati o *kenigih--, rškisilv: in *hercihc proti ilomu. Trgovina in obrt v Ljubljani Ljubljana. 2. aprila. Cestni promet v Ljubljani se je v primeri s predvojnimi razmerami skoro petkrat povečal. Moda zato, ker se je število prebivalstva tako pomnožilo? Število prebi vabcev jc razmeroma ko malo naraslo. Zakaj tedaj? Da je pes promet večji, h temu jc gotovo mnogo pripomoglo večje število šoloobveznih otrok m pa novo nastale šole, zlasti univerza in tehnika. Toda ne gre tu toliko za peš promet kakor za vozni. Zakaj se je ta povečal, pojasnijo statistični podatki o obrtnem gi-banjo v povojnih letih. Primerjati jc treba le število trgovcev in obrtnikov leta 1914. z današnjim stanjem in videli bomo, kako je njihovo števr!o v tem čas*i naraslo. Po obrtnih imenikih in po raznih zapiskih obrtnih zadrug in gremija trgovcev je ugotovljeno, da je bik> v Ljubljani I. 1914. vseh trgovcev skupaj 333, po stanju lani pa jih je 1384. Porazdcle se na posamezne stroke: 301 jc trgovin z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom, 92 trgovin z manufakturo, 32 z modnim blagom, 32 s konfekcijo, 47 s čevlji, 21 s kolesi in avtomobi«!i. 125 je branjevcev, 122 scjtnarj>ev, 155 trgovskih agentur in komisijskih trgovin ter 457 ostalih trgovin. Trgovcev je tedaj štirikrat toliko kot leta 1914. Obrtn ikov-rokodekrev je bilo I. 1914. 7i90, po stanju lani pa jih jc 181!. Posebno se je pomnožilo število krojačev, krz-narjev m rokovtčarjev (223, L 1914. b4), damskih krojačic 056. 71). mesarjev in prekajevalcev (107, 71), izdelovalcev pletenin (56, 11), prevozuikov (35, 9). Neznat- no je nazadovalo Ic število čevljarjvv (153, 163), ker jih izpocUriva tovarniško delo. Koricesijoniranih obrtov je bilo 1. 1914. 260. lani pa 523. Pora zdele se takole: Gostiln je bilo L 1914. 160, sedaj jih je 202, fijakarjev 31, sedaj jih je 22 in 37 avto-taksov, dimnikarjev i« 16 (5), elektroin-stalaterjev 25 (1), starinarjev 12 (4), poc-kovskih kovačev 9 (3), knjigotržcev 31 (6), tiskarn 15 (4). prodajalcev strelnega crožia in razstrelil 6 (2), informacijskih pisarn o kreditnih razmerah o (1), sodavi-č.ijcv 7 (5), drogerij in prodajalen strupov 15 (5), vodovodnih instalatejev 21 (41). zidarskih mojstrov 34 (7), tesarskih mojstrov 38 (6) in zobotehnikov 24 (6). Koncesij on i ran :h obrtov je tedaj danes še enkrat toliko kakor I. 1914. Vajbolj se je pomnožilo število stavbnih, zidarskih in tesarskih mojstrov, vodovodnih instalaterjev, knjigotržcev in zobotehnikov. Obrtnih /:adru£ jc bilo 1. 1914. 21, sedaj jih jc 38. Glede industrije jc omeniti, da so po vojni nastale 3 svečarne: DolniČa-r in Riehter, Kopač in Ko. ter Pax d. z o. z.. 3 tovarne pletenin: Kune in Ko.. Sancin, M. FranzI sinovi, tovarna ogledal KristaL dve tovarni koles: Tribuna in Jugoslovenska Stever tovarna, tovarna pliša Ferdinand Tiflcr, tovarna kan d: t Mana. tovarna elektrotehničnega materijala Zmaj in tovarna tub Mira Lajovica, skupaj 13 tovarn. Sen mladosti Zvočni film, v katerem sodeluje Neuvorška opera Metropolitan Nebo v aprilu Solnce sc v aprikj dviga uad nebesni ekvator im s tem narašča tudlagorr*a prikazuje tz soln-čni'ti žarkov, vidj se pa še vedmo slabo. Mars se ne vtdi, ker je prebHzu solnca. J u p i t e r h v sozvezd.fu Bilka na zapadnem nebu in zahaja oknos 2\ Saturn ie v sozvezcJhi Si relca in se vida v drugi polovici noči. Uran se ne vidi, ker ie preblizu sobica. Včeraj jc bil namreč v kooihnikcin s solncem. Neptun je v so-zvetzdiiu Leva in se di samo z dat?no£!edom na zapadnem nebu kot stalnica 8. zvezdne velikosti. Lesa zvezdnega flrmatnenta začetkom aprila ob 23., STedf apriJa ob 22. m koncem aprila ob 21.; na severovzhodu vohala Labod, nad nji-m sta Lira in Herikules, na vzhodu vzhajata Gad in Gadonotžec, dalje na iu-su pa Tebrnica. Nad miran* sto-jita Boo-tos im Kroma, na »m^u in ju^ozapachi se vMi bHn obzorja Hydra, nad nto Devica- v Zenitu pa Vekka Medvedlica. Na jugozapadu sitotHita Lev in Rak, na za/padu se nasšbajo k obzorm Dvojčki, na severozapadu pa Kočiijaž im Pei-zeus, Na severu tik nad obzorjem stioji KassUopea. Štirikrat preložena usmrtitev Prizadevanju ameriškega konzula in drusrih vpliv-nih mož sc je pos-reči!o pregovoriti guvernerja Roosewelta. da je pomilostil na fsmrt obsojenega nemškega natakarja Freda Edela in mu zj-menjal smrtno kazen z dosmrtno ječo. Edel je bil obtožen, da je 29. decembra 1927 umoril igralko Emilijo flarringto-novo. Proces se je vlekel dolgo in bil je zelo komplicirali. Bdel je bil obsojen na smrt in lani 13. decembra bi brl moral končati svoje življenje na električnem stolu v zloglasni kaznilnici Sing-Sing. Obsojenec jc imel pred seboj še 50 minut življenja, ko so sporočili upravi kaznilnice, da je guverner usmrtitev od-godn za tri tedne. To se je ponovilo štirikrat. Končno je guverner uslišal obsojen če vo prošnjo in mu zamenjal smrtno kazen z dosmrtno ječo. Za pomilostitev se je zavzemal tudi list Newyork Telegramm«. Prošnjo glede obnovitve procesa je sodni tribonal za-vrnM. Življenjska modrost. — Veš, kaj se zgodi s pac&vci, ki lažejo? — Da, striček, s trainvajem se vozijo za rx>kvv4čno jceno. Zloraba akademskih naslovov Pisec članka »Lajik o akademskih naslovih« v •Sfor. Narodu« z dne 24. marca je sicer posegel nekoliko globlje v to vprašanje, ampak on žal ne daje prav nobenih točnejših pojasnil j?l«dc na toizadevni članek v »Slov. Na.rodu«< 26. februarja. Pisec se jedru stvari niti ni približal. Še vedno sta odprti dve skupini vp-rašanj: L Kako jc z naslovi tistih »inženerjev«, ki so »diplomirali« baje na nekem belgijskem zavodu posebne vrste na čudovito enostavni podlagi nekakšne vprašaln« pole? Zakaj ne dajo svojih »naslovov« nostrificirati? Kakšne vrste visoka šola je ta zanimivi zavod v Belgiji in v katerem in<-sru je? Ali je ta zavod morda identičen z nekim zavodom, katerega inserat se tu pa tam pojavi v »Interessantes Blatt«.? Baje naša javnost priznava take laži naslove?! Tudi kak tak diplomirane*; bi se lahko oglasil, ker ti primeri r©s močno di^ po slepa rstvu. 2. Kaj jc nadalje z raznimi doktorskimi in inženjerskimi naslovi, ki so si jih nekateri pridobili na obstoječih in priznanih javnih visokih šolah v Švici m v Nemčiji in plede katerih se rado šušlja, da se pri nas ns morejo nostrificirati? AH -»mejo prizadeti uporabljati te naslove, kljub temu, da jih niso nostrificirali? Baje je nekaj takih, ki ne morejo nostrificirati svojega inozemskega naslova, a ga vendar povsod mirno rabijo in javnost jim ga blagohotno priznava! Kaj pravi k temu pisec članka v »Stav. Narodu« 24. marca? Res je potrebno, da bi se oglasil verziran strokovnjak glede tega vprašanja, da bi zadevo temeljito pojasnil in razčistil. Sicer pa menda imamo tozadeven zakon. Tudi nosilci takih inozemskih akademskih naslovov naj bi povedali enkrat svoje mnenje. Opazovalec. Prošnja kolonistov za artilerijsko vojašnico Kolonisti za artiiieriisko vojašnico so prevzeli vrtne parcele okoli stanovaniskfrn hiš v tako obupnem stanju, da so se z zro-zo vpraševali, kdo bo napravi iz razvo-ženifh cesit jam in peščenega terena plodonosne vrtove. Govorilo se jc, da bo mestna občina zasula jame in navozila zemljo. Ker se pa lani to ni zgodilo, sc je vsakdo po-trudiil. da je obdelal — v potu svojega obraza — svoj kos zemlje, kaikor ?c pač mil. Ze larri so se pokazali lepi« res hvale vredni usiper«. Kolonisti so ustvarin* prave čudeže ter z oba ni m delom in trudom izvršili prava čudeža. Na prejšniQje nag vzamemo ruše za to cs:ro:nno kcAonvo, ni povedano. Prepovedano je saditi visok fižol, ki nam nujds zdravo in obihio sočivje. Odstraniti raoraino koie za sušenje perila, ki smo j iti sami postavili. Sušiti enoraano le na kofcb. ka jšb ie postavila mestna občina. (Pred eno hišo so 'postavljeni koli za tri niše afc \2 strank, kar zadostuje kvečjemu Je za coo hOso.) Vrtne lope, kj srno H4i postavib prav Stično, moraano odstraniti, ker nismo vlož^ za to kolk ova ijn^i prošenj. Pazitti moramo na splošno čistočo na vrtu in d\x>iisču. Staj to zc zxiaj po svoj in najboljših močeh :zvrsuieTno. Nasprotno so oa cesre okolj naših rrtš v najslabse-n stanj«, nekatere spioii iietporabne. polne nesnasre in odpadkov. Trotoarji so na nekaterih krajC le hnbčki in kupi smeri. Lanko rečenK), da smo m k cionisti s kr-va»\-ttmi žuifc na lastne stroške prispe^*a•li. da nudi kolonija lep so sliB^o. ToHleo, da bi zas^iržiri, da se nam v priznanje odpiše najemnina vsaj za en mesec ali dva. Na noben naou pa nismo zaslužiK. da se nam za ves *rud in stroške še daje ukore. Ker je prispela odredba šele po našem «-vrsenerti delu. prosimo, da se pusfei za letos vse v takem stanju* kaiior je ali vwj do te-da9, ko Ho mestna občrna napravila ograje okoii br§ rn postaja ceste v taiko stanje, kaikor bi ovorale MM, i ceste .i ograje, da bi se lahiko zahtevalo, naj rsti lepoi tud1 odcovvjaio naš- vrtovi Prol se&u stam. trotoarjein in !nan.ka>č'm osrajain so pa danes naši vrtovi napram jeni 7-lastnim trudom in Mrošk: -- pr:i\': [Paradiž. Za dru^o leto pa prosimo enoten iki.it pred začetkom pcinladi. Kolonisti. — X\a\nairli-fvu -rril. irh. M»I«\ \ , r.iA i. govorirt*. dM se miri i. komaj lani Ui*t;i | • lj«*ni ] i r \ i l<'lnik geodetske tole z letoSnjbn 1< tom ukiniti, vljudno prosta ravnateljstvo srod. li'li. >n|j» v Imenu \>^h onih. k\ mislijo }vio< vstopiti na geodetsko šolo da p.kj;i.:ni. ie >o te govorice reanicnei ?i inlacloHti Zvočni film, v katerem sodeluje Nc\v>or>ka opera Metropolitan Nesreče in tatvine Te/ka nesreća se c pripetila SOOČj \ **o-ri pri Krčevju. Posestnik Anton Arko se jc petjal domov, nenadoma ra sr» se mu ^pla-š;H krni? in p.^d«.! ic p-»d vea Mko nesrečno, da si je Elomil hrbtenico. PrepcMm 2a takoi \- liu»bliansko boln :o. kjer sc boii s smrt'o. Na dcla\ca Arroona Trontla h Starcci trsa pri Y;šnvi BOTl se jc prevrni' v°7 I nra« •nx>zo-n in -a te žil; o poškcdi-vai. ZnKek.ilo eno ie desno roko, doba pa je tudi te/kc notranje poškodbe. Maithi lamnlk, kar iz Krtžnc jrore pri Star; Loki, je včeraj pri cepljenju drevja pade! z lestve in si ZmOut'1 levo nozo. - • Deiavka Sla\>.a Naglic iz Ljubljne se ie včeraj t vrelo kavo nevarno opekla n;t srbta :n po n>knh. -V tovarn; *>aturnns« je delavki Marici Novak odlete! k< šček pločevine v oko in h sa preoci poškodoval. Vse poškodovanec sjo prepeljali v 1-jMjunsko bolnico. — Publicistu Vinku tNifarju \v SSacrcfMi ie nekdo včeraj popoldne i/pred \c>c Mfc št. 5 na Mfklnš;čcv; cesti odnesel zav.->', v katere m ie bilo 3X) šwp aa povečanje v vredm ; -30 Din. — Inštalatersken-Mi vajenca 1 u-J-vnilku Ošabnij jc nekdo včeraj lafired 7..i -čeve trsovine v Floriianski nHd di»el ^ kolo znamke »Walfenrad«, ki je b lo laat aieBOVCfla šefa Tranca \'rečka. Kolo c vredno 104X> l>n^_ KOLEDAR IhneM Sreda, 2. apriU 1*>J^>. katolk.a-ni: Frančišek, pra\ ot>lavni: 2il. niarca .los. i Se**r. DANAŠNJE PfUR£DITV£, Urama: Smrtni p4es* C/ooto% anjc cla-m>v Narodnega dftvadla ix Prajjc. Kino Matica: A t Larbtric. Kino Ljubljanski dvor: GveSfUI OOČ. A.'tnt» Ideal: Zakonske zmešnjave. Jubilejna razstava Srećka Magolica. Predavanje v društvu Pravnik; .Hvdna rodni položaj Donave. Predava ob JO. dr. Bohm. DEŽURNE LLJCARNL Danes: Bahovec. Kofvjjresnt tr^. L star, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. ?iska. — Slov. ribarsko društvo ima danes v sredo 2. apr«a ob ;,rredu občni z^r v salonu hotela MaViHč lvbod H Ko4odverske uJice). Član; naj se s:a udeleže! Iz gledališke pisarne Drama Droco neaani nnli otaoov praSkesa Narodnega fttvadla v i>Ub>>aaxs4ri dram: bo v Oanaat v aiMril^ ob 20. zacoer. Vp.r«orT s>« trodokiroika ko-medra »Ljubezen ni W(Uffova. Jan — Vvđra, Lkika — LVswiova. Viojo hfeoe m stvgt •^ra ta Kjal4aaESa čla«ia adč. Sl«včeva ie j^.^. SaAcro. Odlični aostje v> sichrj češke draenc. Ijre« dvoma ivajooliši češki igrale* rn zash*Z;'o vse naše zaniniajije. Za>*> vaorniio občnvrvo, di OQyz'/nl ta vciČOf naše draimsko fftedaJisJc. Pre»t-siava se vrši :zvcn abeoma-ja, veljajo znii-^ne merile cene. Golarjeva ljudska rgra >V«|nva P ^hnk se nonovro vtirisori v liuibliatiNk i i>^uu\ovH.e, IV, iu. Mohor Kl. Sirtjončjč. Scku'a. pi.>l^^ i dnafl. D!rl-z&nt sr. Neffot, režžser Povhe. Kor coni t c * i pride na rcirenoar onera našega domačega ?rt-/■Okifjesa komponista t- Ko »ova «Cmc aMskc r z- Priroežićecn v ulazni T*avtni. Dirigem ra^na-teij Pohč. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI v,[n.i: Seatiakobaki dedattški oder vpruori v soboto 5. aprila zadnjič v ^c^oni l&vt&iuo veseio-i2?o »Re\*oa kakor cerkvena inis*, ki je do^^s -pri vseh predstavah Jcr*sen usoe*. Potsemiki rr\ a-Sto atomo ;j£to to prckraMio n^ehkso. Kdor ni videl tc ^epe «srre. nij tic za^midi orjiike ta#t« SSfl s» predstave. Vsto|Trwce se bodo dobiie od Četr«ba da'ic v trsov« s. Mrloša KamWr!*a im starem wsu. 96 Dnevne vesti — Kraljevo kolo. Banska uprava dravske banovine razglaša: Po razpisu kabineta ministrstva za notranje posle z dne 28. februarja 1930, K. Br. 317, se ima odslej ob priliki oficijelnih plesov, zabav in dragih, prireditev otvoriti ples s »Kraljevim kolom*. »Kraljevsko kolo* je koroponiral g. Binički Stasa, komponist iz Beograda. Kako se pleše to kolo, jc razvidno iz priloge. Ministrstvo je dostavilo banski upravi tudi partituro za godala in prhala ter klavirski izvleček. Društva si lahko proti kavciji izposodijo orkestralni ali klavirski pa rt radi popisa pri banski upravi. Kavcija znaša za orkestralni part Din 50.—, ta klavirski part Din 10.—. Kraljevo kolo se pleše takole: dva koraka desno, en korak levo in tako dalje v istem koraku do maka za ponovitev. Na one štiri takte po ponovitvi (v F. motu) se pleše crva koraka desno, en korak levo in en korak desno, potem pa kolo od začetka ali z obrnjenim korakom t. j. dva koraka levo, en korak desno in tako dalje do onega dela v znaku za ponovitev, v katerem se menja korak in *e kolo spočetka vrača v prvotno kretanje t. j. dva koraka desno in en korak levo. — Točenje alkoholnih pijač. Finačoa direkcija v Ljubljani razglaša: Vsi, ki nameravajo otvoriti kak točilni obrat: gostilno, krčmo, restavracijo, delikatesno trgovino, vi-ootoČ pod v*\?o. priložnostno točenje itd. naj vložijo od sedaj naprej svojo prošnjo, oprem Ijeno z vsemi listinami in drugimi potrdili, ki jih za otvoritev takega obrata predvideva pravilnik o gostilnah (Uradni bet št 1/1 iz leta 192$), pri onem oddelku finančne kontrole, v čegar okolišu se naj točenje vrsi. Oddelek finančne kontrole bo prošnjo pregledal in jo nemudoma predložil finančni direkciji v Ljubljani v odločitev, ako bo opremljena z vsemi zahtevanimi potrdili Finančna direkcija bo še na dan dospelosti tako prošnjo rešila in rešitev odpravila. Glede pomanjkljivosti prošenj, bo >ddelek fioančne kontrole predno jih bo predložil finančni dtrekciii, zahteval njihovo izpopolnitev. Vsakdo, ki si ui na jasnem, kako se pridobi najhitreje točilna pravica, naj dokaj pravočasno obrne po inJ.>raacije med dopoldanskimi uradnimi urami na finančno direkcijo ali pa na vsako davčno upravo «>zi-roma na vsak oddelek finančne kontrole. Začasnih ločilnih dovolil bret vseh potreb Tiih potrdil iz pravilnika za gostilne finančna direkcija v bodoče ne bo vec izdajala, in sploh no bo delala več nobenih izjem, ker se namera za vršenje kakega točenja vobčo ne porodi kar zadnji hip pred otvoritvijo. Kdor bo pa brez točilnega dovolila točil, bo kaznovan. — Promocije na zagrebški univerzi. V ponedeljek so pronrovuraii na za«rebš/ki univerzi med drugimi za doktorja prava sodni pripravnik Evgen Poli a k, za doktorja medicine pa Marko Tesar in Zdenko Horvat — Razpisana sodna stuaba. Razpisano je podnijsko mesto pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prošnje je troba vložiti službenim potem pri pravosodnem ministrstvu do 11. t. m. — Razpisani mesti banovinskih cestarjev. KJaapLsaju sta dve mesti banovinskih cestarjev v območji? cestnega okrajnega odbora rogaškega in sicer obe mesti na cesti od Rogatca do Žetal. F^x?šntie je treba v4ožiti do 16. t m. pni kr. banski uprav* v UdMBanL — Nova lekarna v Laškem. Provkzor lekarne Trrtkoczy v biubfrjani me?. poaTm. Eisenbartis je vJožH prošnjo za pode-btev tekam tSkc koncesij e v svrho otvorft-ve nove lekarne v Laske.it. Vsi lastniki jav-mji lekarn, kii Tnenijo, da bi bil s podelitvijo zaiprošene koncesije obslog njihovib lekarn ogrožen, naj vlože svoje ugovore zoper novo lekarno pismeno aH ustmeno pri okrajnem glavarju v Laškem najpozneje do 2. maja. _ Bazpust društev. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ribnici s sedežem v Ribnici in Lovsko društvo na Dobrovi sta razpošdoni, ker nimata pogojev aa pravni obtstoj. — Razi d društva. Društvo >KatoKški dom< v Ljutomeru se je prostovoljno raa-šlo. — Za mrtvega prosriasen. Dežemo sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se prog la±> i za mrtvega posestnik v Hruecvi vasi Jaaee Rozman, pristojen na Dobrovo. ki je odšel 16. septembra 1913 v Ameriko in ee že od 1. 1915 ni oglasil. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 25. marca je bik) v dravski banovini 20 primerov svinjske kuge 3 stekline, 2 avrojeke rdečice in 1 vraničnega prisada. — Dražba občinskih lovišč. Lovi občin Zlatega polja, Domžal, Most, Palovč in Bi-stričice se bodo oddajali v zakup za dobo od 1. junija 1990 do 31. marca 1985 10. t. m. ob pol 10 pri okrajnem glavarstvu vKamni-ku. 17- t. m. ob 8 bo v Kozjem dražba lovov obČin Gorjan. Kozjega, Sv. Potra pod Sv. Gorami. Lastnica, Podsrede, Vflteroika, Zagorja, Križ in Sedlarjevega, 16. t m. pa islotam lovov občin Planinske vasi, Pflšfaj-na, Drenskega rebra. Presečnega, Prevorja, Zdol, Sv. Vida pri Planini, Lok in Koprivnice. 24. t ni. bo dražba lovov občin Podčetrtka, Imenega, Verač in Viršta-jna in sicer v Podčetrtku, 30. t. m. pa v pisarni okrajnega glavarstva v Šmarju pri Jelšah dražba občinskega lova M. Pobjega. — \i »Stavbenih Novm«. službene No-vwc« št 12 z dne 29. marca objavljati© ft» nanom zakon za leto 1930-31, zakon o konvenciji, o vzdrževanju Obmejnih kaminov in ?*iafcov, siklenjenih v Beogadu 16. septembra 1939 med kraljevino J^ssostavijo m kraljevino rta&jo, zakon o konvenciji nied kra-ISerano Jugoslavijo m kraljevino Bdgarffjo o ticvidadHti dvalastraških zemljišč, sklenjeni v Soft*" 11 rebuarja 1930. « zakon o ureditvi zunanjega ministrstva tor diplomatskih In konzularnih zastopstev kratfe-Ju^osiavaie v iooaemstvu. — h >Uradnega li^ta«. >Uradni list kr. banske uprave dravske banovinec št. 45. z dne 31. marca objavlja zakon o imenih krajev ia ulic in o ozn a meno vanju hiš s številkami, zakon o položaju in zvanjih, pogojih *a "jih pridobitev, postavljanju, razporejanju, napredovanju, plačah in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva za trgovino ia industrijo, zakon o ustroju socijalne in zdravstvene uprave, zakon o izpremerobi zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929., uredbo o ustanovitvi uprav policije, pravilnik o pobiranju davščine na ponočui obisk gostiln, kavarn in barov v mestni občini mariborski, pravilnik o pobiranju občinskih taks v mestni občini mariborski, pravilnik, s katerim se ispreminja naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921 gb.de pobiranja občinske davščine na vozila v mestni občini mariborski, pravilnik o pobiranju občinske davščine na gostilniške račune v mestni občini mariborski in pravilnik o pobiranju občinske davščin^ na nezazidane parcele v mestni občini mariborski. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. marca je bilo v dravski banovini 15 primerov tifuznih botezni, 129 žkrla-tinkf, 231 ošpic, 63 davice, 4 nalezljivega vnetja možganov, 13 šena, 53 mumpsa, 1 duŠ-ljivega kašlja in 1 odrevenelosti tilnika. — Gospodarski zakoni, učočri se poljedelskih paJK)£, so izšli v posebnem snopiču Zbirke zakonov. V njem so natisnjeni: Zakon o pospeševanju tanetolistva, o vinu, o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlfc'n. o gozdih, o pospeševanju živinoreje, o kontroli torr»etit>skih pridelkov, namenjenih za izvoz, o zaščiti domače lesne inustrije. Zbirka jc važna za politične urade,, občine, kmetijske zadruge, veJeposestva, kmetovalce, raizne trgovce itd. Zvezek, ki velja * poštnino l>'n 26, vsem interesentom topio priporočamo. Naročila na: Knjigarno Tiskovne Zadruge v Ljubljani. — Marenberg. Kolo jugoslovanskih sester v Marenbergu priredi na prošnjo župnega in dekarrij. urada z odobrenjem nidnis-tr-stva za knivetritjstvo na Belo nedeljo dne 27. aprite 1930 v Marenbergu javno tombolo m tfo v prid popravil potrebne farne cerkve. Kdor pozna krajevne razmere, bo pri temu ddu gotovo rad pomagaj, bodisi z darovi dobitkov, bodisi z nakupom srečk. Društva i'z bližnje okolice pa n-aiprosaino, da za dotični dan opuste svoje prireditve. — Bata zgrudi moderno tvornico v Zagrebu. Zagrebški »Morgenblatti poroča, da zgradi češki industrijalec Bata v Zagrebu moderno tvornico za čevlje, ki Do s 1. oktobrom ie obratovala. V tovarni bo zaposlenih 700 delavcev. — Vreme. Vremenska napoved aain obeta spremenljivo vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 17.2, v Splitu 17, v Zagrebu in Skoplju 16, v Sarajevu 15, v Mariboru 14.2f v Beogradu 14 stopinj. Včeraj smo imeli redek primer, da je bila najvišja temperatura v Ljubljani. Temperatura morja v Splitu je znašala 13.3 C. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7o3.t mm, temperatura je znašala 5.4. — Zanimivi okultni pojavi v hrvatski vasi. V Donjem Mekušju pri Karlovcu so se v hiši Mare Čurjak dogajale čudne stvari. Podnevi in ponoči se je čulo razbijanje in vrtanje, večkrat pa je bila tudi napadena posestnikova žena. Domači so bili prepričani, da *£trasi< in prosili so duhovnika, naj hišo blagoslovi. Toda tudi to ni pomagalo, kajti \-duh-; je še vedno razsajal. Preplašeni hišni prebivalci so se obrnili na nekega moža na Plješivici pri Zagrebu, ki zna baje »preganjati duhove*. Seveda je bilo tudi to zaman. Končno je mož svetoval, naj hišo pre^ nesejo. Ker je bila lesena, se jo kmetje rea prenesli. Sedaj imajo pred »dubovi. mir. Vse kaže, da gre za okultne pojave. — Strašen zločin. Bivši dobrovoljce NikolA Igić in delavec Joca Barjaktarom, kj s*ta že ▼ Ameriki več let skupaj delala, sta bila velika prijatelja. V soboto sta v Despot Sv. Ivanu na sejmn prodajala pivo. Kupčija je šla dobro i o zvečer sta zadovoljna preštevala izkupiček. Toda nenadoma jo Igić za godrnjal, da ga je Barjaktarov ocigauiL To je dalo povod za pretep. Barjaktarov je planil na lgica, ta pa je naglo potegnil britev iz žepa, vrgel nasprotnika na tla in ga začel z, britvijo obdelavaii. Nesrečnemu Barjaktarova so takoj priskočili orožniki na pomoč, toda le s temvo se jim je posrečilo Igiča p\>tegniti z njegove žrtve. Težko poškodovanega Barjaktarova so takoj prepeljali v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Igiča so izročili sodišču. — šamonier asiješkega trgovca. V ponedeljek se je v Osijeku ustrelil trgovec Nikola Sa vic. Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju. Samomorilec je zapodil pismo, iz katerega je razvidno, da mu je zagrenila življenje ločitev od žene) s katero se je v soboto sporazumno ločil. — Vajenci, ki h •če j© k film m. Iz, Osijeka so v noči od ponedeljka na torek pobegnili štirje vajenci in sicer mizarski vajenec Franjo Seidl, trgovska učenca Ivo Pereutojlo-vie ter Andrija Šondler in mebaniški vajenec Batimrr Velendorovič. Pobegnili so baje k _ filmu. Policija je namreč našla belož- niccs ki so jo bili fantiči porabil? in v kateri je bil zabeležen naslov nefre zagrebške filmske družbe. Za vajenci je policija izdala tiralico. _Dve obsodbi radi uboja. Sodišče v Osijeku je obsodilo Milana Dragica Iz vasi Laza na IS nteaecev ječe, ker je ubil Antona Parića iz ista vaaL — Pred Mmtom senatom sta zagovarjala tudi Stjepan Konjun ia Josi-povca ter njegov brat Ivan, ki sta ubila Jo- sipa Gjeogju iz Josipovca. Stjepan je bil obsojen na 16, njegov brat pa na S let tezke ječe. — fotoaparate kupite najboljše pri- Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trj 9. \3T Iz Lfubljane -4j Nocojšnje gostovanje članov praškega Narodnega divadla v ljubljanski drami bo nov dokaz prisrčnih vezi, ki vladajo med češko in sJovensko dramo. Odtfčni dracpsUđ isTatai: Dosrtaiova, Vorta in Vvdra Sosnujejo nocoj drujrrČ na na Sem odru in nam vsem je v neizbrisnem srjrjnmiu ostalo njfhovo prvo gostovaS:nrtiiesa plesa«. —ti Klopi in čuvaje v parke! Zdaj nastopajo topli dnevi *n upati je, da bo ostaio vsaj nekai dni stanovitno in Sfuho vreme. Ljudje se že hodiijo solnčat po drevoredih. Potreba je zdaj postaviti le se klopi. l>a pa jih raznj podivjan? m pvjani ponočnjaki ne bodo mogli premetavati in poškodovati, bi bilo skoro treba prifrrdriti jih k drevesom z debelo ž?ico, če že ne z drobno veriico. Druga zaščita pa morajo biti policijski orsrsnt in čuvaji. —H Pred mestno hišo na Ahaci je v j cesti naj mestna občina da napraviti ploščast ali asfalten trotoar, da ne bodo odrasli ob dežju po blatu gaza Ji in se otroci ne po prahu igrali. Hinjena to zahteva. —I i Karof Kotniko\a ulica je sedaj po odstranitvi neestc-riienih ruskih barak ter zaradi razširjenja elektrarne dobila precej prijaznejše lice. Ima pa premalo razsvetljave. —Ij Na »Meksiki« ima mestna občina še lepo prazno (rezervirano) stavbisce, ki bi ga prav lahko porabila za zsradbo šolske-Za. poslopja. Dve šolsfki poslcrpjn sta v L'nb-tjani že nujno potrebni. —tj Tovarnar Adolf Miku'š umrl. Včeraj je ugrabila smrt po kratki mučni bolezni odličnega Ijubteanskeza tovarnam in hišnega posestnika z. A-doSfa M i k u $ a v starosti 77 let. Potkojini je M solastnik ugledne tv-rdke in tovarne za izdelovanje dežnikov, ustanovljene leta 1&36., katero jc prevzel leta 1SS3. in jo vodfl do za-dmiesca. Bil jc izredno soliden in aieiJen trjjovec Težko S® bodo poKrrešali vsi, ki so «ja pozna« kot poslov«aca človeka in kot simpatičnega dTužaimrka. Posreb bo fdM ob lo. % Mestnega trga št 15. Bte mu spo-miin! Težko i>rirzadeti roefibini iskreno so-žal»c! —li Konservatorist Marijan L epov ie k je eden najboljših našUi cnadr.i pianistov, ki se kaj pridno in uspešno udeisrvnje v wj1i m rokah glasbe, predvsem pa kot izretfaio spreten, zaoeatjMF in te»}Hr.čno dovršen prenrije\alec nastopa iočib solistov. To ie dokazai v poimi meri na raznih naših koncertih tekom zadnjrivi dveh let V petek dne 4. a»prHa spremlja sro. Pavlo Lovšetovo na njenem koncertu, ki se vrši v Fithar-močni dvorani. Začetek točno ob 20. uri. —t Popolni zakon. V petek 4. t m. bo predvajala ZKD v kimu Ideal f-tfm. ki je bil izdelan po znameniti knjig* proi Van de Vcldeja >D ! c v o J 1 k o m m e n c E h e<. Fi!-u prikazuje, kakšen ce brl zakon nekoč in kakšen je dajies 2Sa*kaj je dandanes vedno več nesrečnih zakonov in ločrtev. Kai re tcnuu vzrok? To vprašanje si stavi maioso ljudi in nii)če ne ve pravesra odigovora! OJ-govor pa bo vsakomur laži-i, ko si bo ogledni! film, ki predočuje, na čem bBtefttiO današnji modeTfW zakoni, film se bo predvajal pri predstavah ob 4., po! 6.. pol ^ in ob 9. zvečer ob namri*žJjm cenah od 2 l>*n naprej za sedez. Mladini izpod 16 let jc ogled prepovedali. Odrasdim pa ga ne moremo dovofl priporočati. —M Nadaljevanje filma »Atlantic«. Kakor nam rav*4a družba >Brit»sli International Pidirres L. t. d.< iz Londona, je slavni režiser fiJ>ma ^Aclajptic^ Z. A. Duponrt že pričel z delom na nada^icvanjai f-lrrra Atlantik. (Film. ki se bo imenova-n -ReS en K. bo prav za prav od pvega dela neodvisna drama, njegovo ozadije pa bo tvoril potop *Ti-tanica«. Za nas v LjubAkuu. ki ravnokar gledamo fifcm >AttenP«i<, izredno zanimi-'-a vest. —Ij J ugaslo vea-ko heatijsk# drumr« sekcija Ljubljana. V nedeljo 6. t. m. bo predava! v kemijskem seminarju profesor zagrebške univerze dr. V. Njegovan o >Vplivu koncentracije na kvantitativno taloženje-.. Predavanje se bo vršilo ob pol 11. dopoldne (brez akademske četrt ure) v kemični predavalnici drarvne realke. Ob tej priliki ee namerava ustanoviti v Ljubljani posebna sekcija »Jugosloveiiakcga kemijskega društva: slično kakor obstoja taka sekcija že v Mariboru. To udruženje naj om>goĆa ožji intelektualni stik kemikov raznib panog, naravoslovcev, biologov, posreduje naj tesno zve-s> med raznimi kemijskimi podjetji in kemiki hi strne vse osebe in vsa podjetja, ki fe udejetvnjejo na polju kemije in kemike tehnologije v močno organizacijo, ki bo v stanu zastopati z zadostno silo interese kemikov in kemičnih podjetij v javnem življenju. Nadaljni cttj je razširiti sedanji oriran Jugoslovanskega hemijskega društva v taki mviri, da bo omogočal tako znanstvene publikacije, kakor tudi diskusije trgovskega in drugega praktičnega značaja. Pripravljalni odbor vabi tem potoi v»o posameznike in vsa podjetja da se blagovolijo udele&ti omenjenega sestanka v nedeljo6. t. m. in tako pripomorejo aoota>ijo?'b 3i. v Glasbeni Matici, sobt T7. petek, 4. t. nr zvečer vaja nvžaneei zbora- Kaj je Odol? Odol ni nikaka voda za usta v navadnem pomenu besede, temveč je prijeten antiseptikul bode otvoritev pravočasno naznanila. Članarina za sezi-jo znaša za nečlani.- Paj -40«», za člane H;n 3U0, dijake Din 125 Prinpevek je pJaćIjiv v dvčli obrokih in sicer pred početkom iffranja polovico, ostanek ^'.»slednji mesec. Kot nečlane smatra sc turJi čl.i-nc, ki do daaics še niso poravnali JSjmiriau kluba. Uccoduost katero nudi sckciiii v letošnji sezoni, obllaia V tem. da ^e vrši dnevno de/iuma shržba i/ tcknnnđ.lne vrste* v svrho treniranja /ačcin.kov-, kakor tudi vseh Ostalili. Vse ostale innn —ij Moške obleke, damske kosi ume. plašče po meri najinodernejc izdeluje Pariški modni salon. Stari tre 19. Ljut.liana. — Fazona od .>50 do -400 Din. M8n —U Gremij trgovcev v Ljub Maj ti i ;bvcšća Članstvo, d«t je prijel srcniti-jalnj iinkasam s pobiranjem ffremi'alnc dokladc. —H Českosloven. obec v l iuMiani. Upo-zornujeme Sfonsivo na liostova**: pfednich členu Narodu i h o divadla v Prcize vc /Jči-šim Narodnim divadle a to dani: Oostalove a Sclicinpifluffovć a piMi« VyCk> a ^'(>ir.v. Ve stfvdu, dne t. :n. Strtntl^rsjav; »Ta-n"c smrti ve ctvtck ii*' • 3 t, m ? "-i- pTlu?ove; »Laska ujni všcebif3 . — Jc^t v prve rade na ua>>- abvCnom *v\p4nili j>odle mozinosti aspon poloviaiu divsrwva iskrc-uo vabljeni. —Vi Občni zbor J. A. n. Trtelava <;c bo vršil v petek, dne 4. t. m. ob JO v gostilni pri Oešnovarju v Ko3ofdvur>.ki uliti. —tj Jubilejna razstava Srečka Magoliea ie brta predvčerajšnjim :*i včeraj prav dobro obiskana. Popoldne v ponedeljek so si ogledale razstavo dijak/ort dr^avnesa uči-teljdščVa pod vodstvom j?, prd Lapajneta, včeraj pa di>aštvo srarinje tehnHfce šole pod vodstvom aatadctiW#w>jj>i slikarja -z. profesorja M. Subx;a. TuiJ i z dežele, zlasti s Štajerskega ie bilo več. obiskov. O razstavi se obiskovalci zei'o poAWaino nziaža'o in sta bi-H zopet dve sliki prog lani Na dose* ranjeni uspehu Mrijrerieu ec^ti^jitno in želimo, da bi si tudi ljubljansko občinstvo jedilo to velezaniroivo razstavo v čkn večjem >te-vilu. — Ij Seznam izjrul*y onih i»rrdm«tov. prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani od 1. do 15. marca 1930: 110 Din: listnica z 200 Din; listnica, v njej 230 Din in račun na ime Zore Ajvjela: listnica z zlatimi okraski, v njej tokoli 13W—1500 Din in recep>s pošte o caJposlanem priporočenem pismu, naslovijenenn na O. Papež, Dunaj; torbica, v njej okoli 110 Din. 1 /lata Ovratna verižica iit malenkosti; torbica /, nad 30 Din ^oto'/ine; zlata, 1 em široka zapestnica: rentcji;.'-ura iz medi s srebrno verižico: moška, nikelnasta ura s srebrno verižico; zlata damska zapestna uth s francoskim napisorp. ria pokrovu; briljantni uhan z večjim bi manjšim hriljantom; denarno pismo, •aaslo^ljeno na Kadaš Ida. Wien; zastavi f| ti ni listek mestne zastavljalnice o zastia**^ien cm kolesu: delavska knjižica, glaseči i se na ime Lorbek Kari; lakast. desni oJtroški čevelj: siv klobuk s temnim traikonj.: par ženskih nogavic in 4 m čipk; zavoj vate; 10 m belega platna; usnjat korob.ai'3 s karabinko; rujav moški dežnik; rjavjj moška usnja t a rokavica; damski dežnik in aktovka. V njej ženska obleka m dte-narmca s 3—oOO Din. V denarnici je lfeua tudi leuitimacija. glaseča se na ime CVfcrnar Hcla; delavska knjižica, glaseča se n*. ime Šinkovec Alojzij. —Ij Sean/im najdenih prednietov prijavljenih poI:i bili najotreb-ščm, r-ivrtek umazanega perila, meterska mera. otročke ifrraee, par rokavic, aktovka e perilom, lesen štativ, očala z etuijem, platnena torbica, prazna aktovka, spojko za kolo in ejŽala. —fa Poziv. Qo9P»a. ki je suoči »po 6. uri voctfc v tt^fjvirt Mcnhar oa Sv. Petra ces dvj/f4ki dežnik, se poniva, da ia takoj vrne tam. ajaajajaaaj na noticami, ker jc dobro na. V n«si>rotoem prirnei u bo ovadena —Ij LjjotoTitev. Včeraj e-mo poro-'.di. :.i r.o je hotel zaradi đeloaaotjje obeatll čevljar-.-kt mojster Martin M., .-tanujoč na Meatu ni tij;u. Reeaid na ljubo ugotavljamo. Ja v/.r >\ obujvnt'Ua drjanja 08vQar9ke^a nioj-tra ni bila udpoved lokala ali deložacija. U--r ;iu hjinj gospodar doafe] ni odjpsffedal lolitla —M Sairtoinorilčeva idcutiteia ueoto\ lie- na. Poročali s^rK> včeraj, da aa mM Mam ielez^ii*eira mostu v Zeleni ia»p hraaao neznanega človeka, ki ga ie vlak iftaJNMrilO razn>esarrt. Sprvi n«fso mosto' ujiotoviti nje-SH?ve d en ti tete, popoldne je pa bila tragedija poiasni-ena. fV)roči4rf o. jrroznj na dbi na pro!?i. ki jra je priobčil »Slov. Narod . je či-tal tudr ravnatelj tovarne liorvar ^ Ko. t BereznJc. N^ejrova sobarica. Marica Horva-tirš. ki je bib preeci objokana, mu c rnr preje povedala, da je prc'da od fanta p tr :no, v katerem se poslavlja od nje. ćeš da Brc v smrt. Marica je odšla z jrospodaric-n na po'iovv kjer so vi pokazali mrličev klobuk :ai droce st\ari. Spoznala je takoi, da ie nosil vse to njen fant. Gre za 25Jetnes^ krnjaAoga mojstra Pranja Baškoviča •/ Zaorreba. V ponedeljek se w priperjal v L.MiWiaiTo k svojemu dekletu na obi^k. H41 je precej zamišljen m potrt. Izročil jc NhjU rici branimo kpilžico s 3500 Din, češ naj •jo shrarm. Nato se jc poslovil in od«Sel. W dela se- nista v&č, kajti Baškovič ie skočil r«od vlak. Mogoče je, da je med vožnjo v Zagreb skoćH z drvečesra vlaka bi padci pod vasrone, ni pa ijzklfučeno, da je odšc! naravnost na prog?o im se vrsei pod vlak. Dokle jc bilo tudi v nrrtvašrria in jc v mrr-vecu spozmalo svojega ženina, talto da ic idenuteta nesrečnega mlacicmCa točno 1150-tovijena. Kaj je mladega mojstra gnalo v smrt. ni znarro. —Ij Pužax na Kodcljeveen. Vceruj popoldne jo na Kodeljev-om zgorela baraka pn> govuega delavca cestne železnice Leopolda Ornima. Baraka je z veem bornim imetjem pogorela do tal, tako da ima nesrečni Ora-žem 20.000 Din škode, d očim je zavarovan eiamo za 10.000 Din. Kako je požar načeta', se ni znano. Ko je ogenj izbruhni I, je bil doma samo 31etni sinček Poldek, docim njegova mati odšla po vodo. Mogoče je, da se je fantek igral z vžigalicami, kar pa Oražmovi odločno zanikajo, češ, da vžigalic na polici .-ploh ni bilo mogoče doseči. Najbrž !>o se vnele saje v dimniku in zažgala leseno stavbo. Uboga družma, ki itak živi v veliki bedi. je sedaj bre/ vsakega imetja in je nujno potrebna pomoči. Kdor hoče s vež in zdrav ostati naj popije on do dvaikrat na teden pred zajtrkom kozarce naravne »Franz ,|o-sefove« grenčlce. Zdravniška tvoročrla iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz .losefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih m žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova* jerenčica se dobi v vseh lekannah. dro-kreriiah in sn^cerijskrh trffovinah. Sotecl — Razmerje našiti društvenih odborov do vaditeljsklh zborov. Pod tem naslovom smo čitati v zadnji številki *Vestnika sokoJ-skesa.: članek, k-i ga porudtisfcujemo, ker velja za nas še veliko bolj kakor pa za brate Cehoslovake. Cranek se fflasi: Razmerje naših društvenili odborov do vaditelj skiili zborov m do načelnikov in načel-nic je v cedi vrsti društev nezdravo. Načelnik in načelnica sta funkcionarja druš'-va, ki fnrata največtio odgovornost. Ta dva morata, če iiočeta vestno izvrševati svoj\> funkciio, biti vsako telovadno uro prva v telovadnici in zadnja odhajati iz nje, m to ne samo pri članstvu, ampak dostikrat tudi pri naraščaju in deci, kajti zelo težko dobita zanesljivih pornagačev. Naučiti in pripraviti mora'ta vsak javni telovadni nastao društva pripraviti morata društvo na javni nastop okrožja, župc, pokrajine in Saveza, zakaj ona dva odgovarjata za svoje članstvo. Obiskovati morata vse se.ie (posvetovalne in delovne) okrožja in z upe. pripravljati tekmovalce za tekme, telovadce za «pite, sicrbeti morata, da pošiljata CiMatvo v ra-zne okrožne, župne In samezne tečaje in šole. Vestno morata vodati ITTTOrnfft 0 telovadni delavnosti društva, o obisku telovadbe, o udeležbi pri nastop Ii. delati statistiko za okrožje« župo in >avez, opravljati tehnično korespondenco —- se morata, če hočett v redni opru\Vati svnio iurakciiJ. vedno na vse skrbno pripravljati in z intenzivnim š-tudiiem skrbeoi za svojo nadaljnjo izobraafco. Z vsem poudarkom trdim, da sta načelnik in načel-n'ca :iajva/,nci dnu On — mož je okleval, — je ma* Ione spravil mojo ženo v lepo kašo, čeprav je bila nedolžna ko jagnje. — Zdi se, da je spravila vas večkrat v škripce. — Ona ne, pač pa njen mož, — je priznal Mawsey. — In je res vse, kar je trdila? Diana ga je vprašujoče pogledala in vrtnar je prikimal. — Da, bil sem v kajbici, — je pri* zroal flegmatično. — Rad bi vedel, ka* ko je to zvedela. Morda ste kaj sli* šali o tem? Mnogo vrlih dečkov je spravila pod ključ, ker so bili tako nes umni, da so se izdali sami, čim jih je trdo prijela. »Upam, da ji niste niče* sar izdala?« — je vprašala in ko sta odkimala, je pripomnila: — To me ves seli. Ta ženska je grozna. In nikoli ji tega ne odpustim. Vtakne svoj nos v zadevo, katere bi se policist bal. In vedno ima srečo. Kaj je prav za prav rekla? To moram sporočiti gospodar* ju. Pokliče me vsak čas. Diana je ponovila pogovor točno, kolikor je le mogla. — Nekatere stvari jc zavohala do* cela točno, — je priznal Mawsey, — toda o velikem naklepu sc ji niti ne sanja. Videla je vas z Eli Bossom, sli* šala je, da ste telefonirali gospodu, pa je takoj našla zvezo. Stopil jc k oknu in se zagledal v da* ljavo. — Se ni odšla, — jc dejal tiho. — Kaj neki čaka? Ollorbvjeva je bila ta čas že preko* račila cesto in stala jc pod velikim drevesom. Ozirala se je nazaj na vilo. V roki je držala kos belega papirja, zdaj se je ozrla na vilo, zdaj poglobi« la v čitanje. Kar je Diana opazila, ka* ko se je vrtnar zdrznil. — Cez Rectorv Fields gre, — je vzkliknil in pogledal skozi okno, — kajti ženska je bila baš izginila. — Le čakaj, ti mrha stara, zastrašim te, da me boš pomnila. Naglo je planil iz sobe in kmalu je Graham videl, kako hiti čez cesto s puško v roki. Spotoma je potisnil v cev dva naboja. Stezica, vodeča čez Rectorv Fields, je bližnjica na Eshersko cesto, je pa ena onih bližnjic, o katerih se da dvo* miti, če so res bližnjice. Stopinje, ka* terim je sledil Mawsey, so vodile okrog smrekovega gozdiča. Vrtnar je zadržal korak in se plazil previdno med drevs jem, končno je zagledal Ollorbvjevo. Stopala je po stezici dobrih dvajset korakov pred njim. Vrtnar se je usta* vil, pritisnil puško k licu in sprožil. Zadonela sta po vrsti dva strela. Me* ril je visoko, ker je hotel Ollorbvjevo samo zastrašiti. In malo jc manjkalo, da ni počil v smeh, videč, kako se jc staromodna avba zamajala. Toda smeh? Ijal se ni dolgo. Velika torbica, katero je držala Ollorbvjeva pod pazduho, je padla na tla in v roki debeluhaste žene se je nekaj zasvetilo. »Bum!« Nehote se je ustavil, čim je zagledal rdečkast plamenček. Krogla mu je z as žvižgala mimo ušesa in se zarila v glad* ko deblo mladega drevesa. Planil je naprej in mahal ves prestrašen z ro* kami. — Halo! Kaj pa počenjate? — je Ikričal. 011orbyjeva se mu je približala z revolverjem v roki in z dobrodušnim smehljajem na obrazu. — Ne prizadevajte si trditi, da ste streljali samo zato, ker ste mislili, da seun kos, — je dejala in iztegnila sva? reče roko. — V gotovem pomenu sem kr\s, toda premeten kos — in vedno odgovorim s strelom na strel. — Kaj nameravate, za vraga? — je vpnašal vrtnar ves iz sebe. — Hotel senu vas samo zastrašiti... pošaliti se z vami, nič drugega... — Kaj se ne smejem? — jc vprašala Ollorbvjeva zroč na kratko cev re= volvisrja. Bila. jc nepopisno smešna. Avba ji je bila zlezla na eno oko in pot ji jc curlja i po obrazu tako, da je bila še bolj rdeča. Imela je več podbradkov in ta riip je bila podobna našopirjene* mu golobu. Kljub temu se je pa dobro* dušno smehljala. — Ci 2 bi mislila, da ste me hoteli umoriti,, bi vas odvedla na policijsko stražnic o v Kingstonu. Tako pa vidim, da ste s c hoteli samo pošaliti.. Poravnala si je avbo. odstranila šop las, ki sc» ji silili na široko čelo, in sc -:rla na roke, okajene od smodnika. — V Ibodočc se nikar ne igrajte z ognjem, i'e dejala in se vrnila tja, kjer je ležala .njena torbica. Vrtnar jc stal kakor prunt, dokler ni izginila za drev* jem. Potem se je vrnil na cesto, kjer je srečal ^prestrašenega Grahama. — Zakssj ste storili to? — jc vpra* šal Grahaz.n osorno. — Hotel sem jo samo zastrašiti, — je odgovoril vrtnar. — Zastrai"»iti? Saj sem slišal tri stre* le... — Imela Je revolver. Čujtc, Hallo* \vell, — je n adaljeval vrtnar skoro za* povedujoče, — da nc črhnetc o tem gospodarju iviti besedice. Graham ni odgovoril. Stopil je za Diano v jedili lico in ji povedal, kaj je storil vrtnar. I3iana je zmajala z glavo. — Zdaj se pa moram požuriti do* mov. Stara pr islovica, da so vsi zlo* činci blazni, st" je zopet potrdila. Naj obvestim o ten i Travna ali mu poveš sam? — Povej mu *;raje ti, — jc odgovoril Graham. In Diana se j& odpeljala nazaj v me* sto. Doma jo je* čakal mož, h kateremu jc bila baš nanuenjena. Vendar je psi bila preplašena, \da je prišel Tiger podnevi k nji. To je bil njegov prvi po* set na njenem domu in Diano je skr* belo, kaj pomenv. Gotovo jc opazil presenečenje in razburjenje na njenem obrazu, čim jc vst opila v sprejemnico I in ga zagledala na divanu z ilustracijo v roki. — Tudi jaz imam stanovanje v tem okraju, — je dejal Trayne nepričako* vano. — Najel sem ga že pred dvema letoma. Policija ve to, vam je pa ta vest menda nova. Kaj sta imela z Mavv* seyjem? Na izletu. — Dušica, štiriperesno deteljico sem našel. — To -pomeni, da se boste kmalu oženi H. — Kaj? Jaz sem pa mislil, da mi prinese srečo. Grozna noč v vagonu Pred 30 leti je lev v afriški pustinji na kolodvoru raztrgal policijskega inšpektorja Kolodvor, o katerem bomo govorili, se je imenoval nekoč Kimay, zdaj se pa imenuje Simba, kar pomeni v sua-helskem jeziku lev. To ime je dobil v spomin na grozne dogodke pred 30 leti. V bližini kolodvora, ki je bil takrat še skromna baraka v afriški pustinji, se je 'naselil lev. Neke noči jc vdrl v šotor, kjer so spali železniški delavci in več jih jc raztrgal. Naslednje noči je skočil lev na streho kolodvorskega poslopja in začel s šapami trgati z nje opeko, da bi si napravil skozi streho vhod v poslopje'. Postaje načelnik je po nepopisni grozi brzojavi] prometni upravi, da je na postaii lev in da naj hitro pošljejo pomoč. K sreči lev ni prišel v kolodvorsko poslopje. Pri razmetavanju opeke si je ranil šapo tako, da je ostala na strehi velika mlaka krvi. Lev je pa nadaljeval z napadi in raztrgal je še sedem ljudi. Nekega dne je sklenil pogumen železniški uslužbenec počakati in ubiti leva. Skril se je v velikem sodu in čakal s puško v roki, da se pojavi kralj pustinje. Lev je priloma-stil ob eni ponoči, zavohal je človeka, prevrnil sod in ga začel obdelavati s šapami, da bi se dokopal do železničarja. K sreči jc bila odprtina, skozi katero je zlezel železničar v sod, za ieva ipreozka. Nesrečnež se .ie v smrtnem strahu komaj ubranil levjih tac. Pol ure si je lev prizadeval dobiti železničara v šape, ker se mu pa ni posrečilo, ic odšel. 6. junija 1900 jc prispel v Kimay policijski insoektor Ryall s svojima prijateljema Huebnerjem in Parentijem. Pripeliali so se v posebnem vagonu in sklenili prirediti lov na leva. Vagon so odpeli in postavili na stranski tir v neposredni bližini kolodvora. Zvečer 1 ovci niso opazili nič sumljivega. Dve lučici, ki so ju videli v temi, so smatrali za kresnici, toda v resnici so bile levje oči. Ryall je .prevzel stražo, njegova prijatelja sta pa legla spar. Kmalu je pa zaspal tudi Ryall, ne da bi opozoril svoja prijatelja, naj ga na straži nadomestita. Komaj je policijski inspektor zaspal, je skočil lev na stopnice vagona, odrinil vrata, ki so bila zaradi vročine samo priprta, in se splazM v kupe, kicr so prijatelji spali. Vrata so se za levom sama zaprla in tako je ostal kral.i pustinje s tremi spečimi ljudmi v kupeju. Najprej je plajnil lev na policijskega inšpektorja in sicer tako. da je stal z zadnjima nogama na aiegovem prijatelju Parentiju, ki je ležal v kupeiu na tleh. Huebner se je zbud'1, ker je Ryall v smrtnem strahu zakričal. Hotel je zbežati v drugi kupe, v katerem so spali kuhar in sluge policiisKega inšpektorja. Pri tem je pa moral stopiti na hrbet leva, ki je bil +ako zaposlen s policijskim inšpektorjem, da tega niti opazil ni. Hueber se pa ni mogel preriniti v sosedni kupe, ker so inšpektorjevi uslužbenci na vso moč tfšČaM vrata, misleč, da jih stresa lev. Toda smrtni strah jc dal Huebnerju toliko moči, da je vrata snel in se rešil. V naslednjem hipu je zažvenketalo steklo, vagon se je nagnil in lev jc skočil skozi okno. držeč v žrelu nesrečnega policijskega inšpektorja. Paronn je skočil skozi drugo okno in sc skril v kolodvorskem poslopju. Zjutraj so našli ostanke Ryallnvega trupla 5 metrov od kolodvora. Pokopani so v Nairobi. kjer priča nagrobni naois o strašni tragediji. Parenti. znan dotlej kot izredno ^pogumen mož. je ostal do svoje smrti živčno strt, tako se je bil prestrašil leva. Ryall jc bil zadrna žrtev leva, katerega so nekai dni po napadu ujeli v past in ustrelili. Rvallov prijatelj si je izprosil ko/o krvoločnega leva, katero hrani še zdaj. Magnitogersk — prvo socijalistično mesto V Zavolžju grade prvo mesto, ki bo prilagođeno pogojem sovjetskega življenja. Imenovalo se bo Magnitogorsk, zgrajeno bo kot mesto - vrt in bo določeno najprej za 30.000, pozneje pa za 50.000 prebivalcev. Sredi mesta bodo industrijska podjetja, okrog njih v krogu pa znanstvene ustanove, katerih naloga bo zalagati tovarne s svojimi izumi in tehničnimi 'pridobitvami. V na-sledniem pasu bodo uradi, ki bodo vrt dili in upravljali podjetja. V zadnjem pasu bodo stanovanjske hiše. Sredi mesta bodo zgrajene poleg tovarn tudi visoke šole, v katerih se bodo pripravljali na svoje poklice novi strokovnjaki. Delovni del mesta bo ločil od stanovanjskih hiš širok bulvar. Hiše bodo zgrajene v blokih. Hiše. v katerih bo stanovalo 2000 do 3000 ljudi, se imenujejo kombinati. Vsak kombinat je ločen od drugega z vrtom. Kombinati bodo zgrajeni v obliki šahovnice in vse mesto bo dolgo 5 do 6. široko pa 2 do 3 kilometre. Na eni strani mesta bodo ceste, vodeče do središča, na drugi strani pa ceste, vodeče do pasu intenzivnega poljedelstva, do mestnih sovjetskih gospo- darstev, zalagajočih mesto s poljskimi pridelki. S pasom stanovanjskih hiš bo neposredno združena skupina javnih poslopij, domov sovjetov, sodišč, gledališč, bolnic itd. Vsak prebivalec bo imel sobico, v kateri bo samo počival in spal. Niti mož in žena ne bosta stanovala v skupni sobi. V vsaki kombinati bo skupna jedilnica, čitalnica in soba za razvedrilo. Pri kombinatu bodo tudi otroške jasli. To je posebno posebno poslopje, spojeno s his» po kritem hodniku, da morejo roditelji vsak čas k otrokom. Novine in 1. april Kdaj so novine za 1. april prvič potegnile čitatelje, ni točno dognano. Znano je pa, da si je dovolil prvaapriisko šalo že 1. 1767 pruski kralj Friderik 11. V berlinskih listih je izšel njegov članek, seveda brez podpisa, ki se je glasil takole: »Iz Potsdama nam poročajo, da ravi >Si ovenskeca NaToda«. 1263 liospodarsko poslopje 14 oralov zemlje, 9 parcel 20—25 mini'•t oddala eno oo cvetočega dusitiuskeisa kraja Kočevja prodam. OgtejfcUl v Mlakah št. 15, S ara crrkav. p. Kočevje. 1255 IKrepkega učenca okro-2 16 let starega, poštenih staršev, Vi ima veselje do trffo-vine ■mešano ja blaga, sprejme takoj Sta-ntko Lenarčič, Nova vas pri Rakeka. 1266 Želodčno tinkturo preizkus'3no% proti zaprtju in drugim tie&utčaan želodca priporoča dr. G. J*fccoIi, lekarnar v Ljuib-ijarni. S7-L Kapitai a>« vam poavoji * «=**em letu, če ga naložite pri reji srebrodlakib lisic «.5 ■ >N O J I '{fig« x U 9 « . XB ; N ©g ^ M & — "5 g! 3 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! — IŠČEMO ZASTOPNIKE! Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKEš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! Brovning pištole floberte, lovske puške, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. + Uslužbenci tvrdke L. Mikuš javljajo tvižno vest, da je umrl njih dobri, priljubljeni šef, gospod Adolf Mikuš tovarnar in hišni posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršH v četrtek, dne 3. aprila ob 15* iz hiše žalosti, Mestni trg št. 15, na pokopališče pri Sv. Križu. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem hvaležnem spominu. Ljubljana, dne T. aprila 1930. Občina Ljublj*n» Mestni pogrebni zavod Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je Bog vsemogočni poklical k sebi našega iskreno ljubljenega, dobrega očeta Adolia Mikuša trgovca in posestnika danes ob 2. uri popoldne, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 3. aprila 1930 ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 15, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 1. aprila 1930. Žalujoči ostali -mm Usetoe Josip ZupanSC. — Za »Narodno : Fton Jeseridc. —> Za opravo ia tawad ..s:a: Oton Christot — Vsi v UnKjaai.