PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini /~i	<n >.
Abb postale I gruppo	- LiClia 4U IlF
Leto XXI. St. 129 (6107)
TRST, sreda 2, junija 1965
O današnjih ovirah za uresničitev naših teženj
Nagovor Borisa Raceta, predsednika SKGZ, na sinočnji Akademiji za počastitev zmage nad fašizmom in nacizmom
Danes, v dvajsetletni razdalji od zmagovitega zaključka narodno osvobodilnega boja proti fašizmu in nacizmu, se prikazuje v bolj plastični obliki pomembnost tega boja za slovenski narod kot celote. Nujnost takratnega upora slovenskega ljudstva je danes logična za vsakogar, brez razlike, ki mu je pri srcu usoda lastnega naroda. V tej luči postaja še bolj pomembna vloga pobudnikov in organizatorjev tega boja in zadobiva vsesplošni upor večje zgodovinske dimenzije, Pa naj gre sprva za enodušni upor slovenske prestolnice Ljubljane, zatem ostalih slovenskih pokrajin in pozneje, ko so razmere dopuščale, vsega primorskega ljudstva. Zgodovina je tudi potrdila, kako pogubna je bila zaslepljenost ljudi, ki so sprejemali od fašističnega o-svojevalca orožje za boj proti lastnemu ljudstvu.
Danes' je vsakomur že jasno, da se je tedaj, v najbolj črnih dneh novejše slovenske zgodovine, nudila slovenskemu narodu zgodovinska prilika in s tem tudi dolžnost, da se s častnim odporom in z lastniimi silami povzdigne na višjo stopnjo, na stopnjo državnega naroda in suverenosti. Usodna povezanost z drugimi jugoslovanskimi narodi, ki je upor spremljala v vseh fazah boja, je slovenski narod zavarovala pred mednarodnimi spletkami.
Zmaga načel o enakopravnosti državljana in naroda, predvsem pa množična udeležba v narodno osvobodilnem boju, daje slovenskemu narodu moralno pravico in samozavest, da se zavzema za to, da je tudi v skupnosti drugih jugoslovanskih narodov zagotovljen njegov razvoj kot naroda r«a vseh področjih njegovega življenja, na družbenem, gospodarskem in kulturnem. V tem oziru je narodno osvobodilna borba do kraja opravičila svoj smoter. Ni namreč dovedla le do osvoboditve narodov izpod nacifašizma, ampak je na novih družbenih temeljih zasnovala take mednacionalne odnose, da to svobodo narodom zagotavlja tudi po zmagi nad najbolj temnimi silami.
Slovenski narod si Je pridobil mesto enakopravnih narodov, odpira si okna v svet in diha s polnimi pljuči.
Vsa ta jamstva, v katerih živi slovenski človek, ki svobodno razpolaga iz dneva v dan z večjim bogastvom, ki je sad njegovega dela, nenehna rast kulture in znanosti, vse to ustvarja v slovenskem narodu nove vrednote, ki morajo imeti ugodne posledice na tiste dele njega samega, ki žive v mejah sosednih držav.
Kdo še danes dvomi, da bi imeli Slovenci, ki živimo v mejah Italije to, kar danes imamo, če te narodno osvobodilne borbe ne bi bilo, če ne bi bila taka kakršna je bila, če se primorsko ljudstvo ne bi strnilo v eno samo bojno fronto in če ne bi v skoro dveh desetletjih fašističnega terorja dalo dokaze junaškega odpora? Prav je, da si danes taka vprašanja zastavljamo, ker odgovor nanje lahko samo potrjuje nujnost koraka, ki ga je slovensko ljudstvo napravilo. V času fašistične strahovlade je opozarjalo svet na nečloveške krivice, med bojem si je pa ustvarjalo o blast, ustanavljalo šole, mimo česar ni mogel nihče. Se več: v boju se je njegova borbenost prekalila, ki mu je bila odločilno pomagalo v nadaljnjem izpolnjevanju njegovih zahtev.
Res je, da ne bi brez velikega krvnega davka uživali danes tu niti pravic, ki jih imamo, toda Je tudi žalostna resnica, da te pravice niso v nobenem razmerju s potoki krvi in trpljenjem našega ljudstva. Saj se je primorsko ljudstvo upiralo fašizmu v vsej dobi njegovega tiranstva zato, ker ni imelo šol v materinem jeziku, zato ker se Je slovenska beseda izgnala celo iz cerkve, kar se še danes dogaja v Beneški Sloveniji, upiralo se je zato, da bi pridobilo slovenskemu jeziku in človeku enakopraven položaj, česar še danes ni niti v Benečiji niti na Goriškem in v velikem delu tudi na Tržaškem ne.
Kakšno krivdo nosijo beneški Slovenci, da jim ne samo ni uradno priznana nobena narodnostna pravica, ampak jim tudi zanikajo pripadnost sloven-
skemu narodu? Morda to, da so prišli v meje Italije s plebiscitom, ali da so v teh mejah že sto let, ali morda zato — in to je naj novejša teorija vladajočih političnih krogov pri nas — ker oni sami ne postavljajo zahteve po slovenski šoli, po pravicah slovenskega jezika in podobno? Zgodovinski podatki in naša izkustva dokazujejo, da je bila vsaka podobna zahteva Slovencev iz Benečije s strani političnih, predvsem upravnih oblasti označena kot protidržav-nia, kot napad na državno celovitost. Z državno mejo in ; visokimi hribovi ločen od svojega matičnega naroda, je neprebujeni beneški Slovenec in Re-zijec pod vtisom obtožb in o-čitkov obmolknil in globoko v svojo notranjost skril svoja čustva, medtem se je nasilje nad njim stopnjevalo do fašizma, kakor je pretresljivo izpričal v svojih spisih njegov buditelj in pesnik Ivan Trinko. Pravijo, da niso beneški Slovenci v taki meri sodelovali v narodno osvobodilnem boju kot ostali primorski Slovenci in da so tudi s tem dokazali, da jim niso enaki. Ne glede na morebitne zgrešene takratne u-krepe in pomanjkanje domačega jedra, izvira sorazmerno manjša udeležba predvsem iz strahu pred posledicami po končani vojni. Dolga desetletja strahovanja niso mogla ostati brez posledic. In roko na srce, niso se motili! Proces proti beneški četi je ta strah potrdil, hkrati je potrdil tudi, da so se beneški Slovenci udeležili narodno osvobodilnega boja in da se sistem, ki se je 80 let izvajal, ni izpremenil niti po zmagi nad fašizmom. Kako naj torej danes v tak položaj potisnjen beneški Slovenec zahteva pravice? Saj vidi še vedno gorjačo nad sabo, če ni več taka, jo nad sabo še čuti, vidi njeno senco, ki se po grenkih izkušnjah kaj lahko spremeni v pravo.
Teorija o «zahtevah» je brez trdnih demokratičnih garancij, brez odločne obsodbe dosedanjih sistemov in prepričljive uvedbe novih, le slabo prikrito opravičevanje vsega, kar je bilo storjenega v škodo beneških Slovencev in le videz demokratičnega in človeškega odnosa do njihovih narodnostnih potreb.
Ker že govorimo o «teorijah», o urejevanju slovenskih narodnostnih vprašanj v Italiji, ne moremo še mimo dveh ugotovitev, ki so vladajočim političnim krogom pri nas posebno pri srcu in jih zato nekaj časa sem radi ponavljajo. Prva zadeva razdrobljenost slovenskega prebivalstva, da torej ne živi strnjeno, ampak pomešano z italijanskim prebivalstvom in da nima v niobeni pokrajini dežele večine, kot jo imajo Nemci v bocenski pokrajini, kar da predstavlja težavo pri uresničevanju ukrepov. Drugo težavo naj bi predstavljala pretežna volilna opredelitev Slovencev na skrajno levico, s pripombo, da je komunistično gibanje protidržavno.
Gotovo ni enostavna stvar ustvariti mehanizem, ki bo zadovoljil potrebe narodnostne manjšine v vseh podrobnostih. Ni pa to nič novega in neostvar-ljivega. Prilagoditi bi bilo samo treba našim razmeram to, kar je drugod že v veljavi. Treba je samo politične volje in iskrene načelnosti.
Nesprejemljivi so očitki glede opredeljenosti Slovencev v Italiji. Predvsem te trditve ne držijo za vse tri pokrajine. U-stava priznava vsakemu državljanu svobodo političnega prepričanja in enakost pravic, zato se opredeljuje za tiste stranke in liste, v katerih vidi po lastnem preudarku najboljše zaščitnike in poroke svojih stremljenj. Dvajset let niso vladajoče stranke nič ali zelo malo napravile, da bi zbudile pozornost slovenskega volivca. Politiko je treba s politiko pobijati, izsiljevanje pa je nedopustno in nedemokratično. In zakaj je treba prav Slovence strahovati s protidržavnostjo?
Morda se motimo če trdimo, da ti — najmanj — neprepričljivi očitki ne stremijo za nekim političnim ciljem, temveč služijo kot pretveza, za katero se skriva nepripravljenost sprejeti konkretne ukrepe in napoved, da bo treba na to dolgo čakati, ker Slovenci r^jeva-
] n\ia ne bodo mogli sprejeti.
Kar je bilo v odnosu naših pravic do sedaj našteto — in našteto ni bilo vse — kaže, kako so odločujoči krogi še daleč od načelnih stališč in od vsakodnevnega reševanja vprašanj v skladu z načeli o zadovoljitvi naših potreb, o zaščiti in zagotovitvi obstoja naše narodnostne skupnosti.
Saj tudi «koncesije», ki so jih ti krogi obljubljali dati v korist Slovencev kot protiuslu-go za glasove v občinskih svetih, ali ki so jih pripravljeni dati za sodelovanje tistih strank v novih večinah, ki imajo v programu obrambo interesov slovenskega prebivalstva, potrjujejo do kakšne mere so stališča načelna.
Morda se komu ne bo zdelo prav, da ob tej svečani priložnosti obravnavamo raša vprašanja v taki obliki, toda sodimo, da je treba ob besedah, ki so bile že napisane in izrečene za to dvajsetletnico, spregovoriti tudi o ovirah, ki stoje danes na poti uresničevanja naših teženj in da obsojamo negativni odnos, ki so ga imeli uradni krogi Italije do Slovencev od dobe, ko je pred sto leti prišlo do prvega srečanja. Ta odnos ni sledil niti pozitivnim tokovom, ki so vzvalovali svet po zadnji vojni. V zadnjih letih storjeni koraki s strani vodstev vladajočih strank so še vedno ujeti v mrežo predsodkov, narodne nestrpnosti in pokroviteljskega odnosa dela italijanskega prebivalstva do Slovencev. Čutimo dolžnost, da ob teh trditvah s priznanjem omenjamo tiste široke kroge italijanskega prebivalstva, ki takih predsodkov nikoli niso imeli, a-li so z njimi pometli. Posebej še moramo poudariti, kako je bil v tem pogledu dragocen prispevek delavskih strank. Predvsem pa so omenjeni vladajoči krogi ujeti še vedno v mrežo dvomov, ali je sploh pravilno, da so te korake storili. Ne bi si mogli drugače tolmačiti že navedena nesprejemljiva stališča in kratkovidne demonstrativne ukrepe, ki s temi koraki niso v soglasju. Med te spada — sicer preklican« — zahteva, da se ne sme pobirati vstopnina za prireditev v Kulturnem domu, ali še veljavna prepoved prireditev, ki ne bi bile v slovenskem jeziku, odklonitev slovenskega napisa na nagrobnem spomeniku padlim na pokopališču pri Sv. Ani, prepoved odkritja spomenika partizanom v Miljah zaradi slovenskega napisa itd. Vsakdo ve, da bodo morale te gorostasne omejitve biti prej ali slej odpravljene, zato jih je slovensko prebivalstvo sprejelo sicer kot hudo krivico, predvsem pa kot izzivanje.
Narodno osvobodilno gibanje in odporništvo sta se rodila kot odpor proti fašizmu in nacizmu in je bil njun neposredni cilj osvoboditev narodov izpod črnega trinoštva. Oba pa sta imela v svojem programu tudi zagotovitev enakopravnosti vseh narodov in vseh tistih njihovih delov, ki živijo na območjih drugih držav.
Zmaga osvobodilnega in odporniškega gibanja nosi v sebi obsodbo krivičnih odnosov med ljudmi, rasizma, nacionalizma, neenakopravnosti narodov in nespoštovanja pripadnikov drugih narodnosti, ta zmaga nosi v sebi višjo stopnjo demokracije. Naše ljudstvo je dalo za te cilje velik krvni davek, nečloveško trpljenje je prevzelo nase, da bo deležno samo in človeštvo na sploh sadov te zmage. Kako je krivično, da mora proslavljati zmagoviti konec tega boja predvsem z vzgledovanjem na junaštva in vztrajnost takratnih borcev, ki naj bi bili vzgled za vztrajno nadaljevanje boja v novih razmerah. Kako bi bilo bolj pravično, da bi to proslavljanje bilo bolj praznično! Ljudje smo kakor vsi drugi, zato imamo pravico do sproščenosti, vsestranske sreče in zadovoljstva. Tisti, ki nam te občutke z dobro voljo lahko nudi, ne samo, da ne bo ničesar izgubil ali se s tem izpostavil kaki nevarnosti, nasprotno, sam bo okusil zadovoljstvo, da je druge osrečil. Predvsem pa bo izpolnil slovesne obljube, izvajal republiško ustavo, ki je bila sad zmage nad fašizmom in bo doka-~'1, da zna pošteno izvajati
OB DANAŠNJEM PRAZNIKU ITALIJANSKE REPUBLIKE
Saragatova poslanica oboroženim silam Vlada razpravlja o gospodarskem načrtu
Ministrski svet je odobril ukrepe o poenotenju plač državnih uslužbencev Pogajanja o notranjih komisijah - Odpustitev 1.600 delavcev Magnadyne
RIM, 1. — Predsednik republike Saragat je danes izdal ob prazniku republike proglas oboroženim silam, v katerem uvodoma pravi, da je po plemeniti tradiciji' dan, ko se proslavlja I ustanovitev repuolike posvečen oboroženim silam, «ki predstav-' ljajo v suverenosti demokratičnih zakonov trdno jamstvo svobode in neodvisnosti države«.
Včeraj se je sestal ministrski svet na dopoldanskem in popoldanskem zasedanju in je obširno razpravljal o petletnem gospodarskem načrtu, o katerem je poročal minister za proračun Pieraccini. V diskusijo so posegli ministri: Pastore, Tre-melloni, Preti, Ferrari Aggradi in Reale.
O sestanku je predsedstvo ministrskega sveta izdalo poročilo v katerem je rečeno, da je svet po obširni debati «odo bril sploš-smernice petletnega načrta
razvoja in novo besedilo četrtega poglavja«.
Četrto poglavje se nanaša na »bistvene pogoje za uresničitev politike programiranja«. Gre za ustvaritev sredstev v zvezi s či mer načrt predvideva:	zvišanie
narodnega dohodka za 5 odst. let no, ustvaritev milijona in pol no vih delovnih mest izven 'kmetij stva, od česar 40-45 odst. na ju gu, zvišanie kmetijske proizvod nje za 2.8 odst. letno, naglejš razvoj juga, da se pričenia iz ravnavati razlika osebnih dohod kov v južnih in severnih pokra jinah.
V četrtem poglavju je rečeno, da so ti cilji povezani z določenimi pogoji splošnega značaja. Prvi pogoj je. da nroces razvoja poteka v okoliščinah trdne valute; drugi, da ostane plačilna bilanca s tujino uravnovešena, m tretji, da se ohrani odprto»t tržišč. To pomeni, da je treba o-braniti konkurenčno sposobnost italijanskih podi eti i z drueimi podjetji na svetu. Ker pa se lahko predvideva zaostritev konkurenčnih odnosov, bo ta pritisk i-tali’ansko gospodarstvo lah«o vzdržalo samo z naglim naraščanjem produktivnosti. Zvišanje produktivnosti je treba razujaeti v celoti za ves gospodarski sistem in ni mogoče, da nanredu (ejo samo nekateri sektorji in nekatera Področja, niti, ni mogoč napredek v «socialno pomanjkljivih okoliščinah«.
Razprava o posameznih poglavjih načrta se bo nadaljevala danes, ko bo ministrski svet odločal tudi o načinu, kako naj načrt predložijo parlamentu.
Ministrski svet Je na predlog predsednika Mora sprejel vrsto u-krepov o drugi fazi poenotenja plač državnih uslužbencev. Ti ukrepi se nanašajo na: 1. Poenotenje plač državnih uslužbencev In njih zvišanje za 28 odstotkov na osnovi plač od 31. decembra 1964. Nove plače bodo pričele veljati 1. marca 1965. 2. S 1. junijem 1965 se podvoji začasna integracija pokojnin državnih uslužbencev. 3. Zvišajo se s
1.	marcem 1965 odpravnine, tako
da se računajo na dvanajstino (in ne dvajsetino) plače, ki pride v poštev za pokojnino. 4. Nove norme o zaposlitvi državnih upokojencev, ki praktično ukinjajo vse dosedanje omejitve. 5. Poenostavitev načina izplačevanja plač, periodičnih poviškov in raznih dodatkov.
Tajništvo vsedržavnega sindikata državnih uslužbencev CGIL je o teh ukrepih izdalo sporočilo, v katerem ugotavlja, da so bili sprejeti brez predhodnega temeljitega posvetovanja s sindikalnimi organizacijami, ki so jih pozvali na posvet šele včeraj zvečer. Tajništvo ugotavlja, da je operacija poenostavljanja plač v bistvu pozitivna in glede nekaterih vprašanj nujna
(pokojnine, odpravnine in perto- člen pa navaja naloge in pristoj-dični poviški), n! pa rešila bistve- j nosti notranjih komisij.
i b° v°dsfv° sln' sindikatom v podjetja, kar je po Ittt 6 ^ njihoveIn mnenju nesprejemljivo 5i° plS L Cltt Jn. UIL mini- zaradi različnosti in politizacije stra Pretija za sestanek.	I sindikalnih organizacij.
Na sedežu ((Confindustrie« so se S pismom naslovljenim stndlkal-nadaljevala pogajanja s predstav- 1 nlm organizacijam je podjetje Ma-niki sindikalnih organizacij o spre- gnadyne pri Turinu zahtevalo od-rnernbi sporazuma od 8. maja 1953 pustitev 1600 od skupno 4000 zapo-o delovanju notranjih komisij. I slenlh v okviru tega podjetja. Pod-Razpravljali so o prvih dveh čle-1 jetje je že pred letom dni zahtevanih in se bodo ponovno sestali v i lo odpustitev 2 tisoč delavcev in Rimu 15. junija.	I je zahtevo skrčilo zaradi ogorčene-
Tri _ sindikalne organizacije so > ga odpora na 500 odpustov, predložile skupen osnutek sporazu-1 Vse tri sindikalne organizacije ma, katerega zlasti pomemben je telefonskih uslužbencev so potrdile drugi člen, ki predvideva, da je stavko, ki bo trajala 48 ur in to v sindikat edini pogodbeni zastopniK četrtek 3. in v petek 4 Junija v delavcev na vseh ravneh. Tretji podjetjih skupine SIP (kt združuie člen predvideva obveznost ustano-1 TETI, TELVE. TIMO, SET in STI vitve notranjih komisij v podjetjih PEL). Sindikalne organizacije so z več kot 40 zaposlenimi, četrti tudi potrdile, da se bodo predstav-
niki sestali v ponedeljek 7. Junlla, kjer bodo razpravljali o eventualnih akcijah.
. i iti itiutiii im iiiiiiuiiimiiiii mu     n mn n im iii n minit iiiHimi im m n iiiiiiii iiiii n m n mi mm
TITOVE ČESTITKE SARA GA TU
Tanjug o odnosih med Italijo in SFRJ Tito odpotuje danes v ČSSR
Predsednik Jugoslavije o skrajno nevarnem mednarodnem razvoju	,
10. konferenca Vzhod - Zahod se bo začela v petek v Beogradu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Ob državnem prazniku Italije je predsednik SFRJ maršal Tito poslal predsedniku Italijanske republike Saragatu naslednjo brzojavko: «Ob državnem prazniku Italije pošiljam s posebnim zado------------------
voljstvom vaši ekscelenci v i-menu narodov Jugoslavije in v svojem imenu prisrčne čestitke z najboljšimi željami za napredek prijateljskega italijanskega ljudstva in za vašo osebno srečo.«
Čestitkam predsednika republike se pridružuje vsa jugoslovanska javnost z željami po nadaljnjem vsestranskem razvoju dobrih sosedskih odnosov in plodne-
jo. Takšen pozitiven razvoj prispeva k bo.jsemu razumevanju in zohževanju na.odov ooen ur-av, zuolj.atijU mennaroonega a-zraeja in jiiepitve niuu v lt;m deiu sveta.«
Tanjug ugotavlja, da odnose med ougosiavijo in Itanjo danes ureja nad 160 meddržavnih uoku-mentov, da je poseono razvito sodelovanje na gospodarskem področju m da je glede na sedanje pobude moc pričakovan, da do-uo odstranjene težave, gi se ovi-
ga sodelovanja med obema drža- | rajo intenzivnejšo trgovinsko iz-
vama. Za odnose med Jugoslavijo in Italijo je značilen zadnja leta hiter razvoj na raznih področjih. «Ti odnosi,« poudarja agencija Tanjug, »temeljijo na dobrem sosedstvu in na razumevanju skupnih interesov in potreb. Obe državi se stalno trudita za poglobitev medsebojnega sodelovanja, tako da se lahko upravičeno reče, da odnosi med Jugoslavijo in Italijo lahko služijo kot vzgled miroljubnega sožitja med državami z različno družbeno ureditvi-
IZJAVE MCNAMflRE PO ZASEDANJU V PARIZU
V zahodni Evropi se veča število jedrskih konic
Konec leta se bo podvojilo v primerjavi z letom 1961
PARIZ, 1. — Danes se je zaključilo zasedanje ministrov za o-brambo NATO. Uradno poročilo pravi, da so ministri sprejeli na znanje napredek, ki so ga dosegli po svojem zadnjem zasedanju glede važnih vprašanj strategije in drugih. Ministri so dali nalogo stalnemu svetu, naj nadaljuje s pomočjo vojaških oblasti NATO delo za pripravo načrtov, ki naj zagotovijo «bolj racionalno in bolj ekonomično uporabo razpoložljivih virov in ki naj omogočijo razpolaganje s silami, ki naj preprečijo vsak napad«.
Sporočilo pravi, da so ministri posvetili posebno pozornost o-brambnim vprašanjem Grčije in Turčije ob upoštevanju gospodarskega položaja teh dveh držav.
Ministri so potrdili odločenost, da ohranijo obrambno sposobnost zavezništva in so potrdili svojo privrženost »strateški doktrini o-brambe obrnjene naprej«. Sporazumeli so se, naj se nadaljuje proučevanje predloga za iskanje sredstev za izboljšanje posvetovanj in za razširitev udeležbe zainteresiranih zavezniških držav, kar se tiče priprave in načrtov jedrskih sil, vštevši strateške sile.
Glavni tajnik NATO Brosio je izjavil, da je bilo zasedanje «zelo
• IIIIII ■im m ■niiiiiiiii || |,|,|,,m,m |,,|,||n|,||||,|
mednarodne obveznosti.
Prav zaradi tega bi nam bilo iz dneva v dan bolj nerazumljivo, zakaj bi morali še čakati. Naj bi bilo letošnje proslavljanje zadnje s toliko grenkobe v sebi! Ta naš up opiramo no spremembo vzdušja pri nas, ko se antifašistična borba primerneje vrednoti, ko se odnosi v teh obmejnih krajih boljšajo in terjajo nerešena manjšinska vprašanja čimprejšnje rešitve. Naš up je tudi naša mladina, ki je v teh dneh tako manife-stativno dokazala, da osvaja vztrajnost in borbenost svojih očetov.
pozitivno in koristno«.
Danes se je zvedelo, da je Francija sporočila, da bo skrbno proučila ameriški predlog za ustanovitev ((jedrskega selektivnega odbora« v okviru NATO. Kakor je znano, gre za ustanovitev odbora štirih ali petih ministrov za obrambo, ki naj proučuje jedrska vprašanja NATO. Po mnenju ameriških krogov bi ta odbor mogel postati dejansko izvršilni odbor.
Pred odhodom iz Pariza je ameriški tajnik za obrambo McNama-ra izjavil, da bo število jedrskih, konic v Evropi konec leta podvojeno v primerjavi z letom 1961.
Pripomnil je, da so ZDA na zasedanju NATO zahtevale odobritev obrambne strategije «projecirane naprej« in predlagale, naj se ta strategija podpre z vsem orožjem, «ki je potrebno za vzdrževanje celovitosti Zahodne Evrope«. Dodal je, da je bilo leta 1961 že tisoče jedrskih konic v Evropi, in to število se je stalno večalo. Januarja letos se je njih število povečalo za deset odstotkov in se bo še dalje večalo, tako da se bo konec leta podvojilo v primerjavi z letom 1961.
Nov ciklon v Pakistanu
DAKA, 1. — Vzhodni Pakistan je zajel nov silen ciklon. Zajel je številna področja ob obali in majhne otoke v Bengalskem zalivu. Okoli 300.000 oseb so evakuirali s teh področij. Valovi, ki so butali ob obalo na raznih področjih, so bili visoki pet metrov. D° sedaj ni še poročil o žrtvah in škodi.
BRUSELJ, 1. — Kralj Baldovin je nocoj pooblastil Augusta de Schryvera, naj začne informacijska posvetovanja za sestavo vlade. Dobil je nalogo, naj stopi v stik s predsedniki glavnih strank v ta namen.
menjavo, pozitivnemu razvoju odnosov med ooema državama daje pobudo liberalizacija na mejnem področju, stiki loaalnih obiasti, stiki na kulturnem in iruzoenem področju, sestanki zastopnikov manjšin, kar vse prispeva K boljšemu medsebojnemu razumevanju in reševanju ostalin vprašanj, h krepitvi medsebojnega sodelovanja, istočasno pa mednarodnemu sporazumevanju in krepitvi politike miroljubne koeicsistence na svetu sploh.
Predsednik republike in generalni tajnik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito odhaja jutri s soprogo na uraden obisk na češkoslovaško in v Demokratično nemško republiko. Poleg u-radnih razgovorov z najvisjimi zastopniki obeh držav in obiska Prage in Berlina, bo jugoslovanski predsednik obiskal tudi nekatere druge kraje, da bi se seznanil z dosežki obeh socialističnih držav.
V zvezi z obiskom na Češkoslovaško je predsednik Tito odgovoril na več vprašanj češkoslovaške agencije CTK. Na vprašanja o mednarodnem položaju je Tito odgovoril, da se zadnje čase ponovno javljajo napadalne tendence in poskusi vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Imperialistični krogi se ne morejo pomiriti s stremljenjem narodov, da sami odločajo o svoji usodi m skušajo s silo in orožjem vsiliti svojo voljo in zagotoviti svoje ozke interese. Dogodki v Vietnamu in Dominikanski republiki kažejo, do kod je dospel avanturizem tistih, ki skušajo s silo preprečiti narodom, da hodijo po lastni poti. Ta dejanja ne ogroža-
jo samo svobode in neodvisnosti teh narodov, temveč svetovni mir. Zato je naloga vseh miroljubnih sil, posebno pa še socialističnih in nevezanih držav, da se s svojim zunanjepolitičnim delovanjem u-prejo temu skrajno nevarnemu mednarodnemu razvoiu.
V Beogradu so do 4. t rn. pričela 10. konferenca okrogle mize Vzhoci-Zahod. Za razliko od dosedanjih konferenc, od katerih sta bili po dve v Bruslju in v Londonu, po ena pa v Parizu, Moskvi, Varšavi, Rimu in Florenci, bosta letos istočasno dve konferenci, in sicer prva politična, na kateri bo okrog 60 zastopnikov raznih političnih mišljenj in filozofskih pogledov iz 18 evropskih držav za zaprtimi vrali razpravljalo o dveh temah: 1. jedrska oborožitev in njena nevarnost v Evropi in 2. o sedanji krizi v OZN.
Na drugi konferenci pa bo okrog 40 gospodarstvenikov in uglednih gospodarskih strokovnjakov iz 14 evropskih držav razpravljalo o ovirah, ki motijo še bolj uspešen laz-voj gospodarskega sodelovanja m trgovinske Izmenjave v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Tudi na dosedanjih konferencah so raz pravljali o gospodarskih vprašanjih, toda spričo sestave delegacij so se vsa vprašanja obravnavala s političnega stališča. Zaradi važnih gospodarskih vprašanj je organizacijski komite prišel do prepričanja, da je nastopil čas. da se preide od območja političnega proučevanja trgovinske Izmenjave in gospodarskega sodelovanja k proučevantu praktičnih vprašanj, ki ovirajo u-spešen razvoj gospodarskega sodelovanja in trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zahodom.
Za 10. konferenco za okroglo mizo sta značilna dva činitelja; 1. trenuten razvoj mednarodnih odnosov, ki daje povod za resno zaskrbljenost; obe konferenci bi lahko v določenem smislu prispevale k poskusu, da se na miroljuben način rešijo osnovna mednarodna vprašanja. 2. Dejstvo, da je konferenca v Jugoslaviji, to je v deželi, ki ne pripada vojaškim grupacijam, ki vodi neodvisno zunanjo politiko, navdahnjeno s stremljenji po miroljubni rešitvi spornih mednarodnih vprašanj, lahko s svoje strani prispeva k prijateljskemu
Johnson o ViHnamu in Domingu
VVASHINGTON, 1. - Na tiskovni konferenci je ameriški predsednik Johnson sporočil, da je ukazal takojšen umik dva tisoč ameriških mornarjev iz Dominikanske republike. Dodal je, da je stanje v tej republiki še vedno resno in da so ZDA zadovoljne zaradi naporov OAD za rešitev spora. Dejal je, da ZDa »nimajo nobene želje vsiliti ameriško, vojaško ali politično rešitev v Dominikanski republiki, ker pri-t:če dominikanskemu ljudstvu, da reši sedanji položaj«.
Zatem je predsednik trdil, da se je pred izkrcanjem ameriških mornarjev ameriška vlada posvetovala o dogodkih na otoku s štirinajstimi državami ameriške celine in da je bil v stiku s komisijo za mir Organizacije ameriških držav. Predsednik je dalje izjavil, da »komunistična grožnja v Dominikanski republiki ni izginila, toda je manjša, kakor je bila pred prihodom ameriških čet«.
Glede Vietnama je Johnson dejal, da je po napadih južnoviet-namske osvobodilne vojske v prejšnjem tednu stanje sedaj resno. Ameriška vlada bo zadevo proučila s poslanikom Taylorom, kadar bo prišel v VVashington. Sporočil je tudi, da bo poslal kongresu poslanico, s katero bo zahteval kredite 8.9 milijonov dolarjev za izvajanje svojega programa za gospodarski in socialni razvoj v jugovzhodni Aziji. Končno ie sporočil, da namerava govoriti na glavni skupščini OZN, ki bo od 24. do 26. junija v San Franciscu ob proslavi dvajset« obletnice ustanovitve OZN.
Pavičevič
pri Fanfaniju
RIM, 1. — Zunanji minister A-mintore Fanfani je sprejel danes namestnika državnega tajnika za zunanje zadeve Mišo Pavičeviča, kt je na zasebnem obisku v Rimu. V daljšem prijateljskem razgovoru, katerega se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvo-da, sta se Fanfani in Pavičevič dotaknila svetovnih vprašanj kakor tudi jugoslovansko-ltalijanskih odnosov. Izraženo je bilo obojestransko zadovoljstvo glede razvoja prijateljskega sodelovanja med obema državama, kakor tudi želja po nadaljnjem vsestranskem napredku medsebojnih odnosov.
Miša Pavičevič se je sestal tudi z najvišjimi funkcionarji italijanskega zunanjega ministrstva. Ob tej priložnosti so govorili o mednarodnem položaju in o dvostranskih odnosih. Nocoj Je Miši Paviče-viču priredil šef protokola predsednika republike Corrias večerjo, katere so se udeležili tudi visoki funkcionarji vlade in zunanjega ministrstva ter veleposlanik Ivo Vej-voda. Pavičevič se je sestal tudi • socialističnim senatorjem Vittorel-lijem, namestnikom generalnega tajnika PSI Brodollnijem in čia-nom vodstva KD Dal Falcom. Pavičevič se jutri vrača iz Rima v Beograd.
Poletna ura
RIM. 1. — Uradni list je objavil danes zakon štev. 503, ki uvaja poletno uro. Od 22. maja 1966 bodo vse oblasti ter voditelji javnih in privatnih podjetij poskrbeli, da o-
f Je bL° 4Vd na dosed* vlJ° mo za eno uro naprej. 24. sep-S	^ « zel° PriJate|Jskh I t.--mbra vsako leto pa bodo isti po-
prlsrčno in odkrito.	j skrbeli, da opolnoči nastavijo uro
B. B. za eno uro nazaj.
.....................m.im.i,..................................
Nad 200 rudarjev zgubilo življenje zaradi eksplozije v rudniku
Eksplozija je nastala v globini 550 metrov, ko je bilo v rovih nad 500 rudarjev
TOKIO, 1. — V rudniku premoga Jamano na otoku Kjušu na Japonskem je nastala eksplozija v trenutku, ko je bilo v rovih 522 rudarjev. Po zadnjih poročilih je baje zgubilo življenje 230 rudarjev. Do sedaj so pripeljali na površje 160 trupel. Eksplozija je nastala v globini 550 metrov. Reševalne skupine so takoj odšle na delo, toda njihovo delo je bilo zelo težavno, ker so bili rovi polni plina.
Japonski minister za trgovino jn industrijo je sporočil svojo ostavko zaradi te nesreče, ki je že tretja te vrste, odkar je on na tem mestu.
Kitajsko opozorilo ameriški vladi
SAJGON, 1. — Enote južnoviet-namske osvobodilne vojske se po
hudem porazu, ki so ga zadale saj. gonski vojski, sedaj umikajo na gorata področja sevemozahodno od mesta Quang Ngai. Točno število sajgonskih izgub ni še znano. V vojaških krogih pa govorijo o približno 700 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. To je eden najhujših porazov, kar jih je južnovietnamska vojska doživela v petih letih vojne.
Poveljnik prvega armadnega zbora general Ti, ki je včeraj trdil, da so opazili enote sevemoviet-namske redne vojske, je danes to zanikal in dejal, da sploh niso opazili nikjer ieh enot.
V današnjih prvih jutranjih urah je skupina partizanov prodrla skozi obrambni obroč okoli Quang Ngai in z ročnimi bombami napadla pokrajinsko poveljstvo policije.
Ameriška letala so danes nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama. S tem v zvezi piše kitajski ((Ljudski dnevnik«, da srci-
čo dejstva, da ameriška letala noč m dan bombardirajo Severni Vietnam, je začasna demarkacijska črta ob 17. vzporedniku prenehala obstajati prav tako kakor omejitve, ki jih je do sedaj sevemoviet-namsko ljudstvo spoštovalo pri svoji akciji za pomoč južnim Vietnamcem.
List dodaja, da ZDA pripravljajo raztegnitev vojne na indokitaj-ski polotok, na jugovzhodno Azijo in celo na Kitajsko in da se pripravljajo, da spremenijo vietnamsko vojno v lokalizirano vojno, kakršna je bila na Koreji. Nato dodaja, da je Kitajska obvezana podpirati ženevske sporazume in ima dolžnost pomagati Vietnamu. S tem da Američani pošiljajo močna ojačenja v Južni Vietnam in napadajo Severni Vietnam vedno bolj proti severu, ogrožajo tudi varnost Kitajske, in kitajsko ljudstvo je prisiljeno sprejeti vse potrebne dodatne ukrepe.
— 2
2. junija 1965
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.5, najnižja 13.5, ob 19 uri 19.2; zračni tlak 1011.9 stanoviten, vlaga 56 odst., nebo 9 desetin po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17.2 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 2 Junija
Proglasitev republike Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 6.29 in zatone ob 22,57
Jutri, ČETRTEK, 3. junija
Pavla
smoci V PRIREDBI SKGZ V KULTURNEM BOHU
Krasna slavnostna akademija v 20-letnice zmage nad nacizmom in
počastitev
fašizmom
C°v°ru predsednika SKGZ Borisa Raceta je sledil kulturni program, pri katerem so sodelovali združeni mladinski pevski zbori in harmonikarji, zbora Prosek-Kontovel in «Jacobus Gallus , harmonikar Oskar Kjuder, pevca solista Kerina Pelicon in Darij Zlobec ter recitatorja SG Miranda Gobarijo in Rado Kakrst
kiTieVrza^ihXh0rrstl?etVna — ln ‘.'^.čustveno _interpreta-
našem ozemlju in dosegle svoj višek v navdušujočem mladinskem štafetnem teku osvoboditve od Be-lopeških jezer do Bazovice, se le včeraj pridružila še slavnostna a-kademija v počastitev zmage nad fašizmom in nacizmom, ki jo je v Kulturnem domu priredila Sloven-*ka kulturno - gospodarska zveza.
Dvorana je bila tudi za to priložnost napolnjena navdušenega občinstva naših zavednih slovenskih ljudi, ki je prav z množičnim prisostvovanjem vsem proslavam v tem okviru in tudi z množičnim sodelovanjem pri njih, še enkrat potrdilo svojo zvestobo idealom natega osvobodilnega boja in hvaležen trajen spomin na vse tiste, ki so v tej borbi žrtvovali svojo kri ln svoja življenja za našo svobodo.
Slavnostno akademijo je začel predsednik SGKZ Boris Race — Žarko z govorom, ki ga v celoti objavljamo na prvi strani. Njegova izvajanja, ki so povezala našo narodnoosvobodilno borbo s sedanjimi razmerami pri nas in v jasni luči razgalila vso neskladnost nad ogromnimi žrtvami, ki smo jih morali dati v boju proti fašizmu in nacizmu, in tistimi nedemokratičnimi omejitvami, ki smo jih še danes deležni v državi, ki je zra-stla prav iz osvobodilnega boja in ki temelji na napredni ustavi, je občinstvo pozdravilo z dolgotrajnim odobravanjem.
Sledil je kulturni program, ki je že v prvi točki osvojil občinstvo, ko se je na odru zbralo več kot sto mladih in najmlajših pevcev združenih mladinskih zborov šole Glasbene Matice iz Trsta, z Opčin »Kraškega slavčka« iz Devina-Na-brežine ter prosvetnega društva Prosek-Kontovel, poleg njih pa še zbor harmonikarjev. Mladi pevci so pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča in ob spremljavi harmonikarjev najprej zapeli narodni v Otovi priredbi «V nedeljo zjutraj« in «Pa se sliš«, nato pa narodni v Grgičevi priredbi «Ko so fantje proti vasi šli« s solističnim vložkom ter «Moja kosa je križavna«. Ne samo s svojim prisrčnim in prikupnim nastopom, temveč tudi s svojim pogumnim in lepim petjem, so ti malčki v belih srajčkah in sivih hlačah ter deklice -v belih bluzicah in modrih krilcih, izzvali naravnost vihamo navdušenje. In kako ga tudi ne bi, saj je v teh naših otrocih, v tej naši doraščajoči mladini, naša bodočnost, v katero polagamo toliko upov in nad.
Sopranistka Nerina Peliconova je nato ob klavirski spremljavi dr. Gojmira Demšarja zapela Rozinovo «Našo barako zamelo je« in Simonitijevo «Talcem», Zlasti v tej poslednji je s svojim lepim gla-
cijo ogrela občinstvo. Med prvo in drugo pesmijo pa je članica SG Miranda Caharija res imenitno
nila vse tiste elemente, ki jo ohranjajo našo, večno v globinah naših src našo. Zato je tudi tako podana ob mojstrski izvedbi res odličnega
recitirala Borovo «Mati sanja«. V Vrabčevega zbora navdušila poslu-
TO 17r0 7ltG 11 ri Arin nocnifmr i n	Xnl/m	^
to izrazito lirično pesnitev je na ša gledališka igralka vlila toliko mehkobe in toliko svojih, za mnoge obiskovalce našega gledališča, doslej še neodkritih recitacijskih kvalitet, da je bila za svojo izvedbo nagrajena z res spontanim a-plavzom.
V drugem delu programa se nam je predstavil moški pevski zbor Prosek-Kontovel pod vodstvom svo jega dirigenta Ignacija Ote in zapel najprej sam znano Pahorjevo ((Komandant Stane«, nato pa ob spremljavi Oskarja Kjudra na harmoniki Gobčevo «Pesem XIV. divizije« in Karla Pahorja «Na juriš«. Skoraj odveč bi bilo nagla-šati, da je zbor kar dvignil ljudi s sedežev in da je pesem «Na juriš« za nekaj trenutkov kar utonila v navdušenem ploskanju. Partizanska pesem zveni v izvajanju tega zbora v vsej svoji enostavni pristnosti in v vsem svojem vžigajočem blesku in zanosu. Mislim, da je malo zborov, ki bi znali s pesmijo tako izvirno tolmačiti navdušenje in občutje partizanskih borcev, ko so med pohodi prepevali svoje pesmi. Se posebej pa zasluži zbor Prosek-Kontovel pohvalo in priznanje za svoje požrtvovalno nastopanje na celi vrsti proslav te naše 20-letnice vključno s sodelovanjem pri ((Partizanskem večeru« v priredbi Slovenskega gledališča.
Baritonist Darij Zlobec, ki smo ga že imeli priložnost slišati na nekaterih nastopih, je ob klavirski spremljavi dr. G. Demšarja zapel Rozinovo ((Kovaška« in Pirnatovo «Evici v spominsko knjigo«. Tudi on je s syojim lepo obarvanim in kulturno oblikovanim glasom ogrel občinstvo, prav tako kot ga je ogrel član SG Rado Nakrst z recitacijo Zupančičeve pesmi «V tišino«. Rado Nakrst je mojster slovenske odrske besede in njegove recitacije so vsestransko vzorne V njegovi interpretaciji smo občutili vso globino Zupančičevega pesniškega genija, vso globino njegovih plemenitih misli in vso njegovo predanost boju našega ljudstva.
Za zaključek je nastopil še mešani zbor «Jacobus Gallus« pod vodstvom Ubalda Vrabca, ki je ob spremljavi Oskarja Kjudra na harmoniko zapel najprej Rozinovo «Naša vojska«, nato pa brez sprem, ljave še Vrabčevi »Bilečanko« in »Slovensko pesem.«
V drugačni, ritmično bolj razčlenjeni in harmonično bolj komplicirani interpretaciji, je naša borbena pesem iz svoje izvirne preprostosti prešla na stopnjo umetne pesmi, a je pri tem vendarle ohra-
šalce.
Celotni večer je tako ves, od prve do zadnje točke, izzvenel v ozračju navdušenja in zanosa, v atmosferi tiste domačnosti, ki se lahko razvije le ob iskrenem proslavljanju naše velike zmage in naše tako krvavo zaslužene osvoboditve.
V okvir te akademije se vsebinsko in idejno idealno vključujeta tudi razstavi primorskega tiska ki jo je pripravila Narodna in študijska knjižnica, ter Slovenskega tržaškega filatelističnega kluba «L Košir«, ki sta urejeni v fojerju parterja oziroma v vhodnem fojerju. Obe sta pritegnili pozornost sinočnjih udeležencev akademije, ki
so si z velikim zanimanjem ogledova. li razstavljene primerke partizanskega tiska in znamk.
Razstavi bosta odprti ves teden do vključno prihodnjega ponedeljka in vsej naši javnosti toplo priporočamo da si ju ogledajo.
Zahvala mladine iz Salcža in Zgonika
Mladina iz Saleža in Zgonika se iskreno zahvaljuje všem, ki so prispevali za nakup vencev in cvetja za spomenik padlim ob spominskem teku STEDO. Poseb-ra zahvala pevskemu zboru «Sa-iež-Zgonik», govornikom in vsemu občinstvu, ki je v tako velikem številu prisostvovalo prihodu štafetne palice.
SKLENJEN SPORAZUM NA ODBORNIŠTVU Zfl DELO
Delavci Felszegija izbojevali zmago
Lastnik ladjedelnice je dejansko priznal prejšnje pogoje o dokladi za zdravju škodljivo delo
Včeraj so bila na deželnem od-borništvu za delo pogajanja za rešitev spora, ki je nastal v ladjedelnici Felszegi, ker je lastnik s prvim aprilom preklical notranjo pogodbo, ki je določala doklade za zdravju škodljivo delo, pri čemer so bili prizadeti varilci. Delavci so se temu uprli in večkrat stavkali ter prišli tudi na pohod v Trst. Lastnik pa je celo zagrozil, da bo ukinil oddelek varilcev in podelil ta dela zunanjemu podjetju.
Predstavniki sindikatov in podjetja so se ob posredovanju odbornika za delo Giusta včeraj dvakrat sestali. Okrog poldne so se sporazumeli o rešitvi spora, popoldne pa so podpisali sporazum. Z njim se dejansko vzpostavljajo pogoji prejšnje pogodbe. kar pomeni lepo zmago za delavce.
Delovanje dežele
Jutri se sestaneta deželni odbor in prva deželna komisija, medtem
imiiiiiiiiiiiimilinilmiiniiimnimilnii||in,n„,1lllllIili)1il|||l||MmM|MII,ll„|,,imiIIII1MllI|(Iltlllll||)I|I11|1IIIII||||11|1||1M1||I1|1I1)|(1IMml||IIII|I|||1|1|(1()|m|Im(
ČASNIKARJI SO Sl OGLEDALI LADJO - VELIKANKO
Danes zapusti ladjedelnico
«Raffaello» Sv. Marka
Po poskusni vožnji se bo ladja zasidrala ob pomorski postaji, v nedeljo pa odpluje v Genovo
PRIHOD CVETLIČARJEV IN KMETOV OD DRUGOD
Izboljšanje vremena povečalo obisk na cvetlični razstavi
Popoldne na Montebellu konjske dirke s podelitvijo zlate kolajne
po katerih naj se odvija bodoče delo centra. Pred začetkom zasedanja je predsednik prebral brzojavki, s katerima sta se prof. Oppenheimer ln prof. Weisskopf opravičila, da ne moreta prisostvovati temu drugemu srečanju znanstvenikov. Sestanka, ki se bo zaključil danes popoldne, se udeležujejo prof. Salam (za Pakistan), prof. Heklund (glavni ravnatelj dunajske agencije, ki je po rodu Šved), dalje prof. Selegman (za Anglijo), prof. Solovjev in prof. Matvvejev (za Sovjetsko zvezo) ter profesorja Bohr in Van Hove (za Nizozemski).
Delo znanstvenega sveta se bo nadaljevalo danes, in .sicer bodo strokovnjaki -proučili delovanje mednarodnega centra v akademskem letu 1964-65, tekom katerega so se zvrstile številne važne manifestacije, med drugimi seminar o fizičnih svojstvih plazme (septembra lanskega leta), seminar o osnovnih sestavinah fizičnih teles itd. Direktor centra prof. A- Salam bo orisal program delovanja organizacije v akademskem letu 1965-66,
Zboljšanje vremena je pospešilo obisk mednarodne cvetlične razstave v Miramarskem parku. Kljub slabemu vremenu, ki je bilo prve dni po otvoritvi, so letos zabeležili znatno večje število obiskov kot v enakem obdobju na prejšnjih razstavah. K temu prispeva prav gotovo razporeditev letošnje razstave na večji površini in v bolj primernem okolju za take prireditve, kot je Miramarski park, ki je že sam po sebi privlačna točka. Kakor je znano, zajema letošnja cvetlična razstava 70.000 kv. m površine, medtem ko je zadnja razstava na Pomorski postaji zajemala le 3000 kv. m.
V okviru cvetlične razstave so tudi razne prireditve in obiski ter sestanki strokovnjakov. Tako Je za danes napovedan obisk kmetovalcev in cvetličarjev iz raznih krajev Italije, popoldne pa bodo na Montebelu konjske dirke in bodo zmagovalcu podelili zlato kolajno cvetlične razstave. Jutri bo dan Izraela in ob tej priliki bo Združenje židovskih žena priredilo sprejem na svojem sedežu na Trgu S. Benco 4; iz Milana pa bo prispel izraelski generalni konzul. V petek je na sporedu v Miramarskem parku simfonični koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Basileja.
Odobritev 3 odlokov o izvršnih določbah deželnega statuta
Ministrski svet je včeraj odobril tn zakonske odloke, ki vsebujejo izvršilne določbe za izvajanje statuta dežele Furlanije — Julijske krajine glede nadzorstva nad krajevnimi ustanovami, nad javnimi ustanovami za socialno skrbstvo in dobrodelnost ter o prenosu državne imovine na deželo. O vsebini odlokov bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali jutri.
Sestanek sveta centra za fiziko
Včeraj zjutraj se je na začasnem sedežu Mednarodnega centra za teoretsko fiziko na Oberdankovem trgu drugič sestal znanstveni svet centra. Znanstveniki so pod predsedstvom prof. Vallarte (ki je po rodu Mehikanec) vzeli v pretres delo, ki so ga posamezni člani ali skupine izvršili od prvega zasedanja do danes, ter glavne smernice,
Včeraj popoldne so si kronisti tržaških časnikov, ANSE in radia ogledali v ladjedelnici Sv. Marka novo italijansko admiralko Raffaello. Na ravnateljstvu ladjedelnice je sprejel časnikarje ravnatelj ladje inž. Lippi, ki vodi vsa dela na ladji od položitve prve plošče pa dokler je ne bodo izročili lastnikom. V njegovi družbi so si časnikarji ogledali to velikanko italijanske trgovske mornarice, ki bo samo še danes privezana ob pomol v ladjedelnici. Ogled je trajal dve in pol ure, vse premalo za o-gled takč velike in krasne ladje. Zato se je ogled omejil le na prostor*; pmasa.drugega in turistifc.
razreda, poveljniškega mosta ih razglednega mosta.
Ureditev prostorov za potnike je kar najbolj sodobnega in udobnega lahko nudi danes ladjedelska tehnika, dekorativna umetnost, sodobna oprema in vse, kar lahko nudi človeku na ladji največje u-dobje in največjo varnost na čezoceanskem potovanju. Največji vtis napravijo na obiskovalca, da je na Raffaellu vse veliko, razsežno. Jedilnice, družabne dvorane vseh treh razredov, gledališka dvorana s kinom, pokrito sprehajališče in veliko razgledni most. Vse, kar je bilo doslej napisano za Michelangelo, ki je nedavno odplula na prvo vožnjo, velja tudi za Raffaello, saj sta dvojčka.
Po ogledu je časnikarje zadržal na kratkem razgovoru na ravnateljstvu ladjedelnice ravnatelj inž. Verzegnassi. Predsednik združenja tržaških kronistov Soli se je ravnateljstvu ladjedelnice in inž. Lip-piju zahvalil, za ogled ladje in poudaril, da je sedaj vse mesto z ladjedelnico Sv. Marka, ko se širijo govorice, da jo nameravajo zapreti. Tržaški časniki skoraj vsak dan tolmačijo to solidarnost z željo, da bi se ne uresničele te govorice. Nato je inž. Verzegnassi poudaril, da je prepričan, da so to samo govorice, ker je ladjedelnica Sv. Marka, čeprav sorazmerno majhna, dokazala z Raffaellom in z vsemi drugimi svojimi neštetimi ladjami, ki jih je doslej izdelala, da ne zaostaja za nobeno drugo ladjedelnico v Italiji, da je po nizkih proizvodnih cenah druga v Italiji, takoj za ladjedelnico v Tržiču, kar ji omogoča, da gradi ladje po konkurečnih cenah z ostalimi velikimi ln bolje opremljenimi ladjedelnicami.
Danes ob 21. url bo Raffaello zapustila ladjedelnico. Ladja, ki je bila zgrajena za družbo «Italia», bo najprej opravila vrsto predhodnih poskusov na visokem morju, da se kolavdirajo pogonski stroji krmilne naprave in razne druge ladijske naprave. V četrtek okrog 20 ure bo ladja pristala ob pomolu pomorske postaje in bo v nedeljo odplula v Genovo, kamor bo pri-
lllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lmimg,„,|||||llm|ml|||||||||||||||||||v||||||||||||||||||||ui||||||||)||
VČERAJ NA SPREHAJALIŠČU SV. ANDREJA
Avto je trčil v drevo nato pa še v tramvaj
Hudo ranjena potnica, vozač pa bo ozdravel v 10 dneh
spela v prvih jutranjih urah 9. t. m. V Genovi jo bodo takoj spravili v dok, kjer bodo opravili zadnja dela preden bodo začeli z zadnjimi poizkusnimi važnjami. Med vožnjo iz Trsta v Genovo bodo o-pravili še razne predhodne kolav-dacijske poizkuse.
Ladjo Raffaello so začeli graditi 8. septembra 1960. leta 24. maja 1963 so jo ob prisotnosti predsednika republike splavili. Skupno z Michelangelom je Raffaello največja in najbolj sodobna italijanska potniška ladja. Dolga je 275,70 metra, široka 31 metrov, visoka do glavnega mosta pa 15,75 metra. ■Raffaello je zgrajena na 11 mostovih, ki so povezani med seboj z 18 dvigali in se zaključijo z razglednim mostom nad poveljniškim mostom, ki meri 720 kv. metrov. Raffaello ima okrog 46.000 ton.
Ladjo poganjata dve neodvisni skupini turbinskih strojev, ki imata skupno 100.000 konjskih moči na os in ji bosta omogočila redno potovalno brzino 26,5 vozla na uro.
Ladja ima štiri stabilizatorje ter bo lahko sprejela na krov 1775
potnikov in 720 članov posadke. Na razpolago za potnike je skupno 732 kabin, in sicer 227 prvega razreda, 232 drugega razreda in 273 turističnega razreda. Poleg tega i-ma še 6 luksuznih kabin in 2 luksuzni stanovanji. Luksuzne kabine ter kabine prvega in drugega razreda imajo telefon, ki je povezan z ostalim svetovnim telefonskim omrežjem. Za potnike je na ladji 6 kopalnih bazenov (trije za otroke) ter okrog 30 dnevnih in družabnih dvoran, ki merijo skupno 7000 kv. metrov. Tem je treba še dodati pokrita sprehajališča za skupno 1500 kv. metrov. Šarijo dvorana za družabne prireditve prvega razreda, ki je neposredno povezana z dnevno dvorano in barom, meri 1300 kv. metrov in je največja od vseh doslej zgrajenih na vseh italijanskih in tujih potniških ladjah. Gledališče s kinom ima 500 sedežev. Vsi družabni prostori in luksuzna stanovanja imajo televi-, zor, ki lahko sprejema programe obalnih oddajnikov. Za ostale kabine pa bodo na razpolago prenosni televizorji.
ko se sestane v petek peta komisija, ki bo razpravljala o dveh zakonskih osnutkih o gradnji ljudskih stanovanj. Predsednika Ber-zanti in de Rinaldini pa se bosta danes udeležila sprejema na Kvi-rinalu.
Odbornik za prosveto Vicario je sprejel deželnega svetovalca odv. škerka, prof. Lauro Abrami, duhovnika prof. Alojza Škerla in duhovnika prof. Kazimirja Humarja, ki so mu predočili glavna vprašanja, ki se tičejo slovenskih kotoliških organizacij, delujočih na kulturnem, podpornem in športnem področju. Prof. Vicario Je sprejel tudi profesorja fakultete za znanstvene vede tržaške univerze Giacoma Costo, ki je tudi predsednik tržaškega odseka Italijanskega društva za kemijo. Prof. Costa mu je orisal smotre društva.
Geotehniki gredo danes v Postojno
Na tehnični fakulteti tržaške univerze se bo danes nadaljevalo in zaključilo VII. vsedržavno srečanje o geotehniki, ki se ga udeležuje veliko število znanstvenikov in strokovnjakov iz vse Italije. Sinoči so se ob tej priložnosti sestali člani italijanskega združenja za geoteh niko. Na sestanku je predsednik združenja prof. Ferro, ki je hkrati rektor padovanske univerze, orisal delovanje in smotre te visoko specializirane organizacije. Danes se bo delo strokovnjakov začelo z razpravo o temi ((Merjenje fizičnih in mehaničnih svojstev tal«, ki je bila predmet posebne intervencije prof. Jappellija na včerajšnjem sestanku. Popoldne bodo strokovnjaki odpotovali na izlet v Postojno, kjer si bodo ogledali znamenite jame. S tem se bo praktično zaključilo VII srečanje o geotehniki.
Srečanje gostincev
V Trstu se je včeraj sestal dežel-odbor Italijanskega združenja javnih lokalov. Srečanja so se udeležili predstavniki prizadetih kate gorij s Tržaškega, Goriškega in Vi demskega ter iz Tržiča. Na dnev nem redu je bila diskusija o neka terih važnejših vprašanjih, ki zanimajo kategorijo javnih lokalov, tako o uvedbi turističnega menu ja po fiksni ceni, dalje o teden skem počitku uslužbencev javnih lokalov, o udeležbi deželnega od poslanstva na vsedržavnem sreča nju kategorije, ki bo prihodnji torek v Padovi, itd. Za začasnega predsednika deželnega odbora pred stavnikov javnih lokalov so na kon cu izbrali g. G. Braccia, ki Je ob enem predsednik tržaškega odbora stanovske organizacije.
l■lllllllllllllllllllmllmlllll^flllnlllllHIIIHIIMllllllll!lllllllllllll■llll!lll||||1||1|||■||||||||||1•||||||||||||t||||||||||t|||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|,,,,|(,,||
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Potrjena obsodba dveh mladeničev ki sta ukradla motor in se ponesrečila
Tudi tatu iz Ronk niso znižali kazni
Na Sprehajališču sv. Andreja se je včeraj zjutraj pripetila huda prometna nesreča, pri kateri sta se ranili dve osebi. Okrog 7. ure je 29-letni trgovec Antonio Messere iz Ul. Čampo Marzio 2, proti Elizejskim poljanam vozil fiat 1100 Ts 59*60, v katerem se je peljala tudi 48-Ietna Maria Di Monte por. Messere.
Ko je Messere privozil na veliki ovinek pri Tovarni strojev, je avto zaradi spolzkega tlaka zdrsel na cestišču, zavozil na desni pločnik in se zaletel v drevo ob cesti. Zaradi močnega sunka, je nato avto odskočil in z zadnjim delom treščil v tramvaj *t. 3, ki je tedaj vozil v smeri proti mestu. Pri nesreči se je najhuje poškodovala Messerejeva mati, ki se je ranila po glavi in si prebila čeljust. Nujno so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Messere, ki se je pobil po glavi, prsih in spodnjih
udih, pa se bo moral na otorino-loškem oddelku zdraviti 10 dni.
Ali je neznanec utonil v Istri?
Policisti s komisariata v Devinu še vedno vodijo preiskavo v zvezi z najdbo moškega trupla pri Brojenci. Truplo je na prod naplavilo morje. Včeraj smo poročali, da gre verjetno za nesrečo, da je namreč nesrečnik utonil, ko ga je sredi morja doletela nevihta. Ni izključeno, da se je nesreča pripetila v bližini istrske obale ter da so potem valovi in morski tokovi naplavili truplo proti naši obali. Policisti zato prosijo vse tiste, ki so mogoče zvedeli o izginotju moškega, naj se zglase v mrtvašnici glavne bolnišnice za morebitno pomoč pri identificiranju neznanca.
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Santonasta-so, zapisnikar Parigi) sta se morala zagovarjati 33-letni Guido Giur-mani iz Ul. Tigor 6 in 20-letni Luigi Ranalli iz Drevoreda R. Sanzio 5-2. Oba so obtožili, da sta ukradla motor ter da sta si izmislila zlagane vzroke prometne nesreče, zato da bi prikrila tatvino motorja, s katerim sta se peljala v trenutku, ko je prišlo do nesreče. Ranallija so še posebej obdolžili, da je upravljal motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja.
Bilo je okoli 6. ure zjutraj 23. decembra 1963, ko so karabinjerji prometnega oddelka prispeli v Istrsko ulico v bližini pokopališča Sv. Ane, kjer se je malo prej pripetila precej huda prometna nesreča, pri kateri sta se poškodovala omenjena mladeniča. Medtem ko se je Ranalli le laže ranil, pa si je Giurmani zlomil levo stegnenico. Oba sta izjavila agentom, da ju je malo prej povozil neki neznani avtomobilist, ki je izginil brez sledu.
Karabinjerji bi skoraj nasedli na limanice, toda kaj kmalu so ugotovili nekatere neskladnosti v pojasnjevanju dogodka. Zato so skrbno pregledali vso okolico ln kmalu nato našli na nekem bližnjem dvorišču motor, ki je bil nekoliko pokvarjen. Poiskali so lastnika — Ruggera Granierija, ki je povedal, da so mu neznani tatovi ukradli vozilo prejšnjo noč v^ Ul. Giuliani. Tako je postalo očitno, da Giurmanijeva in Ra-nallijeva pripovedka ni držala. A-genti so ju temeljito zaslišali in kaj kmalu sta mladeniča priznala, da sta ukradla motor. Pravzaprav je tatvino priznal samo Ranalli, medtem ko se je Giurmani otepal vsake krivde.
V oktobru lani je kazensko sodišče spoznalo oba za kriva ter ju obsodilo vsakega na 1 leto in 6 mesecev zapora. Ranalliju pa je prisodilo še 2 meseca pripora in 10.000 lir denarne kazni zaradi upravljanja vozila brez šoferskega dpvoljenja.
Proti tej razsodbi sta se pritožila oba obtoženca. Giurmani je med drugim trdil, da je bil že dovolj kaznovan, ker si je Pri nesreči zlomil nogo. Prizivno sodišče je potrdilo prvotno raszodbo. * * *
Bred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 25-Ietni Luigi Vitali iz Ronk, ki je bil obtožen, da je skupaj z neko drugo osebo vdrl v poslopje županstva
v Ro-nkah ter ukradel večjo vso-, di poslovnim krogom iz Podonavja
to denarja (130.000 lir) in večje število občinskih kolkov, pištolo zr.amke «berretta» ter malo zlato kolajno. Skupna vrednost ukradenih predmetov je znašala okoli 330.000 lir.
Karabinjerji so ugotovili, da sta zlikovca splezala po železni rešetki na nekem oknu v pritličju do balkona v prvem nadstropju. Tu sta s silo odprla leseni zastor in tako prišla v notranje prostore. Ko sta se polastila vsega, kar je bilo kaj vredno, sta vlomila vrata na zadnji strani poslopja ter izginila brez sledu.
Karabinjerji so čisto slučajno prišli na sled Vitaliju. Ta je vedno trdil, da on ni kradel, temveč da je dobil 400 kolkov od nekega neznanca, kateremu je baje ime «Gino». Na podlagi opisa osebe se je agentom zdelo spočetka, da je šlo za nekega mladeniča, ki je imel že večkrat 0-pravka s pravico. Na koncu pa so ugotovili, da je bil ta popolnoma nedolžen. Spričo tega so Vitalija prijavili go riškemu sodišču tudi zaradi obrekovanja.
Vsa zadeva je bila še toliko bolj zapletena, ker je Vitali obljubljal dolgo časa karabinjerjem, da jim bo povedal, kdo je 'kradel, oziroma kdo je odkupil u-kradeno blago. Ker pa je na drugi strani popeljal agente v neki rov pod železniško progo Tržič-Benetke, kjer so našli majhno jekleno blagajno, ki je bila ukradena na županstvu, so preiskovalni organi upravičeno mislili, da je tatvino zagrešil prav on. Zato ga ie goriško kazensko sodišče obsodilo lani v oktobru na 4 leta in 6 mesecev zapora ter 120 tisoč lir globe. Prizivni sodniki so potrdili to razsodbo.
NA ZASEDANJU PODONAVSKEGA ZAVODA
Poročilo dr. Gerina o tržaškem pristanišču
Načelnik urada za zunanje zadeve pri generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlanijo — Ju-lijsko krajino dr. G. Gerin je včeraj na, Mednarodnem kongresu na Dunaju, ki ga je sklical Podonavsko evropski zavod, prebral daljše poročilo o gospodarskem sodelovanju med Podonavjem in tranzitnimi pristanišči ob Jadranskem morju. Dr. Gerin je med drugim poudaril, da tržaško pristanišče nu-
že danes vrsto prednosti pred drugimi lukami, se večje ugodnosti pa bo lahko nudilo v bodoče, ko bo dograjen pomol XII. ln ko bo začela obratovati nova premična naprava za razkladanje banan. Govornik je poudari;, da bo Trst mnogo pridobil tudi s tem, da bo -iz njegovega pristanišča tekel nov naftovod proti Južni Nemčiji. Na koncu svojih Izvajanj je prof. Gerin izrazil upanje, da bo kmalu u-godno rešeno tudi vprašanji boljše povezave med deželo Furlanijo — Julijsko krajino z Avstrijo in Podonavjem sploh, in sicer z nameravano gradnjo italijanskega odseka nove avto ceste skozi Beljak na Dunaj.
Novi vozni red avtobusov na progi Trst-Reka
S prvim junijem so okrepili prevozno službo z avtobusi podjetja SARA na progi Trst-Reka. Velja namreč naslednji vozni red:
Odhodi iz Trsta ob 8. uri ob 11. uri in ob 18. uri; prihodi na Reko ob 10.50 ob 13.50 in ob 20.50.
Odhodi z Reke ob 6. uri, ob-14.30 in ob 17.30; prihodi v Trst oh 8.50, ob 17.20 in ob 20.20. Re zerviranje sedežev in prodaja vo zovnic pri vseh potovalnih ura dih ter na avtobusni postaji pri blagajni št. 1, telefon 37752 in 38845.
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 13. junija enodnevni izlet v Ljubljano, Kamnik in v Kamniško Bistrico. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
• • »
SPDT priredi 6. Junija izlet v Črni
vrh in vzpon na Javornik, kjer bo planinski pohod. Na izlet So vabljeni tudi vsi starejši odborniki in člani SPDT, da skupaj proslavimo dvajsetletnico osvoboditve.
Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9 do vključno 3. junija t.l. Pravila za planinski pohod so javljena na športni strani.
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN
vljudno vabi na prvi nastop
^GLEDALIŠČA MLADIH 65»
ki bo v sredo 2. junija ob 21. uri v gledališki dvorani Kulturnega doma. Uprizorilo bo dramo Emina Sylvanusa
KORCZAK IN OTROCI
Nastopajo: Drago Gašperlin, Saša Rudolf, Livij Valenčič, Savina Remec in Romana Ljubič.
ter
MONTAŽO PISEM NA SMRT OBSOJENIH
Pisma recitirajo: Pavel Bajc, Sonja Bajs, Filibert Benede-tič, Matjaž Bidovec, Drago Gorjup, Nora Jankovič, Igor Jogan, Pavla Kramar, Alenka Kravos, Nevica Lukeš, Pavel Makuc, Nerina Švab, Marinka Theuerschuh, Saša Rudolf In Franko Žerjal.
Režija: Jožko Lukeš
Scena: Dimitrij Cej
Glasbena oprema:
Edvard Martinuzzi
S to predstavo se želi ((Gledališče mladih 65» oddolžiti spominu vseh žrtev nacizma in fašizma.
Vstopnice so naprodaj v Kulturnem domu od 11. do 14. ure In eno uro pred pričetkom predstave. Cena parter 600 lir, balkon 400 lir, dijaki pa 400 in 200 lir.
Dramska skupina prosvetnega društva Ivan Cankar bo ponovila v četrtek 3. junija ob 20.45 v društveni dvorani igro »Striček prihaja«.
Ponovitev iste igre bo v soboto 5. junija ob 20. uri v Dijaškem domu.
Prosvetno društvo
« SLAVKO ŠKAMPERLE »
obvešča vse člane, da bo v četrtek, 10. junija t.l. ob 20.30
redni občni zbor
v društvenih prostorih na stadionu (d.' maj«, Vrdelska cesta Št. 7.
za polnoštevilno
ODBOR
Prosimo
udeležbo.
SLOVENSKI KLUB
priredi v nedeljo
izlet v Tupelče
pri Štanjelu na Krasu
združen s kulturno-družabno prireditvijo, na kateri bodo sodelovali naši tržaški slikarji in pesniki. Predmet nagradnega natečaja ex-tempore slikarskih in pesniških stvaritev je Kras.
Ocenitev in razdelitev nagrad nagrajenih del bo po kosilu na sedežu žirije v gostilni Jazbec v Tupelčah.
PRIDITE!
Šolske vesti
Dne 6. junija 1905 ob 16. uri bo v Kulturnem domu zaključna pri* reditev osnovnih šol. Vabila so na razpolago na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu.
Razstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1. je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in sicer do 10. junija
Osnovna šola in otroški vrtec ¥ Gropadi prirejata ob zaključku šolskega leta razstavo ročnih del. Razstava je odprta v šolskih prostorih.
Nazionale 15.00 «L’amore e le chan-ces« Bernard Blier, Raflaella Car-rš -
Arcobaleno 14,30 «La pattuglia tmvi-sibile« — John Wayne, Anthony Quinn.
Excelstor 14.30 «Le amlcizie partico-lari« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30 «Dav!d e Betsabea« — Technicolor Gregory Pečk.
Grattacielo 14.30 ((Piano... piano, dol-ce Carlotta« Bette Davis, Josef Cotten, Olivia De HavMand Prepovedano mladini.
Alabarda 15.00 «1000 dollari per un VVinchester« Technicolor.
Filodrammatico 15.00 «Le calde a-manti di Kyoto» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 14.00 ((Agente 007 licenza per uccidere«.
Cristallo 15.00 aTroppo caldo per giu-gno« Technicolor. Prepovedano mla dimi pod 14. letom
Garibaldi 15.00 «Hud lil selvaggio« Paul Nevvman.
Capitol 14.30 «11 diario di una ca-meriera« Jeanne Moreau. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 15.00 «1 due nemici pubbllol«.
Vlttorio Veneto 14.45 «La vita priva-ta di Henry Orient« Technicolor. Peter Sellers.
Moderno 14.00 «1 diavoll alati« Tech-, nicolor. John Wayne, Robert Ryan. Sledi risanka «Tom jn Jerry».
Astra 15,30 «Le astuzie di una vedo. .
va».
Astoria 14.00 «11 falso traditore« — VVIIliam Holden.
Abbazia 14.30 «Le 5 mogli dello sca-polo» Technicolor Dean Martin.
Ideale 14.30 «L’arciere del re« Technicolor. Robert Taylor.
KINO PRJ)SEKJ(J}NjrovE[J
predvaja danes, 2. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
CAPITANI Dl VENTURA
(PUSTOLOVSKI KAPITANIJ
Igrajo: Wandisa Guida, Gerard Landry, F. Parisi in P. Muller
himna
mmmik-
predvaja danes, 2. t.m. ob 15. uri zabavni film:
ENA LACRIMA SEE VISO
(SOLZA NA LICU)
.HMS	!M0’ L*"*	**»• zon Maitens
liiaio «1 KISU PROSEK
Upirata del diavolo
(HUDIČEV MORSKI ROPAR)
IgraJo: Richard Harrison, Walter Brandi ln Anna Maria Ubaldi
Pri IVANU na Scali Santi št. 149 je ostnlca in toči dobro belo In črno vino.
Včeraj - danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. junija se je v Trstu rodi-lo 7 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 34-letnl Gennaro Ar-bore, 83-letna Santa Schrot por Si-gnoretto, 75-letna Maria Pagliaga' vd. Sbisš, 87-letna Antonia Sčver vd. Ma-gni, 81-letni Benvenuto Benelli, 70-letna Blanca Zapusek por. Cedodin, 63-letna Anna Lonzar por. Lajacona, 71-letni Rodolfo Rota. 7l-letna Ama-lia Penko por. Spazzali, 63-letni Ven-ceslao Kolman, 75-letna Angela San-tim vd. Morrone, 60-letna Maria Pan-ger por. Medos, 79-letna Glovanna Petaros vd. Salvi, 70-letni Glulio Glanninl, 72-letnl Giuseppe Gorni 63-letni Giovanni Bassin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (31. 5. — 6. 6.)
AILAngelo d’oro, Trg Goldoni 8 Cipolla, Ul Belpoggio 4; Marchio Ul. Gi-nmastrfca 44; Nicoll, Ul. di Ser vola 80 (Skedenj); Aila Basilica, Ul S. Giuslo 1; Busolini, Ul. Revolte! la 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
Urnik od 13. do 16, ure
Alla Basilica, Ul. S Giusto l- Ru. solini, Ul. Revoltella 41;	INAM	Al
Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni m Settefontane	2.	'
NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAngelo	d'oro, Trg	Goldoni	81
Cipolla, Ul	Belpoggio	4;	Marchio'
Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj).
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Marija Brišček
vd. Novak
Pogreb bo danes ob 17. uri tz hi-še žalosti na domače pokopališče.
žalujoče hčere, zetje, vnuki in sorodniki
Nabrežina, 2.6.1965.
VELIKI NAPORI, TODA ŠE VEČJI USPEHI
Reška ladjedelnica se je uveljavila doma in po svetu
Naročil je dovolj do konca 1969 - Priznanja iz tujine - Kolajne in priznanja tistim, ki so ladjedelnico dvignili tako rekoč iz ruševin
REKA, konec maja. — Okrog štiritisočelanski delovni kolektiv ladjedelnice «Tretji maj« — največji delovni kolektiv na Reki — je letos prav posebno proslavil prvomajske praznike in 3. maj, dan osvoboditve Reke, po katerem ta velika ladjedelnica nosi svoje ime. Letos so namreč hkrati proslavljali tudi 20-letnico o-svoboditve Reke, s tem pa tudi
20	let naporov v obnovi in moderniziranju ladjedelnice, ki so jo ob osvoboditvi našli v pravih ruševinah. Z vidnim zadovoljstvom in ponosom so stari reški brodograditelji razkazovali gostom nove moderne «škvere» in pregledovali rezultate 20-letnega truda.
Po že tradicionalnem običaju so z delom končali dan pred praznikom, 30. aprila že ob 13. uri, eno uro pred koncem prve izmene. Delavci in nameščenci so se v svečanem razpoloženju zbrali na slovesne seje svojih delovnih enot (tudi ((ekonomskih enot» imenovanih) v dvoranah svojih delavnic in upravnega poslopja. Predsedniki svetov delovnih enot (t. j. organov delavskega samoupravljanja) so imeli priložnostne referate in podelili priznanja — diplome in kolajne — vsem dolgoletnim članom kolektiva. V
21	delovnih enotah ladjedelnice je bilo tega dne podeljenih 156 diplom onim članom kolektiva, ki so v njem najmanj 10 let, nadalje 174 bronastih kolajn tistim, ki so v podjetju nad 15 let, in
22	srebrnih kolajn onim ladjedel-cem, ki delajo tu že nad 20 let. Posebej slovesno — to je na svečani seji osrednjega delavskega sveta ladjedelnice, so počastili in nagradili z zlatimi kolajnami 17 članov kolektiva, ki delajo v reški ladjedelnici že 25 ali več let.
Po posebnem pravilniku ladjedelnice prinašajo ta priznanja dobitnikom tudi pravico do denarne nagrade. Le-ta se jim izplačuje tedaj, ko odhajajo v drugo podjetje ali v pokoj. Dobitniki zlate kolajne imajo po tem pravilniku pravico do nagrade v znesku 80.000 dinarjev. Vsekakor je lepo, da je kolektiv kljub nelahkemu položaju, ki, kot je znano, vlada na svetovnem ladje-delhiškem tržišču, podelil iz s v o- ' jih skladov letos okrog 1 milijon dinarjev za nagrade.
Pa ne gre samo za denar, marsikateremu staremu delavcu je več vredno priznanje, ki mu ga je izrekel njegov kolektiv, v katerem je prebil večji del svojega življenja in vložil veliko svojega truda. Pokazal ga bo doma ženi, otrokom, marsikateri je ob podelitvi v ogorelem in trdem obrazu sramežljivo prikrival solze ganotja.
Glavna slovesnost letošnjega praznovanja praznika podjetja, 3. maja, je bila 4. maja v Domu kulture «Djuro Salaja na Mlaki. Tam je bila svečana seja delavskega sveta, na kateri so pregledali u-spehe svojega 20-letnega dela, ki so posebno v zadnjih letih vse očividnejši in pomembnejši.
Na račun kvalitetnega dela in sposobnosti si je reško ' podjetje «Tretji maj» pridobilo ugled in veljavo že daleč po svetu, tako na Zahodu kot v vzhodno-evrop-skih in azijskih deželah. Zaradi tega se jim za delo v naslednjih letih ni treba prav nič bati. Imajo ga zagotovljenega že do 1969. leta. Sicer pa, nekaj konkretnih podatkov:
Po že sklenjenih in perfektui-ranih pogodbah ima «Tretji maj» naročeno gradnjo 35 ladij, ki bodo naročnikom dobavljene do
1969.	Od tega je 27 ladij različne vrste in velikosti za inozemske naročnike, 8 ladij pa bodo v reški ladjedelnici v tem času zgradili za jugoslovansko trgovsko mornarico oziroma za reško «Ju-golinijo«, ki je začela izvajati načrtni program zamenjave starih, manj ekonomičnih ladij z novimi, modernimi in hitrejšimi.
Za Sovjetsko zvezo bo po naročilu podjetja SUDOIMPORT iz Moskve ladjedelnica «Tretji maj» na Reki do 1970. leta zgradila skupno 17 ladij. Oa tega 7 ladij za tekoče tovore (tankerjev), ki so bili naročeni že poprej po tako imenovanem prvem programu. Po njem bodo vse tri največje jugoslovanske ladjedelnice «Tretji maji) na Reki, «Uljanik» v Pulju in «Split» dobavile sovjetski trgovski mornarici (ki bo
1970.	leta predvidoma imela že
17 milijonov BRT tonaže), prvih 25 ladij. Po drugem programu, po katerem bodo jugoslovanske ladjedelnice za Sovjetsko zvezo do 1970. leta zgradile še novih okrog 70 ladij in drugih plovnih objektov, pa bo ((Tretji maj» dobavil Sovjetski mornarici še 10 ladij.	.	.
To je vsekakor doslej največje
naročilo iz inozemstva, ki ga je iz neke dežele dobila reška ladjedelnica. Pri gradnji teh ladij sodelujejo tudi sovjetski konstruktorji, ob splavitvah prvih treh, ki so bile doslej že splavljene za Sovjetsko zvezo na Reki (prva tanker «RIEKA», bo v teh dneh. 5. junija predana naročniku), so predstavniki «SUD01MPORT» ter sovjetskih zunanje-trgovinskih forumov in veleposlaništva poudarili svoje zadovoljstvo nad kvaliteto in visoko strokovnostjo dela reških konstruktorjev in delavcev.
Posebno pomemben je za nadaljnjo uveljavitev reške ladjedelnice tudi sporazum sklenjen z indijsko državno pomorsko družbo SHIPPING CORPORATION OP INDIA Ltd v Bambayu. Za to indijsko družbo bodo v reški ladjedelnici zgradili tri ladje za rasuti tovor, vsako po 35.000 ton nosilnosti. V te ladje bo ((Tretji maj» vgradil tudi svoje lastne pogonske motorje tipa «SULZER-3. maju, s proizvodnjo katerih se je prav tako uveljavil že na inozemskem tržišču. !•»	!
Predstavniki te indijske družbe so že napovedali možnost, da bodo še v letošnjem letu sklenili s ((Tretjim majem« sporazum za gradnjo še nadaljnjih treh ladij za razsute tovore po 45.000 ton nosilnosti. Verjetno bo že v kratkem prišlo do sklenitve zadevne pogodbe. Te 3 ladje za Indijo bi bile doslej največje zgrajene na Reki in v jugoslovanskih ladjedelnicah nasploh. Po že prej sklenjeni pogodbi ((Tretji maj« gradi za Indijo še 4 ladje
Istočasno t.j. 14. marca t.l., ko je bil v ladjedelnici splavljen tretji tanker za Sovjetsko zvezo «Pavel Dibenko«, (prvi se imenuje »Rieka« drugi «Rezekne»), so na navozu postavili kobilico za ((gradnjo št. 461» (toliko ladij so v 20 letih zgradili marljivi reški ladjedelci). Ta ladja, ki jo bodo zgradili za Švedsko, bo doslej največja ladja, zgrajena v Jugoslaviji. Imela bo namreč 36 tisoč ton nosilnosti, zgrajena pa bo za prevoz razsutega blaga. Za Švedsko je ((Tretji maj« že zgradil eno ladjo za prevoz razsutega blaga, in sicer motorno ladjo ((Alida Gorthon« od 25.000 ton, ki) je bila izročena naročniku 29. novembra 1963. Novo naročilo tega uglednega švedskega ladjedelniškega društva pomeni za reške ladjedelnice novo laskavo priznanje in pohvalo.
Reška ladjedelnica je že pred časom povsem osvojila tudi proizvodnjo lastnih ladijskih diesel-pogonskih strojev po licenci znane tvrdke «Sulzer». Naročila za stroje «3. maj-Sulzer« so vse pogostejša. Tako je bila nedavno sklenjena pogodba z indijsko družbo Hindustan Shipyard Ltd. v Visakhpatnamu o 5-letni dobavi glavnih ladijskih strojev ter o nudenju tehnične in druge pomoči tej indijski 'ladjedelnici.
Reška ladjedelnica bo dobavljala indijski glavne pogonske stroje od 9.600 KS in manjše pomožne ladijske stroje. Njihovo število je seve odvisno od možnosti in programa gradnje ladij te indijske ladjedelnice, ki je po svoji zmogljivosti druga v deželi. Vsekakor si na Reki obetajo plod-no medsebojno sodelovanje z ladjedelnico in pomorskimi družbami prijateljske Indije. Predvideno je tudi, da bo ((Tretji maj« v Indiji osnoval servisno službo rezervnih delov in servis za giav-ne pogonske stroje, ki jih bo dobavljal Indiji. Tudi to bo obojestransko koristna oblika sodelo-vanja.	,
Reška ladjedelnica je poleg tega že sklenila pogodbo tudi za dobavo glavnega pogonskega stroja od 9.600 KS za ladjedelnico v Karachiju v Pakistanu, Vgrajen b0 v ladjo, ki jo ta ladjedelnica gradi za domačo pakistansko mornarico. Stroj bo dobavljen Paki-stanu konec tega leta, ali v ja nuarju prihodnjega. Ta pumtr je omembe vreden predvsem zato, ker je to prvi izvozni stroj ki ga ((Tretji maji) gradi za neko inozemsko ladjedelnico, verjetno pa bodo iz Pakistana naročili na Reki še en tak stroj.
Reški ladjedelci se lahko z resničnim zadovoljstvom in ponosom ozirajo nazaj na 20-letno prehojeno pot od vojnih razvalin do velikega modernega podjetja, ki danes uživa zaslužena prizna-nja in pohvale in sloves daleč po svetu, tudi v deželah, ki imujo mnogo starejše pomorske in ladjedelniške tradicije, kot so na primer Švedska in druge, n z vsem tem, kar so si naredili z lastnimi napori, danes reški laoje-delci upravljajo sami. To Je ve' lika pridobitev, ki jim jo je prinesla njihova .borba, zaključena zmagoslavno pred 20 leti.
S. D'
Nova velika čezoceanka «Raffaello» bo do nedelje v našem pristanišču
Vtem ko se nova velika ladja ((Michelangelo* vrača s svoje prve poti v New Vorku, se njena «poseslri-nia» ((Raffaello* pripravlja na svojo prvo pot. Po opravljenih krajših plovbali bo nova ladja ((Raffaello* v nedeljo zapustila Trst in odplula v svojo matično luko Genovo, kamor bo prispela pred 10. t.m. Kakor je znano, imata obe novi veliki čezoceanki ((Michelangelo* in «Raffaello*. ki pripadata paroplov-ni družbi «Ita!ia*, iste značilnosti in tehnične posebnosti. Edina razlika med njima je v dekoracijah in opremi prostorov, Cezoceanka ((Raffaello*, ki jo vidimo na sliki tik pred zaključkom del v ladjedelnicah Sv. Marka, bo 10. julija odplula na svojo prvo pot do Malte in Falera, na svojo prvo plovbo na redni progi proti New Yorku pa bo odplula 25. julija, tako da bo priplula v New York 2. avgusta
ZAKLJUČNE PRIREDITVE NA NAŠIH 50LAH
Prireditev v Dijaškem domu in barkovljanske šole
V nedeljo dopoldne je bil v Slovenskem dijaškem domu tretji zaključni roditeljski sestanek, ki so se ga v lepem številu udeležili starši rednih in zunanjih gojencev dijaškega doma.
Upravnik doma je v svojem poročilu opisal napore, ki so jih vzgojitelji vložili v svoje delo v stremljenju po čim boljšem šolskem uspehu zaupane jim mladine, obenem pa analiziral vse objektivne in subjektivne težave, ki ovirajo pozitivno učno in vzgojno delo. Posebno dolgo se je zadržal na vprašanju konkretnega sodelovanja staršev pri vzgoji mladine ter pozval starše k pogostejšemu stiku z vzgojitelji. Mnogokrat so vsi napori vzgojiteljev zaman, čfe gojenec čuti, da bo v popustljivosti staršev dobil podporo za svoj negativni razvoj. Prav gotovo, da je potuha staršev podzavestna in izvira iz ljubezni do otroka. Prav zato pa je potrebno, da se starši glede vzgoje otrok posvetujejo z vzgojitelji, posebno pa še, da se tudi sami bolj zanimajo za vzgojno problematiko in o tem več razmišljejo.
Na koncu svojega poročila je upravnik še najavil, da bo tudi letaš v Dijaškem domu v avgustu tečaj za popravne Izpite.
Po končanem roditeljskem sestanku so se starši in gojenci ter nekaj gostov zbrali v veliki dvo-
iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,|,
MINULO NEDELJO JE BILA V TR0G1RU POMEMBNA SVEČANOST
Jadranska magistrala je končno
izročena prometu
Dolžina znaša 850 km Zadnji odsek med Tro-girom in Dubrovnikom dokončan - Jugoslovanskemu turizmu se obetajo še večji uspehi
Jugoslavija pričakuje letos tri milijone tujih turistov. Tako je pred dnevi izjavil najodgovornejši predstavnik turistične zveze Jugoslavije Ljubo Drndič, ki je v zvezi s tem nanizal še vrsto podatkov. Ta predvidevanja slonijo na računu, da bo letos od 20 do 30 odstotkov več dotoka tujih turistov v Jugoslaviji kot lani. Ta predvidevanja pa potrjujejo rezultati prvih štirih mesecev letošnjega leta, ko je bil devizni dotok za okoli 30 odstotkov večji kot v istem razdobju lanskega leta. K temu povečanju tujega turizma bodo pripomogli še številni novi činitelji, kot na primer liberalizacija v zvezi z vizumi in obmejnimi prehodi, nadalje nove zmogljivosti jugoslovanskega gostinstva, saj je v gradnji nad 30 novih hotelov z okoli 40.000 posteljami; nove restavracije pa bodo omogočile
30.000	novih sedežev, v zasebnem gostinstvu pa je letos nad
20.000	novih prenočišč. Kar se pa tiče olajšav in liberalizacije vizumov, je bilo ugotovljeno, da je bilo samo letošnjega aprila izdanih na mejnih prehodih več turističnih propustnic kot lani vse leto. Povrh vsega tega je za letošnjo sezono poskrbljeno za boljše in hitrejše železniške in avtobusne zveze, vzpostavljene so nove letalske proge, nove proge turističnih ladij «Istra» in ((Dalmacija«, uvedba trajektov med kopnim in otoki ter trajekt za direktno zvezo med Ancono in Zadrom.
Toda med činitelji, ki bodo prav gotovo veliko pripomogli k povečanju tujega turizma v Jugoslaviji, še posebej v Dalmaciji in Črni gori, je tudi Jadranska magistrala, ki so jo pred tremi dnevi izročili prometu tudi na odseku od Trogira do Dubrovnika na dolžini novih 291 kilometrov. Seveda je bilo vmes več odsekov, ki so bili že dograjeni in že v prometu, končno pa je z izročitvijo tega odseka vsa cesta ob jadranski obali malone zaključena in s tem so se odprla vrata modernemu motoriziranemu turizmu do najlepših prede-
Jadranska magistrala je odprta.
.............................m,......... m,mm...  ..............................................................•
nekoga, ki vas bo spodnesla. Zve-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ko sl pridobite oporo predstojnikov, vam bo šlo kar od rok. Neko staro zadevščino boste uredili.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V novih stikih bodite skrajno previdni. Negotovost in neprijetni tuji vplivi.
DVOJČKA (od 21.5 do 26.6.) Razmere vas bodo prisilile, da boste čim bolj metodični. Neki prijatelj vam bo pomagal v družinskem sporu.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Odlično boste razpoloženi in to vam bo olajšalo delo, ki ne bo lahko. V družini bo potreben kompromis.
LEV (od 23.7. do 22.8) Ce ne boste dela prav zastavili, ga boste
morali začeti znova; Lepe priložnosti za razvedritev. „ ,	.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V dopoldanskih urah odlične priložnosti, le izbira ne bo lahka. Večer bo primeren za prijateljski z m ene k.
TEHTNICA (od 2.3.9. do 23.10.) Ukrenite vse potrebno, preden vam kdo prekriža pot. Reševali boste zelo zapleteno zadevo.
ŠKORPIJON (od 24.19- do 22.H.) Ali bo neprevidnost ali hudobnost
čer bodite doma.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobro premislite, preden zaupate svoje težave neki osebi. Več realizma tudi v čustvenih zadevah.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nehvaležna naloga, ki pa bo vendarle privedla do cilja. Preveč ste ponosni, morda celo ošabni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Cel kup neprijetnih novosti, vendar se jih ne ustrašite. Neki sorodnik bo kazal prevelike zahteve.
RIBI (od 20.2. do 20.3) Naspro-tovanja med kolegi, toda s pozitivnim učinkom. Več živahnosti in vse bo šlo prav.
lov dalmatinske obale ln črnogorskega primorja.
Ustavimo se pri Jadranski magistrali, pri velikem delu, ki se je sicer nekoliko zavleklo, ki pa je danes na voljo turistom. 2e pred vojno so začeli misliti na cesto vzdolž vsega Jadrana in se po nekod dela tudi lotili, toda vojna je vse te načrte prekinila in do leta 1945, torej do konca vojne, je bilo končanih na Jadranski magistrali komaj 48 kilometrov ceste, od Reke do Novega Vinodolskega.
Resnična gradnja te tako potrebne ceste se je začela dejansko šele po vojni. Do leta 1959 je bilo zgrajenih prvih 174 kilometrov ceste pod Velebitom, in sicer od Novega Vinodolskega do Zadra. Medtem časom pa se je začelo trasiranje ceste tudi proti Šibeniku, kamor je asfaltni trak Pripeljal leta 1963. Medtem so cesto trasirali na raznih odsekih in pred tremi leti začeli s pospešeno gradnjo nadaljnjih odsekov. Preteklo nedeljo pa so Izročili še preostalih 291 kilometrov nove ceste, ki spaja Trogir z Dubrovnikom. S tem je Jadranska magistrala — v celoti 850 kilometrov — praktično dokončana, hkrati pa je dobila vsa jadranska obala neprekinjeno prometno vezo, ki se razteza vzdolž vse Istrske obale in nato od Reke navzdolž vse do črnogorskega Primorja, od koder se cesta odcepi proti Skopju, kjer se spoji s cesto Bratstva in enotnosti, ki povezuje severno zahodno mejo Jugoslavije, začenši ali s Sežano, ali Jesenicami, Ljubeljem in Šentiljem preko Ljubljane, Zagreba, Beograda in dalje do Skopja z grško mejo in z deželami Bližnjega vzhoda.
Jadranska magistrala je bila zamišljena in speljana kot izrazita turistična cesta za vso Jadransko obalo. Zato je speljana čim bliže obali in trasirana po vseh turističnih in prometnih kriterijih, da kljub svoji dolžini ne utruja, pač pa da nudi ves čas in še posebej na primernih točkah lep razgled na morje ln otoke, ki se vrstijo vzdolž obale.
V glavnem je vsa Jadranska obala, začenši z Reko in vse do Dubrovnika in tudi dalje skalnata. Toda ne povsod in graditelji so imeli veliko težav zaradi različne geološke sestave terena. Poleg tega so morali graditelji skopati več predorov in zgraditi več mostov, prekopati pa na milijone in milijone kubičnih metrov materiala.
Jadranska magistrala iz funkcio-
nalnih razlogov ponekod «seka» ovinke in zato je trasiranje ceste ponekod terjalo velike napore. V celoti so graditelji morali postaviti 26 manjših mostov z razponom od 5 do 20 metrov in 13 mostov z razponom od preko 50 metrov. Samo mostovi z razponom od 30 do 600 metrov merijo v celoti 3.734 metrov. Pri gradnji 482 metrov dolgega mostu čez Bistrino so graditelji dosegli svetovni rekord, ko so tako velik most zgradili v samih desetih mesecih.
Toda vsi mostovi še niso postavljeni. Manjkata dva največja in najpomembnejša. Pri Šibeniku je v gradnji velik most, ki bo dokončan po vsej verjetnosti do prihodnje turistične sezone. Prav tako je v gradnji most preko Neretve, ki ga za sedaj, dokler ne bo zgrajen, zamenjuje pontonski most, ki ga je postavila ju-
goslovanska armada.
Prej smo omenili težave pri trasiranju Jadranske magistrale. Cim gremo čez pontonski most nad Neretvo, se cesta vije proti jugu po dolini Neretve in preko Opuzena do Male Neretve. To področje je sestavljeno iz aluvio-nalnih nanaškov in je povzročilo graditeljem izredne težave. Posebne težave so graditelj imeli zaradi terena na obeh straneh Rijeke Dubrovačke, kjer so morali zgraditi zelo veliko podpornih zidov zaradi drsenja terena.
Vse težave so danes že mimo, 10.160 delavcev in 270 inženirjev in tehnikov, ki so pri gradnji Jadranske magistrale sodelovali, so to delovišče zapustili in se preselili drugam, na nova gradbišča, cesta pa je tu, da sprejme tisoče, desettisoče vozil, ki jih bo pritegnila privlačnost Jadranske obale.
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Glasbena matineja; 9.30 Promenadni koncert;
10.00	Koncert operne glasbe;
11.00	Slov. narodne; 11.25 Moški vokalni ansambel; 11.45: Orkester Sciascla; 12.15: Brali smo za vas;
12.30	Za vsakogar nekaj;	13.30
Prijetna srečanja; 14.45 Skladbe D’Andree Romanelli; 15.00 Orkester Adamič; 15.30 ((Kavarnica«, komedija; 17.05 Pesem ln ples; 18.10 Ansambel Marini; 18.30 Nove plošče; 19.00 Kitarist Ugo Ca-lise; 19.15 Higiena in zdravje;
19.30	Neznani skladatelj;	20.00
Šport; 20.30 Novi pevci; 21.00 Simfonični koncert; 22.35 Romantične melodije; 23.00 Črnske duhovne pesmi.
II. program
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.30 Prenos RL; 11.55 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Pod lipo zeleno; 16.00 Otroški kotiček; 16.35 Koncert; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkestralna glasba;
19.30	Prenos RL.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Ab-bate, Dallara, Marchetti itd.; 9.10 Skladbe za godbo na pihala; 9.30 Vojaška parada ob prazniku republike; 11.00 Sprehod skozi čas;
11.30	Beethovnov trio; 11.45 Skladbe za godala; 13.10 Giro dTtalia;
13.30	Solisti lahke glasbe; 14.00 Glasbena fantazija; 14.30 Operna glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.00 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 15.15 Orkester; 15.30 Uspeli motivi; 16.00 Spored za naj-
rani doma, kjer so gojenci pripravili staršem kulturno prireditev. Program je bil delno vokvir-jen v mladinsko prireditev STEDO, zato so gojenci in gojenke recitirali priložnostne Gregorčičeve in Kajuhove pesmi; dekliški kvartet pa je zapel dve dalmatinski narodni pesmi.
Novost programa domskih prireditev je bil prvi nastop baletne šole, ki je bila letos ustanovljena v domu. Pod vodstvom baletnega mojstra Adrijana Vilesa so se dekleta dobro pripravila, da so občinstvu pokazala od osnovnih baletnih vaj, do zahtevnejših baletnih sestav in do zelo učinkovite z občutjem podane Grie-gove «Azine smrti«.
Nastop baletne šole je pokazal, da so v Dijaškem domu pogoji tudi za tovrstno umetniško vzgojo mladine in prav bi bilo, da se v prihodnjem šolskem letu z za-početim delom na tem področju nadaljuje.
Učenci barkovljanske Sole so priredili v nedeljo 30. maja ob 17. uri v župnijski dvorani zaključno šolsko prireditev. Za to priložnost so pripravili in odigrali petnajst skrbno in dovršeno pripravljenih točk. Gledalcu so nudili poldrugo uro prijetne zabave. Točke so potekale druga za drugo, brez odmorov.
Katera točka je žela največ uspeha, katera je bila najboljše pripravljena? Vse točke, oziroma pevce in igralce, brez izjeme, so starši in ljubitelji šole nagrajali z navdušenim ploskanjem. Nastopali so po skupinah učenci vseh razredov. Vsakemu je bila odrejena starosti in zmožnosti primerna naloga. Pri vseh so bili nastopi izraziti! Mali nastopajoči so se vživeli v določene jim vloge, zato so bili na odru ob odprti zavesi sproščenih, gotovih in naravnih kretenj. Otroci niso iskali, da bi s pogledom po gledalcih srečali pogled mamice,
kakor premnogokrat taki pogledi motijo vzajemnost dejanja, oziroma nastopajočih
Pevske točke so bile podane o barvni čustvenosti, kar pri šolskih zborih doseže le spretnost, dobra volja, vztrajnost ter primerna razpoložljivost teoretične priprave vzgojitelja v petju. Zna biti, da je jakost glasov pri izvajanju zadnjih pevskih točk zbor nekoliko popustila, sicer je melodična ubranost glasov ostala. Priporočljivo pa je, da se število pevskih točk pripravlja v okviru zmogljivosti nastopajočih. Petje je za pevca, kakor tudi za učitelja, zahteven predmet. Zahteva namreč precejšnje živčne kot tudi napetosti nekaterih nežnih organov, zato utruja. Med nastopajočimi so igralski talenti, škoda, da se po končani osnovni šoli nihče ne potrudi do igralskega izživljanja. Solisti, katerih je bilo slišati in videti več, tudi po starosti, so zaslužili prisrčno pohvalo.
Kaj je manjkalo «Zamorčku» in ostalim, ki so v prizorčku z njim nastopali? Nič! Bil je poln življenja in doživetja, čeprav sta bili glavni moški vlogi v ženskih rokah (otrok), tudi odrasli bi ju ne mogli boljše podati. Otroci! vsi, vsi, vsi, /., II., III., IV. in V. razreda prav pridni!
Mamice so lahko ponosne n« take vzgojitelje, ki z neomahlji-vo ljubeznijo skrbijo za tako bogat napredek otrok. Dvorana bi ne mogla sprejeti več gledalcev, saj je skupina starejših Barkov-Ijanov napolnila tudi prostor v veži ob vhodu.
Po zaključni točki so se gostje spogledali, kaj nič več ne bo? Pohvale naj bodo deležni vsi o-troci! Učiteljstvu iskreno priznanje za trud in za do potankosti pripravljen nastop. Ob dobri volji in požrtvovalnosti vzgojitelja, ki se zaveda lastnega poklica. ni težko doseči uspehe, kakršnih si starši in prijatelji šole želijo in ki so v ponos vsaki šoli in otrok u v dopolnitev izobrazbe!
OCE
iiiiiimiiiimiiiiiimimmimiimiiimmmmiimmiiiimiiiiiiiiimmiimimiiimimimifmmmiiimmmiii
1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ 1
Osem likovnikov v Kulturnem domu
Kaj pomeni narodna svoboda u umetniškem razvoju Primorcev, nam nazorno pri&a razstava osmih likovnikov, ki razstavljajo v Kulturnem domu. Osem likovnikov je lepo število, a to niso vsi, ki so v preteklih petnajstih letih pričeli slikarsko ustvarjati v Slovenskem Primorju. Mnogi od teh danes žive in delujejo v razmeroma majhnih krajih, v katerih ustanovitev nižjih srednjih šol še pospešuje ta pojav. V večjih krajih jih je tudi po več, npr. v Ajdovščini, ki je tu zastopana le po Lenščaku in Jejčiču. Predvsem naj omenimo, da med njimi ni samoukov. Vsi so dovršili a-kademijo v Ljubljani, dočim je pri nas obratno, vsi naši mladi slikarji nimajo poklicne izobrazbe. Zato jih je tudi manj in njih umetniška pot je težavnejša.
Razstava osmih primorskih likovnikov, ki jo prireja Slovenska prosvetna zveza v Kulturnem domu, je po mnogih letih prvi pomembnejši prikaz slikarske dejavnosti, ki se razvija tik za mejo na Krasu, na Goriškem in slovenski Istri. Sicer je večina teh slikarjev razstavljala že v Ron-kah, ki pa ni so tako lahko dostopne našemu občinstvu. A ta
>37
i m
SREDA, 2. JUNIJA 1965
mlajše; 16.30 Glasba z dveh celin; 17.25 Klavičembalo in klavir; 18.00 Klavirska glasba; 18.20 Neapeljske melodije; 18.50 Plesna glasba; 20.00 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 20.30 Rossinijev ((Vilhelm Tell«.
te4
I
^ /7SSM '/rsm/s*
8.00	Jutranja glasba; 9.35 Glasba od vsepovsod; 10.40 Glasba za praznični dan; 11.35 Giro dTtalia; 11.40 Pevci; 12.30 Parada orkestrov ; 13.30 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 14.00 Pevci lahke glasbe; 14.30 Giro dTtalia; 14.35 Ritmi in melodije; 15.00 Ital. narodne; 15.30 Kvartet Cetra, Do-relli, Iannetti. Med 15.50 in 16.45 Giro dTtalia; 16.00 Rapsodija; 17.00 Mala prodajalna plošč; 17.30 Orkester; 17.45 Pisan glasbeni spored; 18.35 Ital. narodna glasba; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.05 Koncert lahke glasbe; 21.00 Povojni arhiv — 1945-1965; 21.50 Pesniki s plošč; 22.10 Glasba v večeru.
III. program
17.00	Goldsmith: «Ella sl umi-lia per vincere«; 18.30 Sodobna zgodovina; 19.00 Dantejeve proslave; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartove skladbe; 21.20 Božanska komedija; 21.30 Na sporedu Lu-toslawski; 22.15 Sodobno nemško pripovedništvo.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic; 9.10 Ansambel Stanteta; 9.25 Domače pesmi; 9.45 Rog in klarinet; 10.15 Zvoki za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki;
__ ll.,mivl prp..i.lv.m,
Kmetijski nasveti; 12.15 Na hanet-ki peči; 12.30 Iz Haydnove opere ((Richard Orladno«; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Kako pojo mladi pevci; 15.30 Tako poje naša dežela...; 16.00 Vsak dan za vas; 17,05 Slov. glasba po osvoboditvi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.45 Naš razgovor;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Zbor Moravskih učiteljev; 20.20 Brahmsova glasba; 20.40 Boro-din: Knez Igor; 22.10 Popevke;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
Ital. televizija
9.30 Vojaška parada ob prazniku republike; 15.30 Prenos športnega dogodka; 17.40 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Godba na pihala; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 TV-zgodba: «Greh Richarda Kimbleja«; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Puškinova ((Kapitanova hči ) — tretje nadaljevanje; 22.30 TV razprave, ob koncu reportaža o kol. dirki po Italiji.
Jug. televizija
16.50 Govorimo po rusko; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Tik-tak, pravljica; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Dosežki znanosti — film; 19.15 Be-dfich Smetana; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Poezija Dušana Kostida; 20.40 Črno na belem — zabavna oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.20 Obzornik.
razstava je enotnejša in priznati moramo, da se v vseh delih pozna ustvarjalna resnost, pridobljena na ljubljanski akademiji. To smo imeli priliko spoznati že na osmih razstavah, ki sta jih v Trstu imela Zvest Apollonio iz Bertokov in Jože Poh len iz Hrastovelj.
Pohlen je tedaj razstavljal le grafiko. Sedaj vidimo tu prvti tudi njegove kipe, izdelane z izostrenim čutom za bistvenost pra-oblik človeškega telesa, zlasti ženskega. Po veliki ljubezni do dela, a samo po tej, sliči renesančnim mojstrom, ki jih je študiral v Florenci.
Drugačne so oblike del kiparja Janeza Lenassija. Krivulje so črtno obrobljene in se končujejo zaostrene v konice s stalno igro kontrastov. V tem izstopa posebno kip sedeče figure, ki s sprednje strani prehaja že v abstraktnost.
O Apolloniovih ujedankah se ponovno lahko samo pohvalno izrazimo: so na enaki višini kot tiste, ki so bile prikazane v galeriji Alcione, vendar marsikomu po oblikovnih zamislih dostopnejše in za umetniško uživanje prijetnejše.
Po nekaki metafizični geome-tričnosti svojih olj, imenovanih «Signali», iztopa Mire Cetin, fci rešuje v njih poglabljanje v prostor. Je to najbolj vslikars v barvnem oziru, poleg Ivana Varla, katerega barvne eksplozije dajejo razstavi šele nekaj živahno veselega. Z njimi skuša Varl podati dekorativno p osrečeno ritem glasbe in utripe letnih (asov na velikih platnih.
Diametralno nasprotno ustvarja Ajdovec Ivo Lenščak-Pilon. Stika «Beli relief» in podobi plazov so po svoji enobarvnosti in nadvižnosti skvašenih potez, že nova oblika umetnin med kiparstvom in slikarstvom, a kažejo pri tem še močno iskateljsko u-smerjenost. Ista je opazna tudi u prefinjeno izvršenih oljih z nalepki tiska Pilonovega someščana Danila Jejčiča. Tonsko umerjene barve, dovršena površinska obdelava, kontrastna dopolnila m intelektualni navdih zasnov so odlike križanja z umetnostjo Zapada v delih tega mladega Primorca.
V grobih potezah se vse to v naprej najavlja tudi v najmlajšem razstavljavcu Rudiju Pergar u. Z lastno podobo in ko. lažnim oljem «Plošče» pa stoji oiividno še neodločen na umetniškem razpotju med oblikovno in neoblikovno strujo slikarstva.
S pričujočo razstavo je galerija Kulturnega doma končno izpolnila vrzel manjkajočega spoznavanja slikarskega ustvarjanja v Slovenskem Primorju. Želeli bt le, da bi se podobne razstave pogosteje vršile ter tako pokazale bujno rast primorske kulture po suši fašizma.
MILKO BAMBIČ
Goriško-bencški dnevnik
ČEPRAV )E INDUSTRIJA ŠE V KRIZI
V Tržiču si mnogo obetajo od modernizacije ladjedelnice
Novi odpusti v tekstilni industriji v aprilu • Tudi v gradbeni industriji se opaža izboljšanje
Položaj v industriji na Goriškem Je bil v preteklem aprilu, po poročilu v vestniku trgovinske zbornice za Goriško, na splošno nespremenjen v primerjavi s prejšnjimi meseci. Ni bilo mogoče govoriti o kakšnem omiljenju krize, vendar Je že pozitivno dejstvo, da se je na posameznih področjih ustavilo nazadovanje. V tržiških ladjedelnicah so nadaljevali gradnjo dveh podmornic za vojno mornarico. Najavili so tudi izdelavo obsežnega načrta za modernizacijo ladjedelnice, za kar naj bi vložili okrog 10 milijard lir. Ta načrt naj bi izvedli čim prej, ker bodo z njim dosegli znatno znižanje stroškov, da bodo lahko tekmovali v mednarodni konkurenci pri gradnji ladij. V aprilu je bil delovni proces večkrat prekinjen zaradi protestnih gibanj delavstva, bodisi zaradi mezdnih izboljšav kakor tudi v okviru vsedržavne stavke proti nameravanemu skrčenju ladjedelniške proizvodnje.
Kar se tiče OET skuša Ansaldo 6 Giorgio v okviru specializacije posameznih obratov, čimbolj razširiti akcijsko področje te tržiške tovarne. Vendar jo v tem ovirajo težave pri izvozu električnih varilcev, ki Jih ima tovarna še precej na zalogi.
Dela pri novi termoelektrarni so v zaključni fazi in v kratkem bodo lahko začeli v tem podjetju s proizvodnjo.
V kovinarstvu so še vedno težave v proizvodnji tekstilnih statev, dočim je pri jeklenih zlitkih in pri drugih kovinskih izdelkih opaziti postopen povratek v normalnost. Tudi na tem področju se bo proizvodnja okrepila z dograditvijo nove tovarne vijakov, katere gradnja Je že dobro napredovala.
Dobro Je prestala krizo proizvodnja industrijskih hladilnikov, čeprav so morali delati nekaj časa s skrčenim urnikom in so imeli tudi motnje zaradi mezdnega gibanja delavstva. Novo tovrstno podjetje v Krminu Je prešlo iz poizkusnega obratovanja do normalne proizvodnje ter za sedaj zaposluje kakih 30 delavcev in ima dobre izgle-de za bodočnost.
Na kemičnem področju ni bilo kakšnih sprememb. Pač pa se Je
Kino
VERDI. 15.30: «Assassinio sul pal-coscenico«. M. Rutherford in F. Davis; ameriški črnobell film.
CORSO. 15.15: «Giallo a Creta». Hayley Mills in Eli Walach; ameriški barvni film W. Di-sneyja.
MODERNISSIMO. 14.30:	«Ercole
contro Roma«. Allan Steel in Vandisa Gulda; ameriški cine-maskopski film v barvah; zadnja ob 22.30.
VITTORIA. 15.00: «Marinal, topless e guai!». Ernest Borgnlne in Claudine Longett, ameriški barvni film, zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 14.30: «Crociera im-prevista«. Hayley Mills in John Mills; ameriški barvni film; zadnja ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 20,4 stopinje ob 13.30, najnižja 12,1 ob 3.50, povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov.
Darovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici je prispevala pokrajinska uprava v Gorici 60.000 lir.
kriza še zaostrila v tekstilni industriji, ki Je odpustila 450 delavcev, kateri so že bili v dopolnilni blagajni. Celo v tovarni umetnih vlaken ln v tovarni za predelavo volne so odredili nekaj odpustov.
V lesni industriji se ne pritožujejo o kakšnem nadaljnjem poslabšanju in tudi niso najavili kakšnih novih odpustov. Za gradbeno industrijo pa se ne more še trditi, da si je opomogla lz hude krize, v kateri Je bila toliko časa, vendar je opaziti znake izboljšanja, čeprav s«! v praksi še niso uveljavili. Isto se lahko reče za Industrijo in obrtništvo, ki Je z gradbeništvom v zvezi.
žganjarska ln slaščičarska industrija Je nadaljevala svojo normalno proizvodnjo. Pač pa še vedno občutijo posledice krize prejšnjih mesecev pri avtoprevoznlštvu. Ker še vedno ni vidnejših znakov
Zavod za športne kredite Iz Rima je obvestil goriškega župana dr. Gallarottija, da so odobrili posojilo 129 milijonov lir za prvi del izgradnje novega športnega kompleksa na Rojcah. S tem denarjem bodo ogradili ves športni prostor, uredili nogometno igri-
Meseca februarja je bila veččlanska delegacija prebivalcev iz Pevme, Sentmavra in z Oslavja Pri podžupanu Lupieriju, ki je istočasno odbornik za javna dela. Spremljala sta jo občinska svetovalca dr. Sancin in Vižintin. Namen pogovora z občinskim pred stavnikom je bil prikazati nekatera najvažnejša vprašanja, ki zadevajo te tri vasi.
Ob tej priliki so govorili o lokaciji za novo pokopališče, o asfaltiranju ceste z Oslavja proti Steverjanu, o popravilu ceste iz Pevme v Sent Maver in asfaltiranje ceste po Grojni. Vrhu tega so govorili o ureditvi smetišča v Pevmi ter okrepitvi javne razsvetljave v Pevmi in na Oslav-
j“-
Podžupan je marsikaj obljubil, tako da so se nekaterih del tudi dejansko lotili. Tako so začeli u-rejevati cesto, ki vodi iz Pevme v Sent Maver, vendar pa so po začetnih delih odpeljali stroje drugam ter pustili delo nedokončano. Gre namreč za nevarno in ozko cesto, ki pelje iz Pevme v Sent Maver, ki je polna ovinkov in ozka, da se vozili ne moreta srečati. To cesto bi bilo dobro čimprej urediti, na nevarnejših krajih pa postaviti tudi nekaj
izboljšanja na področjih, s katerimi dela avtoprevozništvo, to ne more opravljati svojega dela mirno in normalno.
Promet v tržiškem pristanišču Portorosega Je bil v aprilu nadvse zadovoljiv, saj je dosegel 76 tisoč ton, skoro izključno pri Izkrcavanju. Gre povečini za les, ki Je namenjen za predelavo v bližnji tovarni papirja.
Zborovanje PSIUP
Danes, 2. junija bo za PSIUP govoril ob 11. uri v Standrežu na trgu Karel Černič, kandidat za pokrajino in za občinski svet v Gorici. Ob 17. uri pa bo isti govornik imel zborovanje v Pod-gori. V obeh krajih bo obravnaval pereča vprašanja v zvezi z volitvami.
rade, higienske naprave in del skladišč. Drugi pomožni prostori in skladišča bodo zgrajeni z drugim obrokom posojila. Športni prostor bo imel dva vhoda z dvema blagajnama.
svetlobnih teles.
Poleg drugih vprašanj, ki ča kajo rešitve, je tudi bližnjica iz Pevme na Oslavje, ki je tlakovana samo v zgornjem delu, spodnji del pa je še vedno razrit ter skrajno nesimpatičen za pešce.
Prebivalci iz Pevme sodijo, da bi bilo zelo prav, če bi občina začeta dela dokončala.
Volilna zborovanja RPI v Steverjanu, na Vrhu in v Dolu
Komunistična partija bo imela te dni naslednja volilna zborovanja:
Četrtek 3. junija ob 20.30 v dvoranici pri Rejevih v Števerja-nu; deželni svetovalec Jožef Jarc bo govoril o deželnem proračunu in vprašanjih slovenske narodne manjšine, O isti temi bo deželni svetovalec govoril tudi v petek
4.	junija v gostilni Devetak na Vrhu ter v soboto v gostilni «Pri Roži» na Palkišču. Obe zborovanji bosta ob 20.30, prisostvoval pa jima bo tudi doberdobski župan Andrej Jarc, ki kandidira na listi KPI za pokrajinske volitve.
Deželno posvetovanje
trgovinskih zbornic
V	prostorih trgovinske zbornice v Gorici so se včeraj zvečer zbrali na posvet predsedniki trgovinskih zbornic iz Gorice, Trsta in Vidma, da bi obravnavali probleme teh ustanov v okviru dežele Furla-nija-Jul. krajina. Na dnevnem redu je bila med drugim razprava o deželni monografiji za gospodarsko programacijo, udeležba treh trgovinskih zbornic na sejmih v Firencah, v Trstu in Mtinchnu ter razni drugi problemi ki se tičejo raznih gospodarskih področij naše dežele.
Državni prispevek za prireditve v inozemstvu
V	zvezi s prefekturam okrožnico št. 2849-TL. 2 od 7. aprila letos, v kateri so navedeni pogoji za prejem državnega prispevki pri gledaliških in koncertnih prireditvah v inozemstvu v letih 1965-66 so bile vnesene nekatere spremembe.
Prizadete ustanove in posamezniki lahko dobijo podrobnejša pojasnila na pristojnem uradu pri prefekturi.
je.
Odbornik za šport Agati je ob prejemu tega sporočila sklical na županstvu posvetovanje, ki sta se ga udeležila projektanta tega športnega kompleksa inž. Malni in Fornasir, pokrajinski delegat CONI Bregant in drugi. Proučili so potrebne ukrepe za pospešitev te gradnje, ki jo bodo po možnosti začeli letos poleti.
Odbornik Agati je ob tej priliki poudaril važnost izvedbe tegj načrta, ki bo dal Gorici važno športno središče, s katerim bo lahko še bolj utrdila svojo športno tradicijo. Zahvalil se je tudi projektantoma za vso skrb, ki sta jo vložila pri izdelavi načrta za ta važen kompleks.
Zaradi neodločnosti padec poštnega sla
Včeraj opoldne so pripeljali v goriško civilno bolnišnico poštnega sla 20-letnega Glanpaola Novellljn, bivajočega v Ul. Formica 32 v Gorici. Pridržali so ga na zdravljenju s prognovo okrevanja v 12 dneh, ker se Je hudo pobil po glavi. Ugotovili so mu rano na čelu ter zlom ličnice.
Novelll Je dežurnemu zdravniku Izjavil, da se Je službeno peljal na svojem ciklomotorju po Korzu Ita-lia proti Verdijevemu korzu. Ko se je pripeljal do križišča z Bellinlje-vo ulico, je prišla Iz nje na svojem ciklomotorju 35-letna delavka Mar-gherita Cappeletti iz Ul. Scogll 57. ženska je že zapeljala na Korzo, potem pa se Je naenkrat ustavila ter se vrnila na rob cestišča. Novel-la Jo je sprva nameraval prehiteti na zadnji, potem pa sprednji strani. Oba sta bila neodločna ter Je samo Novellu pripisati, da se v žensko ni zaletel. Izgubil pa je nadzorstvo nad vozilom, zaradi česar se Je zaletel v platano, ki raste ob cesti. Mladenič, se Je poškodoval, poškodovalo se Je tudi vozilo, ženska pa je ostala nepoškodovana.
			
PO ZAGOTOVILU IZ RIMA
Odobreno posojilo 129 milijonov za športne naprave na Rojcah
Dela nameravajo začeti poleti - Posvetovanje s projektanti
šče, postavili tribune, zgradili sta-1 Kopalne bazene, ki so predvide-novanje za čuvaja, prostore za u- * ni v načrtu, bodo zgradili pozne-
iiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiimiiiinnmiiimimimmmmmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniininimmmumumHmiHHiii
PO POSREDOVANJU DELEGACIJE VAŠČANOV
V Pevmi, Št. Mavru in na Oslavju zahtevajo dovršitev javnih del
- w»v- mv	« m*.J« tli	jjv
Nekatera dela so opravili samo do polovice
KOŠARKA
EVROPSKO PRVENSTVO
Zmaga Jugoslavije aad Bolgarijo ia nepričakovan poraz Italije
v
Za Sovjetsko zvezo dvoboj s Češkoslovaško
MOSKVA, 1. — Več presenečenj danes med tretjim dnevom evropskega prvenstva v košarki. Finska je nič manj kot premagala Italijo, ki je, kljub slabi formi nekaterih Igralcev, vseeno stremela precej visoko. Zanimivo je, da se je prvi polčas končal v korist Italijanov. Morda so največ presenetili Grki, k* 1 11 *, so, pa čeprav le za točko razlike, spravili na kolena bolj kvotirane Francoze. Tudi Izraelci so se izkazali z zmago nad Romuni, medtem ko so Poljaki prišli na prvo mesto lestvice B skupine s tem, da so odpravili Zahodne Nemce.
Jugoslavija pa je danes premagala zelo nevarno Bolgarijo, ki je v drugem dnevu prvenstva dosegla rekordno število košev. Tudi Vzhodni Nemci so zabeležili minimalno zmago ln Isto lahko rečemo o sovjetskih košarkarjih, ki so za razliko 4 točk odpravili uporne predstavnike CSSR.
Izidi današnjih tekem evropskega prvenstva v košarki za moške reprezentance so naslednji:
A SKUPINA
V. Nemčija — Madžarska 56:55
(25:24)
Izrael — Romunija	59:57	(36:28)
Finska — Italija	60:59	(32:34)
SZ — CSSR	79:74	(41:34)
B SKUPINA		
Jugoslavija — Bolgarska		89:69
(38:36)		
Poljska — Z. Nemčija		92:62
(43:28)		
Grčija — Francija	64:63	(32:29)
Španija — švedska	78:74	(36:39)
LESTVICI A SKUPINA
Sovjetska zveza	6	točk
Izrael	5
Romunija	5
Finska	5
Italija	4
ČSRR	4
V. Nemčija	4
Madžarska	3
B SKUPINA
Jugoslavija	6	točk
Poljska	6
Bolgarija	5
Grčija	5
Francija	3
Z. Nemčija	3
Švedska	3
COPP.A ITALIA
Jurij Uršič v reprezentanci
MILAN, 1. — Tehnična komisija Italijanske kolesarske zveze je v okviru priprav za svetovno prvenstvo prijavila za nastop na dirkališču v Mantovi, ki bo 6. t.m., 18 amaterjev. Med temi je tudi Goričan Jurij Uršič.
Uršiča so vključili tudi v italijansko reprezentanco, ki bo od 18. do 22. junija nastopila proti poljskim kolesarjem.
S A H
Tržaški šanovskl klub (Socteta Scacchistica Triestlna) priredi v nedeljo 6. t.m. na sedežu v kavarni Firenze (Ul. Giulia 4) drugo kolo ekipnega mednarodnega četverobo-ja z udeležbo šahovskega krožka Iz Tolmina, Italijanskega kulturnega krožka Paolo Morgan iz Ljubljane, šahovskega krožka lz Čedada in članov Tržaškega šahovskega kluba. Brzoturnir bo vodil kap. Van-zetto ob sodelovanju člana TSK Bue.
Kot je znano se je prvo kolo zaključilo z zmago Tržaškega šahovskega kluba.
VATERPOLO
MOSKVA, 1. — V prijateljski tekmi v vaterpolu Je Sovjetska zveza premagala Italijo 3:1 (1:0, 1:1, 0:0, 1:0).
V prvem dvoboju, ki je bil včeraj. sta se reprezentanci razšli ne-
z , o ta oc i cj
odločeno 2:2.
6. JUNIJA V ČRNEM VRHU
Planinski pohod SPOT na Javornik
Planinski pohod SPDT, ki bo 6. Junija od Črnega vrha do Javornika, bo potekal po naslednjem pravilniku:	tekmuje se v 3-član-
skih skupinah (kot posamezniki a-li predstavniki društva). Cas celotnega pohoda, vključno z 10-minut-nim odmorom v koči, je 3 ure. Hoja je enakomerna in ekipe morajo hoditi skupaj. Opozarjamo, da je tempo planinske hoje v vzponu 300 m višinske razlike na uro. Točko, vanje na podlagi podatkov, ki jih bodo zbrale tajne kontrole.
Nagrajevanje bo na podlagi povračila vpisnine, in sicer prva e-kipa 100, druga 50, tretja pa 25%.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9 Prijave bo sprejemalo tudi razsodišče v Črnem vrhu tik pred startom pohoda.
IIIUtnilllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOLESARSTVO
Nova
URO D ITALIA
zmaga
za Marcolija
Danes prva gorska etapa čez Simplon
BIANDRONNO, 1. — Marcoli je danes pokazal, če je bilo sploh treba, da spada med tiste sprinterje, ki jih je težko premagati. Boji se sicer vzponov, a še to psihološko, ker ko se znajde na njih, ne zaostane toliko, da ne bi nato v spustu ali po ravnini dohitel beguncev. In njegov sprint se začenja metrov pred ciljem, ko vsi
nekaj
drugi čutijo v nogah utrujenost, ki je posledica napora. In tedaj je Marcoli praktično nepremagljiv. Njegov današnji najnevarnejši

NOGOMET
A LIGA
Pet golov Interja gostujoči Catanii
Igralci z juga prvi v vodstvu
tekmec je bil Durante. Prav zaradi tega je Marcoli zvabil Durante-ja v past med sprintom za trobarv-nl leteči cilj v Borgomaneru. Tekmeca je opazoval in to mu je prišlo prav kasneje.
že misel na jutrišnjo etapo, ki bo udeležence peljala, prvič v letošnjem Gtru. na prelaz Simplona (nad 2000 m visoko) je zavrla voljo po hitrem tempu. Prav zaradi tega se je današnja etapa, katere start je bil nekaj desetin kilometrov od piemontskega glavnega mesta, praktično začela šele v Lombardiji, to je 20 km pred ciljem.
Ni bila nobena tajnost, da sl Je Durante hotel zagotoviti zmago. In z njim so imeli iste načrte Zan-degu In drugi. Durante je bil najbolj pazljiv in je čakal trenutek za končni sprint. Nekaj metrov pred ciljem, ko Je menil, da bo zmaga njegova, Je mimo kot blisk švignil Marcoli In mu prekrižal račune,	-kusi>,
MILAN, 1. — Kljub sporazumom med klubi je Italijanska nogometna zveza sklenila, da bosta polfinalni tekmi za italijanski nogometni pokal 1964-65, ki bosta v sredo 9, t.m., kakor sledi: v Turinu ob 21:15 Juvcntus — Torino v Rimu ob 21.30 Roma — Inter
Sindikalne vesti
Sindikat gradbenikov pri CISL sporoča, da je bil včeraj dopoldne ob 10.30 na povabilo prefekta sestanek med sindikalnimi organizacijami in zvezo industrij-cev, da bi poiskali rešitev glede izplačila proizvodne nagrade stav-bincem. Po daljši debati so predstavniki industrijcev predlagali ponoven sestanek za soboto 12 t.m. za svoj odgovor na predloge sindikatov.
Kmetijski sindikat, pri CISL spo roča, da je bila podpisana nova delovna pogodba za kmetijsko industrijo. Odobreni so bili mezdni poviški za ženske in moške, ki bodo veljali od L junija 1865 do 30. 11. 1967 ter razne druge izboljšave v primerjavi s prejšnjo pogodbo. Celotni poviški znašajo okrog 11.5 odstotka.
INTER’ Sarti; Burgnich, Facchettl; Bedin, Guameri, Picchi; Jalr, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso.
CATANIA: Vavassori, Lampredi, Rambaldelll; Michelotti, Bic-chierai, Samperi; Danova, Clnesmho, Rozzonl, Cordova, Fdcchin. SODNIK: De Robbio Iz Torre Annunzlata.
GLEDALCI: 30.000.
KOT JE 11:3 za Inter.
MILAN, 1. — Catania, ki je sicer prva prišla v tekmi z Interjem v vodstvo, je kasneje drago plačala to predrznost. Milančani so šibke tekmece odpravlii s 5:1, potem ko so prvi polčas zaključili s 3:1.
že v 2’ je Catania dosegla kot. Streljal Je Cinesinho, ki je poslal predložek v kazenski prostor. Vsi branilci Interja, vključno Sarti, so mirno opazovali akcijo in predvsem Rozzonija, ki je žogo brez težave usmeril v mrežo. Domačini so Jezno odgovorili in so množično oble-govall vrata gostov vse do 12’, ko Je Corso iz kota poslal žogo Maz-zoli. Ta je preigra! več branilcev ln končno tudi vratarja ter Izenačil.
Samo minuto kasneje Je Inter prešel v vodstvo. Mazzola je predložil Suarezu, ta pa Je usnje poslal pred vrata Catanie. Bedin še Je prisebno pognal naprej ln z glavo drugič zatresel mrežo gostov. Ker je s tem minila nevarnost, Je Inter nekoliko popustil, kar je izrabila Catania za izvedbo protinapadov. Uspeha pa ni bilo in prav
igralci milanskega moštva so se v tem delu izkazali za najbolj nevarne. V 32’ Je Vavassori odbil Jalrjevo žogo v kot, v 36’ pa je In-terjev temnopolti napadalec vseeno prišel z močnim strelom do cilja.
V 3’ drugega polčasa Je Inter ponovno povečal rezultat. Corso Je s prostim strelom poslal žogo do Bedina, ki jo Je brez težave spravil v mrežo. Takoj zatem Je Domenghini hotel preigrati tudi Vavasso-rija, kar pa se mu ni posrečilo. Medtem ko so vsi igralci Interja oblegovali vrata Catanie, Jim je ušel Rozzonl. Sarti mu je šel nasproti ln ga Izven kazenskega prostora ustavil z nogo. Gostje so Izvedli nekaj nevarnih napadov, k! so končali za Sartijevim svetiščem. V 27’ zadnji gol dneva: Mazzola, ki je Izvedel prodor, je podal Do-menghiniju. Ta je prisebno izrabil položaj in petič pretresel Vavasso-rijevo mrežo. Zadovoljni s tem rezultatom so Milančani namenoma popustili. Samo obramba je Imela nekaj dela, ker je morala nadzorovati in ustavljati sicer ne preveč nevarne napade Catanie.
NA CILJIJ
1.	MARCOLI RAFFAELE (Mat-
no), ki je prevozil 163 km v 4.24’45" s povprečno hitrostjo 36,930 km
2.	Durante Adriano (Ignls)
3.	DancelU Mlchele (Molteni)
4.	Daglia
5.	Meldolesi
6.	Zandegu
7.	Fontana
8.	Vandeberg
9.	Zanchi
10.	Pifferi
11.	Van Damme, 12. Cribiori, 13. Canin, 14. Andreoll, 15. Carminati, 16. Grassi, 17. Lorenzi, 18. Chlap-pano, 19. Ferretti, 20. Barlviera. 21. Vigna, 22. Bitossl, vsi z Marcolije-vlm časom.
2.	Mealli z zaostankom 3’16"
3.	Gimondl 5’21”
4.	Poggiall 6’46”
5.	Zilioli 6’50”
6.	De Rosso 7T0”
7.	Negro 7T2”
8.	Dancelii 7’25”
9.	Mugnalnl 7’53”
10.	Balmamion 8’05”
11.	Taccone 87 53’55’’, 12. Fonton 87.54’09”, 13. Bitossl 87.55’04”, 1 Galbo 87.55T7”, 15. Brandt 87 i in 56’18”, 16. Masslgnan 87.56’22 17. Sambi 87.58’07”, 18. Schiavo 87.58'34”, 19. Moser A„ 20. Pambiai co, 21. Binggeli, 22. Battistini. 2 Ferretti, 24. Carlesl, 25. Fezzarti 26 Cribiori, 27. Scandelll, 28. Sai badin, 29. Colombo, 30. Ferrari, ib
DR. DUŠAN KERMAVNER |
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki it knjige «Začetki slovenske so*	--
dnine demokracije v desetletju 18841894
Od tega sklepa ali «pooblastila» za izdajanje slovenskega sta pa je do njegove izdaje imelo preteči še - poldrugo leto!
Ko je prijavil Kordelič za 3. julija 1892 javen shod v Ljub-ani z dnevnim redom: «1. Poročilo o tretjem strankinem zbo i avstrijske socialne demokracije in 2. Tisk«, je kranjsko dedno predsedstvo vprašalo dunajsko policijsko direkcijo, ali ne odobriti dnevni red s takšnim poročilom, ko ne ve, kako je i strankin zbor na Dunaju potekal. Prejelo je odgovor, da je il kongres po zaupnih sporočilih v okviru zakona, nakar je hod dovolilo. Na njem se je 3. julija zbralo le 32 ljudi. Pod 'ordeličevim predsedstvom je poročal o kongresu Resel — obida je zapisal: Rhssler! — ki je razlagal socialnodemokrat-u program in na koncu priporočil, naj bi začeli izdajati so-alnodemokratski delavski list v slovenščini. O predvideni rugi točki — o «tisku» — na Brozovičev predlog shod m po-jbej razpravljal, bržčas zaradi tega ne, ker je Resel takoj od-otoval naprej v Trst, kamor mu bomo tudi sledili.
Tržaška policija je že 1. Julija zapno izvedela, da bo 3. Jula ob priliki Reslovega prihoda iz Gradca, sestanek socialnih emokratov, ki so ga sklicali VVtigerer, Zadnik in Šimnovec. O »stanku je napisal pač Resel sam kratko notico v «Arbeiter-
wille», da «je pretresal potek strankinega zbora in korake za ustvaritev strankine organizacije v smislu njegovih sklepov«; menil je, da «to ne bo lahka naloga, ker je v Trstu treba računati s tremi jeziki (italijanskim, slovenskim in nemškim), toda trdno lahko upamo, da bodo tržaški sodrugi s svojo vztrajnostjo premagali velike ovire«. Na tem sestanku se je Zadnik lahko domenil z Reslom o udeležbi na tistih dveh shodih v Trbovljah in v Dolu, o katerih smo že povzeli omalovaževalno poročilo ((Slovenskega Naroda«. Iz Trbovelj pa se je Zadnik brž spet vrnil v Trst, kjer je pred 24. avgustom skupaj z Andrejem Krečičem in Mihaelom Poljšakom predložil namestništvu v odobritev pravila »občnega delavskega Izobraževalnega, pravovarstvenega in podpornega društva za Primorsko«. Namestništvo Je takoj zaprosilo policijsko direkcijo za mnenje o teh predlagateljih in o njihovem političnem stališču. Obe oblastvi sta ugotovili, da gre za društvo iste smeri, kakršno je imelo poleg »Delavske zveze« In «Nemškega bralnega društva«, ki sta bila razpuščena, tudi nedovoljeno društvo «Cir-colo operaio educativo«. Policijska direkcija je presodila, da hoče nameravano društvo razširjati socialnodemokratske ideje med slovanskim prebivalstvom na Primorskem in da «bi bil njegov obstoj v vsakem pogledu škodljiv«. Po njenem mnenju so bili «postranskl podporni nameni« v pravilih le »vaba« za tiste, ki se sicer ne bi strinjali. Glede na okolnošt, da se je sestanka 28. avgusta, ki mu posvetimo še naslednji odstavek, udeležil tudi Ucekar in baje imel na njem vplivno besedo, je neki policijski komisar menil, da Je sploh le-ta v ozadju vse akcije. Po teh informacijah ln pripravah je namestništvo 10. septembra naročilo policijski direkciji, naj sporoči predlagateljem, da ustanovitev društva prepoveduje, ker je po predloženih statutih politično, a ne. ustreza predpisom o političnih društvih. Predlagatelji so se pritožili na notranje ministrstvo in vsa zadeva se je prenesla v začetek leta 1893.
Za 28. avgusta je Zadnik skupaj s Krečičem s 121 vabili sklical zaključen sestanek, na katerem naj bi poročali o ustanovitvi novega slovenskega delavskega društva. S sestanka je «Arbeiterwille» prinesel naslednjo vest in poziv: »Strankin
shod slovenskih sodrugov v Trstu je sklenil sporazumeti se s sodrugi slovenskega jezika, da bi priredili deželno konferenco, lu bi dokončno sklepala o izdajanju slovenskega delavskega lista. Zato naprošamo slovenske sodruge s štajerskega, Koroškega, Kranjskega in Primorskega, da sporočijo svoja mnenja in namere v tem pogiedu uredništvu lista ’Arbeitewille’ v Gradcu.«
Še preden je Zadnik tako sprožil prezgodnjo zamisel slovenske socialnodemokratske «deželne» konference, ki naj bi določila gibanju središče — po Zadniku kajpada ne brez njega! — in mu zaupala izdajo novega lista, je v avgustu 1892 že dvakrat izšel novi italijanski socialnodemokratski list «11 Proletario«, a so ga obakrat in tudi v nadaljnjem redno zaplenili. Po tretji številki je pisala «Arbeiterzeitung»: «Znova so tržaški socialni demokrati poskusili izdajati italijanski delavski list. Izšle so že tri številke lista Tl Proletario’, a vse tri so zaplenili. Lahko pa pričamo, da je pisan tako previdno, da ne bi noben državni pravdnik našel v njem niti lasu. če bi list izhajal na Dunaju v nemščini... Želimo listu, da bi preživel besno i .eganjanje državnega pravdnika!« V oktobru 1892 je prevzel odgovorno uredništvo lista Giuseppe Rovigo, o katerem je pol leta prej pisal ((Slovenski Narod«, da so ga prijeli v Benetkah kot anarhista. Po sedmih zaplenjenih številkah od skupaj osmih je v decembru prijavila tiskarna, da lista ne bo več tiskala. Zaradi nekega Rovigovega shoda v Miljah je policija napravila v uredništvu hišno preiskavo in urednika zaprla, s čimer je hkrati zadavila tudi list; Roviga je sodišče v maju 1893 obsodilo na štiri mesece zapora. Zadnik je v že omenjenem poročilu za četrti kongres avstrijske socialne demokracije leto dni pozneje menil, da «je Tl Proletario’ v glavnem zaradi tega propadel, ker so se vtihotapile v uredništvo anarhistične tendence, ne sicer v tolikšni meri, da bi bil list anarhističen, toda dovolj, da sta policija in državni pravdnik zavohala anarhizem, ker je bil udeležen neki izrazit anarhist«. Roviga so namreč kmalu po vrnitvi iz zapora konec leta 1893 spet prijeli zaradi »anarhističnega rovarjenja« v Miljah, o čemer so tudi neki podatki v istem Zadnikovem poročilu.
Po drugi številki italijanskega socialnodemokratskega lista je bolj glede na takratne napovedi takšnega slovenskega lista kakor pa glede nanj objavila ((Edinost« naslednji ((Opomin našim slovenskim delavcem«; ((Delavci laške narodnosti ustanovili so si svoj delavski list ’I1 Proletario«. že sam naslov (?!) diši po anarhizmu in ne dela nobene časti (!) delavskemu stanu. — Tudi vsebina tega lista je nevarna in našim delavcem nerazumljiva. Policija je zaplenila obe prvi številki. Opozarjamo naše slovenske delavce, da, ako nameravajo tudi oni ustanoviti svoj list, dobro premislijo, komu ga izroče Kaj pomaga list, kateri ni pisan primerno razmeram našega delavskega stanu, kateri prezira naše interese in prinaša samo nemške (!) ali tuje (!) anarhične ideje?! Delavski list bodi delavcem v pravi pouk in našim razmeram primeren! Torej pozor slovenski voditelji delavskega stanu v Trstu!«
Pritožbo predlagateljev pravil pravovarstvenega društva za Primorsko zoper prepoved ustanovitve je rešilo notranje ministrstvo šele po štirih mesecih v začetku januarja 1893; razveljavilo je prepoved, kolikor se je opirala na trditev, da gre za politično društvo, vzdržalo pa jo je glede na člen pravil o šestčlanskem odboru, ki naj bi po razpustu društva upravljal njegovo imovino.
Kakor hitro so prejeli takšno obvestilo tržaške policijske direkcije, so predlagatelji brž navedli v novih pravilih — tržaško mestno občino kot prevzemnika imovine društva v primeru razpusta; tudi teh pravil namestništvo v Trstu ni potrdilo, marveč je opozorilo predlagatelje, da bi bil za veljavnost takšne določbe v pravilih potreben pritrdilen sklep tržaškega občinskega sveta! Tedaj so predlagatelji vnesli v pravila namesto tržaške mestne občine — ((Delavsko podporno društvo« in ko so predložili še privolitev pooblaščenih predstavnikov tega — narodnjaškega — društva, je namestništvo 30. marca 1893 sporočilo policijski direkciji, da potrjuje pravila in s tem tudi »zakoniti obstoj« pravovarstvenega društva za Primorsko. To potrditev pa je policija sporočila predlagateljem šele 12. aprila.
(Se nadaljuje)
UKKDNISIVO-	TRSI - UL MUNTECCH1 11	II TELEFON 834108 ln 94-638 -	Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio Pellloo 1 II	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRSI	- UL. SV FRANČIŠKA St 20	- Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej- četrt
letna 2250 Ur'	polletna 4 400 ur, celoletna 7	700 Ur - SFRJ » tednu 30 din,	mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50	din, 2.400 din za leto	1965	- Poštni tekoči	račun:	Založništvo tržaškega liska	Trst 11-6374 - Za SFRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1
telefon 22-207*	tekoči račun ptf Narodni	banki v Ljubljani 600 14-603 86	- OGLASI: Cene oglasov:	Za vsak mm	? širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno	upravni	250, osmrtnice 150 Ur - Mali	oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ln goriške pokrallne se’
*	naročajo pri upravi. — Iz vseb drugih pokrajin Italije pri sSooletA Pubblicitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst