Leo VI3I,, &tev. SI7 $elje, torek 19. oktobra 1926. Poštnina plačana v gclauins. lzha}a v topek, öetrtek In soboto* Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'—. PoBameioa 6tewi»ka t liin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ^^^^^B ^^^^^B ^^flHHHHV^ wAhV kHHHbHHHHI^h f^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^Bfl^lUHl UredniLtvo in uprav ;iötvo i Ceije Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Qgtaai po tarifu. Telefon int. štev. 65. Vse po starem. Kriiza vlade je bila v soboto reše- | na na ravno tako tajinstven in nepar- lainentaren nat-in kakor je bila izbruh- nila. G. Uzunovic in radk'evei so se na closed»j neznani osnovi pobotal'i in mi- n ist r ski predsednik je zaprosil kralja, da sprejme na znanje preklic njegove ostavke. To se je zgodilo. Ves kabinet ostane kakor bi se sploh ne bilo nič zgodilo. Narodna skupščina pa bo ta ! teden nadaljevala svoje delo. | Miteterijozna rešfoev krize, za ka- tero so izvedeli poliitični krogi sel'e v poznih veeernih urah v soboto. je vz- budila splošno preseneeenje in živah- ne koinentarje. Glavni razlog, da so se radikal i še enkrat pobotali z Radicem, leži v to.ni, ker hoeejo, da se na vsak nacin v najkrajšem času- sprejmejo nettunske konvencije, za katere brez- pogojno glasovati se je HSS ponovno obvezala. Ni dvoma, da so radikalski centnmiaši botei'i na ta način ojaeiti svoje poziciije napram Pasiicu tor one- niiOgociti, da radiikalski klub pod ere celo njähcwo kombinacijo. Na obe vladni stranki je vplivalo pač tudi de'jstvo, da se bliža 20. okto- ber, ko bo treba voliti novo-skupščin- sko predsedniištvio, kar je posebnega pom en a za event ualne volirtve. Ako bi se namreč radikali in radicevci ne spo- razumeli, bi mogfi biti izvoljeni, kan- clidati opoz-iciije, kar bi ustvarilo jako tcžke razmere v parlaraentu ter NRS in HSS iy.kljuci.lo od neposrednega vodistva eventuelinih novih volitev v Narodno skupščino. Omenili smo že, da se je ta kriza vazvijala zelo tajinstveno. Nikdo razen di'roktno prizadetih vodi'teljev ni vedel, kaj se godi in kaj se namerava. Tudi vet-in a ministrov je bil'a brez infor.ma- ci'j. Videlo se je le, da se vršijio nepre- stano razn.i sestamki in da se nirzlično dela na poravnavi. A trdilo se je, da gre ne le za obnovo koalicije RR. tem- več tudi za njeno ojačenje in sicer po- toni kler'kalcev, ki so se oeividno ves dan nahajali v zelo optimis'ticnem raz- položenjm. Radičevski' khib je iniel v soboto sejo pod predsedstvam St. Radica. Že zgodaj popoldne so trdili vladni krogi, da je kralj obvestil ministnskega precl- «ednika., da je sprejel njegovo os.ta.vko. Naravnost senza-ciijo je povz-ročila v politiniih krogiih vest, da so dopoldne govorili Trifkovic, Krsta Miletic, Ma- ksimovic in Miša Trifuiiovic teles on ič- no s Pašiičem v Cavtaitu in ga obveščaft o položaju. V radikalskem klubu je bilo opa- žati veliko zniošnjavo. Položaj se je ne- koliko razja'snil. ko je prišla od tarn brzojavka slodeče vsobine: »Sesta-vi se vlada RR. Kabinet ostane le inal'o časa na krmilu. Vlada bo brez vsa'ke izpremenibe. Takoj na- stopi nova kri'za. Pasic* se odpelje v jjondeljifk zjutraj s parnikom »Kuma- novo« in pride v Beograd v torelc zve- cer.« To je vplivalo, kajti že ob četrt na raajust zvečer je stopil iz svoje sobe min. predsedniik Uzunovič, ki je s sve- canim glasom pocasi naxekoval novi- narjem kva.tko i'zjavo: »Ker sc je med vladnima koaliranima strankama spo- razunino ugotovilo, da so vzroki, ki eo bill dovedi'i do predložitve ostavke vla- de, odstranjeni, je kabinet imiaknil svojo demisijo. Vlada je s komunike- jem te vsebine obvestila o tern vsa di- plomatska zastopstva v Beogradu.« In tako se je ta kri-za iztekla nialo resno in nialo smešno kakor kaka re- volucija kje v Venezueli ali Nikaragui. Polilika p ITALIJANSKA SKRB ZA MADJARSKO. Minoli teden je poseiir italijanski po.sla.nik v Budimpesti mi- nistrskega predsedniika grofa Betlilena ter je ostal pri njem v daljšem razgo- voru. Ko'iiferenca je vzbudila v vseh politicri'h krogih veliko pozornost in to tern bolj. ker ni bilo mogoče doznati nikakili podrobnosti o vsebini razgo- vora. Šele naknadno se je cloznalo v dobro poiK-eni.h krogih, da se je itali- janski poslani'k pred v,sem zanmial za odnosaje Madjarske z Jugoslav!jo zla- sti. z ozirom na najnovejše izjave jugo- slovenskega zunanjega ministra dr. Nimc'ica. Kakor se iz popolnoma vero- dos'tojttiega vira zatrjuje je italijanski poslanik pri te:j pril'iki v inienu pred- sediiiiika itali'janske vlade Mussolinija ofiicijelno ponudil Madjarski prosto cono na Reki ali v Trstn, naglašajoč, da je pristanižce v Splitu ali kje dru- gje ob Jadranu za madjarski izvoz ne- sposobno. — Vest o konferenci med italijanskimi poslanikom v Budimpešti in madj. min ist rsk inn predsednükom ter o ofiicijel'iii ponudibi Italije gle.de svobodne cone na Reki je iizzvala v beo- grajiski ja.vwosti veliko pozornost. Pri- zadevanje Italije, da zasigura madjar- ski izvoz preko Reke, je sicer popolno- ma razumljivo, vendar pa so beograj- ski krogi preprit-ani, da italijanska po- Jiudba ne bo imela zažeJjenega uspeha. Madjar.ski krogi se dobro zavedaj,o, da vodi izhod Madjarske na Jadra.nsko inorje samo preko Jugoslaviije in to (cm bolj, kur so tudi vise želczniške proge, ki vodi jo na Reko, v jugoslo- veii'iilkih rokab. p RUSIJA PROTI DRUŠTVU NAKODOV. V Moskvi je bila na cast delegacij nem«kiili industrijcev priTe- jena večerja, na kateri je povzel bese- do tudi ljudski komisar Liitvinov, ki je naglašal pozitivni ponien. pogodb in dogororov, ki so bH'j siklenjeni med Ru- sijo in Nemcijio izza leia 1921'. Zlasti je povdarjal sodelovanje med obema državanna, kii jiinia odpi.ra nmogo obe- tajwe izglede. Kai* se tiče položaja v Evropi, je dejal Liivimov, da je bilo zadnje case med poedinimi državanii sklenjeno mnogo posebnih pogodb in zvez, ki »o vecinoma naperjene proti sovjets-ki Rusiji. Kljub temu bo sov- jotwka vlada nadal'jevala svoqo mJTo- Ijubno poli/tiko. K bistvenhn činiteljein te politike spadata okrepitev neodvis- nosti malih narodov in njibova eman-- ciptacija od Dru&tva narodov^ kar se n. pr. najbolj vidi v riisko-litevski po- godbi. Nadaljevanje okrepHve politič- nega, gospodarskega in kulturnega so- (ici'ovanja. med Ru.sijiO in Nemci'jo je zanesljivo jamstvo za splošni mir. p AMERISKI DELAVGI PROTI KOMUNIZMU IN FAŠIZMU. Zveza ameriškib strokovnih organizacij je sprejela na svoji sejr resolucijo, ki, se izreka proti priznanju sovjetske vlade. Zveza je nadalje odklonila liberamejše izvajanje priseljevalne politike. Pred- VxSem ji je na, tern, da se prepreči pri- seljevanje politicnih beguncev v Zedi- njene države. Zveza je sprejela tudi še nekaj resolucij, v kateriili obsoja faši- ze-ni ter izraža italijanskemu narodu simpatije anieriskega defavstva in na- do, da bodo Italijani kmalu zoept na- šli pravo pot nazaj k svobodi/ Celjska kt«onika. c SEJA FINANCNEGA ODSEKA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SDS se vrši v pondeljek, due 18. t. m. ob osjnih zvečer v klubovi sobi Getjskega tloma. c REDNI SESTANEK ČLAN0V , ORG. SDS V GELJU se vrši vsako sre- I do zvečer v khibovi sobi Geljskega do- ma. Začetek razprav točno ob pol de- vet ih. c MESTNO GLEDALIŠCE V CE- LJU. V torek 19. t. m. se vrši po dalj«i lia.vzi otvoritvena predstava v našem gledaliseu. Gostuje ljubljanska drama. Obisk gledališča zopet ne obeta biti po- voljen, kolikor se da sklepati iz pred- prodaije vstopni:c pri tvrdki Goričar in LeskoTŠek, dasi je vstopniaia v celj- skem gledališeu daleko nižja kot v Ma- I riboru ali celo v LjuWjani. Za tekočo sezono imanio zasigurana redn a go- stovanja ljubljanskega Narodnega gle- dalisca najmanj dvakrat na mesec in to v-selej ob torkili. Ako bo obisk gleda,- liišca zadosten in se bo pokazala po- treba, se bodo vršila gostovanja redno • vsak torek — stiökrat na mesec. Ako pa Gelje ne bo pokazaFo za gledališče dovolj interesa, bodo morala gostova- nja odpasti. To smo doizni javiti že danes tistim, ki liodijo v gledaiisče, in t istim, ki so samo tedaj v miislib v gle- dališcu, kadai' na naslov gledaliiske uiprave kritizirajo in pmv nevedno iz- prašujejo, zakaj ni predstav! Gl'edali- sče bo radi dezevnega vremena že za to predsta.vo zaku-rjieno. Ložni sedeži se bodo mogli kupiti šele, ako bodo se- deži v priüicj'u razprodani. Prostill sedežev ali lož ni, naj torej niikdo ne nadleguje bhvgajnika z netnogočimi zahtovanii. — Uprava gledališča. c GARDEROBA V GLEDALIŠCU se mora vsekakor že sedaj ui'editi in poteni strogo držati v redu. Vsak ob- iskovalec mora dobiti svojo številko pri oddaji svojie robe. Nikakor ne gre, da bi nekateri oddaijiali svoje reci kar ta- ko, ker potem bi si mogel vsakdo vzetii suknjo, dežnik ali klobuk. ki mu uigaja. Potrebno je tudi, da se gre k gardero- bi na pravi strani, odliaja pa na levi za zidom. Tako se ne bo ovka.1 promet; c SAŠA POPOV. V zadnjem času je na evropskih koncertnih odrih na- stopal z uprav fenomenalnim uspebom mladi bolgarski violinist komorni vk- tuoz Sasa Popov. Priboril si je malio- ma visesplošno priiznanje publike in kritike. Odličnega mmetnika stavijo že sedaj v vrsto največjiih žiivečih in delu- jocih viioliini's'tov; nazivajo ga boi'gar- skega Pa-ganinija. Popov je doma v Ru«('inku in je danes 27 let star. Izred- no ugodne zunanje razmere in tudi jieklena vztrajnost so pripomogle dviig- iii11 mladega. umetnika do sedanje vi- šine. Oče, glatsben-i profesor, mati pa operna pevka v Buka.rešti, sta za.sta- vi.la vse svoje moči, da pospešita kar najiinlenzivneje muzikalno vzgojo Qtro- ka, ki je že v prvih leüli kazal to iz- redno nadarjenost. Z viiolinskini po- ukom se je pricelo, ko je bil' dečko star sliri leta, Eno leto na to je že javno na- stopil ob priliki prvega muzikalnega kongresa v Sofiji ter vzbudiil vseobčo pozornost; n,a to se je šolal in žel veliiko | uspehe. Ni dvoma, da bo nastop Saše I Pop ova tudi v Gelju zmagovit. c KONGERT SAŠE P0P0VA. Sa- sa Popov, znameniti boJgarski vijolin- ski ximetnik, priredi svoj koncert v^ sredo, dne 20. t. in. v mestnem gleda- lišču ob 8. uri zvečer. Za Gelje bo to dogodek prve virste, saj se veliki umet- .J rkadij Avercenko : Igralcova nezgoda. Živel je ne'koc igralec. Vsatk igra- lec ima rad reklamo, no naš igralec je bil v tern pogledu naravnost nedoseg- ljiv. Kakor tiger rad pije kri iz pregri- zenega vratu svoje žrtve, kakor išče lemperamentni zaljubrjenec ustni.ce ljubljenega dekleta, tako je on iskal in ljubil rekla;ino. Vöasi se je v novinab kar tebi nic ineni nie pojavüa vest: — Tatvina draguljev pri igralcu N, v vrednosti treh mrlijonov. ATi pa: — Igralec N. je doživel strahovito železniško kataistrofo. Ekspresni vlak je skocil s ira. 145 mbiitih, 8 ranj^nih, igralec N. se je rešil s tern, da je pra- voc-ajsno skocil iz vlaka skozi dimnik na lokomotivi. Spočetka je publika aJiafa, obcu- dovala igralca in mu pela slavo, potem pa se je priivadila: živci so se utrdili. In zopet so 1 isti porocali: — Včeraj se je splažila žirafa, vprežena v kociijo i.gralca N. Igrafec N. je ohranil mirno kri. Med di.vjo vožnjio po mestu je skočil iz kocije ter se vjel za brzojavno žico. Tako je pri- plezal srečno do brzojavnega okenca in poslal našemu uredniištvu poročilo o dogodku. Ta a.li oni lahkoverni cudak lii-tl k prijatelju: — Ste sfišali? Igralcu N. se je splašila žirafa, Siromak je moral be- žati po brzoja.vni žici. — Newmnost! — se odreže prii- jatelj skeptic-no. Igralec N. niti vodo- \oznega kljuseta nima, kaj šele žirafo. In kako neki bi mogel s svojim tre- biibom skakati po brzojavnih žicab? — Zakaj pa je tako napisano? — Rekkuna. — Kaj pravite! Nedavno so pa listi porcK'ali, da ga je neki ljubosumni zakonski moz post eno premikastil*. — Tudi to je bila reklama. — Kakšna reklama neki, ce na- klestijo O'loveka s palico po butici? — No, zakonski mož je moral že vedeti, zakaj ga udriha. Saj je bilo tudi njegovo dete nedavno bolno za re- klamo in celo žena mu je usi'a za re- klamo. Nic mu ne verjamem. Vse je re- klama. — In vendar pravijo, da je ta igralec iz zelo ugledne rodbine. — Saj si je tudi rodibino zbral za reklamo. Celo njegova sestra se je po- ročila z nekim inženjerjem zato, da mu dela reklamo. Naenkrat so pa priobcili listi skromno vest: — Igralec A', je nevarno obolel. — Vidiš jo kanaljo — je dejala publika in se muzala, češ ne boš kaže pilial. — Glej no, kaksiio rekfamo si je izmislil: bolan sem, pravi. ' — Kaj pa, če je res bolan? — On? Najbrže dela reklamo za bcnefico. * Nova vest: — Stanje igralca N. je brezupno. Smrt je neizogibna. — Ha, ha, ha, se je krohotala pu- blika — no, ta je pa res navihan! Ide- ja ni na.pacna. Zdi se mi, da bodo po taki reklami dohodki od benefice ogr om nil. Naposfed so prinesli listi parte: — Igralec N. je včeraj unirl, ne da bi se zavedel. — Genijalen decko! — je tulila navdusena publika. — Pasja dlaka! Kako imenitno si je izmislil: »ne da 'bi se zavedel«. Zdaj pa le hitro po v.s- topnice, da ne zainudimo benefice. Kdaj neki bo ta predstava — pred afi po obclukciji? Potem se je vršil pogreb: igralec je leial mirno v krsti, s krotkim, na vekomaj pomirjenim obrazom, za mrt- \askim vozom pa je stopala publika in se krohotala: — Ah, vrag te vzemi! Kdo bi ver- jel. da si znas kaj takega izanisliti. Bogine, mož ni neumen. — Recite, kar hočete, reklama je reklama, vendar se mi pa zdi, da žalk- mo s tern verski cut. — Nič ne de, zabavamo se pa ven- dar i'e. — He, ljudje božji, se že zakopava. Kar živ leze v zeinljo za reklamo. Ka- ko neki bo tarn dihal do benefits? — Tepee neumni, kaj pa brbljaš? Kako neki bi dihal, če pa že sedaj diši po lnrliču.. — Beži no. beži, kaj misliš, da se za reklamo ni mogel parfumirati? In ko so se vracali od pogreba, so zadovoi'jno kramljali: — Torej na svidenje v gledališču. Pri benefici se vidimo! Ta cas pa je zlezel skozi razpoko v krsti črviček in se v temi radovedno ozrl: — Kje imate tu katere igralce? Takoj jih začnenio požirati. Stran 2. »NOVA DOB A« Stev 117. ,FENIX' d. z o. z., CEL]B Tvor»*tica gor»njih diefov za cevije gamas (dokolenic), a seh usnjatih ga- lanterijskih izdelkov, damskih torbic, torbic za spise, kovčegov itd. itd. Sprejemamo mdt vsa popravila le stroke ni'ki oglasijo v maliih mestih tako red- ko. Zato naj nihče ne zaimudi izredne prilike v sredo, ker je splosna sodba, da je po svoji iizredni kvaliteti Saša Popov mojster goslač, ki lalrko tekmu- je z vsemi velikhni viirtuozi. Na gfaso- . virju ga spremlja dunajski pianist Fred Grone. Spored je okusno izbran ter muzi'kalno in telmiicno vseskozi za- nimiiv: Brahms: op. 100 sonata A-dur; Cliausson: Poeme; Marx: Preludij; Schulz-Evler: Arabeske na valček J. Straussa; Fcilia: Yota; Wladigerov: Rapsodija: »Vard&r«; Gkizunoc: Koncert op. 82. —Predprodaja vstop- nic: Goričar & Leskovsek. c CERCLE FRANCAIS v Cefju je na svoj em rednem obenem zboru dne 14. t. m. izvolil sledoči odbor: Predsednik dr. J. Hrašovec, odborniki: prof. J. Napotnik, ga. Popova, dr. I. Senekovič, ravn. J. Smertnik, prof. dr. K. Zelenik. Preglednika: dr. I. Rajšp in dr. G. Sernec. Da se omogoči pristop sirjim krogom, se je znižala člamarina na 24 Din letno. c FRANGOSKI KR0ŽEK V CE- LJU otvori z novembroin tri učne te- čaje, začotniškega, nadaljevalnega in konvcrzaciijskega. Učnina bo znašala 30 Din mesecno. Prijave se sprejema.jo ob četrtkih med 6. in 7. uro v krožkovi sobi v Narodnem domu. Prija.vis se lahko tudi, pismeno. Kraj in eas pouka se bo objaivU', ko se bo priglasilo za Visak oddelek zaidostno število udele- žencev. — Odbor. c IZ POSLOVNEGA SVETA. V trgovinski register so se vpisali »Ja- dran«, trgovina z lesom Maks Kalb v Celjiu in Kokolj & Co., prevažanje pot- nikov v GeLju. — Redni občni zbor bo imela Pražarna in kemična tovarna d. d. v Gelju 26. t. m. ob 10. v prostorih Prometnega zavoda za premog v Ljub- ljana. — Zbor zadružnikov premogov- ne družbe »Bohemia« v Cefju bo v pi- sarni odvetnika dr. Kalana 21. novem- bra t. 1. ol) 9. uri dopoldne. c TÜJSKI PROMET V ITALIJI. Pred aekaj dnevi se je mudil v Italiji neki gospod iz Celja, ki je imel posla v Trslu. Ko je prišel pri Rakeku preko meje se je pojavil v kupeju fašist in pregledal vozne fistke, ker je taka pač sluižbena dolžnost v Italiji. Na to pa je gospodu vzel s sedeža brez besede »Ju- tro« in »Journal des Debats« in oba Jiista zaplenil. Znacilno je, da je fasißt govoril zel'o dobro sloven ski in da je vzel tudi oni francoski list, ki gotovo ni zabranjen v Italiji. Jasno je, da je ta prizor na navzoče potnike inozemce primerno dobro viplLval. Ej, na faši- stovske buce bodo padale še od vseli strani trde pesti. c JAVNA DRAŽBA K0L0DV0R- SKE RESTAVRACIJE se je vrsila due 14. t. m. brezuspešno. Bilo je več po- nudnikov, a zaradi formalnosti rezul- ta>t draibe ni bil potrjen. Cudno je, da te restavra,cije ni mogoče pravilno od- dati, dasiravno je bilo dovolj resnili slovenskili ponudnikov. c KRAJEVKI ODBOR UDRUŽE- NJA VOJN1K INVALIDOV CELJE priredi kakor vsako leto 19. oktobra žalni dan v spomin padliäi in umrlili borcev, redniili in podporniih cl-anov, veli'kih dobrotnikov in ustanovnikov. Ob osinih dopoldne se bo brala v župni cenkvi sv. Dani'jela masa zadušnica. Udruženje si dovofjuje vabMi vse obla- sti v Gelj,u, da se te inaše zadušnice ud«ležijo. c KOLAVDAGIJA ELEKTRlCNE NAPELJAVE V ÖKOFJIVASI IN V VOJNIKU. Svoj cas ste bili prasili ob- čina trg Vojniik ter zadruižna elektrar- na za Škofjovas in Ömarjelo za kolav- da,ci.jo in obratovalno dovoljenje elek- tričn.ih naprav visoke iiii nizke nape- tosti od trailsforniatorjia falske elek- trarne pri Westenu v Gaberju do Voj- niika oziroma za kolavdacijo napel'jave od tegav daljnovoda v svrho elektrifi- kacije Šinarjete in Škofjevasi. Komi- sijonelna poizvedba ki obravnava je odrejena za sredo dne 3. novembra 1920 s sestaiikom pri. transforniatorju falske elektrarne, tovarna Westen v Gaberjiii ob osinih predpoldne. Obhod proge se iizvrši od transformatorja na- prej po projiektirani progi oziroma od- cepitvi v Škofjivasi do Vojnika. Povab- ljeni mejaši oziroma lastniki parcel se morejo ali pridruiiiti komisiji pri gori napovedanem sestanku ali pa čakati vsak na svojom zeinfjišcu dokler pride koinisiga na dotično pracelo. Pri tej obravn.avi je vložili ugavore, ki se niso bili preje pLsmeno ali ustanenc uveljav- ljeni, drugače se bo smatralo, da se udeleženci stri-njavjio z nameravanim podjetjem. Mejaši. im interesenti so po- vabljeni, da prisostvujejo tej obravna- vi. Načrti so do dneva komisiije med uradninii uranii na vpogled pri sre- skem poglavarju v Gelju. c NOV PARK. Materifl'al podrtega vojiaškega sklajdišča na Vrazovein tr- gu jL sedaj čisto odstranjen. Šele sedaj se vidi, kako lep iui velik je ta pros lor. Tu so svoj cas nanieravali posta;viti pravoslavno cerkev. A gotovo bi se lah- ko našel drug primer en pros tor za to zgraidbo, stavbisce na Vrazovein trgu pa naj se spremeni v leiD park, ki bo mestu v kras. Umestno bi bilo, da bi tak park, ki bi se clal urediti s prinie- roina mal'imi troški, dobil kako poseb- no znacilno imz gornje savimj- ske doline mnogi splavi, namenjeni za Hrvatsko in Slavoniijo. Največ se izva- ža stavbenega iin janiskega lesa za pre- niogovnike. Mnogo takega J'esa gre tu- di v Trbovlj-e, Hra,stniik in Zagorje. I c KONGRES NARODNEGA ŽEN- SKEGA SAVEZA V KRALJEVINI SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV bo 25., 26. In 27. oktobra i. 1. na Bledu v hotelu Toplice. Poleg doslej prijav- ljeniii delegatmj (180) iz vseh kraj.ev naše države od Ohrida do Maribora se udeležiita kongresa tudi pnedsednica Internacisjonalnega Žeaifikega Saveza, Lady Aberdeen in glavna tajnica van EFghen. Dnevni red kongresa: 1. dan, 25. X., za,cetek ob 10 in pol dopoldne: 1. Otvoriftev. 2. Sve-eana seja na cast Lady Aberdeen. 3. Izvolitev zapisnika- ri'c, komisije za pregled mandatov in I ovei'O'Witeljiic zapi'snika. Isti dan po- poldne ob 16. predavanje Andje Iva- nicke o lukvsuizu in varcevanju z deba- lo. Zvečer čajanika s koncertnim de- lom, ki ga iizvajajo gospe Dana Ko- blarjeva, Pa;vla Lovšetova in Giri la SkpTlj-Mcdvedova. 2. dan. zacetek ob 10. in poi", predavanje Mileve Petrovi1- čeve >'Mir in Podmladek Rdečega Krin ža« v francoskem jeziku. Popoldne ob 17. predavanje Alojzije Šlebiijeve o po- globitvi dela v zenski'h društvih, z de- bat o. Zvečer predavanje Da nice Be- tlekcvičeve o boju proti prostituciji z debato. 3. dan, začetek ob 9. dopoldne: 1. Poročido up rave. 2. Poročilo nad- zorstva. 3. Poročilo komiisije za pre- gled mandatov. 4. Načehio vprašanje o zaSK'iti Uigleda žen, j,avnih del'avk in ženskMi organizacij. Isti dan popoldne, začetek ob 15. in pol: 1. Dopolnitev pravil. 2. Predlogi za delo Saveza v bo- doci poslovni, dobii. 3. Čitanje in overi- tev zapisnika. 4. Eventualnosti. — Za udelezenke kongresa je dovoljena če- trtkkska vožnja za vse osebne in brzo- vlake. Drus'tva naj iizdajo regiti'macije delegatinjti-m in gostom za vožnjo z na- vedbo števiJke rešenja m in ist r a saobra,- čaoa. Uciteljicam, profesorkam in otro- škim vrtnaricam je dovolil minister prasvete dop ids t od 22. X. do 30. X.. ako se udeleže kongresa. Na kongres so vabljcna vsa ženska društva, tudi če niso včlainj-ena v Savezu. Prosimo društva n eel ane, da s-e priglas-e zanes- Ijivo do 21. X. na nasi'ov: A. Štel^i, Modna trgovina A. PROFENIK Celje, Glavni trg 9. 1 Perilo, trikotaža, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejea v | vseh barvah, modni nakiti, šivalne potrebSčine, ^ipke in vezenina, toletno j mi!o i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. Stornoprodaja „Bat'a" čevljev. Veto oovosli! i - Ppiip bnnbiirpnrnp f - - Priiiiino pfiirsip blip! - - Püilrczbfl loci! Rožna dolina c. X./6, posta Vie pri Lj'ubljaui. Navedejo naj imena ude- leženk. Celodnevna oskrba s stanova- J njem na Bledu velja 75 Din dnevno. c PRESEL1TEV TV0RNIŠKEGA POD JET JA. »Fenix«, tvorniica goir- nijiJh delov za čevlje, se je pred kratkim preseli.la v la.stne prost ore v Kly'aicav- nicar.ski uli.ci in svoj obrat v tol"iko razsirila, da iizdeluje tudi gamase, vse U'Siijate galanterijske iizdelke, kakor daniske torbice, listn ice, denarnice, • potovalne potrebščine, kakor kovčege vseh vrst, torbice za spise (aktovke) iitd. Üomače podjetje naijtopleje pri- porocamo. 1218 Mestno gledališče. Rep er toar: Torek 19. oktobra ob 20.: »Skopuh«. Gostovanje lj'ublijanske drame. — Otvoritvena predstava. V torek, dne 19. t. m. se bo vršilo v Geljskem mestnem gl'edaliscu torej prvo gostovaniije Ijubljianske drame z Molierevo komedijo »Skopuh« v režiji prof. Šesta. Glaivno vlogo v tej vrlo uspeli komediai igra v Geljiu splosno priljubljeni igratec in režiser g. Rogoz. Sodelujejio še gg. Drenovec, Plut, Pov- he. Peček, Jan, Osipoviič in drugi. Od dam pa Medvedova, Danilova in Gor- j up ova-. Upriizoritev te komedij« j>e imela v Ljaiblg'anl sijajen uspeh ter je priičakovati, da bo občinstvo tudi v Ce- lju polnilo Tali'jm hram. Soc, shod stano van j skill iiajemnikov. Celje, 18. oktobra.. V nedei'j'O ob 10. dopoldne s>ta pri- redili Združena strokovna zveza in So- cijalistiična stranka Jugoslavije pred Na;rodimn domom protestni shod proti sipremembi stanovanskega zakona. — Slioda se je udeležilo približno 200 ljiudi. Društvo stanovanjiskih najemni- kov je v zadiuj'em hipu odpovedalo svo- jo ofici.jelno udeležbo na shodu z mo- tivaci'jo, da kot nadstrankarsko dru- štvo ne more sodelovati na strankarski prireditvi. Shod je otvorif g. Böhan i'n dal be- sedo g. Ošlaku iz Maribora, ki je v daljšeni govoru ocrtal stanovanjsko mizerijo in oci.tal merodainim faktor- ja fidmski roman, iz velemestnega zLvljen-ja »Zene, ki ne smsjo Ijubiti*. V glavnih vlogah lepa Ellen Kürti in Mairiborčan Olaf Fjord. Štev. 117. >NOVA DOBA« ___Stran 3. Okoliški obc. odbor. Celje, 18. oktobra. Za včeraj, v nedeljo ob pol 9. do- poldii€ je bila sklieana rechia prora- čujnska soja okoliškega občiniskega sve- ta. Župan g. Glinšek je eotvoril sejio z zamuclo pol ure ob 9. NavzočLh je bilo 22 obcinxkih odbornikov, ravno toliko, da je še bila seja skfepčna. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je vstal obč. odb. Omladič in zahteval, da se seja preloži. Napadel je dva od- sotna demokratska obč. odbomika, češ da j'U sedaj ni. ko je treba spraviiti pro- račun pod streho. Napad jie bil po- wern neosnovam, ker je obč. odb. Za- ložnik \s\ed svoje preselitve v Maribor itak odloeil m and at, obč. odb. Baebfer pa je vecinoma odsoten iz Celja. Za obč. odb. Omladičem se je ogla- ri.il k besedi obč. odb. Petschuch in jo lu.di zahteval, da se seja preloži, ob- čiuiski proračun pa se naj vrne fi.nanč- nemu oclseku, da črta nekatere postav- ke. Ob koncu je zaklkal »Halo, gre- nio!« Obč. odb. Petscliuch, Novak in Omilaidic so nato zapustii'i sejno sobo ! in s tem povzročili nesktepčnost. ! Ta korak »nemških« obcinsklh odbornikov in g. Omladiča je izzval mod cstaliuni obč. odborniki splošno ogorčenje. Župa.n g. Glinšek je ugoto- vil. da g. Petscliuch ščuva okolieame proti novemu proraču.nu in proti elek- trifikaciji. Blagajnik g. Speylic je sporocil, da je financni odsek v dveh sejah iz- delal proračun od točke do toeke. ObČ. odl). PeUschuch je na seji fmančnega odseka. i'zjavM, da je mogoče znižati proračun za 200.000 Dim, ni pa vedel povedati, na ka.k naui.n bi se doseglo to znižanje, dockn v okolici vznemirja ljudi s svojo agita:cijo. Übe. odb. Hrastnik (soc.) je ugo- tovil, da ii'ganja.jio nekateri. obti. odbor- niki deina-gO'gij.o. Šolsko vprašanje, ki je tem gospodom trn v peti, niora biti rešeno. Ce bi proracun ne bil ob pra- vem Oa.su od obren, se je ba>ti, da bo ob- čiinski. svet razpuščen in da clabi obci- na gerenta. Podžupan g. Ktikovec je predla- gaf, da skliče žu pari novo sejn nekaj denarja, ne priznam pa tatvi-ne dvokolesa, ki pravite, da jo last Ivana Pirca v Krškem. Mi ne ver- jamete? Tudi prav. DolžHe me, da sem hotel pobegniti iz ječe v Sevniici. Veste gospod'jie, jaz sem bil tako žalosten, da sem hotel z zelezoin nastrgati malo ometa, da bi se zastrupil. Da se je pa nared'ila liiJcnja v zidn, pa ne morem za to. Kaj sem iekai* v Ljubljana, ko imam vend a r delaynico v Zagrebu? V delavniici je vendiair moj pomočnik, še ta niJma dosti dela, jaz grem pa vec- krat takole po svetu, veste več nese, kakor pa čevlje škati. Kaj pravite, da sedaj ne bom mogel dollffo okrog hoditi, da me boste kar za pet mosecev za-šili? Ze veste, kaj delate, saj poznate para- grafe. Sa.mo to vas prasitm, da bi me ])oslali v Zagreb, sem videl, da so v tamkajšnjii ječi zelo potrebni čevljiar- ja. Pa imam tud'i v Zagrebu še eno za- dev.o z gospodi pri sodniji in bi rad, da se vse obenem od)pra\ii; se bojim, da bo tarn boJj trda. 0d list do list gre govorlca, kar tudi prava je resnica, da manufakturno blago po cenl dobim edlno le pri 10-8 Valentin Hlfldin CELJE, zraven nem^ke cerkve. Na pro daj I je velika eiioiiadstropna hiša v Celju, Razlagova ullca stev. 5 (sedanje okoliško šolsko poslopje) s stavbiščem vred. Lega'; je zelo ugodna. Oboje leži tik kolodvorskega skladišča in^ kolodvora samega. — Ponudbe je vložiti pri krajnem šolskemj svetu Okolica Celje v roke predsednika gospoda dr. Juro" Hrašovca do konca tega meseca. | Delaj, nabiraj ! in hrani, varčevatl | se ne brani. Pop?>lnomj| va^no naiožite dc3»rezplačno, Vrednost rezervnfh zakladov nad Krön 2S.OOO.OOO•-. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjern in z vso svojo davcna moSjo. Tiska In izdaja Zvezna tiskarna. -- Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan Četina \ za redakcijo Vlnko V. Qabero. -- Oba v Celju.