SKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
©MOVlNfl
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 120.
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MAY 21st, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Ameriški general našel žalostno smrt pri rešilnem delu v Franciji
Tours, Francija, 20. maja. Ameriški brigadni general ma-
Vsakdo se boji novih davkov, toda država mora dobiti denar za izdatke
Dobrodelnim družbam je zmanjkalo denarja. Nov apel na prebivalstvo
ŠTIRI LETA SLAVE LINDBERGHA
Cleveland." — Pred nedavnim j je vodstvo Community fonda v j Clevclandu naznanilo, da je v blagajni zmanjkalo denarja, kaj-'
Columbus, Ohio, 20. maja. Državna zbornica države Ohio rinov, Ilibcrt IT. Dunlap, je bil te dni pripravlja nove postave zasut v tej okolici v neki pred po- glede novih davkov. Država mo-topni votlini, ko je skušal reši- ,-a nekod dobiti denar za svoje ti nikdar prej niso bile dobroti ženo prijatelja farmarja, pri j otroške, za gradnjo cest, za šole delne, družbe tako preplavljene s katerem je stanoval. Brigadni in za mnoge druge aktivnosti, ki general Dunlap je bil pred nekaj | »padajo v področje državnih po-tedni poslan v Francijo, da izpo-! file v. Toda naj državna postavo-polni svoje znanje francoščine, (laja namerava upeljati davek Bival je pri kmetu Denis Briant, na to ali ono, prav gotovo dobi ki je imel za stanovanje staro- nemudoma silen protest od te ali davno votlino iz predpotopne do-! one strani. Davek na cigarete je
prošnjami za podporo kot letos. Pet milijonov nabranih lansko leto je skoro zginilo. Mestna zbornica je medtem dovolila nadaljnih $500,000, potem pa še $300,000 posebej za dobrodelne družbe, in tudi tega denarja bo
be. General je imel s seboj tudi bil silo vito protestira,n od Zveze i zmanjkalo 10. junija. Radi tega svojo ženo. Dunlap in žena sta lekarnarjev, osebni dohodninski | še vodstvo dobrodelnih družb se nahajala v stanovanju
farmarja ,ko se je začul iz sosednjega hleva glasen krik. V istem času je silno zagrmelo v bližini, ko se je porušil vrh pečine, pod katero se nahaja stanovanje in
davek je našel največje nasprot- pripravlja, da zaprosi od mestne je pri trgovskih zbornicah, da- Zbornice nadaljnih $060,000, da
vek na prodano blago v trgovinah ima sovražnike pri trgovskem združenju. Toda denar mora priti od nekod, kajti davek
ostala poslopja kmeta Brianta. I na zemljišča ne nosi več dovolj Oba, general in farmar, sta hite-1 denarja radi splošne depresije, la, ženski na pomoč, toda predno | Vrednost zemljišč in hiš je stra-sta dospela na usodepolno mesto, \ šno padla, poleg tega pa ljudje, sta že bila oba zasuta od silnega | zlasti manjši posestniki skoro plaza zemlja, ki se je neprestano ne morejo, radi nezaposelnosti, rušila navzdol. Videti je bilo, j plačevati davkov. Računa se, da
kot da se podira vsa ogromna gora. Plaz za plazom je drvel navzdol. Vest o nesreči se je hitro razširila. Ljudje iz okolice so hiteli na pomoč, orožniki so z vojaštvom dospeli na lice mesta, in poseben oddelek vojaških inženirjev je prišel iz sosednje- vzeti denar, ko ga mesta, da začne z rešilnimi j proti'davkom ?
deli. Silno deževje je najbrž iz-;	-o-
ycdkopalo vznožje hriba ter pov- j Neumnost in prohibicija zročilo plazove, in neprestano	gj.a SJ y S0r0£Ju
padajoč dež silno ovira rešilna dela. V omenjeni čkolici se na-
je najmanj $50,!000,000 zaostalega davka na, zemljiščih, katerega sploh ne bo mogoče iztirjati. Mnogo tisoč lastnikov hiš je, ki niso plačali davka od hiš že zadnji dve leti. Toda poslovanje jdržave mora iti naprej. Odkod vse protestira
skrbi lahko vsaj za najbolj nujne slučaje. Za prvo potrebo rabijo nujno $150,000, kar bi zadostovalo do 1. julija. Ako tega denarja ne bo, tedaj bo znašal deficit dobrodelnih d r u ž b ob istem času $81,000.
-o-
Tudi predsednik Hoover je prisiljen, da brani denar zvezne blagajne
Washington, 20. maja. Predsednik Hcover je prišel do prepričanja, da/ mora zvezna vlada hraniti na vseh konceh in krajih,
Vojaštvo strelja na dru-hal, ki je hotela linčati več zamorcev
Elberton, Georgia, 20. maja. V umirajočem stanju se nahaja v tem mestu Glen Cryder in nevarno je ranjen v bolniqi Emory
ker sicer preti povišanje davkov. Edwards, ko sta dobila strele od
Od dneva do dneva kliče zastopnike raznih oddelkov vlade v svoj urad in jim narekuje, da morajo prikratiti stroške tu ali tam. Doslej je Hoover imel srečo, da je -j znižal vladne izdatke že za $125,-000,000 v prihodnjem fiskalnem letu. Vojni in notranji oddelek ameriške vlade je doslej že znatno znižal svoje izdatke, in ta te-Iden pridejo na vrsto poštni, za-
vojaških krogel, tekom spopada, ko je nad 2,000 ljudi nameravalo napasti tukajšnje zapore, kjer se r uhaja več zamorcev, ki so ob-dolženi, da so napadli neko belo žensko, šerif jo uvidel včeraj, da ne bo kos sveji nalogi, pa je v nrglici poklical governerja, da mu pedje vojaštvo, štiri kom-ps'nije narodne garde so dospele v mesto 3 strojnimi puškami.
Pred štirimi leti, na dan 21. maja, je mladi Char'es Lindbergh sam v malem zrakoplovu preplul Atlantski ocean in se nenadoma pojavil v Parizu. Noben drug zrako-plc vec na svetu ni še nikdar dosegel toliko glorije in priznanja kot mladi Lindbergh tedaj. Na sliki vidimo Lindbergha, kakor je zgledal pred štirimi leti, predno se je podal na polet, na desni je pa Lindbergh kot zgleda danes. Ali se je kaj spremenil ?
hajajo "hiše," ki so v resnici podzemeljske votline iz pradavnih časov. Na zunaj imajo te "hiše" okna, toda znotraj so pa pravcate votline ali podzemeljske jame. Ta stanovanja so visoko cenjena po ljudeh v opdotni okolici, kajti ti podzemeljski prostori so najboljši za shrambo vina, ki je eno izmed najboljših v Franciji. Ameriški general Dunlap je bil februarja meseca poslan v Francijo. Poiskal si je okolico mesta Tours in hotel najeti neko vilo za stanovanje, ko je naletel na farmarja Brianta, ki mu je razkazal svoje votlinsko stanovanje, ki je generalu tako ugajalo, da je sklenil tam ostati. -o-
Volivci v Euclidu
V torek, 2. junija, bodo državljani v Euclidu, kjer je mnogo sto Slovencev in Hrvatov, odločili bodočo usodo mesta v političnem oziru. Ali bo Euclid še naprej , obdržal sedanji sistem vlade ali bo sprejel sistem, kot ga imamo v Clevelandu, in kjer moramo graftarja za graftar-jem pošiljati v zapor. Jugoslovanski progresivni klub v Euclidu se živahno udeležuje tozadevne politične kampaijje. V petek, 22. maja, ima omenjeni klub zopet večje zborovanje v Roosevelt šoli, ki je v sredini Euclida in kamor so zlasti vabljeni vsi volivci slovenske in hrvatske narodnosti. Potrebno je, da vsakdo popolnoma razume, zakaj se gre in potem tudi gotovo voli. Interes in bodočnost naših ljudi v Euclidu zahteva, da volijo za sedanji sistem in proti manager sistemu. Slovenci in Hrvatje imajo dovolj moči, da lahko odločujejo. Nikdar ne bo kak Slovenec prišel k mestni vladi v Euclidu, ako bo sprejet manager sistem. Pridite torej v petek, 22. maja, na sejo v Roosevelt šolo, kjer dobite nadaljna pojasnila.
Washington, 20. maja. Prohibicija in neumnost sta dve sestri, se je izjavilo danes iz glavnega staha anti-prohibicijske organizacije, znane pod imenom Crusaders. Prohibicija se danes vzdržuje le radi neumnosti Ame-rikancev, ki žive v strahu pred pretestantovskimi pastorji. Pa tudi v Ameriki se jasni, pravi izjava Crusaders. Vedno večji odpor se pojavlja v raznih državah, katere so suhači smatrali za svoje nepremagljive trdnjave. In da je neumnost zvesta tovari-šica prohibicije je dokaz to, da v takozvanih suhih državah je število analfabetov za 500 krat večje kot v takozvanih "mokrih" državah.
Farmar raztrgan na kose pri dinamitni razstrelbi -------—
JSTA sa^fflORffl bender obdolžen od velike
tega mesta je bil ubit farmar Lloyd Deal. Položil je štiri funte dinamita v neki jarek, katerega je hotel razširiti. Ker dinamit v dveh urah še ni eksplodiral, je šel farmar pogledat, kaj je temu vzrok, in v istem trenutku je dinamit eksplodiral in raztrgal farmarja na drobne kose.
George Bender, mestni komisar novega stadiona, ki dobiva $10,000 plače na leto, George Bender .državni senator tekom zadnjih 10 let, eden najhujših suhacev v državi Ohio, ki je predlagal pred petimi leti v dr-
Dolarska razprodaja [žavni zbornici> da se kršilcem
Dasi se za dolar mora danes i prohibicije prikuje železne krog-trdo delati, kdor . sploh dela, pa na n°ge, steber republikan-
nudi slovenska trgovina J. Ro-žanc na 15721 Waterloo Rd. toliko vrednosti v blagu, da se vam v resnici izplača, da greste tja in dobite d-obro vrednost za vaš dolar. Berite tozadevni oglas.
Nepričakovan strel
Ko je 14 letni Jack Zupkovitz,
ske stranke v Clevelandu, je bil včeraj spoznan od velike porote, katere člani so skoro sami republikanci, krivim, da je trikrat krivo prisegel pred državno' oblastjo in da je poneveril $22,-750.00 ljudskega denarja.
Kratka zgodovina te strašne
Ljubosumnost
22 letna Irene Davey je bila tako ljubosumna na 29 letnega Robert Firestone, da ga je z revolverjem napadla in ga smrtno ranila. Oba sta se začela prepirati, in tekom prepira je Firestone skušal vreči neko kislino v obraz dekleta, ki bi ji popačil obraz za vse življenje. Dekle se je temu spretno umaknilb, potegnilo revolver in začelo streljati. Po streljanju je pa poklicala taxi, ki je odpeljal ranjenca v bolnico. Pozneje, ko je bila aretirana, je izjavila napram policiji, da ji je vseeno, če Firestone umre ali pa ne!
Stara zakonca
Herman Krueger, 1050 Wichita Ave., je včeraj ustrelil svojo 63 let staro ženo, s katero je prej dolga Ifeta živel v precej srečnem zakonu. Krueger je začel nenadoma streljati na svojo ženo, katero je ubil, nakar je naperil orožje proti samemu sebi in se težko poškodoval. Skoro gotovo je, da ne bo okreval. Stara zakonca sta se sprla radi domačega psa!
Nove ceste
Država Ohio je oddala včeraj kontrakte za zgradbo novih cest v državi Ohio, kar bo veljalo tri milijone dolarjev.
priletela revolverska krogi j a in ga nevarno ranila. Nihče ne ve, kdo je streljal. Fanta so v nevarnem stanju odpeljali v bolnico.
Razširjenje St. Clair
Preliminarna dela so pravkar v teku, da se razširi St. Clair Ave., od 55. do 72. ceste. Kot znano, lastnike hiš ne bo nič veljalo, kar je povzročil z uspešnim tozadevnim bojem naš councilman John L. Mihelich.
Poročene učiteljice
Šolski odbor je sklenil, da ne bo odpustil iz službe poročenih učiteljic, ki so sedaj nameščene, toda v bodoče bo gledal, da se slednjim kolikor mogoče izogib-Ije.
Zadušnica
V petek, 22. maja, se bo za pokojnim Louis Urbančič brala sv. maša ob 8. uri v cerkvi sv. Vida. Prijatelji ranjkega so prošeni, da se udeležijo.
James Pavlik
Poznani policijski saržent Mr. James (Jim) Pavlik, je bil premeščen iz službe pri avto križar ju ria postajo E. 138th St. in Ida-rose Ave.
Prvorojenec
Staršem Mr. in Mrs. Tony Grčman, 1156 E. 63rd St. je pri nesla tetica štorklja preteklo nedeljo sinka prvorojenca. Iskrene čestitke!
Listnica uredništva
Naročnik. Državljanska 'šola se zaključi v četrtek, 28. maja. S poukom se zopet prične prvi četrtek v oktobru mesecu.
* Trije so bili ubiti pri molitvah na Romunskem včeraj.
bili izdani v javne svrhe, pač pa so zginili v privatne žepe.
Sodnik Ruhl od Common Pleas sodnije je dobil slučaj Benderja v roke. Bender je že najel kar tri advokate, da ga bodo zagovarjali. Med drugimi zagovorniki ima tudi Leroy Bun-dya, republikanskega in zamorskega councilmana, ki je najbolj prigovarjal mestnemu manager-ju Morganu, da imenuje Benderja za stadion komisarja, katera služba nese $10,000 na leto, dasi stadiona še nikjer ni. Ampak republikanci zriajo skrbeti za svoje pristaše.
kladniŠki in poljedelski oddelek j Sprva so hoteli vojaki zlepa vlade. V vojnem oddelku vlade pregovoriti množico, da izprazni nameravajo prihraniti $20,000,- J prostor pred ječo, toda druhal se 000 s tem, da bodo odpravili 30 j je navalila proti vojakom, ki so vojaških postojank. Notranji bili prisiljeni streljati, šele ko oddelek ameriške vlade namera- jih je bilo nekaj zadetih, se je
va prihraniti nadaljnih $4,000, 000. Toda kakor se hrani na
množica umaknila, toda skozi vso noč so se zgrinjale grozeče tolpe
enem mestu, tako trpijo ljudje | ljudi pred zaporom. In ko je iz na drugem. Uradniki raznih od- i mesta Monroe dospela četa voja-delkov vlade*, ki resignirajo alijštva z malimi topovi, tedaj se je
umrjejo, ne dobijo namestnikov in ostanejo njih uradi prazni. In toliko manj ljudi zopet dobi delo, tako da se vsem ne more nikdar ustreči.-
-o-
Dijaki, ki se obnašajo kot divjaki na univerzi
ljudska nevolja dvignila. Dvakrat je eksplodiral dinamit v bližini ječe, ljudje so se začeli ponovno zbirati. Prišli so ognje-gasci, ki so z vodnimi cevmi napadli množico, toda slednja je iztrgala ognjegascem cevi in zače-jla škropiti vojake, katerim se je Cambridge, Massachusetts, 20. P° težki mi,Ji posrečilo dobiti
maja. Na dvorišču visoke tehnične šole države Massachusetts
cevi zopet v oblast in nagnati množico, potem ko so vojaki za-
se dijaki včeraj priredili skraj-	več "solznih" bomb med
no brutalne izgrede, ne d« bi 1i«di- Vendar so ljudje zopet za-sploh imeli kaj povoda k temu. j že-i napadati zaporno poslopje Potem ko so prijeli nočnegi in Pi^Hli vojagtVo prav do zidfil. stražnika in ga odpeljali, so za- SedaJ bil oddan strel in ljudje
palili na treh krajih ogenj, katerega so kurili s stoli, mizami in deskami iz učilnih sob, in poleg tega so metali na ogenj še svoje postelje in opravo. Ker je grozila nevarnost, da se prime ogenj
so zbežali.
9922 Sommerset Ave.,, sedel na obdolžitve Benderja je: George verandi svoje hiše, je naenkrat j Bender je bil pred 10. leti prvič
izvoljen v Clevelandu v državno senatno zbornico. Bender je bil vse svoje življenje poznan kot suha,č, in eden prvih priganja-čev republikanske stranke. Njegov bos, Maurice Maschke pa ga je končno pregovoril, da kot su-lač v Clevelandu nima bodočnosti. In je šel Bender, katerega so suhaški agenti nalašč napadli, da bi lepše izgledalo v javnosti, ter za,čel boj proti suhaškim agentom.
S tem je dobil Bender precej popularnosti v Clevelandu. Ustanovil je Ligo, na katere čelo se je sam postavil in začel pobirati denar od ljudi. Nabral je $82,-000.00, ali pa mogoče še več, toda ta denar, o katerem je govoril, da ga bo vporabil proti vaškim sodnikom in biričem, je, kot trdi državni pravdnik, spravil v svoj žep, potem pa, kot trdi državni pravdnik, krivo prisegel, da je plačal gotove račune, katerih pa v resnici ni plačal. Bender, suhač, se je po izjavi državnega pravdnika, okoristil z ljudsko lahkovernostjo in si nabasal svoje žepe z ljudskim denarjem, potem pa krivo prisegel, kot trdi državni pravdnik Miller.
Velika porota je sedaj spoznala Benderja krivim, da je trikrat krivo prisegel, in sicer prvič, ko je trdil, da je plačal ra-
Kot pravi velika porota in dr- univerze, je bila poklicana požar-
žavni pravdnik Miller je George Bender prisegel, da je plačal za poštnino $11,327.20, dočim je v resnici plačal $770.00. Nadalje je prisegel, da je plačal Prompt Printing tiskarni $1,134.00, a v resnici pa še danes dolguje to svoto. In tako gre ta zadeva vseskozi naprej. Povsod prisege, da je plačano, toda plačanega ni bilo ničesar.
Bender je igral lansko leto veliko vlogo v politiki, ko se je poganjal za kongresmana v 21. di-striktu. Toda demokrat Crosser ga je porazil. In mestni manager Morgan je v tolažilo za to imenoval Benderja komisarja za stadion. In "vardni vodja" g. Gtill, je urnebesno kričal, kakšen poštenjak je George Bender. In sicer tak, da ga je velika porota obdolžila treh krivih priseg in poneverbe ljudskega denarja. Mi smo že lansko leto svarili naš narod pred Benderjem — in .prav smo imeli.
Kakor hitro je bilo razglašeno, da je Bender obtožen krive prisege in poneverbe, je šel Bender k mestnemu managerju Morganu in ga prosil, da mu da "dopust," dokler ne bo obravnava končana. Morgan je dopust nemudoma dovolil.
ra bramba, toda surovi dijaki so napadli ognjegasce in jim preprečili gašenje. Trije ognjegas-ci so bili ranjeni. Dijaki so enostavno trenutno ponoreli.
Smrtna kosa
V srede zjutraj je preminul John Popovic rodom Hrvat, star 32 let, stanujoč na 1449 E. 34th St. Rojen je bil blizu žum-berka na Hrvatskem. Zapušča brata Petra in sestro Mary Dea-nevič, soprogo in enega sina. Pokojni je bil član*društva žumbe-n :5ka Sloga št. 26 H. B. Zajedni-ce. Pogreb se vrši v petek pod vcdstccm A. Grdina & Sons. Naj ba ranjkemu lahka ameriška zemlja!
Zadušnica
Za pokojno Frances Kern se bo brala sv. maša v petek zjutraj v cerkvi sv. Vida ob pol sedmi v cerkvi sv. Kri-
Anton Strojin
• Te dni je minilo pet let, odkar ie poznani rojak Mr. Anton Strojin postavil svojo gasolinsko postajo na 4583 Turney Rd., kjer prodaja izvrsten Mobiloil gaso-lin in olje. Je menda prvi slovenski prodajalec te vrste v Cle- uri zjutraj in velandu. Ima pa tudi najbolj j stine na isti dan ob 8. uri. Pri-moderno gasolinsko postaj q v jatelji in znanci ranjke so pri-mestu. Rojaki, ki vozijo tam jasno vabljeni, mimo, storijo dobro, ako se usta-	|7 Irjlnice
vijo pri njem za olje in gajsolin. Iz bolnice se je vrnil na svoj Čudno delo	I dom Andy Bole, 1135 Addison
Sedaj so ugotovili, da velika Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo, železna vrata, ki vodijo v posamezne celice jetnikov v novem John L. Mflielich zapornem poslopju v Clevelandu, se dajo z navadnim nožem od-' preti. Spremeniti bodo
Naš prvi slovenski council-
Klub Pipa
Svojo letno veselico priredi v nedeljo, 24. maja, Klub Pipa, in sicer na Goriškovih prostorih na čune in slednje poslal državne-j Green lici. Igral bo Hojerjev or-mu tajniku, o katerih je prise- kester. Prijazno ste vabljeni, fa gel, da so plačani, dasi niso bili. pridete. Drugič je ponaredil podpise pod i	Iz bolnice
zapriseženimi izjavami, in tret- Iz bolnišnice se je vrnil rojak
jič, da so gotovi stroški Lige, kateri je načeljeval Bender, niso
Frank Ausec, 1413 E. 57th St. Rojaki ga lahko obiščejo.
vse ključavnice. Ali je pa zopet nekdo denar zaslužil In prav gotovo je tudi republikanec, kajti republikanci so oddali kontrakt.
Policist toži
Policist Henry Schroeder je vložil tožbo za ločitev zakona. On vedno dela ponoči, in ko pride zjutraj domov, pravi njegova obtožnica, mu žena ne pusti spati, pač pa neprestano "ner-ga" in psuje. Postal je tako nervozen, da ne more več tega prenašati prosi, da se ga loči od žene.
Zaprti prostori
Zvezna sodnija je včeraj odredila, da se zapre deset prostorov, kjer se je prodajala opojna pijača. Med temi ni nobenega slovenskega lokala.
i man v Clevelandu, John L. Mihe morali lich>
je pravkar naznanil, da bo v septembru mesecu odložil coun-cilmanski urad in bo kandidiral za mestnega sodnika. Mr. Mihelich je že delj časa bavil s tc idejo, za katero se je sedaj de-finitivne izjavil. Mihelich je že tretji demokrat, ki se je tekom enega leta odpovedal council-manskemu uradu. Prvi je bil John Sulzmann, ki je bil izvo-"jljen za šerifa, drugi je bil Wm. Kennedy, ki je postal državni direktor javnega blagostanja, in sedaj prihaja še Mihelich. Politični položaj v tretjem distrik-tu se bo seveda radi tega temeljito izpremenil.
* Predsednik republike Kuba, Machado, grozi, da bo upeljal vojno stanje v republiki.
\
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NBWSPAPHI Published daily except Sunday« and Holiday*
NAROČNINA:
Ea Ameriko in Kanado na leto ....I5.B0 Za Cleveland, po polti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poiti, pol leta «1.(0 Za Cleveland po raanašnlcih: celo leto 15.50; pol leta ll.Ot Za Evropo celo leto |7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka S cente.
Tsa plima, dopise in denarne pošiljat ve naslovite: Amerlika Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson $03$.
JAMES DKBIVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publisbers
Entered as second class matter January 5th, 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Bra, 117».
83
No. 120. Thu., May 21st, 1931.
Slovensko gledališče v Clevelandu
Slovenska metropola v Clevelandu ima sedem narodnih domov, in trije izmed teh'imajo sijajno in popolnoma moderno opremo za gledališke predstave. Zlasti gledališka oprema v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., je prvovrstna in se lahko meri z večjimi odri ameriških gledališč v vsakem oziru. Razsvetljava, električni efekti, kulise in drugo je veljalo nad $25,000.
Slovenski narodni domovi so bili v prvi vrsti postavljeni, da se v njih zbira narod h kulturnim prireditvam, in med te štejemo gotovo v prvi vrsti drame, operete, tragedije in komedije. "Ljudski oder" bi lahko nazvali te prireditve. Gotovo niso bili naši narodni domovi postavljeni samo kot plesne dvorane. Pleše se lahko povsod, doma ali v drugih prostorih, ki ne potrebujejo posebne opreme. Ples ni ničesar vzvišenega, pač pa je navadna .zabava mladih in starih.
Gledališče je pa nekaj druzega. Mi Slovenci imamo ne-broj slovečih dramatikov in pisateljev izvirnih, krasnih iger, posnetih iz našega domačega življenja. In svoje dni so bile slovenske dvorane v Clevelandu polne občinstva, ki je prihajalo k tem našim igram.
Tekom zadnjih treh ali štirih let se je pa vse to spremenilo. Naša dramatična društva nimajo več udeležbe pri svojih prireditvah, kot jo zaslužijo. Kaj je 300 ali 400 oseb pri eni prireditvi, ki velja $300 do $400 predno se jo vprizori na odru! Naselbina šteje do 40,000 naših ljudi, in če se odzove še tako izvrstni igri en procent naroda, tedaj moramo iskati vzroke temu.
V Clevelandu pride v poštev društvo "Triglav" in društvo "Ivan Cankar." Triglav je v pretekli sezoni vprizoril eno samo igro. Bilo je navzočih bore 600 ljudi. Ivan Cankar, ki ima tudi dobre moči, je vprizorilo nekako 5 ali 6 iger, m udeležba je bila vselej pod ničlo. Kdo se bo boril in pehal za dramatiko v takih razmerah!
Dramatika na našem odru se torej ne izplača več. Dasi je k vsem predstavam primeroma majhna vstopnina, pa se ljudje ne odzovejo. In vendar dramatika blaži .značaj, odpira vrata znanju, pomaga, da postaja narod bolj kulturen, da napreduje. V stari domovini napredujejo poklicna gledališča, kjer dobivajo igralci stalno plačo. In na primer v Ljubljani gledališče primeroma dobro izhaja, kljub silnim stroškom, pri nas pa, ko igralci zastonj žrtvujejo dolge ure učenja in dresiranja ter priprav, ko žrtvujejo pozne noči za ekušnje in imajo osebne stroške, pa ne.najdejo odziva od strani občinstva. Na vsak način je potrebno tozadevno nekaj ukreniti, kajti iz same dobre volje igralcev in njih požrtvovalnosti ne moremo več tako naprej.
Ne bi rekli, da so naši amaterji-igralci od Triglava in Ivan Cankarja navadni komedianti. Tekom let so si prisvojili z neumornim študiranjem in vežbami dovolj teatralnega nastopa in karakterja, da jih ni treba biti sram nastopiti kjerkoli. Znajo igrati, znajo peti in so onim, ki v resnici pridejo k gledališkim prireditvam, povzročili že tisoče ur najboljše duševne in umske zabave.
Zakaj torej naš narod ne prihaja več k gledališkim prireditvam, ko imamo na razpolago tako izvrstne slovenske odre, tako dobre igralce in igralke? ALi bomo dramatiko, to vodilno kolo kulturnega življenja kar tako opustili in se predali samo plesom in "domačim zabavam," ki vse skupaj nič ne pomeni za napredek, razven, da včasih pride par dolarjev v društveno blagajno, v mnogih slučajih se pa mora še doplačati, ker je .zguba. To 'društva dobro vedo.
Izgovor o slabih časih ničesar ne pomeni. Bili so dobri časi pred dvema, tremi ali štirimi leti, pa je bila udeležba pri gledaliških predstavah enaka kot je danes, ko tožimo o slabih časih. Ljudje enostavno ne posečajo več gledaliških predstav, kajti 300 ali 400 oseb pri gledališki predstavi v Clevelandu ne pomeni nobene udeležbe. Slovenski Narodni Dom ima sedežev za 1,200 ljudi, in komaj tretina teh je napolnjenih pri predstavah.
Mi nimamo samo delavske probleme za reševati, imamo tudi kulturne, kajti ako se bomo ppgreznili v vsakdanjo brezdelico in pozabljivost glede kulturnega življenja bomo kmalu izumrli. Pa mi hočemo še živeti in delovati na narodnem polju. Veseli bi bili, ako bi naročniki pisali tozadevno, kako je mogoče, da se k našim gledališkim in koncertnim prireditvam spravi čim več našega naroda. Dajte nasvete, čitatelji, ustvarite debato, naša kulturna društva bodo rada sledila vsaki pametni in razsodni besedi.
maja zvečer pri pobožnosti peli pete litanije. To bo zopet nekaj novega, česar še ni bilo' pri nas. Kakor je bila dvorana polna, tako, upamo, bo v nedeljo tudi cerkev polna.
V nedeljo 24. maja je seja društva sv. Imena v šoli sv. Lovrenca. Začetek seje je ob šestih zvečer. Več članov tega društva je zadnje čase postalo brezbrižnih, iz meni neznanega vzroka. Kaj zahtevajo pravila društva sv. ImenaJ? živeti pošteno in plačevati 60 centov asesmenta na leto. Kakšne koristi pa imamo od tega društva? Ko član tega društva umrje, so dolžni živeči člani hoditi molit v cerkev toliko večerov, kolikor časa umrli član leži na mrtvaškem odru. Društvo tudi plača za eno sv. mašo za umrlim.
Torej pridite vsi tisti, ki ste že kdaj pristopili v to naše društvo v nedeljo večer na sejo.
Tudi naznanjam vsem katoli-šim možem fare sv. Lovrenca sklep zadnje seje, da bo skupni sprejem v nedeljo 14. junija pri -drugi maši ob 7:30. Kdor hoče pristopiti, naj se zglasi pri predsedniku Tom Mervarju ali pri ka,kem drugem članu. Nič zdravniške preiskave, nič se ne vpraša, koliko si star, samo pristopite in zavarujte svojo dušo. —
Upam in pričakujem, da bomo na prihodnjem sprejemu imeli mnogo novih kandidatov. — Pa zdravi vsi!
J. Resnik, tajnik.
Cleveland (Newburg), 0.-
Malo pozno je že za ta dopis, naj bo pa bolj kratek. Rada, bi povedala, kako se zabavamo tukaj na "Jutrovem." članice kluba Slovenskih žena smo priredile dne 10. maja krasno igro z imenom "Vsi in vse za mater." Igra je kratka, je pa toliko bolj polna humorja in jako pomembna. Reči moram, da je prav lepo izpadla. Udeležba je bila veliko večja kot smo jo pričakovale. V imenu našega kluba se prav lepo zahvalim režiserju Gašperju Se-gulinu, ki je igralce v tako kratkem času tako fino izvežbal in preskrbel prav vse, kar je bilo potreba za na oder — brezplačno. Hvala igralcem, ki so rešili svoje vloge tako lepo, da ne morem reči, kdo je bil boljši. Posebno nam je ugajalo tako lepo Slovensko govorjenje tu rojene mladine. Hvala vsem udeležencem, ki so nas posetili v tako lepem 'številu. V teh slabih časih res nismo pričakovali tako lepega uspeha.
Mary Planinšek,
predsednica.
Uredil nam je vse potrebno v New Yorku, poskrbel za prtljago, nato pa skrbel na parniku za našo udobnost. Brigaj se je za vse, videl vse in njegovemu skrbnemu očesu ni nobena stvar odšla. Pozna se mu, da ima tozadevno mnogo potrebnih izkušenj, kajti on je skoro vsako drugo leto osebni vodja takih izletov naših rojakov.
Koliko sitnosti in skrbi nam je bilo prihranjenih na parniku in potem na kopnem zaradi prtljage, ker človek, ki ni vajen takega potovanja, se res ne ve kam obrniti. Mr. Kolander pa je vse oskrbel, tako da potnikom vsa skrb odpade.
Kakor rečeno, potujem tudi letos v njegovem spremstvu v stari kraj in rojakom v Cleve-andu in drugod, ki mislijo morda v kratkem obiskati svojo staro domovino, prav toplo priporočam, da se poslužijo te ugodne prilike ter da se nam pridruži jo na tem izletu. Potovali bomo pod vodstvom izkušenega, prijaznega in vljudnega rojaka, in gotovo ne bo nikomur žal, ki se bo udeležil tega izleta. Posebno je priporočati družinam, da se priglasilo za to potovanje, kajti družine imajo na potovanju vedno križe in težave, če se ne vedo kam obrniti. Mr. Kolander jim bo preskrbel lepe, udobne
PREKLIC SHODA V EUCLIDU
Cleveland (Newburg), O.—
Krasni mesec majnik se bliža proti koncu. Ni ga lepšega meseca v letu, kakor je maj. Narava st:: v bujnem cvetju prebuja iz zimskega spanja in izgleda kakor mlado dekle. Vse je polno življenja, vse hiti v prostih urah v zeleno naravo. Društva so že začela z izleti v prosto naravo. Mesec maj je tudi posvečen
kdo izmed nas nima več svoje pezemske matere, vsak pa ima svojo drugo mater — Marijo. Kot katoličanov je naša dolžnost, da posvetimo mesec maj Kraljici majnika. Naši pevci, to ;ie novi pevski zbor, ki si je izbral svoje ime iz Jakatove kolone, in ki je tako ugajal občinstvu pri nastopu dne 26. aprila, so se zavzeli z nekaterimi drugi
Kot je bilo naznanjeno v tem listu, bi se imel vršiti shod v petek zvečer, 22. maja v Slovenskem društvenem domu na Rec-her Ave., na katerem bi se raz-motrivalo glede volitev 2. junija, ko se ima odločiti, ali naj postavijo volivci mestnega poslovodjo, ali naj še naprej direktno izvolimo svojega župana. Ker za isti večer sklicuje shod tudi "Jugoslovanski progresivni klub" v isti namen, torej se tudi bojuje proti takozvanemu "Manager Plan" in sicer se vrši shod tega kluba v Roosevelt šoli na E. 200. cesti in ker se noče, da bi se cepilo volivce na dve strani, se shod, katerega smo nameravali sklicati v Slov. društvenem domu s tem preklicuje in se vabi vse jugoslovanske volivce, da se gotovo udeležijo shoda v Roose-|kake konfuzije v tem oziru. Ne velt šoli. Ako se bo pozneje po smemo biti razdvojeni v tem važ-
progresivni klub" za v petek, 22. junija v Roosevelt šoli. Na shodu boste imeli priliko slišati, ali nam je potreben poslovodja, kateri bi naj bil na čelu mestne vlade, ali naj volimo še naprej župana. Glavni govornik na shodu bo poznani g. Jadrich, kateri vam bo v poljudnem govoru razjasnil celotno situacijo. Nastopi lo bo tudi več drugih govbrni-kov v angleškem in slovenskem jeziku, da bo omogočeno avdijen-ci razumeti v svojem jeziku raz liko med nastavljenim poslovodjem in izvoljenim županom.
Vzemite vsi na znanje, da se ne vrši shod 22. junija v Slov. društvenem domu, pač pa se vrši na isti večer v Roosevelt šoli in v isti namen, da ne bo pozneje
tem shodu vršil še kateri drugi, se bo javnost pravočasno obvestilo in obenem naznanilo prostor, kjer se bo Vršil.
Udeležite se torej shoda, katerega s k licu j e "Jugoslovanski
nem trenotku, nastopiti moramo skupno, ker le skupno nam bo omotjočteno, da porazimo na volišču 2. junija takozvani mana' ger sistem mestne vlade v Euclid u,	Jos. Kraince.
-o-
kabine in splošno gledal za njihovo udobnost.
Kot dolgoletni pisarniški uradnik paroplovnih družb in zadnje čase kot poslovodja Mihelicheve tvrdke, je Mr. Kolander osebno znan z večino uradnikov in oficirjev francoske paroplovne družbe, ki mu gredo ob izletih zelo na roko in ki radi upoštevajo njegove želje ter skrbe, da so potniki, ki potujejo pod njegovim vodstvom, v vseh ozirih najbolje postreženi.
Svojim potnikom pa bo Mr. Kolander na razpolago tudi v starem kraju, kjer jim bo dal vse potrebne informacije in navodila, kako jim je postopati v eni ali drugi zadevi, in oni, ki bi šli naizaj v mesecu septembru, bodo lahko zopet ž njim skupno potovali.
Francoska paroplovna družba je znana kot ena najboljših tozadevnih družb, ki vrši preko-atlantsko službo z velikimi, najnovejšimi modernimi parniki, kjer ne manjka zabave, dobre hrane in vseh udobnosti, ki jih more pričakovati in zahtevati potujoče občinstvo. Zato se po-služimo sedanje prilike ter odpo-tujmo dne 1. julija pod vodstvom Mr. Kolandra, in zagotovljen sem, da ne bo nobenemu udeležencu tega izleta žal.
F. V.
m——II—•ii—ii—»«—-u
Ce verjamete al' pa ne.
POKOP OKAMENELEGA RUDARJA
Na Švedskem so pokopali rudarja, ki je ponesrečil pred 250 leti.
ISKRENA ZAHVALA
Društva Slovenske Dobrodelne Zveze .v Collinwoodu: št. 8, 22, 28, 27, 45 in 51 si štejejo v prijetijo dolžnost zahvaliti se vsem pevskim skupinam, kot posameznikom, ki so sodelovali na odru Slovenskega delavskega doma dne 10. maja na skupni veselici teh društev.
Zlasti se zahvaljujejo sledečim: Mr. P. Kogoju, gl. tajniku SDZ za otvoritveni pozdrav. Naraščaju Sokola Collinwood za na-
Plut, nastop in spremljevanje v soli. In zopet Mr. Fr. Plut in Mrs. Plut v soli in spremljevanje. Posebno zahvalo pa izrekamo m n o g o š t e v i 1 nemu zboru "Zarja" ter pevovodji Mr. J. Iva-nush.
Zahvala tudi za pomoč na odru Mr. J. Sorc ter vsem, ki so pripomogli do tako krasnega programa.
Težko je najti izraza, da bi ocenili pestri program posame-
stop in vaditelju Lampetu. S«- znikov in skupin. Prepričani pa
mostojno pevsko društvo Soča za nastop zbora in pevovodji R. Perdanu. Dr. Wm. Lauschetu za umetno spremljevanje v duetih in solih. Mrs. Josephine Lau-sche-Welf in Miss Mary Udovich za nastope v duetih. Miss "Dodo" Fabian in Miss Gledys Glo-rida za nastop v umetnem plesu. Mrs. Mary Ivanush in Mrs. F.
smo, da si je navzoča masa ljudstva zapomnila imena naših prijateljev v sili.
Zato se v imenu članstva vseh šestih društev najlepše zahvaljujem vsem, ki so sodelovali v pomoč našim revnim članom.
Za odbor:
M. I. Lah, tajnik.
IZLET V STARO DOMOVINO DNE 1. JULIJA
nebeški Materi Mariji. Marši-j mi možmi, da bodo v nedeljo 24.
Kakor je razvidno iz opisa v sobotni številki Ameriške Domovine, se vrši dne 1. julija izlet v Jugoslavijo z izbornim, francoskim parnikom "Paris." Potnike bo spremljal na tem izletu Mr. August Kolander, poslovodja potniške tvrdke John L. Mi-helich, ki ima svoje urade v poslopju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave.
Kdor je že potoval v spremstvu izkušenega spremljevalca, Mr. Kolandra, ta ve, kako se v njegovi družbi in pod njegovo oskrbo prijetno potuje. Podpi-
sani sem potoval v njegovem spremstvu v Jugoslavijo leta 1923, zato vem iz lastne izkušnje, kako neprecenljive vrednosti je njegovo spremstvo in njegova skrb za potnike. Ker sem se namenil tudi letos obiskati staro domovino, zato sem se odločil, da se tudi zdaj poverim oskrbi in vodstvu tega izkušenega in prijaznega rojaka.
Ob priliki mojega tedanjega potovanja, sem se prepričal, da se Mr. Kolander resnično posveti z vso ljubeznijo potnikom, ki potujejo pod njegovo oskrbo.
Stockholm, 16. maja. — Sledeče se nekam čudno glasi, vendar je resnica: V Falunu na švedskem so pred kratkim pokopali okamenelo truplo nekega rudarja. V dotičnem okraju je bakreni rudnik, ki je eden najstarejših rudnikov švedske, kajti ta rudnik je pričel obratovati že v 13. stoletju. Leta 1677 je bilo treba v enem najglobljih šaftov položiti množino eksplozivne snovi. To je bilo nevarno podvzetje, katero so poverili enemu mladih rudarjev, po imenu Matte. Matts je izjavil, da se bo ravnal po ukazu in položil v šaf-tu razstrelivo, dasi ga je njegova mlada nevesta, s katero se je imel v kratkem poročiti, prosila, naj tega nikar ne stori. Matts je torej vzel razstrelivo in se je spustil v globino, odkoder pa se ni nikoli več povrnil.
Petdeset let po tem dogodku so našli rudarji v istem rudniku truplo nekega mladega moža, katerega ni nihče poznal. Kdo je neki nesrečnež, ki se je ponesrečil v rudniku? so se začudeno povpraševali delavci, kajti mrtvec je izgedal tako, kakor bi bil pravkar padel v vodo, v kateri so ga našli. Ker ga ni nihče poznal in ker ni nihče izmed rudniških delavcev manjkal, so se ljudje spomnili slučaja, ki se je primeril pred petdesetimi leti, ko je šel v šaft mladi Matts, ki se ni nikoli več vrnil na svetlo. Poklicali so njegovo nevesto, sedaj staro ženico, ki je ostala neporočena, in ta je, čim je ugledala mrtveca, v katerem je spoznala svojega nesrečnega ženina, padla v nezavest. Izkazalo se je, da je vsebovala voda, v kateri je ležalo truplo ponesrečenega delavca, mnogo vitriola ter da se je izvršil v tej vodi s truplom proces okamenelosti. Okamenelo truplo so spravili iz rudnika, je položili v stekleno omaro ter razstavili v rudniškem muzeju, kjer je ostalo, dokler ni pričelo kazati znakov razkroja. Nato so pa truplo položili v krsto ter lokamenelega mrtveca pokopali na svečan način v cerkvi v Falunu.
Toda tudi tukaj ni našel nesrečni Matts miru. Ko so lety 1860 polagali v cerkvi nov pod, so spravili krsto z Mattsovim truplom na površje ter vdelali v pokrov krste šipo, tako da so si radovedneži lahko še enkrat ogle-, dali mrtvega rudarja, ki se je skoro pred d verni stoletji ponesrečil. Krsto so postavili na oglpd v stranski ladji cerkve.
Pred kratkim so pa sklenili, da prenehajo s to razstavo, ki ni imela drugega smotra razen te-
ga, da so radovedneži pasli na truplu svojo radovednost, zato so Mattsovo truplo spet pokopali. In tako se je te dni vršil na pokopališču v Falunu čudoviti pokop rudarja, ki se je pred 250 leti ponesrečil.
-o-
m

Slovenci prirede velik izlet v staro domovino na Cunardovem parniku Berengaria, ki odpluje iz New Yorka 20. junija. Ta izlet bo pod osebnim vodstvom Mr. John Kampoticha, iz chicaškega urada.
Za .vse potnike tega izleta bo Mr. Kampotich na potovanju preskrbel vse, od tukaj pa do cilja potovanja. Preskrbel bo per-mite za odhod in povratek, potne liste, vize, železniške zveze in druge podrobnosti, ki so velike važnosti na vsakem potovanju. Potniki bodo potovali brez vsake skrbi in bodo lahko uživali prijetnosti potovanja. Mr. Kampotich bo tudi skrbel za razne zabave na potovanju, za odrasle in otroke.

JfB
Moda v pogrebnih stvareh
Krste, obleke in druge stvari, ki pridejo pri 'pogrebu v poštev, se ravno tako ravnajo po modi, kot vse drugo trgovsko blago. In zakaj ne? Da je pogreb častitljiv in dostojen, mora vse drugo temu odgovarjati. Mi polagamo pažnje pri nakupovanju pogrebniških predme tov, ker se nam to zdi tako potrebno, kot kaj drugega.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420
Nad mestom je plul aeroplan, ko se nenadoma pokvari motor in zračni ptič trešči v neko hišo, predere streho, par stropov in končno se pilot znajde na trdem cementu v temi. Ko pride pilot k sebi, zastoče in glasno vpraša:
"Kje pa sem?"
"V moji kleti si," se oglasi glas iz teme, "in če misliš, da se ga boš kar tako nažrl, se hudičevo motiš!"
A
Gorenje se ga je natreskal v škofovem kevdru in veselo razpoložen se vsede na vlak. Ko pride v voz sprevodnik, ga potnik ljubeznivo vpraša:
"Gospod sprevodnik, ali mi morete povedati, kako daleč je od' Ljubljane do Kranja?"
"To pa že lahko povem: natančno 25 kilometrov je."
Potnik se zadovolji z odgovorom in sprevednik gre v drug voz. čez nekaj časa pa se vrne v isti voz in ko ga dobrovoljček ugleda, ga pokliče:
"Hej, sprevodnik!"
"Kaj bi pa radi?"
"Ali mi morete povedati, kako daleč je od Kranja do Ljubljane?"
"Ali me hočete imeti za norca? Saj sem vam prej povedal, koliko znaša ta razdalja."
"Ja, gotovo ste mi povedali; ampak vi ste mi povedali razdaljo od Ljubljane do Kranja. Jaz bi pa rad vedel, kako daleč je od Kranja do Ljubljane."
"Saj to je vendar vseeno: od Ljubljane do Kranja, ali od Kranja do Ljubljane."
"Eno figo je vseeno. Saj jo tudi od Božiča do Novega leta samo teden dni, od Novega leta do Božiča je pa od Vraga, dolgo."
V nedeljo sta se vršila dva piknika : eden pri Gorišku, eden v Maple Gardens. Nekateri so obiskali oba, in še celo po večkrat. Tako je delal tudi moj prijatelj, ki je na Goriškovih farmah pokušal močnega ohajčana, potem je šel pa še v Maple Gardens, kjer si je privošči kanadčana. Pa se spomni, da najbrž še tisto popoldne ni bil pri Gorišku, dasi je ravnokar od tam prišel, pa hitro zapreže lizo, pa se odpelje na Green Rd. Tam naleti na Mike Pluta, pa ga nagovori:
"Mike, je.bil tukaj danes Žagarjev Andreje?"
"Je bil, je. Pred pol ure je šel domov."
"Mike, pa ti je kaj znano, e« sem bil jaz ž njim?"
A
Prohibicijska liga je imela zborovanje. Glavni govor j« imela neka suha, strupena ženska, ki je nastopila na odru s svojim možem in imela takle govor :
"Cenjeno občinstvo! Danes je največja, zmaga zame. Dvanajst let sem se borila, da bi odvadila mojega moža (s prstom pokaže na reveža) pijače in tobaka. In danes, na moj rojstni dan mi je svečano prisegel, da ne bo nikdar več pokusil žganja in ne tobaka. Takrat sem bila pa, najsrečnejša ženska v Zedinjenih državah. Objela sem ga, pritisnila na srce in ga vroče poljubila. . ."
"Prav mu je!" se hitro oglasi nekdo izmed poslušalcev.
A
Dom je še edino pribežališče za zakonskega m6ža, kadar je že povsod drugje zaprto.
A
"Je bila kaj močna pijača sinoči v klubu?"
"Ne vem, kako močna je bila, ampak videl pa sem prijatelja Jožeta, ki je po vshej.sili hotel zlesti v veliko uro ob steni, hoteč poklicati svojo ženo po telefonu."
ZAKAJ POTUJEM V JUGOSLAVIJO
Anton Grdina
Cenjeni čitatelj! V članku minulega tedna sva potovala v spominih okpg žalostne gore na Notranjskem v Preserski fari, kjer sva ogledovala cerkve na gričih in poslušala brnenje zvo-nov.
Danes ostaneva še v tej okolici, to pa radi tega, ker je sedaj binkoštni čas.
Na binkoštno nedeljo so prihiteli romarji na žalostno goro. Prišli so peš s sv. Višarij po tedenskem potovanju. Prosim, da si to notico vzamete v spomin v današnjih dneh udobnosti z vsakovrstnimi sredstvi,, katera človeku olajšajo težkoče potovanja in odpravljajo neprilike, ki niso nikomur ljube.
Binkonštna nedelja! Kajne, dragi in cenjeni, čitatelj! Saj je bila navadno binkoštna .nedelja tista srečna; nedelja, na kateri dan se je delila v Ljubljani v stolni cerkvi sv. birma. Da, da. to je nekaj, kar bo ostalo v spominu do konca dni. O srečna nedelja, kjer je birmanski boter svojemu birmancu nakupil kar celo, ruto "odpustkov," vsakovrstnih medenih in sladkornih kolačev, povrhu pa še uro z veri' žico. .
O srečni in zlati čas, kako si do nebes visoko razveseljeval mlado otroško srce, ki se je topilo kakor vosek samega veselja in milobe; to so bila nebesa, kakršnih ne more kupiti noben milijonar s svojim denarjem.
Da, bilo je veselje, veselje zunanje in notranje. Mali fantiček se je včasih počutil, da je velik kot gora; mislil je, da je ves svet poln samega binkoštnega veselja. Mislil je, da ti dnevi nikoli ne minejo. Poleg daril, ki so bila zavezana v novi rdeči ruti, so bile tudi orglice, in sicer take, ki so godle na obe strani. Oh, kako mil je bil njih glas! Kdo je bil takrat srečnejši človek pod solncem, kakor sta birmanec in birmanka v družbi svojega botra ali botre! Kje ste danes, vi dnevi sreče in prave srčne zado-voljnosti! Iščemo vas in hodimo za vami, toda prikazujete se nam le v daljnih spominih in'zbujate v nas sladke spomine. . . Kar ste nam zapustili, to nam je še danes drago, saj je to tudi dragoceno. Takrat morda še nismo tega tako vedeli in se zavedali, kakor se zavedamo danes, ko naši malčki prejemajo isto, kar smo prejemali mi takrat. Takrat nismo vedeli, koliko je vredna sv. birma, kakor vemo danes. Danes vemo, da je sv. birma eden največjih praznikov v življenju Vsakega katoličana.
Dragi čitatelj, poj diva zopet nazaj na žalostno goro, kajti na to nedeljo je bila tam vsako leto velika svečanost, in sicer dva dni — v nedeljo in pondeljek. To je vredno, da pregledava malo bolj natančno: kako smo se imeli tiste srečne in vesele dni o binko-štih, ne samo takrat, ko se je vršila birma, marveč vsake binko-šti. Kakor sem že zadnjič omenil, stoji moja rojstna hišica ob vznožju- žalostne gore, tako da sem vedno zrl na to belo cerkev. Vsak udarec ure, ki je bila na vse štiiji zvonove, je milo donel iz stolpa na našo vas Prevalje, ki šteje 14 hiš, samih premožnih kmetov, razen naše in še neke druge hiše, ki so se imenovale "bajte" in so stale ob strani vasi. Toda razmere so se počasi izpreminjale; nekateri večji posestniki so postali manjši in bajtarji so napredovali in vas se je nekako izenačila v pogledu imovine.
V živem spominu mi ostane do zadnjih dni življenja, kako je bila nedelja v domovini res nedelja!
Kc so že v soboto popoldne zazvonili zvonovi po vseh cerkvah in naznanjali, da bo jutri nede-
v farno cerkev, če ni bilo to nedeljo kje na podružnici sv. maše in žegnanja, popoldne pa smo šli kam na goro ali k večernicam in potem gredoč malo v kakšno gostilno, kjer smo slišali harmoniko in kjer smo ga izpili liter ali pa dva.
V soboto popoldne ali pred praznikom sv. Rešnjega Telesa, sv. Križev dan itd. se je že pričel popoludne prej. Ko so se oglasili zvonovi v zvoniku popoldne ob treh ali štirih, se nam je kar od srca vzdignil globok vzdih-ljaj: "O srečna nedelja in praznik!"'Kako zaželjen si nam ti! 'Ne samo, da bo jutri na mizi kaj boljšega, vse bo drugače nego druge dni. Da, nedelja in praznik sta bila v resnici. . Dan pred praznikom, ko so odzvonili zvonovi (za navadno nedeljo so zvonovi navadno zvonili kakor zvonijo k pogrebu, p to razliko, da mrliču zazvonijo vsi naenkrat, za nedeljo ali za pričetek sv. maše, ob nedeljah pa začnejo zvoniti drug za drugim, z najmanjšim naprej). Kadar je bil pa drugi dan praznik, večji praznik, takrat so pa potrkavali, tako v soboto popoldne ob tretji uri, kakor tudi v nedeljo zjutraj med tretjo in četrto uro, ko so se fantje in cerkovnik zbudili. Pa tudi z zvonenjem še ni bilo zunanjega navdušenja konec; ob velikih praznikih so grmeli tudi možnarji; streljali smo, da se je grmenje valilo preko hribov in dolin v druge fare, da so vedeli, da obhajamo žeg-nanje ali pa imamo obhod s procesijo. Kaj mislite, da ni bilo to več vredno kakor sto radio programov ali plesnih koncertov!
Pa še drugo sobotno znamenje nas je budilo na nedeljo v domovini, ki je vredno spomina: sna-ženje: okrog hiš' je bilo veselje in opomin na praznik drugega dne. Vse je bijo posna^erto in pograbljeno okrog kmečke hiše v soboto večer, v nedeljo se delati ni smelo, drugače bi nedelja izgubila, pomen in veljavo. ,
Za binkoštno nedeljo se je pri nas pripravilo še bolj natančno nego 7fi| druge dneve, kajti k nam so gotovo prišli še iz zunanjih fara, ali iz Borovnice, gotovo pa z Vrhnike sorodniki na obisk spotoma, ko so prišli na božjo pot na žalostno goro.
Od ene strani so priromali po cesti iz Borovnice, to je cesta, ki vodi iz Bistre, Borovnice mimo nas v Preserje ter naprej v Rakitno.
Od druge strani so prispeli romarji preko Morosta iz Bevk in Vrhnike, od tiste strani, kjer je doma naša Marjanca, Kuharje-va namreč, "Bevčanka" ali po domače bi ji smeli reči "šotar-ca." Če ni tako, pa naj se sama zagovarja. Ti romarji so se morali prepeljati preko Ljubljanice pri Jurjevi hiši na samotni ravnini, katera je ob časih po-vodnji popolnoma pod vodo.
Ti romlarji so splezali na žalostno goro od ene strani, Borovnicam pa od druge strani, namreč skozi naše Prevale, tretji romarji so pa prihajali iz Ljubljane., To so bili pa odlični gostje ali kakor'smo jih zvali ljubljanska gospoda. Ti so se pripeljali v čolnu do Podpeči in potem so hodili na goro. Slednji so vzeli drugo pot ali stezo, ki je segala zopet od iste strani, tako je bil dohod na žalostno goro od štirih strani. Na vse strani je vedno zrla velika bela cerkev božjepotnica žalostna gora, in tako je donel glas velikih zvonov na štiri strani ter vabil vernike skupaj. Slišalo se je zvonenje z žalostne gore tudi na Vrhniko, kadar je bila ugodna sapa, in obratno se je slišalo zvonenje z Vrhnike na goro.
Binkoštna nedelja je bila za
so jih šli iskat s cerkvenim ban-derom in z duhovniki, da so jih v svečanem sprevodu spremili v cerkev na hribu, med zvonenjem, molitvijo in prepevanjem romarskih pesmi.
Ob teh dnevih je bilo na žalostni gori več drugih duhovnikov za spovedi in pridige, radi tega so tudi prihajali romarji iz daljnih krajev na božjo pot.
Prav tako se je vršilo tudi drugod, prav tako ste uživali, cenjeni čitatelj i vsak v svoji fari, v svoji vasi, ista vesela mlada leta in srečne dneve, kakor sem vam tukaj omenil, da sem jih uživa) z drugimi jaz sam.
Te vrstice pišem toliko radi vas, kolikor radi sebe, ker smo vsi iz enih in istih pokrajin, z mailo razliko navad ali običajev. Vsi smo uživali pri svojih starših to mladoletno veselje ter se vzgojili v duhu krščanske vere, da so nam prazniki in nedelje nad vse zaželjeno in poglavitno sredstvo za naše cilje in konce življenja. Povejte in odgovorite mi, če ni to res bilo in je še tako. Če so v tem kakšne izpre-membe, če kateri ljudje sedaj drugače mislijo in ravnajo, niso radi tega binkoštni prazniki in druge nedelje prav nič manj vredni in veljavni, kakor so bili takrat. Brezverci in propagator j i so namenoma vzeli nedolžnim otrokom dušno srečo, kakršno smo imeli mi, ki smo ostali pod oskrbjo dobrih katoliških staršev. Sreča, in veselje v pravi luči se nahaja samo v bistvu verskih resnic, ki so zapopadene v cerkvenih praznikih.
Radi tega bova, cenjeni čitatelj, še prihodnjič pohiteli? v domovino, da si ogledava še dru ge take spominske steze in pota, po katerih so hodili naši starši in vzgojitelji, včasih težke, včasih pa tudi vesele dni. (Pride še). -o-
RAZMERJE MED ŠTEVI LOM MOŠKIH IN ŽENSK

VIŠARSKA POLENA
Spisal
NARTE VELIKONJA
Moški, ki bi se radi poročili, naj gredo v mesta, ženske, ki bi rade moža, pa naj ga gredo iskat na farme.
ja, so se v naših srcih obudili žalostno goro nekaj izrednega, veseli spomini na prazničnost. Takoj smo se spomnili, da bomo jutri praznično oblečeni; že naprej so bili načrti narejeni, kam gremo v nedeljo popoldne: do-
Cenzus trinajstih držav ameriške Unije izkazuje, da je pro-porčno s številom moških dovolj žensk v mestih in premalo na deželi.
Dalje izkazuje poročilo, da je v zapadnih državah, kjer je bil nekdaj mali vaški učiteljici ob nogah ves moški svet, danes število moških in žensk skoraj enako.
število razporočenih žena v nekaterih državah je še enkrat večje od števila razporočenih moških in dalje je ugotovljeno, da ima razporočena žena mnogo manj prilik za ponovno poroko, kakor pa jih imajo razporočeni možje.
Vdove so številnejše kot vdovci. Ugotovljeno je tudi, da so zakonske ločitve proporčno skoro prav tako številne v ruralnih ali podeželskih okrajih kakor v mestih. Mnogo razporok je tudi med Zamorci na ameriškem jugu. Okoli šestdeset odstotkov prebivalstva, ki je staro nad 15 let, je oženjenega.
V	državi Arkansas je na vsa kih sto žensk 102.8 moških. Dasi tvorijo Zamorci manj kakor eno tretjino arkansaškega prebivalstva, je vendar med njimi polovico ločenih žen in število ločenih moških je procentualno skoro prav tako visoko.
Nebraska je imela lansko leto na vsakih 100 žensk 105.2 moških. •
V	državi Maryland je tudi na-rastlo število žensk. V državi Nevadi pa je ženska še vedno ta-korekoč redkost, kakor v dneh divjega zapada. Tam je na vsakih 103 žensk 140 moških, pred 20 leti pa je bilo v Nevadi na vsakih 100 žensk celo 170 moških.
--o-
"Kaj bo, pe se motim? če kličem vraga? Onega se je spomnila s kavo, Matijca bi bila pozabila, da se ga ni Tine usmilil. Če pa je oni in ne Matijec? O ti sveta križana usmiljenost!" se je grabil za redke sive lase. "če pa je oni in ne Matijec? Ni videla, da je brez suknje, onega pa je vrgla v odeje do vratu. Seveda, kaj je njemu vdova? Da, kaj je njemu vdova? Kaj vdova? ženska neumna, grunt, — grunt!"
In je šel, legel v posteljo brez večerje, češ, da se je premrazil, ter vso dolgo noč strmel v temo pred seboj.
"Kaj vdova, grunt, grunt, in Mohorjevo ime, Mohorjevo ime! če se Matijec ne požene sam, ga bo oni pognal. Vse nas bo pognal, takšen je. O ti križana usmiljenost!" se je grabil za lase, ki so mu lepeli od potu na čelu. "Matijec pa spi, Matijec zaspani pa spi, ko drugi vleče odejo raz njega. Ali nič ne slišiš, Matijec?" je skoraj na glas za-vpil. "Matijec zaspani!" Strašna ogorčenost mu je plala na srcu.
Matijec pa ni spal. Na Klan-čarjevega Janezka je mislil in na Franco je mislil in vso dolgo noč govoril sam pri sebi, kako ji bo povedal. Kako ji bo povedal; dostojno in spodobno, kakor gre, da se ne osmeši. - In je našel vsako besedo za nerodno in v srcu mu je vedno bolj upadal pogum.
"Star sem že in ona je mlada in ima grunt."
In je poslušal v temo, kako mu bije srce od razburjenja in od neznane stiske.
"Kako se bo smejala, kako se mi bo smejala!"'
In še tretji ni spal tisto noč. Tisto noč, ko je zunaj tako jasno svetil mesec in se je v njegovem blesku vse srebrilo okoli Mohorjevine. In so na okna lez~ le ledene rože, kakor da dihajo nevidne ustne nanje mrzle cvetove. Franca ni spala tisto noč. Od trpkosladke bolečine, ki ji je ovijala srce v tesno pričakovanje in željo, ki ji je gnala kri v lice.
Vdova« Franca, gospodinja na Mohorjevem.
7.
"Kje pa je Matijec?" je pri-mežikal v nedeljo popoldne okoli vogla stric Matevž ter našel Mohorja na ognjišču.
"Pri konjih. Odkar je Tine v bolnici."
"Ali bo še dolgo?"
"Kaj vem; mislim, da ne. . . Franca ga je danes.šla obiskat."
"Franca?" je vprašal Matevž.
"Ko ni drugega pri hiši. Ali naj gre Matijec? Naj gre go-
spodinja ; pri hiši se je ponesrečil," je nevoljno dejal in mrka senca mu je legla na čelo.
"Tako sem mislil, da ji delo dopušča," se je izvijal Matevž. "Za pridnega posla je treba hvaliti Boga."
"Tine je res priden!"
"Ampak zdaj bo pa le treba druge pomoči. Bolan ne bo mogel vsega. Franci boste že morali iskati pomoči."
"Treba ji ni. Matijec pomaga."
"Pomaga, pomaga, že moraš imeti človeka, ki dela zase. Matijec pomaga. Ali ima kaj od tega?"
"Hrano ima, in —" ■ "— streho! če oboli, bo doto zapravil. Gruntu pa le ni prav, če ni gospodarja!"
"Franca je boljša od vsakega gospodarja! Oba suče: Tineta in Matijca."
"ženska je ženska. Za, Franco je treba moža! čas je že za Matijca, da zine besedo."
"če ga bo slišala."
"Kaj misliš?"
"če ga mara ?"
"Ali on njo?"
"Vprašaj ga, kaj jaz vem," se je otresel Mohor.
"Glej ga. Jaz bi prav rad to vedel, že zadnjič sem dejal Matij cu, da bova snubila, pa ti je mencal in mencal."
"Saj on sploh menca," se je razjezil Mohor. "Vse bo zamen-cal!" .
"Kako zamencal?"
"I, no! Zdaj bi bil čas, ko ni Tineta pri hiši!"
"Kaj je s Tinetom?" je zvedavo pogledal Matevž.
"Ah nič. Saj nisem ničesar dejal. Zdaj pravim, ko Franca nima drugega pri hiši, zdaj bi se moral pognati z delom!"
"A tako!"* se je useknil oni. "Potem bi pa le kazalo, da bi stopila prednjo. Jaz in Matijec. Ampak to pa povem, za tisto njivo pri velikem orehu, — če mi to obljubi, pa greva!"
"Saj je vse njeno!".
"Njeno! Slab mož, ki ne dobi vsaj polovico grunta od žene. Tisto njivo — moja bi morala biti, pa si očeta zadnji hip pretental
zanjo
i"
"Pretental? Ali mu nisem j stregel ? Ti si se oženil na grunt j a meni si pustil očeta in bi rad j še zemlje."
"Zato pa dobi cel grunt. Ali |
in prav tisti konec reže v naše."
Matevž je mežikal ter se penil od razburjenja.
"Zmeni se ž njim!"
Matijec je prišel iz hleva.
"Nisem mislil," je dejal, ne opazivši strica, "da je Tine konje vse preplašil; poznajo se jim brce in bičevnik. Pram se kar trže od jasli."
"Kakršen gospodar, takšni konji. In če je Tine gospodar —" je mežiknil stric.
"Kakšen gospodar?" se je začudil Matijec.
"I, slab. Sam praviš, da plaši konje," je dejal Mohor.
"Slab hlapec, misliš?" je povlekel Matevž.
"Lahko bo še gospodar!" je rekel Mohor.
"Gospodar?" je preplašeno jeknil Matijec.
"Le glej me — gospodar, da!"
"Vse odvisi od tebe," je dejal Matevž.
"Če bi vse od mene, " je začudeno ponovil.
"Samo vprašati še morava."
"Da, na to nisem mislil — povprašati!" se je zdrznil Matijec. Silno neprijetno mu je bilo, da se o tej stvari razgovarja s stricem, da razgalja stric njegove skrite misli, žaljen je bil v svoji samozavesti, da bi mogla morda Franca na drugega misliti
"Vprašati, da!" ,
"Poslušaj pametno besedo, Matijec! Matevž bo pomagal. . . Za tisti kos njive pri orehu —"
"Njivo?"
"Da, njivo — oreh itak dela senco."
"Njiva ni moja," je rekel Matijec ogorčen, ki ga je ta misel čudno spekla.
"Pa bo, če dobiš Franco."
"Njiva je pravzaprav naše družine," je dejal Matevž.
"Pa naj vam jo da Franca!"
"Ali si ob pamet? Ali naj ji rečem? 'Kaj bi mi odvrnila?"
"In meni —"
"Kaj tebi, če boš njen mož!"
"Pa se ne smeš obotavljati," je jezno pripomnil Mohor.
"In meni poreče, da jo jemljem radi grunta," se je pogrezal Matijec vedno bolj yase in obšel ga je neznan stud pred samim seboj; kakor da sega z roko v mlakužo;
,"Prav radi tega!" je rekel Mohor. "Ali naj pride v tuje ro ke? če ne rešiš grunta in ime-| na, Matijec, in če bom v grobu,
poslal. Kako pa! Hudič vas .je bil prinesel, da bi bili reveža osleparili!"
(Dalje sledi.)
Ogrska zahteva revizijo pogodbe
Budapest, 20. maja. Na tako-zvanem "Svobodnem trgu" se je vršila, včeraj silna demonstracija Madžarov, ki zahtevajo revizijo mirovne pogodbe. Navzoči so bili baje govorniki iz Bolgarije, Italije, Slovaške in Avstrije. Nad 200,000 ljudi se je udeležilo demonstracije. Ogrska trdi, da ji mirovna pogodba zadržuje napredek.
MALI OGLASI
Stanovanje
se da v najem, tri čiste sobe, ja-ko pripravno za novoporočence. 1133 Norwood Rd.	(122)
čedno stanovanje
obstoječa iz petih sob, se prav poceni odda Slovencem. Furnez in garaža. Vprašajte na 1221 East 172nd St.	(122)
naj grunt dobi kdo drug? Kdor j te bom zanigeval. bo dobil Franco, dobi grunt. —; «Ali naj pride v tuje roke?
m___■ ........-4. Tl,T..l____ T«	i .	.	..	...
V najem
se da trgovski prostor, ki ima zraven stanovanje, obsegajoče 5 sob. Zidana garaža. Vprašajte na 4034 St. Clair Ave. Telefon: KEnmore 2765.	(121)
Zamenja se
hiša, ki ima 9 sob in je za dve družini, na E. 73. cesti, za hišo za dve družini s tremi garažami, ali za lot ali za-malo farmo. 6704 St. Clair Ave. Tel. KEnmore 2399-J.	(122)
Tvoj grunt, Mohor. In oče mi] pn
av pravis,
Mohor. Dovolj je Me-
i že slabo, da ga ima ženska, i ni luč, tebi ključ!"
"Vem, vem, kdo bi si mislil, da
je bil njivo obljubil, to dobro veš!"
"Nikar no! Obljubil! Meni jo je zapustil!" je besno preložil France nogo, v kateri ga je trgalo ter si-S "Modri računa z nesrečo. Pre-vo pogledal izpod obrvi. "Naj,mehak si bil, premehak! In Mati jo da Matijec!"	htijec je prepočasen ! Kaj praviš, "Matijec bo, če obljubi, da ob- Matijec? Ali daš, ali ne?"
ljubi, ga moraš pripraviti ti. In bom govoril zanj ko devet meše-tarjev. .Toda, dati mora aro. Na roko, preden stopiva. Ali naj zastonj hodim? če bi ne šlo za Matijca, se sploh ne lotim. Samo krivico popraviš, krivico. — Pred Bogom je itak njiva moja
"Ne dam! Jaz ne bom baran-tal z njenim gruntom. Jaz nisem Klančar!" se je razvnel Matijec.
"Kako, Klančar?"
"Mene ne boste. Tudi Klančar Vam bo vrnil, da, Vam bo vrnil. Ali bi bili radi reveža zastonj dobili za delo? Bog vas je
ket že zgoraj omenjeno, zaradi dvadnevnega praznika in romarjev, ki so dospeli s Sv. Višarij. Romarji, ki so prišli s Sv. Višarij, so se zbrali na binkonštno
Poldne v nedeljo smo šli seveda j nedelj o pod hribom gore, »kamor
Nova trgovina
Mr. Charles Russ naznanja, da bo otvoril v soboto na 1194 E. 71st St. trgovino z grocerijo in mesom. Se prav vljudno priporoča rojakom!
Naprodaj je mesnica
delo je za dva človeka. Proda se z ledenico vred. Rent je $20.-00 na mesec. Vprašajte na 3173 W. 105th St., spodaj, po 7. uri zvečer.	(124)
Hiša naprodaj
moderna, za dve družini, cena samo $7800;. Po .pet sob na stanovanje, lot 50 čevljev širok, dve garaži, blizu 156. ceste in Lake Shore bulevarda. Vprašajte pri M.; Bratelj, 3103 Superior Ave. Tel. KEnmore'4264. (124)
V najem
se da hiša, 6 sob, jako lepo stanovanje. Nahaja se na 15927 Saranac Rd. Podrobnosti pozve-ste pri Matt Kastelcu na Saranac Rd.	(121)
Farma naprodaj
ali se zamenja za hišo med 152. cesto in Babbitt Rd. Farma se nahaja 10 milj od Public Square, blizu zrakoplovnega pristana. Na posestvu se nahaja hiša z osmimi sobami, v hiši je prostorna klčt, električna in plinska napeljava. Farma je jako pripravna za priletnega' človeka, zlasti za kokošjerejo. Farma je prosta plačilnih bremen. Pri zamenjavi se vpošteva dobro stoječe posestvo z malimi bremeni ali brez vknjižbe. Cena je samo $12,000, v resnici je pa vrednost veliko večja. Za nadaljna pojasnila se obrnite do La Salle Realty Co., F. J.- Turk, 830 E. .185th St.
(121)
Stanovanje
se da v najem,'5 sob, spodaj. — Blizu Gordon parka. Vprašajte na 720 E. 82nd St.
(May 19, 21. 23)
~ DOBER PREMOG!	1
Točna postrežba!	®
Tlic Hill Coal Co.	®
i««i MMtoiuri n: isn	©
Stari Cimpunnanovi prostori	^^
HKlKicmou 57U8
FRANK ARKO, zastopnik

Jezuitska cerkev v Madridu, Španija, katero je druhal zažgala pri zadnjih nemirih v
Španiji.
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
6521 ST. CL.\XR AVE.
Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
KAmlolph 5188 ,

HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
J
"Rimlja/n! Oče je zakričal Zagloba ter prijel za maršalovo roko in jo pritisnil k ustim.
Toda obenem je stari lisjak pogledal z zdravim očesom na Skr-zetuskega in mu parkrat pome-žiknil ž njim.
Razlegli so se gromoviti klici oficirjev in tovarišev. Hrup v stanovanju se je večal od trenutka do trenutka.
"Vina!" je zaklical maršal. Ko so prinesli čaše, je takoj napil na zdravje kralja, potem na zdravje gospoda čarneckega, ki ga je nazival svojim vojskovodjem, in naposled na zdravje obeh poslancev. Zagloba ni zaostal za napitnicami in se je tako priljubil vsem, da je oba sam maršal spremil v vežo, a vite-štvo do začetka Jaroslava.
Naposled sta ostala sama; takrat je skočil Zagloba pred Skr-žetuskega, zadržal konja, se prijel za brke in rekel: "No, Jan?"
"Pri Bogu," je odgovoril Skr-zetuski, "da nisem na lastne oči videl in na lastna ušesa slišal, bi ne hotel verjeti, če bi mi celo angel pripovedoval." In Zagloba na to:. "Ila? Kaj? Prisežem, dm je bilo največ, kar je čarnecki nameraval in prosil Lubomirskega, to, da bi šel skupno ž njim. In veš, kaj bi bil dosegel? To, da bi šel Lubomirski sam, zakaj če bi stalo v pismu kako zaklinja-nje na domovino in kakšno na-migavanje na privatne koristi, bi se bil gospod maršal takoj zavzel in dejal: 'Mar hoče biti on moj učitelj in me učiti, kako se služi domovini?' Jaz jih poznam! K sreči. je. vzel stari Zagloba vso zadevo v roke, 9dšel in jedva je usta odprl, ko že hoče Lubomirski ne samo sodelovati, temveč se tudi uklanj,a pod povelje. Gospoda čarneckega morijo skrbi, a jaz ga že potolažim. Kaj, Jan, ali si zna Zagloba pomagati z magnati? Poznam jih jaz' .Mar misliš, da sem ga zares poljubil v roko? Samega sebe sem poljubil v palec, njega sem pa samo dregnil v nos. . i Gotovo ga ni še nihče v življenju tako potegnil kakor jaz. Raztopil sem ga za gospoda Čarneckega kakor maslo v ponvi. O kakem drugem bodo pisale kronike, a o meni nihče, še dobro bo, če se čarnecki ne obregne ob starega, da ni oddal lista. Taka je pač človeška nehvaležnost. Hoj, saj ne bi bilo prvič. Drugi sede na starostvih in so obloženi s slanino, a ti starec pa po davni navadi stresaš svoj trebuh na mrhi."
Tu je gospod Zagloba zamahnil z roko.
"Vrag vzemi človeško hvaležnost! Itak je treba umreti, a je vendar milo služiti domovini. . . Najlepša nagrada je dobra tovariši j a. če človek sede enkrat na konja, bi bil pripravljen s takimi tovariši kakor si ti, Mihael in drugi jezditi na konec sveta. Nemec, Francoz, Anglež ali pa temni španjolec ti takoj sko či v oči, a Poljak v svoji prirojeni potrpežljivosti mnogo prenese, se pusti dolgo kot takemu Švedu vleči, toda ko je mera polna, ko puhne v obraz, tedaj se tak Šved kar trikrat prekotali s svojimi nogami. Zakaj dokler je še pogum, bo tudi ljudovla-da trajala. Zapomni si to, Jan!"
VI.
čarnecki se res niti misliti ni drznil o tem, da bi se gospod kronski maršal podvrgel pod njegovo poveljstvo. Hotel je le, da bi delovala skupno, pa še v tem je dvomil, da bi z ozirom na veliko maršalovo slavohlepnost do kakega uspeha prišlo, zakaj po nosni gospod se je že večkrat izražal vpričo svojih oficirjev da
i!"
je odgovoril skromno
(Nadaljevanje)
domovine!" bi rajši na svojo roko napadel Švede, ker lahko tudi na ta način kaj doseže, če bi pa skupno s čarneckim odnesla zmago, tedaj bi pa vs aslava padla na čarneckega.
Tako je tudi bilo. čarnecki je razumel maršalove vzroke in se je vznemirjal. Ko je bil poslal list iz Przevorska, je sedaj že desetič prečital prepis, hoteč se prepričati, če ni napisal kaj takega, kar bi moglo zbosti občutljivega človeka.
In obžaloval je nekatere izraze, naposled pa mu je postalo sploh žal, da je odposlal list. Potem je sedel mračen v svojem stanu, a vsak hip je hodil k oknu in pogledoval na cesto, če se poslanca vračata. Oficirji so ga videli skozi okno in so ugibali, kaj se godi ž njim, ker se mu je z obraza brala skrb.
Gospod čarnecki je bil kakor na žerjavici. / Ker ni mogel zdržati v stanovanju, je stopil na cesto in zapazivši Volodijovske-ga in Polanskega, je vprašal: "Ali še ni videti poslancev?" "Videti je, da so jih veseli," je odgovoril Volodijovski.
"Njih so veseli, a mene ne,, sicer bi bil gospod maršal že poslal svoje ljudi z odgovorom."
" Gospod kaštelan," je rekel Polanovski, ki je užival veliko zaupanje vojskovodje, "čemu se vznemirjati? če pride gospod maršal, dobro, če ne, bomo nadaljevali svoje staro delo. Teče že itak kri iz švedskega lonca, in znano je, če začne enkrat lonec puščati, tedaj izteče vse"* iz njega." . Na to čarnecki: "Tudi v ljudovladi teče. Ako sedaj uidejo, se okrepe, dobe pomoč iz Pruskega, in prilika mine!"
Po teh besedah je zamahnil z roko v znak nestrpnosti. V tem so se zaslišala iz daljave konjska kopita in bas gospoda Za-globe. ki je pel.
"Dobro znamenje! Vesela se vračata!" je zaklical Polanovski.
Ko sta ona dva zagledala ka-štelana, sta skočila s konj, oddala konja slugi in urno odšla k hodniku. Zagloba je naenkrat zagnal čapko v zrak, in oponaša-je maršalov glas tako izborno, da bi se mogel kdo, ki ni vedel, zmotiti, zakričal:
"Vivat gospod Čarnecki! Naš vodja!"
Kaštelan je naglo vprašal: "Ali imata pismo zame?" "Ne," je odgovoril Zagloba, "imava nekaj boljšega. Marša) prihaja z vso svojo vojsko dobro vol j no pod poveljstvo vaše vzvišenosti."
čarnecki pa* je zapičil vanj svoj pogled, potem pa se je obrnil k Skrzetuskemu, kakor bi hotel reči:
"Govori ti, ker ta je pijan!" Gospod Zagloba je bil res nekoliko pijan; toda Skrzetlski je potrdil njegove besede, nakar je kaštelan ostrmel od začudenja.
"Pojdita z menoj!" je rekel prišldfcema. "Gospod Polanovski in Volodijovski izvolita tudi."
In vsi so vstopili v sobo. Niso še sedli, ko je čarnecki vprašal: "Kaj je dejal na moj'list?" "Nič," je odgovoril Zagloba, "a, zakaj, to se izve na koncu mojega poročila."
In začel je pripovedovati, kako se je vse zgodilo, kako je pri-vedel maršala do tako važnega sklepa. Čarnecki je gledal nanj z vedno večjim začudenjem, Polanovski se je prijemal za gla vo, gospod Mihael pa je vihal brke.
"Torej Vas še nisem poznal dosedaj, kakor mi je Bog mil! Svojim lastnim ušesom ne ver-
nujejo Zagloba.
"Kje je moj list?"
"Evo, tu je!"
"Saj ti moram odpustiti, da ga nisi oddal. Ti si prebrisan človek! Kanclerju se je treba učiti pri tebi, kako se sklepajo pogodbe. Za Boga, če bi bil kralj, bi te poslal v Carigrad!"
"Pa bi bilo koj tu što tisoč Turkov!" je zakričal gospod Mihael.
A Zagloba na to:
"Dvesto tisoč, ne sto tisoč!"
"Ali ni gospod maršal ničesar opazil?" je vprašal čarnecki.
"On? Požiral je vse, kar sem vkladal v usta, kakor če pitaš gosjaka s svaljki, le smejal se je in pred očmi mu je migljalo. Mislil sem, da poči od veselja, kakor švedska granata. Tega človeka lahko spelješ še v pekel s prilizovanjem!"
"Ti boš imel zasluge, ki ti jih ne pozabim do smrti," je rekel gospod kaštelan. "Toda, tudi gospodu maršalu se moramo zahvaliti, ker sem mnenja, da ni storil tega iz same ničemurno-sti."
Tu je tlesknil z rokama in zaklical služabniku:
"Konja sem! Kujmo železo, dokler je vroče!"
Potem se je obrnil k polkovnikom :
"Gospodje, vsi z menoj, da bo spremstvo čim naj sijaj nej še."
"Ali naj grem tudi jaz?" je vprašal Zagloba.
"Ti si prvi zgradil ta most med menoj in gospodom maršalom, zato je potrebno, da boš šel prvi po njem. Sicer pa mislim, da te tam kaj radi vidijo. Le pojdi, gospod brat, ker sicer po-rečem, da, hočeš napol začeto de lo pokvariti."
"Kaj hočem? Moram si samo močneje zategniti pas, ker se mi život preveč trese. Tudi me moči malo zapuščajo, treba bi jih bilo s čim okrepiti." "S čim?"
"Mnogo sem že slišal o kašte-lanski medici, ki je do danes še nisem pokusil, a na, vsak način bi rad vedel, če je boljša od maršalove."
"Torej jo pokusimo v streme-
nih, a ko se vrnemo, se je ne bomo branili. Par steklenic naj deš tudi v svojem |tanu." ' Po teh besedah je gospod kaštelan ukazal prinesti čaše, izpili so merico na junaštvo in dobro voljo, potem pa odjezdili.
Maršal je sprejel gospoda ka-štelana čarneckega z odprtimi rokami, gostil z jedjo in pijačo ter ga ni pustil do ranega jutra, zjutraj pa sta se združili obe vojski in sta šli skupaj pod poveljstvom gospoda čarneckega.
Pri Sienjavi so zopet napadli Švede, in sicer s takim uspehom, da so zadnjo stražo popolnoma potolkli in zanesli zmešnjavo v vrste glavne vojske. Šele ob svitanju so jih pregnali topovi. Pod Ležajskim je čarnecki še silneje nastopil. Znatni švedski oddelki so se pogreznili v blatu, katero je nastalo iz deževja in povodnji, in so padli v poljske roke. Pot je postajala za Švede z vsakim dnem težavnejša. Zbiti, lačni in utrujeni zaradi ne-spanja so polki jedva korakali. Nekateri so bili tako zdelani, da niso hoteli več jesti in piti in so prosili le za smrt. • Drugi so po-legali in umirali po kopah, drugi so gubili zavest in- so z največjo brezbrižnostjo gledali na bližajoče se poljske jezdece. Tuje-zemci; katerih je bilo dovolj v švedskih vrstah, so začeli uhajati iz tabora in prehajati h gospodu čarneekemu. Le nezlom-ni duh Karola Gustava je zadrževal še ostanke ugašujočih armad.
švedski konji so padali v velikem številu in pojedli šo jih takoj, zakaj dovažanje provijan-ta je bilo nemogoče. Poljski jezdeci so od časa do časa nahajali grozno razmi*cv;irjena švedska trupla, po čemer so takoj spoznali delo poljskih kmetov. Večina vasi v klinu med Sanom in Vislo je spadalo gospoda maršalu in njegovim sorodnikom. Torej so vsi kmetje kakor en mož vstali, zakaj gospod maršal, ki mu ni bilo žal lastnega premoženja, je razglasil, da bo oni, ki zgrabi za orožje, prost. Jedva se je ta vest razširila po zemljah, so nataknili vsi kose pokonci in vsak dan začeli nositi švedske glave v tabor,
dokler ni gospod maršal prepovedal te nekrščanske navade.
Zato so pa začeli prinašati rokavice in ostroge. Švedje so v obupu devali iz kože one, ki so jim padli v roke, in vojna je postajala groznejša od>dne do dne. Nekaj poljskih vojakov se je še držalo pri Švedih, toda držal jih je edino strah. Na poti v Ležaj jih je mnogo zbežalo, ostali pa so v taboru povzročali takšen šum, da je dal švedski kralj nekatere postreliti. To pa je bilo znamenje za splošen beg, ki so si ga izvojevali s sabljo v roki. . . Skoraj nihče ni ostal, čarnecki pa je začel ojačen vedno silneje nastopati.
Gospod maršal mu je pomagal zelo odkritosrčno in je storil vse, da si je pridobil slavo in se ž njo ogrnil kakor s plaščem. Tekmoval je ž njim tudi gospod Vitov-ski, kaštelan sandomierski, star in izkušen vojak; hotel je postati celo enak čarneekemu, a ni mogel, ker mu je Bog odrekel ve-likopoteznost.
Vsi trije so vedno silneje gnetli Švede. Prišlo je tako daleč, da so korakali oni pehotni in konjeniški polki, ki so tvorili zadnjo stražo pri pohodu, v takem strahu, da je nastala med njimi zmešnjava iz vsakega najmanjšega povoda. Zato je sklenil Karol Gustav, da hodi vedno z zadnjo stražo, da je vzdrževal pogum s svojo navzočnostjo.
Toda takoj izpočetka je skoraj plačal to namero z življenjem. Zgodilo se je, da se je kralj s svojim gardnim polkom, najbolj strumnem izmed vseh polkov, ustavil v vasi Rudnik, da bi še odpočil. Ko je pri >proš-tu zaužil svoj obed, je sklenil se
nekoliko odpočiti, ker ni prejšnjo noč zatisnil očesa. Telesna straža je obkolila dom, da bi čuvala nad njegovo varnostjo. V tem pa se je proštov konjski pastir skrivoma izmaknil iz vasi,
prišel do konjske staje, skočil na žrebca in zdirjal h kospodu Čarneekemu.
(Dalje sledi.)

. Tirmr«
P1 i ..lini^T
etletnica!
Cenjenemu občinstvu, zlasti pa slovenskim in hrvatskim avtomobilistom vljydno naxnahjqm, da praznujem"letos peto obletnico, odkar sem postavil prvo gasolinsko postajo in postajo za olje na
4583 Turney Rd.
kjer vam še danes prav točno in vljudno postrežem z najfinejšim Mobiloil gasolinom in Mobiloil oljem, ki je najboljše za vaš avtomobil.
Mi vam pregledamo in popravimo tudi vaše baterije, vam namažemo vse kolesovje in avto dele in skrbimo, da bo vaš avto v redu in točno posluje.
Naša gasolinska postaja je bila prva slovenska gasolinska postaja. Kadar vozite mimo,, ustavite se pri nas, boste prav zadovoljni s postrežbo.
Slovenskim in hrvatskim avtomobilistom se prav vljudno priporočam.
Anton Strojin
4583 TURNEY RD.
Tel. Michigan 9851
:
lili
fm
*	POSEBNA , *

A?


dolarska razprodaja
KATERA TRAJA SAMO EN TEDEN, DO SREDE, 27. MAJA
v«.

$
$
jamem!" je zaklical kaštelan. "Odiseja me že odnekdaj ime-
POSLUŠAJTE!
v četrtek na oddajni po$taji WJAY ob še$tih zvečer naznanilo vredno jako mnogo denarja za va$
NATANČNE PODROBNOSTI V TElH ČA$OPI$U V PETEK 22. MAJA.
$2.00 moške hlače za delo, mere 32 do 42......................................$1.00	Pralne obleke aa dečke, mere 3 do d, dve za..........................$1.00	$1.50 pralne obleke za žene, mere 36 do 48 S1.00, dve za $1.50
75 centov srajce za delo, mere 14Vi do 17, dve za..................$1.00	. f $1:50 kratke hlače za dečke, 8 do 16 si no	59 centov Princes Slips za žene, 'mere 36 do 44............tri za S1.00
$1.50 moške srajce za praznik, • inere 14M> do 17, §1.00, 2 za $1.50	30 centov jard kambrik. lepi Vzorci, garantirane barve, 23 centov jard, pet jardov za $1.00	Pralne obleke za deklice, lepi vzorci............................dve za $1.00
50 centov svilene nogavice za		$1.00 slamniki za deklice, lepe
	50 centov belo platno za rjuhe, 81 inch široko, zelo močno, pa-sebnost......................tri jarde $1.00	
Moške atletic spodnje obleke,		39 centov spodnja obleka za otroke, mere 2 do 12 štiri za SI
O t
t
0
1 %
o
Tu imate priliko, da si nabavite za mal denar potrebno obleko, ker pri nas dobite za vaš dolar več blaga, kot drugje za $2.00. Se priporočam.
$
$
MI SMO MED VAMI!
Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se PRESELILI v naše nove prostore na
6223 ST. CLAIR AVENIJE
kjer vam ob vsakem času laliko prodamo izvrstne
DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE
Najboljši mehaniki so pri nas zaposljcni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo.
J. H. MILLER & SONS
6225 St. Clair Ave. I	HEnderson 6148
ENdicott 2252	ENdicott 2252
KREMZAR FURNITURE
6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE
John Rožanc
15721 Waterloo Rd.

PRVI IZLET V STARO DOMOVINO PRIREDI
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
na svetovnoznanem, modernem brzoparniku
CUNARD LINIJE
BERENGARIA irtSfc! dne 20. junija
Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije." Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slo-
JOIIN L. MIHELICH CO.
(August Hollander) 6419 St. Clair Avenue, Cleveland,
venskega pljonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednote pokojnega Rev. Frank S. Šušteršiča itd. Glede potnih listov, permitev, vožnili listkov itd. Pišite na:
MIHALJEVIC BROS.
6201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio
JOSEPH SVETE
1782 E. 28th St., Lorain, O.
CUNARD LINE
1022 Chester Avenue CLEVELAND, OHIO
POSEBNO ZA TA TEDEN! TRINERJEVO VINO 7QC
V KOMINOVI LEKARNI ================ ■
6420 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. (nasproti S. N. Doma) PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU
Izpolnjevanje zdravniških receptov je naša špecijaliteta Podružnica poštnega urada
01232323020102000223022302020248232323230000022323230200020001