SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i fli., u jeden | mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 (ld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedloija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 133. V Ljubljani, v sredo 12. junija 1895. Letnili XXIII Volilna preosnova. Dunaj, 11. junija. Vse razprave v odseku za volilno preosnovo kažejo, da je načrt pododsekov mrtvorojeno dete. V ponedeljek je imel odsek za volilno reformo zopet sejo, v kateri je najprvo posl. dr. B e e r izražal svoje prepričanje, da je občna volilna pravica le še vprašanje časa, za sedaj pa je mogoča le jedna nova kurija, ki naj bi namesto 47 volila 70 poslancev. Baron D i p a u 1 i pojasni vzroke, iz katerih je izstopil iz pododseka, ter ostro graja terorizem židovskih listov, ki pritiskajo na nemško levico proti volilni preosnovi. Očita se vedno klerikalcem, da hočejo v svojem javnem življenju nadvlado duhovnikov. Ta trditev je naravnost neosnovana. Kaj je pa klerikalizem ? Stranka, ki poleg dolžnostij do ljudij pozna tudi dolžnosti do Boga, in ki veruje in trdi, da ne izvršuje najvišjih dolžnostij, kdor ne izvršuje dolžnostij do Boga. Konservativni stranki se očita, da volilno preosnovo presoja le s strankarskega stališča. To ni res, kajti konservativna stranka stoji na stališču državnih koristij in sama od volilne preosnove ne pričakuje nobenega dobička. V tesni zvezi z volilno preosnovo pa je davčna preosnova in v tem oziru je obžalovanja vredno, da vlada ni predložila izkaza davkov v mestnih in kmetiških okrajih. Kmetiške občine imajo v primeri z mesti veliko premalo zastopnikov in ta krivica se ponavlja zopet v tem načrtu. Tako n. pr. voli na Štajerskem že 2979 mestnih volilcev jednega poslanca, dočim v kmečkih občinah jeden poslanec zastopa 64 663 volilcev. Sedanji načrt ima namen razširiti volilno pravico, a v istini jo še skrči, ker bi na tisoče volilcev prišlo v slabejšo kurijo, kar je jasna krivica ; poleg tega pa je nova določba tudi nepraktična, ker raztrga vez, ki državno volitev veže na dežele. Kdor zastopa avtonomijo dežel, mora biti odločno proti načrtu, ka-koršen je. Levičarji imajo čudno logiko : upirajo se razdelitvi zadnje kurije, češ, da imajo delavci skupne koristi, na drugi strani pa nočejo uvideti skupnih koristij davkoplačevalca, ki plača 5 gld. z onim, ki plača 4 gld. 90 kr. Zastopstvo interesov bi bilo, ko bi vsi delavci volili v jedni in nižji davkoplačevalci v drugi kuriji. Sedaj pa so oboji pomešani in mali davkoplačevalci bi imeli hud boj z delavci. Delavcem konservativna stranka priznava zastopnike njihovih koristij, toda previdnosti je treba, ker delavski voditelji kriče v svet: „Mi nočemo volilne pravice kot volilno pravico, temveč kot agitacijsko sredstvo za revolucijo." Dokler delavci v obče ne bodo spoštovali vere in ne priznali skupnega najvišjega Sodnika, tako dolgo ni pričakovati boljših socijalnih razmer. To velja pa tudi za gorenjih deset tisoč. Govornik konečno izjavi, da bode glasoval za prehod v nadrobno razpravo. Posl. K 1 u n se ne strinja z novim načrtom ; po njegovem prepričanju bil bi danes najprimernejši načrt grofa Hohenwarta. Ker pa je ta sedaj nemogoč, treba iskati nove podlage. Pododsek priporoča novo kurijo, ki naj bi za nekatere dežele imela dva oddelka, za mesta in kmečke občine. Ta delitev je popolnem neumevna. Že nekdaj ljudje na Kranjskem niso pojmili, zakaj sme v deželni in državni zbor voliti le jeden del občanov, to so člani prvega in druzega volilnega razreda. Ta razlika med višjimi in nižjimi občani se mora odpraviti in volilno pravico naj dobi sploh vsak davkoplačevalec, kakor je že v Trstu vpeljano. Tudi v mestih taka delitev volilcev ni umestna. Zato je kranjski deželni zbor v zadnjem zasedanju sklenil, naj volilno pravico dobe vsi davkoplačevalci in pa izobraženci, ki pa naj se uvrste v sedanje volilne razrede. Takih volilcev, ki plačajo manj ko 5 gld-davka, je v trgih in mestih 4505 in v kmečkih občinah 447.235; po novi davčni preosnovi pa se bode to število še izdatno pomnožilo. Tako bode nad četrtino sedanjih 1,984.628 volilcev pahnjenih v novo kurijo, le za Galicijo, Bukovino , Dalmacijo in Trst je pododsek dovolil izjemo. Zakaj naj bi ta določba ne veljala tudi za ostale dežele, ki gotovo niso manj razvite ? Nove kurije torej ni treba, ampak novi volilci naj se uvrste v sedanje skupine, ob jednem pa na novo razdele volilni okraji. Ako pa obveljajo načela v novem načrtu , je stabilnost nemogoča. In če naj se volilci nove kurije razdele v dva pododdelka, zakaj pa ne tudi volilci v vele-posestvu in v trgovskih zbornicah ? Govornik se izjavi za nadrobno razpravo, v kateri bode še jasneje označil svoje stališče. Minister marki Baccjuehem naglaša, da opozicija nasprotuje načrtu, a ne pove nadomestila. V obče se naglaša, volilna pravica naj temelji na pravičnosti, a ravno to je težko dognati. In tudi doslej volilna pravica ni imela nepremakljivih mej. Galicija, Bukovina in Dalmacija so že doslej imele izjemo, da sta dve tretjini davkoplačevalcev imeli volilno pravico. Posl. princ Karol Schwarzenberg prizna, da načrt volilne preosnove ni njegov idej al, a je najboljše, kar je mogoče sedaj doseči. Koalicijske stranke so imele težavno stališče, kajti jedni žete občno volilno pravico, drugi zopet, naj ostane vse pri starem. Hodilo se je več načrtov, katerih skupna načela pa obseza sedanji pododsekov načrt. Po jednem kopitu pa se volilna pravica ne sme in ne more določiti, kakor zahtevajo zastopniki levice. Kdor pa hoče, kakor grof Kuenburg, da mali davkoplačevalci volijo z delavci v jedni kuriji, ta se naravnost protivi vsaki volilni reformi, kajti s tem hoče levica antisemite izpodriniti s socijalisti. Kon- LISTEK Ni se odkril! (Bolgarski spisal Ivan Vas o v.) Pomladno solnce se je že nagibalo proti zahodu ter se skrivalo za planine. Skalnate vrhove so obsevali solnčni žarki. Čarobno je bila barvana gora Vitoša, iz katere je ravno ob tem dnevnem času najlepši razgled na Sredec in vso njegovo okolico. Izginili so že tudi poslednji žarki pripekajočega solnca in pobočja Vitoše iu njenih sosed je obdajal večerni mrak, ko stopa Slavko Plušev proti domu. Brati mu je na obrazu, da ga muči nek notranji strah. To je razvideti iz njegove negotove hoje. „Kdo je vendar ta Slavko", bi vprašal vsak, kdor ga vidi sedaj na potu proti domu in gotovo bi ne verjel, ako bi mu kdo še bolj zatrjeval, da je uradnik v finančnem ministerstvu in sicer dober in vesten uradnik. Vse ga čisla. Le jedno slabost ima, kakor sploh ljudje ; malo preveč je bojazljiv in vsaka malenkost ga preveč vznemiri. Njegovi sodrugi ga imenujejo vsled tega „sveto ovčico", seveda tega nikomur ne zameri, ker ve, da ga drugače vsi čislajo in tudi njegovi predniki ga imajo zelo radi. Ves prepaden dospe do svoje hiše, kjer ga je njegova žena že opazila. Pa, kako se prestraši, ko ga vidi bledega ko zid. Slutila je nesrečo. „Kaj se ti je vendar pripetilo?" ga vpraša naglo, vstopivšega pred vrata. »Odpuščen sem", jej odgovori s slabotnim glasom. „Pojdiv» v sobe, da ti razložim celo stvar." Ko sta prišla v sobo, sklenil je roki ter pričel z žalostnim glasom: „0 nesrečnež, kaj sem storil 1 Kaj se spleta nad mojo glavo 1" „To mora biti vse kaj hujega, nego odpuščenje iz službe", misli si Slavkova soproga Pena, ko opazuje obupan obraz svojega moža. „Kaj si tako groznega pregrešil, ali si morda zapleten v kako zaroto, katerej so sedaj prišli na sled?" ga vpraša čez nekoliko časa žena, ko vidi, da tare moža vedno večja obupnost. „Čakaj vendar, takoj ti hočem povedati. Kako sem prišel danes iz mestnega parka domov, še sam ne vem. Ko sem šel iz pisarne, sprehajal sem se nekoliko časa po ljudskem vrtu, od koder sem jo menil kreniti domov. Gotovo veš, koliko ljudstva je ob tem času, kakor mravlje lazijo ljudje sem in tja. V tem trenutku mi pa pade nekaj v oko, da nisem mogel dobro gledati. Nekdo ide proti meni, pogledam ga in on mene in gre dalje svojo pot. Nisem ga mogel dobro pogledati, vendar se mi je zdel jako znan. Naglo sem se ozrl nazaj. In kaj vidim ? On stoji, gleda me, kakih pet korakov oddaljen ter govori z mojim predstojnikom, sekcijskim vodjo. O, Pena! Minister 1 Sam minister je bil oni, ki je šel mimo mene I" Čudeč se ga pogleduje njegova soproga ter čaka, kaj strašnega bo sedaj povedal. Plušev pokrije obraz z obema rokama in glasen vzdih se izvije njegovim prsom. „Zakaj molčiš ? Povej vendar, kaj se je zgodilo potem! Saj vendar vidiš, da mi hoče srce počiti samega strahu." Nevoljen se ozre Plušev na svojo ženo. „Kaj naj ti še povem? Si Ii bila gluha? Moj minister, pravim ti, moj minister je šel mimo mene in — nisem se mu odkril!" Pena se globoko oddahne. Bilo ji je lažje pri srcu. „Ti si pa vendar največji neumnež, Slavko! Sicer sem vedno sodila po tvojem obnašanju, da ti jo malo manjka, vendar pa nisem mislila, da si toliko brezumen. To vendar ni nič strašnega." „Nič strašnega!" Ako me sreča moj najvišji predstojnik in me pogleda, slišiš? pogleda me in jaz njega, slišiš? jaz tudi njega ob jednem in istem trenutku, in se mu ne odkrijem — potem moraš biti največja bedakinja, da kaj takega ne razumeš in se mi še posmehuješ." „Radi mene, zakaj se mu pa nisi odkril, ko si ga videl ? Kje si pa imel oči ?" „Oči? Saj sem ti vendar povedal, da mi je ^ nekaj palo v oko. Predno sem pa mogel pogledati, V <• ■ J. servativna stranka odločno zahteva, da so delavci ločeni od malih davkoplačevalcev. Govornik se izreče proti Dipaulijevemu predlogu, češ, da naj ostane prejšnja davčna mera za volilno pravico. Grof P i n i n s k i izjavi, da bode poljski klub glasoval za podrobno razpravo, toda nasvetoval pre-membe v smislu deželne avtonomije. Načelo poljskega kluba je, da se pač pomnoži število volilcev, a ne preveč število poslancev, ker bi parlamentarna mašina še težje delovala. Odsek konečno naprosi svojega predsednika barona \Vidmanna, naj se s predsednikom zbornice dogovori, kateri dnevi bi bili določeni odseku za volilno preosnovo. Po potresu. Podiranje zvonikov pri sv. Jakobu. Pri šentjakobski cerkvi se morata podreti oba dva stolpa, ne samo južni, kakor je odločila prva komisija in kar je bilo objavljeno kasneje v »Slovencu". Včeraj dopoludne so podrli južni zvonik prav do žlebu cerkvene strehe. Pokrili ga bodo takoj z deskami in s strešnim klejem (Dachpappe). Kdaj pozidajo stolp in kdo ga bode stavil, se še prav nič ne ve. To je v rokah božjih in usmiljenih ljudij, katerih otožna cerkev tako zelo potrebuje. Bodi omenjeno, da so nekatere stare stavbe po Ljubljani jako slabo zidane. Šentjakobski južni zvonik so našli ob podiranju na dveh mestih zvezan, ali kako ? Železa se je škoda zdelo starim, zato so vezali stene z lesom. Sredi stene so vzidali veliko hrastovo bruno, katero so zvezali ob konceh z železnimi vezmi. Tekom let je les popolnoma strohnel in železne vezi so vse odjenjale. Naj bi bili obesili nameravane nove težke zvonove v stari stolp, lahko bi se bila pripetila velika nesreča. Pri zidanju eo rabili večinoma kamen iz Golovca ali ljubljanskega Grada. Včeraj v jutro so pa tudi poodrali severni zvonik do vrhu; ob 8/49. uri so sneli pogumni delavci s stolpa križ in jabolko; zdaj že sekajo plehasto streho. Danes zvečer bodo najbrž že ves stolp odkrili, pa tudi podstrešje podrli. V petek pričn6 razkopavati in v 14 dneh ga podero do podcerkvene strehe. Kdaj ravno potegnejo veliki zvon, še ni gotovo. Dunajska „Union-BaugeseIlschaft", katero je poklicala slavna deželna vlada, je delala doslej pri sv. Jakoba cerkvi. Varno in trdno so podprli, kar je bilo treba podpreti; obodrali so na severni strani ves presbiterij, katerega hočejo nekateri podreti; podero oba zvonika. Koncem junija nas zapusti in delo drugim prepusti. Podirali so, a zidali ne bodo. Pravijo, da jim ne kaže pričenjati dela za kacih 40- do 50.000 gld. Bog zna, kdaj bode cerkev svetega Jakoba popravljena, ker bo treba tako ogromnih troškov za prezidavo! Veselica v korist poškodovanim po potresu. Iz Š t u r i j na Vipavskem, 11. junija. Pretečeno nedeljo napravili so šolarji tukajšue dvo- je bil minister mimo mene in zapazil sem ga še-le, ko je že odšel." Pena ga skuša potolažiti. »Nikar ne bodi preveč v skrbeh, saj nisi bil prvi, ki vsled raztresenosti ali iz kakega druzega vzroka ni pozdravil svojega znanca ali predstojnika.* »Da, zgodilo seje že kaj jednacega; toda nihče nima pravice biti nepaznemu in ne pozdraviti svojega najvišjega predstojnika. Gotovo milijonkrat se odkrijem vsak mesec — res, klobuk moraš osnažiti s petrolejem — pred slepim in kruljevim se uklonim in sedaj se pripeti najedenkrat, da me sreča minister, pričakuje pozdrava — in ga ne dobi. In predlagal me je, da dobim odliko za priznanje!" Po teh besedah Slavko zopet globoko vzdihne. »Povem ti, da še zapazil ni, velike glave ne pazijo na take malenkosti", ga tolaži zopet žena. »Bavno velike glave. . . Ravno radi tega so veliki, ker opazijo vsako malenkost. Nizki ljudje ne zapazimo tako naglo vsake stvari, ker smo kratkovidni in ničevni. Kolikrat idem v pisarno mimo stolne cerkve in vendar jo pogostokrat ne opazim. Po pravici mi očitaš včasih, da sem nespameten. Jaz sem gotovo odpuščen, zgubljen človek. Da, res še nekaj ti imam povedati. Ko sem se obrnil in ga pogledal, je govoril z našim sekcijskim vodjo in prav dobro sem čul besede: »Jutri pripravi papir, da ga podpišem". Papir, razumiš? Sam sem slišal svojo obsodbo. Zdelo se mi je tudi, da me je prav razrednice veselico na korist vsled potresa poškodovani Ljubljani in njeni okolici. Naše vsakoletne šolske veselice so na dobrem glasu. Do sedaj ni mogla prostorna šolska soba objeti vseh obiskovalcev, zato se je letos veselica na prostem vršila. In res prišlo je letos toliko občinstva, da je pri mali vstopnini 10 kr., sedež 20 kr. došlo skoraj 50 gld. — V uvodnem govoru trkal je g. nadučitelj v zvišenem, pesniško navdahnenem govoru na srca poslušalcev in šolske mladine, ogrevaje jih o ljubezni do bližnjega, posebno sedaj na pomoč ponesrečencem. Bodisi igri petje ali deklamacije šlo je gladko in brzo po programu. Veliko smeha vzbudil je kuplet o kavi in njenih ljubiteljih, katerega je za ta slučaj napravil g. B. Silvester. Prav zadovoljni so se razšli stariši in prijatelji šolske mladine v zavesti, da se šolarji pridno vadijo tudi v prostih predmetih, v tolažilu, da so s tem razvedrenjem po svoje pomagali olajšati bedo, k- tera je zadela naše brate. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XX. izkaz. Dr. Kohler, višji sodnik v Waldhut 5 mark = 2 gld. 97 kr.; Henrik Hammerle v Holzgau 30 gld.; Gustav Schrode v Ulmu 5 gld.; mejsebojna zavarovalna družba v Krakovu 200gld.; O. D. po mestnem svetu v Aussigu 15 gld.; Ana Abegg v Toplicah 10 gld.; Anton Arko v Zagrebu 5 gld.; mestni urad v Warnsdorfu 100 gld.; mestni urad Hirschberg na Češkem 10 gld.; duhod mesta Par-dubice 50 gld.; mestna občina Freistadt 25 gld.; obecni urad v Plotištich pri Kraljevem Gradcu 10 gld.; E. Schlesinger v Briegu 7-12 mark = 4 gld. 21 kr.; R. W. v Creuzthalu 1 m. = 59 kr.; S. Hellmann v Ulmu 2 gld.; FrancKs. Souvan tukaj zbirko 460 gld. 20 kr.; Štefan Dewoniski na Dunaju 20 gld.; obec Plzenec v Plzne 15 gld.; »Prager Abendblatt" 40 gld.; Mihael Engel v Pe-čuhu 5 gld.; Alfred Klingenberg v Gdrlitzi 10 gld.; Sam. Berger v Vel. Varadinu 1 gld.; Friderik Ku-randa na Dunaju 3 gld.; Oskar Haač-evi nasledniki v Choteboru 10 gld.; Friderik Grosse v Olomucu 1 gld.; Leopold Himer v Dunajskem Novem Mestu 2 gld. 70 kr.; Julij Klinckhardt v Lipskem 50 m. = 29 gld. 60 kr.; Edvard Kummer v Lipskem 20 mark — 11 gld. 84 kr.; R. Schott-ovi sinovi v Mongunciji 25 mark = 14 gld. 84 kr.; Fr. Franki v Brnu 10 gld., skupaj 1103 gld. 91 kr., s že izkazano svoto 57.251 gld. 32 kr. skupna svota 58.355 gld. 23 kr. Iz Idrije se nam poroča, da se je ondi pojavil v pondeljek 10. t. m. ponoči malo pred tretjo uro zjutraj precejšen potres, jednako se je vsa Idrija hudo tresla ob s/<9. uro zjutraj. Otroci, osobito deklice v šoli so zagnale silen krik. Nikdar si še nisem mogel prav predstavljati besede, ki se bero v sv. evangeliju Luk. 21. 26., sedaj pa dobro vem, kaj se pravi, da ljudje koprnijo. Če je pa radi malega sunka takšno koprnenje, kaj bode še le, ko se bodo jezno pogledal, kakor bi se zabliskalo, toda prav po strani... O, jaz nesrečnež!" Zaman ga je skušala soproga potolažiti in mu pregnati strah. Vendar je tudi njo jelo skrbeti. Mislila si je: Vse je mogoče na svetu; vsaj vsak dan toliko in toliko uradnikov odpuste iz službe radi malenkostnih vzrokov, ali pa tudi brez vzroka. Ta večer sta šla oba spat brez večerje. Plušev se je tresel, ko šiba na vodi. V spanju so ga mučile težke sanje. Vidil je jezen obraz svojega ministra in uradnega slugo, ki mu donaša odpustnico. Radi velike žalosti in obupnosti kmalu umre in že vidi pogrebce, ki imajo odnesti njegovo truplo. Drugo jutro se je vzbudil ves utrujen od težkih nočnih sanj. »Z Bogom, Pena", reče ženi s tresočim glasom, ko se napoti v službo in solze so se prikazale v njegovih očeh; tudi soproga je ginjena in zdi se ji, kakor bi se poslavljala zadnjekrat, kakor bi odhajal Slavko v vojno. Tako se je poslavljal Hektor od Andromahe! V največji skrbi pričakuje opoludne Pena svojega moža. Ko ga zagleda pri vrtnih vratih, trepetalo ji je srce. Še bolj bled kakor zjutraj se nasloni Slavko na ograjo, da ne pade. Takoj razume, kaj mu je iu hiti mu nasproti. nNaglo po zdravnika! Teci!" zapove svojej strežnici, ki ji je pomagala vzdrževati moža. nebeške in ne eamo zemeljske moči zibale ?! Šibe potresa — reši nas Gospod ! Iz Dobrove, 10. junija. Danes zjutraj ob 8. uri 34 minut je bil tukaj do 3 sekunde trajajoči potres. Smer mu je bila le-sem od izhodo- severne strani; zemlja se je brez presledka sem in tja štirikrat zaporedoma zazibala, škode ni napravil nobene nove. Tudi zjutraj okoli 3. ure so čutili nekateri mali potresni sunek, čudno je, da se navadno po vsakem večjem dežju zopet malo zapleše. — Dne 7. t, m. ponoči je pa tu tako silno gromelo, da so nekateri občutili še skoro večjo grozo, nego so jo ob potresu. Čudno svatbo vrše letos elementi. Od Sv. Križa na Vipavskem: Po Vipavskem bil je v ponedeljek pred tretjo uro na jutro močan potres. Semtertje se je lušil omet, in v nekaterih vaseh so ljudje strahom vstajali in bežali na prosto. K sreči je le malo časa trajal sunek in bobnenje. Iz Z1 a t o p o 1 j a, 10. junija. Danes je bil pri nas zelo močan potres, najhuji izmej vseh, kar jih je bilo od Velike noči in vendar se skoro vsaki dan zemlja tu trese. Ljudje na polju delajoči so pravili, da so kar videli, kako da jih je vzdigovalo. Srednji in mali zvon sta začela peti. Nekaterim, ki so krompir okopavali, je šlo malo pred potresom kar na bljuvanje in vsi so bili zmešani, ne da bi vedeli vzrok. — Kmalo potem se je zemlja strašno potresla. Iz Gorice. V noči od nedelje v pondeljek čuli so krog X/»S$. ure zjutraj kratek, a precejšen sunek. Hišna oprava se je zazibala. Škode ni nobene. Čuli so ga le nekateri. Strah spreletuje prebivalce, ker od drugod prihajajo vznemirjajoča poročila. Iz Kokre, 10. t. m. zjutraj ob 8. uri in 30 minut je bil tukaj nenavadno močan potres. Trajal je 6 sekund. Otroci, ki so se ravno zbirali v šoli, vsi prestrašeni in bledi pribeže v mojo sobo s klicem: »Trese se!" In res se je treslo tako zelo, da od velikonočnega ponedeljka ni bilo tako hudega sunka. V Zgornji Kokri so se drvili peščeni plazovi in skale so gromele od obeh strani v dolino. Cerkev je nepoškodovana, ravno tako župnišče. Iz Planine, 11. junija. Včerajšnji potres okoli pol devetih zjutraj se je močno čutil tudi pri nas. Nekateri ljudje so bili na polju, drugi po hišah, a vsi so čuli votlo bobnenje pred potresom, kateremu je sledilo precej silno gibanje zemlje. Zena, ki je kuhala, je pravila, kako je ob stresu kup drv narazen zdrsnil, — v Gorenji Planini so ljudje prestrašeni prileteli iz hiš na piano. Zdelo se jim je, da se hiše podirajo. Škode nismo opazili. — Govori se, da je bil potres južno od nas hujši. Iz Planine pri Črnomlju. Danes 10. junija je bil tukaj ob 9. uri 47 min. zapoldan kratek precej močan potres z podzemeljskim bučanjem čutiti. Škode ni. Iz Peč 10. junija. Že smo bili nekoliko pozabili na strašne trenutke velikonočnega potresa ter upali, da se je zemlja umirila, pa pretečena noč in - i »Ne, ni potreba 1" mrmra mož poluglasno in skoro brez zavesti. Pena joče. „0 nikar! Ne bodi take vznemirjen; Slavko, živ in zdrav moraš ostati, če si tudi ob službo." »Ne jokaj vendar", vzdihuje Plušev, med tem pa vleče z levico nekaj iz žepa. Ministersko pismo je, poda je svojej soprogi. »Beri, kaj je pisanega na tem papirju". »O, že vem vse, da mi le ostaneš živ", mu odgovori še vedno jokajoča žena. Plušev išče še nekaj po žepu. »Bodi miren sedaj..." Naglo gospod zdravnik, pogledite, kaj mu je! se obrne proti ravno dohaja-jočemu zdravniku. Bil je sosed. Zdravnik potipa njegovo žilo, pri tem pa zapazi, da mu je spustil Slavko nekaj v roko. Lepa črna škatljica. Zdravnik jo odpre in pravi: »O, red v priznanje, čestitam !" Ministersko pismo je bilo navadne vsebine, s kojim se mu je podelil red.------ Slavko moral je potem ostati štirinajst dni v postelji. Prevelik strah in preveliko veselje sta mu škodila. Le malo časa je še opravljal svojo službo, in se veselil z ženo odlike; ta dogodek mu je zapustil trajno notrajno bolezen, ktera ga je čez šest mesecev spravila v prezgodnji grob in kot vzrok smrti so zdravniki zapisali: birokratično skropulozo ! današnja jutrajna deveta ura nam je zopet povrnila t ude strah in trepet. Po noči nisem čutil močnega sunka, a danes v jutro šel sem za delavci na polje ter čakal uprav pri hribu, kjer pesek kopljejo na svojega voznika. Kmalu čujem votlo bobnenje. Misleč, da se vrača voz, gledam kako goni, da se tako brzo vrača. A voza ni, pač pa me začne zemlja vzdigovati liki žogo. Pesek za mano suje po drči v nižavo, otroci v šoli zakričijo, jokajo, bežijo ven in gosp. učitelj upije in jih tolaži. Zvonik se vidno guga liki klas, kojega maje vetrič in ljudje kličejo drug druzega vsi prestrašeni. Godilo se je to ob 8. uri in 50 minut zjutraj in prihajalo je vse od severa kakor tudi prvič in vselej kot nekaka izjema glede poročil od drugod, ki trdijo skoraj enoglasno, da so čutili prihajati potres od juga. Škode ni napravil posebne, le stare razpoke so bolj očividne v cerkvi in župnišču, ker se je belež odluščil. V žup-nišču je padel tudi velik kos ometa na tla. — Kako je po župniji potres gospodaril, nisem še zvedel. — Novi strah pa skrb, kedaj bo vse porušeno zopet popravljeno, me sili, da opozorim tiste, ki nabirajo milodare, da že skoraj razpošljejo svoje drobtinice prizadetim, da zamorejo vsaj pričeti s popravljanjem. Med hudo prizadetimi smo gotovo Pečani. Vsakdo trdi, da ni videl župne cerkev tako razdejane kot je naša. Bil je pa tudi potres pri nas najhujšim prištevati. Ukazano je zvonik podreti do lin in vnovič zidati, šipovnik, ki loči ladijo od posvetišča, se mora odstraniti in z novim namestiti. Prav tako tudi nekaj metrov cerkvenega svoda. Ostale dele pa moramo vse križem vezati in prav tako tudi župnišče, ki je bilo še-le jesen obnovljeno. — Da se vse to poplača je preračunil g. inženir 3950 gld. in tlako zraven. Gotovo premala svota za toliko popravil. In vendar kako naj to poravna taka mala župnija, ki nima toliko denarja v rokah, da bi mogla vsaj pričeti s popravilom? Zatoraj pošljite nam kaj, sicer moramo opustiti vse upanje, da bomo imeli še svojo cerkev, kjer bi se tolažili v dnevih britkih po-skušenj. Iz Kranjske Gore, 11. junija. Nehoteč ljudi brezpotrebno vznemirjati molčal sem o potresu dne 10. junija. A ko so drugi omenjali, df. je bil — in danes dospeli časniki tudi poročajo n. pr. v telegramih iz Trsta, Gradiške, — Ljubljana kaj pa da! ne sme izostaii — Vam naznanjam, da smo tu čutili potres dvakrat, in sicer: po noči krog pol treh — na uro sicer nisem gledal, a v stolpu je bila pozneje tri, kar se vjema tudi z zgornjimi telegrami — bil je sunek v isti smeri, kakor velikonočni, namreč od jugozahoda proti severovzhodu (ali vice versa), da se je postelj kakor popeljala in posebno severovzhodno okno zašklepetalo. — Zjutraj krog pol devetih bil je drugi na videz slabeji sunek v isti smeri; viseča svetilnica se je dolgo še gibal*. Škode ni. — Zagradba hudournika Peščenice vrlo napreduje tembolj, ker letos nima veliko vode, vodni jez nad mostom je betoniran in že več metrov visok ; pri vasi se marljivo koplje v strugi. Pohlevni dež zadnjih dni je zelo koristil, da se je presad lehko nasadil. Iz Slavi ne, 10. junija. Danes par minut pred pol deveto uro dopoludne smo čutili tukaj precejšen potres. Prišel je od vzhoda proti zahodu s podzemeljskim bučanjem in je trpel kake 3 sekunde. Zdelo se nam je, da je najprej sunilo navzgor in se potem zazibalo; bučanje je bilo po sunku dlje časa slišati. Bil je ta sunek najmočnejši, kar jih je bilo po prvem velikonočnem potresu in nekam podoben onemu, ki je bil na velikonočni ponedeljek zjutraj ob 7. uri. Nekateri so čutili tudi danes zjutraj pred tretjo uro, da se je zazibalo. Mine malo-kateri dan, da bi se ne potreslo kaj malega; so-sebno dne 4. t. m. zvečer nekaj minut pred deseto uro je precej hudo zabučalo in se nekoliko zagu-galo. Pripovedujejo, da so videli tisti večer in tudi druge noči večkrat luči ob potoku, ki so bile toliko svitle, da se je od daleč razločilo posamezno kamenje pri suhih zidovih in skladi med njim. Ali so bile morda navadne veše ali kali ? Poprej se to tukaj ni nikdar zapazilo. Politični pregled. V Ljubljani, 12. junija, Sedem, Slovencev. Iz „Neue Freie Presse" z dne 11. t. m. moramo izpisati par stavkov, da izprevidijo naši bralci, kako znajo liberalci — groziti. Imenovani list piše o celjski gimnaziji mej drugim: »Poljaki so tisti, s katerih pomočjo in pri- tiskom bode sedem Slovencev Nemce v Avstriji hudo porazilo." — — Kedo mora torej pomagati? Liberalci poznajo za svojo obrambo samo jedno moč, namreč vlado. Proti socijalnim demokratom, proti Mladočehom, proti krščanskim socijalistom in sedaj proti eeljski slovenski gimnaziji kličejo ministre na pomoč. Poslušajmo .Neue Freie Presse": „Ce bodo šli ministri s Poljaki in konservativci preko levice, potem ideja, ki jo je ustvarila koalicija, ne velja niti več toliko, da bi bila verodostojna pretveza. Celje se bo potem v drugih oblikah pri še resnejših vprašanjih ponavljalo. Ce prodere zlo in se ne odstrani z največjo odločnostjo do zadnje kali, se vrne tako gotovo, kakor gotovo bo levica jutri preglasovana zavoljo sedem Slovencev v svoji narodni občutljivosti hudo zadeta in v svoji samozavesti globoko žaljena." — „0j, koliko groze napravlja sedem Slovencev! „N. Fr. Fr." proti poljskemu klubu. Ker se je poljski klub izrekel za celjsko gimnazijo, je nemško liberalno časopisje vse izven sebe. Vzlasti .N. Fr. Pr.", ki se je dozdaj čisto po pravici štela za glasilo poljskega kluba, ne ve, kako bi izbruhala vso svojo jezo nad Poljaki v državnem zboru. Samo jednega moža hvali mej njimi, znanega branivca Židov in pretkanega liberalca pl. Gnievoša. Ta mož je imel žalostno ulogo, v imenu nemških liberalcev pregovarjati svoje tovariše v celjskem vprašanju. Tako daleč se je izpozabil, da je v imenu etike pobijal celjsko slovensko gimnazijo. Kakšno etiko je pri tem mislil, ni povedal. Krščansko gotovo ne; najbrže se on ozira na talmudsko etiko. Židovska primadona imenuje to .za vso prihodnjost pomenljivo trenotje", .izraz blagih čustev nemškega naroda" in Gnievoš je .priča boljšega prepričanja". — Mož je izstopil iz poljskega kluba, ki je po besedah „N. Fr. Pr." zatajil svojo značajnost in možatost v besedi. — In vendar poljski klub ni druzega storil, nego jedenkrat zopet pokazal svojo pravičnost in to še ua jako krot&k način. O kaki zvezi klubovega sklepa s slovansko vzajemnostjo se ne more niti govoriti. Klub je sam povdarjal, da mu je zahteva par slovenskih gimn. razredov v Celju samo kulturnega pomena. Nagovor Goluhovskega. Odsek ogerske delegacije za zunanje zadeve je imel včeraj sejo, pri katerej je omenjal posl. Koloman Tisza odstop Kalnokjja ter njegove zasluge za ohranjenje miru in trozveze. Koncem govora pozdravi Tisza novo-imenovanega ministra Goluhovskega, na kar je Go-luhovski sledeče odgovoril: .V posebno čast si štejem, da sem izbran naslednikom toliko zaslužnega državnika, ki je vodil skoro 14 let ravno tako srečno kakor spretno zunanje zadeve avstro-ogerske monarhije in postavil temelj politiki, katero moramo smatrati kot jedino pravo in našim razmeram popolno primerno. Ta politika, katero tudi jaz vedno zvesto gojim, izrazi se s sledečimi kratkimi besedami: Oklepati se nerazvezljivo načel, na katerih podlagi stoji mirovna zveza treh evropskih velevlastij in ki provzročajo najboljše prijateljske razmere, kakoršne dan danes vseskozi pospešujemo, ter so popolno primerne vsem namenom naši zavezi z Italijo in Nemčijo in tako umetne, da je naša sveta dolžnost, jih gojiti in vzdrževati, in bodite prepričani, da ne bodem ničesar opustil, da zadostim tej nalogi. Iz teh dokazov lahko razvidite, da, akoprav so se menjale osebe v zunanjem ministerstvu, ne moremo nikakor govoriti o kakej premembi v smeri ali zistemu naše zunanje politike. Vspehi, kakoršne smo zasledovali na tem potu, so tako povoljni. da si sploh boljših želeti ne moremo in sicer tem manj, ker sedanji položaj ugaja najskrajnejšim zahtevam monarhije, katerih jedina smer je ta, da se zadosti mirovnemu razvijanju mejnarodnih razmer, krepi ugled in moč pri vnanjih državah ter povspešuje napredek in blagostanje narodov. Odkar so se sešle zadnje delegacije se ni nikakor spremenil povoljen političen položaj, katerega sem ravno omenjal, in ni videti nikakega resnega oblaka, ki bi nam obujal strah, da bi se skalile naše nade. Glede na ta miren položaj se mi zdi posebno primerno polje za naše delovanje in razvijanje naše trgovske politike in s to zvezane racijonalne preosnove naših poslaništev. V to svrho nameravam predložiti prihodnje leto delegacijam predloge, ki bodo zahtevali novih žrtev, katerih izpeljava se mi pa zdi glede na zadnje dogodke, ki so se vršili na skrajnem zahodu, zelo potrebna. Sedaj mi pa dovolite, gospoda moja, da opustim nadaljne razprave, ker sem še premalo časa pri tem poslu in premalo poznam podrobna vpra- šanja posameznih strok, da bi je mogel obširneje pojasnjevati. Druzega mi ne preostaja, da se priporočam vašej dobrohotnosti in vas prosim, da ste prepričani, da bodem vse storil, kar mi more zagotoviti v»še zaupanje. Ni mi treba še posebej po-vdarjati, da bodem skrbel, tako za celo monarhijo, kakor tudi za nje posamezne dele, posebno pa za Ogersko in jo bodem veduo skušal zastopati z naj-boljo voljo in vestjo. (Živahno dobravanje.) Občni zbor zavarovalne družbe.Atistria' se je vršil pretečeno nedeljo, kakor je bilo pričakovati, nad vse burno. Zastopane so bile vse vrste, zavarovanci, uradniki, železničarji, delavci, itd. Predsednik B. Waldheim je skušal pomiriti navzoče, toda ni se mu posrečilo. Ko se je slednjič nekoliko poleglo, je omenil predsednik, da je vlada sklenila preiskati družbino delovanje. Ta zbor ima le namen, da provizorično ukrene, kar je potreba do istega časa, dokler vlada ne preišče celega delovanja uradnim potom. Dalje predlaga , naj se do tega časa zmanjšajo premije na 20 odstotkov. Komaj je končal govor, s« je že pričel zopet prejšni nered. Med splošnim vpitjem je skočil jeden navzočih na oder, ter ostro bičal oskrbovalni svet in nazadnje tudi komisarja. Konečno se je vendar posrečilo vladnemu zastopniku, da je dal odvesti uporneža, toda nemir je postal vedno večji. Na komisarjevo zatrjevanje, da bode vlada najvestneje pregledala družbeno vodstvo, se je razburjenost nekoliko polegla. Pri glasovanju se je vsprejel provizorični sklep nadzorništva. — Taki so sadovi židovsko-liberalnih sleparij. Obsodba kapitana Clavija ne ugaja vsem članom španske poslanske zbornice, posebno pa ne republikancem. Posl. Sol. Orteda je v svojem predlogu naravnost grajal prenaglo izvršitev izrečene smrtne obsodbe ter jo imenuje juridično zmoto. Vojni minister je energično ugovarjal tem besedam, ter povdarjal, da se je pri tem postopanju oziralo na vse pogoje, pod katerimi se sme izvršiti smrtna kazen, ter da resno obžaluje, da sploh ta zadeva provzroča v zbornici kako daljšo debato. Posl. Sol Ortega navaja dalje, da mora biti pravo za vse jednako. Ako je obsojen kapitan, ker je dovršil zlo-činstvo, moralo bi se tudi postopati proti dotičnim oblastvom, ki so ga takorekoč prisilila do tega koraka. Kapitan je bil vedno vesten v svoji službi in vendar so ga vedno premeščevali brez zadostnega vzroka. Da mu je to zgrenilo življenje in se je hotel zmaščevati, so mnogo kriva dotična oblastva. Laški prestolni govor. Dne 10. t. m. se je otvorila laška zbornica. Kralj je bral precej dolgo govorjenje, o katerem pravi po pravici „Osservatore Romano", da nima razven napovedi novih davkov nič druzega, nego zveneče a votle puhlice. Kralj pravi, da se morajo vravnati denarne razmere v državi ; ravno tako se mora prenarediti uprava. Oglasil je zakon, po katerem bodo tudi visoki uradniki (Crispi je spravil to zavoljo Giolittija v govor) spadali pod sodno oblast navadnih sodišč. Socijalni mir se ima ohraniti. Vlada ga je dozdaj vzdrževala s silo, a boljši je dobrotljivost. Mnogo obsojencev je bilo že pomiloščenih, mnogo jih bo še. V kraljevi rodbini bo v kratkem vesel dogodek, poroka vojvode Aoste. Laško je v miru in prijateljstvu z drugimi državami. V Afriki se bojuje laška armada .pod zastavo omike". Letos se praznuje .prvi jubilej naše Italije v tretjem Rimu, onem večnem Rimu, v katerem je moj oče kronal nerazrušljivo poslopje narodne j edinost i." Poslance naj naudaja .spoštovanje do dostojanstva tistih svobodoljubnih naprav, ki so ne-omahljivi verski nauki kraljeve hiše". — To je ob kratkem vsebina prestolnega govora, ki dokazuje staro resnico, da so namreč besede po ceni. Francoska. Dne 10. junija je bila v zbornici znamenita razprava. Opozicija je napadala vlado zato, ker pojde francosko brodovje v Kiel in ker so Francozi postavili ob japonsko-kitajski vojski oborožene čete v pomoč. Minister zunanjih stvarij Hono-taux je prebral odgovor: Francoska politika se ni od leta 1871 nič izpremenila. Ker je država dovolj močna, zato se ji ni treba nikogar bati; lahko se uljudno odzove uljudnemu vabilu. — Rusiji je Francoska ustregla v Aziji, ker s tem brani svoje lastne koristi v svojih azijskih zemljah; zraven pa si ohranja svojega zaveznika. Francosko je izstopilo iz svojega osamljenja in je pri tem vendar miroljubno. — Ker je več poslancev zahtevalo, naj vlada jasno pove, če ima pisano zvezno pogodbo z Rusijo, vstane ministerski predsednik Ribot in — ne pov6 ničesar, razven da tudi on omenja, da je Francoska zato trdna, ker ima varno zvezo. — Zbornica je s 362 proti 105 glasovom odobrila vladne izjave. S tem je Ribot utrjen, utrjena pa brez dvojbe tudi fran-cosko-ruska zveza. Nemčija. Trgovinski in obrtni minister Ber-lepsch se je odpovedal. Cesarjev odlok v tej zadevi sicer še ni znan, ker biva v Kielu, vendar se splošno misli, da bo cesar vsprejel odpoved. Nič ni škoda moža, ki je bil pristaš liberalno-kapitalističnih načel. Kriza v Atenah. Predvčeranjem se je vršila volitev zborničnega predsednika. Laimis, kandidat Deljannisove stranke je dobil od 195, 148 glasov, mej tem ko so združeni opozicijonalci propadli s 44 glasovi. Kabinet je sklenil že pred volitvijo, ko je spoznal razmere, da odstopi, kar se je v resnici zgodilo. Kralj je poklical Deljannisa k sebi, da mu predloži ministerski zaznamek. Kakor se obče trdi, bode prevzel Deljannis predsedstvo in finance, Mavro Micbalis zunanje zadeve in Cbristopulos notranje ministerstvo. Kitajske razmere. Iz Shangaija se poroča : Cela provincija Kanton je polna anarhistov ; oblastva se zastonj trudijo napraviti mir ter je ukrotiti. Med prebivalstvom samim se je vnela strašna meščanska vojska; mesta in vasi so razdjane in gode se vsakovrstna zločinstva. Čete, vračajoče se iz Formoze, po-žigajo in ropajo po celej pokrajini. Cerkveni letopis. Blagoslov kapele Matere Božje. Iz Metlike, dne 10. junija. Včeraj smo imeli pri nas izvanredno lepo slavnost, blagoslovljenje lurške Matere Božje in njej na čast sezidane kapelice. Da se je pa slavnost tako sijajno izvršila, zato se imamo zahvaliti mil. gospodu stolnemu proštu ljubljanskemu, dr. Leonardu Klofu-tarju, ki so se potrudili črez Gorjance k nam v Belo Krajino. Bodi zato mil. jubilantu tisočera zahvala. Zjutraj je jako dežilo in že smo se bali, da bo treba vso slovesnost v cerkvi opraviti. Ali nebo nam je bilo milostno, in o pravem času se je ustavil dež. Ob 1/il0. uri se je slovesnost začela. Mil. g. prošt so v pontifikalni opravi in spremljani od 12 duhovnikov najprej blagoslovili kapelico, potem pa kip lurške Matere Božje. Na to se je razvrstila procesija. Naprej so šli šolski otroci, za temi pa deklice in dekleta s svečami. Tudi metliške gospice so se v beli obleki vdeležile procesije, kar se jim mora šteti v največo čast. Krasno ozaljšan kip Matere Božje je nosilo pol procesije šest gospic iz Metlike, pol procesije pa šest deklet, ki so bile odbrane od vasi. Za kipom pa so šli mil. g. prošt in asistenca, pojoč lavretanske litanije. Za duhovščino so se uvrstili fantje in možje, za temi pa še ostala dekleta in žene. Med celo procesijo je bil najlepši red, ves čas seje pelo in molilo, in iz obrazov vseh je odsevala srčna pobožnost do nebeške kraljice. Ko je bila procesija končana, je stopil na lečo preč. g. župnik radoviški Fr. Schvveiger in je v prelepih besedah razjasnil ljudstvu, katerega seje vse trlo, pomen slavnosti. V svojem uvodu se je najprej zahvalil blag. g. F. Sch o nb r u n nu, umi-rovljenemu učitelju, za krasni dar, ki ga je on poklonil metliški fari. Imenovani gospod je namreč s svojim premoženjem in z mnogim trudom sezidal prostorno kapelico, preskrbel je oltar in kupil kip Matere Božje. Sivi starček si je s tem postavil najlepši spominek. Bodi mu tudi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala. Ko se je g. govornik zahvalil še mil. g. stolnemu proštu za njegov trud in njegovo požrtvovalno ljubezen do Belokranjcev, je povedal pomen in zgodovino lurške Matere Božje in z živimi besedami vnemal srca svojih poslušalcev k češčenju in ljubezni do Marije. Vsi smo bili ginjeni do solz. Potem pa so pristopili mil. g. stolni prošt k oltarju, da Bogu darujejo presveto daritev. Bilo je to za nas novo presenečenje. Slovesne pentifikalne maše še nikdar ni bilo v Metliki, in jo morda zopet tako kmalu več ne bo. Tacega dne še ni videla Metlika, kakor je bil letos praznik sv. Trojice. Ostal bo v trajnem spominu metliških župljanov. Na večer je domača godba v čast visokemu gostu napravila krasno podoknico. Predno sklenem svoje poročilo, naj še omenjam, da je naša cerkev letos dobila tudi dve novi spovednici, ki so v resnici pravi kras cerkvi. Pohvalno moram tudi še omenjati domačega podobarja g. Jereba, ki je napravil oltar v novi kapelici, kakor tudi že poprej dva druga altarja v naši cerkvi. Razgled po slovanskem svetu. Iz umetniikih krogov. Iz Zagreba, 4. junija. Pred kratkim so prispeli v Zagreb trije umetniki, slikarja Don Medovič in Tišov ter kipar Fran-geš, da nadaljujejo svoja začeta dela. Nekaj časa so bili ti umetniki zbrani s predstojnikom za bogočastje in uk v prijaznem morskem kopališču Kraljeviči, kjer so se dogovarjali o novih delih, katera želi hrvatska vlada izvesti. Tako je sprejel slikar Medovič povabilo, da naslika sliko, ki ima rešiti dvorano v palači za bogočastje in uk. Predmet slik ima biti .prizor z rimskega foruma", a študij za to je naš obljubljeni slikar že obavil v Rimu, odkoder se je pred nedavnim povrnil. Zraven omenjene slike prevzame slikar pa še oltarno sliko sv. Jeronima za stolno cerkev v delo. — Tišov nadaljuje zdaj sliko .medicina" za dvorano v palači za bogočastje in uk. — Slikar Ivekovič začne v kratkem slikati veliko sliko .Zrinski v Sigetu se poslavlja od svojih vernih tovarišev". Mladi slikar se pripravlja za to delo že dlje časa z resnobnimi študijami. Kojega dela se bode lotil kipar Frangeš, nam do zdaj še si znano. Slikar Cikoš nadaljuje svoje slike iz .Ody-8ejevega ciklusa" ob enem pa pomaga mojstru Bukovcu pri izdelovanju velikega zastora za novo gledališče. Ta slika se izdeluje v veliki dvorani jugo-slavenske akademije, kjer se nahajajo Zajčevi načrti za stolno cerkev v Djakovem, ker umetniki do zdaj v Zagrebu še niso imeli svojega doma. Z veseljem moremo omeniti, da se do jeseni že vsi preselijo v novi atelier, ki se zida na prostornem vrtu zavoda za gluhoneme in slepe. 2e zdaj. ko se vidijo samo risarije podob na tej sliki, more se soditi o izvan-redni krasoti tega krasnega umotvora. Ce bode slikar Bukovec vstrajal do konca v svoji natančnosti in v nedosegljivej svojej tehniki, trdijo veščaki, da da bode imelo javaljne katero gledališče v Evropi tako krasen zastor. Sliši se, da se bode ta slika poslala tudi na razstavo v Budimpešto. Ker že Hrvatska sodeluje pri tej razstavi, gotovo ni napačno, da izpostavi tudi ta slika skromnega hrvatskega slikarja nasproti slikam slikarja Munkacsja, ki slovi kot eden prvih umetnikov na tem polju. Vsakdo se bode mogel prepričati, da je delo našega umetnika v vsakem pogledu solidneje, če tudi se ne napla-čuje s stotisočami, kakor Munkaczj za ono nas Slovane sramotilno podobo, ki bode rešila ogersko sa-borsko dvorano. Umetnost. Društvo za krščansko umetnost se vedno lepše razvija in razširja svoj delokrog. Število onih cerkvenih prestojnikov, ki se obračajo pri popravljauji starih in naročanji novih cerkvenih predmetov do društvenega vodstva za svet in oceno, je v primeri z lanskim letom dokaj večje in odbor je imel letos priliko, izražati svojo sodbo o raznih važnih delih. Odsek za slikarstvo (predsednik g. ravnatelj Ivan S u b i c) je v zadnjem času ocenjeval načrte slikarja J. Koželja iz Kamnika za ladijo in prezbiterij farne cerkve v Gorjah, ki ima po teh načrtih dobiti znamenito novo okrasje. — Društvu bi bilo jako vstreženo, ko bi se mu doposlali od onih cerkvi, ki so bile po potresu močno poškodovane, vsaj kratka poročila, če mogoče pa tudi slike in skice, ki bi pozneje dobro došle za dijecezanski muzej. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. junija. (Deželni zbor Kranjski) se snide prve dni me seca julija v izredno zborovanje, ki bo trajalo kakih osem dnij. Zborovanje se bode vršilo na starem strelišču, katerega prostore je v ta namen prepustila kranjska hranilnica deželnemu odboru. — Ne-osnovana je tudi govorica, ki se je baje širila po Gorenjskem, da se bo vršila dopolnilna volitev deželnega poslanca, namesto umrlega poslanca gosp. Mesarja v radovljiškem okraju ad hoc za lo zasedanje. (Žnpnijski izpit) je napravil v Poreču zadnji teden pred Binkoštmi prečast. gospod Jauez Ev. K ur al t, vitez Franc Jos. reda in kapelan I. vrste c. in kr. vojne mornarice v Poli. (Od Sv. Križa na Vipavskem), 11. jun. Danes smo izročili zemlji telesne ostanke vikarja tukajšnega kapucinskega samostana čast. g. o. Hermenegilda Lebič-a. Bolehal je dlje časa za jetiko in smrt ni nepričakovano došla ne bolniku ne njegovim so-bratom. Rojen na slov. Štajerskem pri Sv. Martinu blizu Celja je umrl v nedeljo, dne 9. junija, ob 3. uri zjutraj. Krepkega života je bil, pričakovati je bilo gotovo več kot 58 let, a naporno delo v mladosti, prikrajšalo je življenje v starosti. Posloval je kot gvardjan pri Sv. Križu, v Skofji Loki, Gorici, služboval po drugih slovenskih samostanih. Naj se sedaj odpočije od truda in Vsegamogočni naj mu v raju povrne, kar je delal za njega, to so mu tudi svetokrižki pevci v treh nagrobnicah voščili. (Shod hišnih posestnikov ljubljanskih) se bo vršil v petek 14. t. m. ob treh popoludne v dvorani .Tonhalle." Sklicujeta ga obč. svetovalca J. Hribar in dr. Tavčar. Namen shodu je pravočasno opozoriti hišne posestnike ; kaj jim je storiti glede podpore namenjene hišnim posestnikom.] (Od Sv. Gregorja.) Samo žalostne novice moram poročati! 7. t. m. je po naši fari v nekaterih vaseh pobila toča tako, da so poljski pridelki močno poškodovani. Pa ne samo to. Večjo Škodo je napravil silni deževni naliv, kateri je pobral iz nekaterih njiv mnogo prsti, da so njive uničene za več let. Nekateri posestniki imajo škode po 100 gld. Nekemu Žagarju in mlinarju je napravil naliv za 300 gld. škode. Voda mu je odnesla 200 žagane in mu potrla kolesa pri mlinu. Radovedni smo, kaj bodo storili merodajni faktorji, da se kmetovalcem vsaj nekoliko pomaga v tej nesreči. Upanja nimamo dosti. Pred par leti je napravil pri nas silen naliv veliko škode. Neki kmetovalec je imel do 100 gld. škode na njivah. Kaj je dobil? Jeden cel goldinar mu je bil odpuščen pri davkih! Ljudje hodijo zdaj oglašat škodo k županstvu, katero bo precej naznanilo c. kr. glavarstvu in ta naj potrebne korake stori, da se škoda prav ceni iu precej. Tukaj naj glavarstvo pokaže svojo skrb in dobrohotnost! (Usmiljeni bratje v Kandiji pri Novem Mestu) so sprejeli v preteklem mesecu 60 bolnikov v oskrb. Skupno je bilo oni mesec v bolnici 88 bolnikov. Od teh jih je ozdravilo 43, zboljšalo 12 , dva sta pa umrla. (Iz Ptuja.) .Slov. pev. društvo" v Ptuju priredi letošnji veliki koncert dne 4. avgusta v Ptuju. Gospode poverjenike še enkrat tem potom prosimo, naj skrbe kar najbolj mogoče, da se pesmi pridno vadijo in da nam privedejo mnogo pevk in pevcev. — Izvrstna godba nam je zagotovljena. — Vljudno prosimo tudi za prispevke posameznih udov. — Na veselo svidenje v Ptuju! Odbor. (Zdravje v Ljubljani) od 2. do 8. junija t. 1.: Novorojencev 11, mrtvorojencev 2, umrlih 19, med njimi za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je osem tujcev in 10 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za vratico. (Policijska kronika.) V času od 10. do 11. junija v jutro prijela in aretovala je mestna policija sedem oseb zaradi raznih prestopkov, namreč: dva zaradi postopanja, štiri zaradi kalenja miru in razgrajanja iu jedno zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Zaradi te bil je aretovan delavec tukajšnje predilnice, imeuom Alojzij Rome, kateri je v Kurji vasi pri nekem prepiru sunil Janeza Cerneta z nožem v desno pleče ter ga močno ranil. — Tatvina se ni v tem času nobena prijavila. — Policijsko službo je ta dan opravljalo 84 mož. (Corrigenda.) Med domačimi novicami v vče-rajšnem listu naj se čita: G. Fr. F i k pride iz Ribnice v Komendo; in v poročilu o prodaji posestev industrijske družbe se naj glasi: vsa posestva ležeča na desnem bregu podkorenske Save, kar so p. n. že gotovo sami tako umevali. (A, županovi ste 1) Čuvaj stoji pri mostu ter ljudem zabrani prehod, ker je zelo nevaren. Med drugimi hočejo tudi trije dečki čez most. „Stojte! čez ta most ne smete iti, je prepovedano! Lahko bi si zlomil kdo izmed vas nogo ali padel v vodo! Toda. čegavi pa ste?" — .Sinovi županovi smo." — .A, tako! Tedaj pa hodite mirnim potom dalje." Današnii številki priložil je lekarnar gosp. Ubald pl Trnkoczy s 1.junijem izpopolnjen Vozni red; ob nedeliah iu praznikih vozi namreč vlak od Ljubljane do Lesec. (Občni zbor okrajne bolniške blagajne ljubljanske), kateremu je kot obrtni komisar prisostvoval I. magistralni svetnik g. Ivan feešek, vršil se je sinoči ob 7. uri v mestni dvorani. Zborovanje otvoril je načelnik g. Anton Klein. Pred vsem je omenil, da se je morala bolniška blagajna vsled katastrofe preseliti iz dosedanjih uradnih prostorov ter se nastaniti v baraki, katera se je zgradila nasproti .Bavarskemu dvoru" ob Dunajski cesti. Upa pa, da bode mogoče v jeseni se vrniti zopet v prejšnje stanovanje. — Zatem je podal svoje poročilo blagajnik g. B. Branke, o računskem zaključku za leto 1894. — Dohodkov imela je blagajna 29.161 gld. 63l/« k""., stroškov pa 27.144 gl. 47'/» kr.; rezervni zaklad narasel je za 2011? gld. 15 kr., ter je znašal koncem leta 1894 10.149 gld. 48l/s kr.; članov bilo je največ meseca junija in sicer 4071, mej temi 700 delodajalcev. Obolelo je 1529 oseb, umrlo pa 43. Bolniščine in porodnih stroškov izplačalo se je 8579 gld. 28 kr. ; zdravnikom in za kontrolo bolnikov 2669 gld. 9 kr.; za leČila in zdravila 1696 gld. 67 kr.; oskrbovalnih stroškov bolnicam 1482 gld. 21 kr. in pogrebšČine 678 gld. Na vsakega blagainičnega zdravnika prišlo je okolu 500 bolnikov. V 13 slučajih podaljšala se je bolniščina tudi čez 20 tednov. Po poročilu pre-gledovalnega odbora bil je računski zaključek brez ugovora odobren. V nadzorovalni odbor bili so izvoljeni gospodje: Ljudevit Klun, Perdo Kerstnik, Julij Šušteršič in Franc Tavčar; v razsodišče pa so bili per acclamationem zopet izvoljeni gospodje: Ivan Plantan (načelnik), Avgust Kremžar, Oton Pelan, Jakob Zalaznik in Ivan Zorman Vsled predloga gospoda Breskvarja sklenil je občni zbor, da se blagajniški prispevki v prihodnje jednotno zaračunajo za 20 delavnih dni v mesecu in prispevki od dne 1. januvarja 1896 1. naprej pobirajo za vsak mesec posebej. — Na to je zaključil načelnik letošnji občni zbor. (Vabilo k igrokazu,) katerega priredi .Katoliško podporno društvo" v telovadnici okoliške ljudske šole v Celju meseca junija, in sicer dne 19. ob dveh popoludne, 20. in 21. ob polu osmih zvečer in 23. ob polu štirih popoludne. — Vspored : 1. Pesem: .Pozdrav". 2. Deklamacija: .Ne obupaj bela Ljubljana". 3. Igrokaz: „Sveta Elizabeta Tu-rinska", v petih dejanjih. 4. Pesmi med posameznimi dejanji: a) .Tiha luna", b) .Slovo od lastovke", c) .Ave Marija", d) .Nazaj v planinski raj". — Ker so dohodki namenjeni v podporo ubogih Ljubljančanov, vsled potresa poškodovauih, zato se k obilni uddležbi uljudno vabi. Odbor katol. podpornega društva. Harodno gospodarstvo. Vodovod v Gorenjem in Dolenjem Logatcu. Obe občini nameravati napraviti iz studencev v .Veliki Petkovi Grabi", nahajajoči se na južno-izhodni strani gore .Smolevc", vodovod v Gorenji Logatec (Cerkovska Vas) in od tod skozi Blekovo Vas, Brod in Čevea v Dolenji Logatec, kjer konča glavna proga na kolodvoru c. kr. priv. južne železnic« in s stranskimi programi v Gorenjo Vas in in Kitice in od Dolenjega Logatca do Martinj-hriba. Ta vodovod se ima po dotičnih tuuradno na upo-gled ležečih načrtih narediti iz (grodlastih) litiga ieleza cevi v dolgosti 7426 metrov [in sicer ima glavna proga 4650 metrov dolgosti in 80 mm. debele (močne) cevi, razvodna proga skozi vas Dolenji Logatec ima 342 metrov dolžine in 60 mm. debele in stranske proge 2434 metrov dolgosti in 50 mm. močne cevi] ter dobi 14 zaklopnih izbokov (Ventil-brunnen), 9 korit za napajanje živine, 19 cestnih hidrantov, jeden velik nabiralnik (Reservoir) nad vasjo Cevca in potrebno število zračnih ventilov, itd. Nameravani vodovod dobival bode vodo le iz višje ležečih studencev v „Veliki Petkovi Grapi", ki ima na dan povprek 6000 do 8000 hektolitrov vode ter donašal za obe občini na dan le po 1520 hektolitrov vode. Komisijska obravnava vršila se bode na lici mesta v Žibašah, Gor. Logatcu , Gorenji Vasi, na Kalcih, v Blekovi Vasi, na Brodi, Cevicah , v Dolenjem Logateu in na Martin-hribu na dan 8. in eventualno 9. julija tek. leta ob 8. uri dopoludne, ter se vabijo k tej obravnavi, ki se začne v Veliki Petkovi Grabi v Ziberšah, vsi udeleženci z dostavkom, da se imajo morebitni ugovori proti nameravani stavbi, ako se niso isti že poprej pri c. kr. okrajnem glavarstvu pismeno vložili ali ustno prijavili, pri tej obravnavi tako gotovo vložiti, sicer bi se smatralo, ne oziraje se na pozneje ugovore, da dotičniki dovolijo v nameravano napravo in podjetje in v odstop in obtežbo zemljiškega posestva k podvzetji potrebnega in bi se tudi razsodilo in dalo dovoljenje za nameravani vodovod, ako se ne najde uradno nikak zadržek. Telegrami. Dunaj, 11. junija. Cesar je podaril 5000 gld. za vsled povodnji poškodovane okraje Nova Cerkev in Dunajsko Novo Mesto. Dunaj, 11. junija. V odseka za državni proračun je pri razpravi o celjskem vprašanju poslanec Klun pojasnjeval, da na Spodnjem Štajerskem prebiva skupno toliko Slovencev, kakor na Kranjskem. Slovenci pa imajo žalostno usodo, da so gledč šolstva vedno zadnji mej avstrijskimi narodi. Slovenske vsporednice so se na Kranjskem dobro obnesle, na Štajerskem pa so se ustanovile samo v Mariboru, dasi so jih Slovenci zahtevali tudi za Celje. Celjsko vprašanje ni politično, marveč kulturno. Kot politično so to vprašanje razkričali nemški na-cijonalci; žalostno je, da tudi zmernejši Nemci nimajo poguma, ustaviti se neosno-vanim agitacijam nemških nacijonalcev. Mej take prištevam tudi nemške levičarje, ki so gledč celjskega vprašanja iz strahu pred nemškimi nacijonalci spremenili svoje stališče. Konečno je poudarjal, da bo nemška višja gimnazija le pridobila na ugledu z ustanovitvijo slovenskih vsporednic. — Dr. Menger je napadal Kluna in omenjal, da pri vstopu v koalicijo vlada Slovencem gledč Celja ni dala nobenih obljub in da so vso to stvar še le slovenski poslanci izvili s trte. — Minister Madeyski izjavlja v imenu vlade, da je Slovencem dala častno besedo, da ustanovi slovenske vsporednice na celjski gimnaziji in da smatra to ustanovitev iz stvarnih razlogov kot potrebno. Vlada s tem noče slabiti nemškega značaja celjskega mesta, ampak le pravično skrbi za kulturne potrebe slovenskega naroda. — Poslanec Bareuther je vlado ostro napadal ter je grozil z najhujšimi parlamentarnimi sredstvi, s katerimi hočejo nemški nacijonalci spodbijati to točko državnega proračuna. — Grof Pininski je v imenu poljskega kluba izjavil, da bode glasoval za to točko ter je obširno pojasnil klubovo stališče. Na to je bila seja odložena. Dunaj, 12. junija. Zbornica je v na-daljnem posvetovanju o davčni preosnovi vsprejela resolucijo, vsled katere bi se postavnim potom primerno odškodile občine za njihovo delovanje pri odmerjevanju, predpisovanju in izplačevanju dohodninskega davka. Rim, 11. junija. Avstro-ogerski poslanik grof Revertera, ki je bil pred kratkim časom v zdravišču Gastein, je izročil papežu precejšno svoto, katero je dal avstrijski cesar sv. Stolu za ustanovitev rusinskega kolegija. Rim, 11. junija. Poslanska zbornica je danes volila predsednika. Izvoljen je odvetnik Villa s 268 glasovi. Caetani, kandidat opozicijonalcev je dobil 156 glasov. Izvolitev Villa predsednikom je velika večina burno pozdravljala. Podpredsednikom so izvoljeni vladni kandidatje Chinaglia, Finoechiro in Chimieri. Ballassa Gyarmat, 11. junija. Ob 10. uri 50 minut se je čutil precej močan, valovit potres; škode ni nobene. Madrid, JI. junija. 12.000 vojakov, ki so bili na dopustu, so nenadoma poklicali v armado. Bruselj, 11. junija. V zbornici je predložil naučni minister Schollaert načrt zakona glede sprememb šolskih postav. Atene, 11. junija. Kabinet se je defini-tivno tako-le sestavil: Theodor Delyannis, predsednik in finančni minister; Skuses, minister zunanjih zadev; Mavro Michalis, notranje zadeve in obrist Smolemids vojno ministerstvo. Shanghai, 11. junija. Iz Tsing-King se brzojavno poroča, da so napadli 9. t. m. roparji misijonska posestva v Kin-Ting in Yotschau in je razdejali. Kitajski uradniki se nočejo postaviti v bran. Nad 20 odraslih ljudij in mnogo otrok je pribežalo v uradna poslopja. Za vse te napade je odgovoren kraljevi namestnik Liu. Vlaknena obleka iz surove svile gld. 8'65 do 4275 blago za popolno obleko — tussor in in shantungs - Pongees — istotako (Srna, bela in barvena Hennebergova »vila od 35 kr. do gld. 1465 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, dimast itd. (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 rainih barv, vzorcev itd.), poitnin« li earine prosto na dom. Vzorci z obratno priliko. V Švico dvojna poštarina. (45 5—5 3) Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvorni založnik), Curth. IJmrli ho: 11. junija. Jožef Knes, delavčev sin, 3 mes„ Tesarske ulice st. 3. božjast. Tujci. 9. junija. Pri Lloydu; Ettl iz Raba. — Corazza z Reko. — Broz-nikar iz Ljubljane. — Šmirmaul od Sv. Križa. —■ Lorunaer iz Bludenca. — Kalan s Krškega. Pri bavarskem dvoru: Schneller s Svetlega Potoka. Tržne cene v Ljubljani dne 12. junija. gl. kr. gl. kr. Pšenica, m. st. . . 7 50 Špeh povojen, kgr. . — 60 Rež, „ . . . 6 30 Surovo maslo, „ . — 84 Ječmen..... 6 40 Jajce, jedno . . . — ?! Oves, .... Ajda, „ . . . 7 20 Mleko, liter . . . _ 6 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 — TeleSje — 64 Koruza, „ . . . 8 — Svinjsko „ „ . — 70 Krompir, .... 2 40 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 10 _ — 60 Grah, .... 11 — Golob..... — 20' Fižol, ..... 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 87 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 69 Mast, „ . . — 64 Drva trda, 4 kub. m. 7 — Speh svež, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ „ 5 ; Vremensko sporočilo. a M a Cas Stanje Veter Vreme i> 41 u. a B opazovanja zrakoraera T mm toplomera po Celzija •š« * S < a 11 7. u. zjut. 2 o. pop. 9. ». zvee. 732-5 730 9 7308 152 24 3 16 8 si. svzh. si. zapad » "del. oblač. n M 0 00 Srednja temperatura 18-8 za 0'5° pod normalom. Eksekutivne dražbe. Jan. Težaka iz Čurilov (terjatev 200 gld.) posestvo (1114 gld.) dne 22. junija in 26. julija v Metliki. Stanko Vajde iz Metlike (terjatev 100 gld.) posestvo (100 gld.) dne 27, junija in 27. julija v Metliki. Ant. Vertaonika iz Slivne (terjatev 400 gld.) posestvo (2627 gld,) dne 21. junija in 23. julija v Litiji. Rud. in Ern. Obermajerja in ml. Jul. Wladike (terjatev 80 gld.) 16. del posestva (248 gld. 43 kr.) dne 28. junija in 30. julija v Litiji. Ane P e č a v e r iz Vavpče Vasi (terjatev 35 gld. 15 kr.) posestvo (1205 gld.) dne 27. junija in 27. julija v Metliki. Mart. Slan ca iz Rozalnice (radi 300 gld.) zemljišče (2850 gld. 50 kr.) dne 4. julija in 8. avgusta (ponovitev) v Metliki. Janeza Ivanetiča ml. iz Metlike (terjatev 2623 gld. 48 kr.) posestvo (5467 gld.) dne 3. julija in 3. avgusta v Metliki. Franca Št reki j a iz Prapreč zemljišči (3669 gld. in 200 gld.) dne 4. julija in 8. avgusta v Zatičini. Konjski cvet (pomnoženi restitucijski t »k) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitueijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. tti redili štnp za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 401et z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvlnče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. ______Zamotek z rabilnim r-— navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom lamo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar ua 17 Ubald pl. TrnU6czy, Ljubljana, Kranjsko. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr.dež. --At^priv. tovarne. uotP1 ustanov, leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Kadi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—22 Išče se v zemljeknjižnih in občinskih poslih zmožen z letno gotovo plačo 520 gld. in postranskim precejšnjim zaslužkom. — Zmožni iu pošteni reflektanti prošeni so takoj se oglasiti pri vredništvu „Sloveuca" v Ljubljani. 354 8—8 Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteijem konj priporočati je, da ohranijo obuvalo suho, konjsko opravo in .usnje pri vozovih lično *n čedno, uporaba J. Bendika v Št. Valentinu patentovane nepremočne masti za usnje in likalne tinkture za usnje, maže za konje in kopita. Vporabljajo vse te predme te pri 4 85 20—20 181 5-5 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva se po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri K&rolu Weberu, v Celju pri Tainmu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martineu. Leopold Tratnik prej M. Selireiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 661 52—24 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti st. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Razprodaja. Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. 20 kr. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. 20 kr. in sicer: 1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni; 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom; 1 krasno škatljico za smodke; 1 krasno cevko za smodke ; 3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti; 2 krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 double gold gumba za manšete; 10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pUmenih zavitkov; Vseh teh 35 komadov krasnih stvari j sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2'20 gld. Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen. Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po 345 5—4 krakovski razpošiljavitici ur F. W I IV DIN O I I , Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F Filijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, arhitekt, Inženirji in stavbinski mojstri Tehniški biro: Truberjeve nlice itev. 1, poleg sv. Jakoba mostu. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3, ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 8 Prodajalnica na prav obiskanem prostoru se takoj odd&. Več poizve se pri Ignaciju Žargiju v Ljubljani. ~ 388 3_! Izjava. Podpisani tem potom preklicem na Gorah izjavljene besede ; Idrijska hranilnica in posojilnica je za ljudi odirati; temveč ona deluje v blagor ljudstva. V Jeličnem Vrhu, dne 7. junija 1895. 389 1—1 Janez Gnjezda, bogoslovec. Ivan Jax LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-35 vsakovrstnih šivalnih strojev, by ciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. P. n. Z današnjim dnem sem izročil za Ljubljano svojo zalogo pive v steklenicah kakor tudi v sodčkih gospodu ■jll^ restavraterju v hotelu ,pri Slonu'. Prosim, da se slavno občinstvo o potrebi obrača z naročili na imenovanega gospoda ter se zahvaljujem svojim velečislanim p. n. naročnikom za dosedaj meni izkazano zaupanje z zagotovilom, da bodem točil, kakor doslej, le najfinejše, prav dobro vležano pivo. Velespoštovanjem 387 2-1 Tlieodor rrohlili. posestnik pivovarne na Vrhniki. NB. Koncem meseca se bode točilo po plzenskera načinu zvarjeno vrhniško marono piyo, katero se bo točilo v hotelu „pri Slonu" naravnost iz soda brez ogljenčeve kisline in zračnega pritiska. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, Bezirk, PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj cenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega bla«a za moške in ženske ot>lelte Fr. Petrič v Ljubljani, Š D I t a I S k e ulice Izborno' trPežno $rn0 sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. ' M Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste , izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ? 7 Ljubljani, Poljanska cesta št.8, pol. Alojzijevišča .priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje | monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki eeni. '♦wwv v' Filip Fajcliga , ...,, ■ AK' liffM^M mizar in založnik pohištva v Ljubljani Sloncve ulice št. 50 "pozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovani ceniki so na razpolago. t GABRIJEL OZELJ f: $ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ f/l se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ Š činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko Š! ^ spadajočih predmetov, kakor: garnitur, J/ X divanov, žimnatih in modrocevna peresih ^ JE itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po « /K najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- M ^ ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- ^ lit tere tudi špalira. Osobito se priporoča za M ^ delo na deželi. ^ v : Josip Rebek preje Ahčin ključavničar . v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 T priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ^ predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako-+ vrstna stavbinska kllučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov'"telefonov. Delo trpežno in natančno,_cene nizke. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče PS-HSH5HSHSH5H45B5H5H5HSH! □I Frane Pavšner =J krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji |{j se priporoča prečast. duhovščini v izde-Ln lovanje vsakovrstne j?! Jts* duhovniške obleke in si. občinstvu v naročila na izvrševanje civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. &"ESHSZ5ESE5a54H5HSH525ESESi£] Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC 15 svecar In lectar, trgovina z medom in voskom 5; v Ljubljani, Gledališčne ulioe št. 10. S ■ Dobiva se tudi med v satovji, pitanec 11 in medenina prav po nizki ceni. Zaloga |S I in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, | \ medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-fi pnje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek > in suho satovje. V/mmmmmšmmfflffimssMMm co O I m X Fr. Breskvar pr. Sverljuga J ♦ knjigovez r Ljubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) » £ se priporoča prečast. duhovščini in slav. J ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. « ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ i dela; vse po najnižji ceni. J ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ k zzzz aca«czzssxa« U IGNAC ČAMERNIK, kamnosek x u t Ljubljani, Poljske ulice 49 u " priporoča preč. duhovščini zalogo razno- W K vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- H Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in jj stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. " VE 3EXXsza*Bz: :ae BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko oerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Anton Belec-a A delalnica kleparskih, ključarskih In kovino-f| Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št Vidu nad IJublJano za kritje zvonikov in raznih streh ; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. ^ Cerkvene svetilnice so na izbero v raz-^ ličnih velikostih in oblikah. J « Friderik Pauer 1 pek S v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I S priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, | ■ trikrat na dan svež J kruh in razno pecivo. •■HUNHMHMB V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SK5T Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež In ukusen kruh, ftno namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih iu kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščlnah, imendneh In raznih slovesnostih.____ ____ _ f^^^K^T O M E € pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 i; se priporoča preč. duhovščini in si. ob-činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del / in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, L . križevih potov, podob svetnikov itd. za- J? 5 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. SS HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. • priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ■ oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, j svetllnlo, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. ; Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljivo kovino po nizki coni. k« > I FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta st. 84 priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske in Jermenarske proizvode in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave tor je izvrši po prav nizki coni. Franjo Toman t podobar in pozlatar, Križevniški trg j, Ljubljana fj se priporoča preč. duhovščini za izdelo-! vanje cerkvenih in sobnih del po nizki |j ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-S logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), S slike, cofe, krogljice za vrvi itd. t Karol Hinterleehner ♦ ■ čevljarski mojster y Ljubljani f T Francovo nabrežje št. 23 J J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo t J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T Y pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. y ---- _________________rs« ll Drag. M atkovičll brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje [4 vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt n spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. ■oooooo*oooooob 0 Lorene Blaznik 0 Q v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q X priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a /N hovščini svojo izborno ▼ X — zaloga galanterijskega blaga — 1 v po najnižji ceni od 6 kr. ln viije. V 0 Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. Q ■OOOOOOtOOOOOOB f3 "jerneTčermeO =5=3,3 trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga po najnižji ceni. i