NARODA lisi slovenskih delavcev r Ameriki. TKLKTON: CHelsea S—1242 No. 21 L— Stev. 211. Second Cla«Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW .YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 9, 1936—SREDA, 9. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. OBLEGANO MESTO SE ZELI POGAJATI S FAŠISTI Uporniška letala so obstreljevala Cartageno ČE FAŠISTIČNI POVELJNIK NE . SPREJME PONUDBE. BODO POSTRELILI 600 UJETNIKOV Governer prosi upornike za amnestijo kot pogoj za predajo* — V nasprotnem slučaju bodo ujetniki postreljeni. — Predno se podajo, bodo razstrelili mesto. — Obstreljevanje Alcazarja. SAINT JEAN DE LUZ, Francija, 8. septembra. — Mestne oblasti v San Sebastianu so ponudile predajo mesta, ako uporniki obljubijo branite-Ijem popolno amnestijo. Ako fašistični poveljnik ne sprejme te ponudbe, bodo branitelji mesto požgali do tal in postrelili 625 fašističnih ujetnikov. Jose Ortego, sin go ver-nerja v San Sebastianu, Antonio Ortega, je prišel v St. Jean de Luz, da se pogaja za pogoje s fašisti. Governer želi mesto obvarovati pred uničenjem, toda se boji, da ne bo mogel brzdati anarhistov. Governer pa je stavil ponudbo brez vednosti a -narhistov, ki so sklenili, da -mesto zažgo, predno bodo zbežali. Ze več tednov se civilno prebivalstvo seli iz San Sebastiana. Štiri ladje so odpeljale oegunce v Bilbao. HENDAYE, Francija, 8. septembra. — Governer v San Sebastianu Antonio Ortega in vojni komisar Jesus Larianaga naglo utrjujeta mesto, ki je imelo 78,000 prebivalcev. Med posadko Je velika borba, ker baskiški nacijonalisti žele, da mesto ne bi bilo porušeno, kot je bil Irun, komunisti in soci' jalisti pa hočejo braniti mesto za vsako ceno. Uporniki so že dospeli do Renteria, ki ie samo 4 milje vzhodno od San Sebaistiana. Usoda San Sebastiana je odvisna od tega, ako se vladnim četom posreči zavzeti mesto Osiego in hite na pomoč San Sebastianti. Ako ne pride še pravočasno pomoč, je San Sebastian izgubljen. San Sebastian ima močnejše utrdbe in mnogo več branilcev, kot je imel Irun, toda posadki primanjkuje municije. MADRID, Španska, 8. septembra. — Vladna ar-tilerija je dokončala uničenje hiše vojaškega governer ja v Toledu in je porušila še drugi stolp Alca-zarja. Trije vladni aeroplani so metali bombe na trdnjavo Alcazar, medtem ko je artileriia obstreljevala od vseh strani. V trdnjavi se nahaja 1 700 upornikov. Uporniki se trdovratno drže v podzemskih hodnikih pod trdnjavo. Veliko število civilnega prebivalstva stoji pred starim trdnjavskim obzidjem. Uporniki že drže Alcazar od 21. julija. GIBRALTAR, 8. septembra. — Brezžična postaja upornikov v Tetuanu v španskem Maroku poroča, da so fašistični aeroplani bombardirali Cartageno na Španskem. Bombe so napravile veliko škodo na ladjedelnici in na bojni ladji Jaime I. Neko poročilo po radio tudi naznanja, da se nahajajo legijonarji poltretjo miljo od Toleda. MADRID, Španska, 8. septembra. — Vladne čete so v okolici Tavalera de Reina napredovale za štiri milje. Vlada tudi naznanja, da so njeni aeroplani bombardirali več uporniških postojank na severu in severozapadu. Asturski rudarji napadajo Ovi-edo. Mesto na vec krajih gori. Ministrski predsednik Francisco Largo Caballero je rekel, da bo mesto kmalu zavzeto "s krvjo in ognjem", MLEKARSKE STAVKE NE BO ZAENKRAT Farmer ji so se odzvali pozivu govern«-ja Leh-mana. — V soboto bo v Albany javno zaslišanje. ALBANY, N. Y., 8. septembra. — Vse kaže, da je javno zaslišanje, katero je governer Lehman določil za prihodnjo soboto in na katerem bodo razpravljali o podraženju mleka, začasno vstavili stavko mlekarskih farme rje v. Javno zaslišanje bo v soboto ob 9 dopoldne v državnem kapi t olu v Albany. Predsednik New York Milk Producers Federation, Stanley Pisek, ki vodi stavkarsko giba nje, je rekel, da "so farmerji, ki so sklenili, da se prične stavka v sredo, zadovoljni počakati do sobote, kak uspeh bo imeio javno zasliševanje. Prej je že Pisek naznanil, da se prične stavka v sredo. Ko pa je naznanil, da ;bo stavka preložena, je Pisek rekel: "Ako pri zaslišanju našim zahtevam ne bo ugodeno, bo stavka razglašena prihodnji teden." -Samostojni prodajalci v mestu New York so sklenili, da bodo mleko prodajali po 11 centov kvart, navzlie temu, da so večrje mlekarne podražile mleko za 1 cent pri kvartu. Zdravstveni komisar dr. Rice je rekel, da 3800 prodajalcev mleka sklenilo »prodajati mleko po stari ceni. Dr. Biče tudi pravi, da imajo samostojni prodajalci na razpolago dovolj mleka, tako da mesto ne bo trpelo pomanjkanja. Sto funtov mleka, za katerega farmerji zahtevajo $3., vsebuje 47 kvartov. Mlekarne prodajo mleko, katerega dovažajo v hiše, 14 centov za kvart. ROOSEVELT PRIČEL BOJ PROTI SUŠI NaroČil je takoj pričeti z delom. — Predsednik bo 29. septembra pričel s svojo kampanjo. WASHINGTON, D. C., 8. septembra. — Predsednik F. D. Roosevelt je ostal zvest svojo obljubi, da bo vlada pomagala farmerjem proti suši, ko je Morrisn L. Cookeu naročil, da takoj prične z delom. Predsednik Roosevelt je Delavski praznik prebil v Beli hiši ter je izdeloval načrt za avtomobilsko vožnjo v sredo skozi Great Smokey Mountain National Parit ter je pripravil govor, katerega bo imel 29. septembra v Syracuse, X. Y., in ki bo prvi njegov govor v predsedniški kampanji. Cooke, ki je predsednik odbora za sušo, je imel daljšo konferenco s predsednikom v Beli hiši ter je pozneje rekel časnikarskim poročevalcem: "Predsednik me je pooblastil, da pripravim načrte za gotova dela, s katerimi je treba takoj pričeti. Ta dela pridejo v pošte v v južnih krajih suše." Predsednik je v svojem gov voru po radio v Beli hiši farme rjem obljubil, da bo vlada takoj za daljši čas pričela z deli, katerih namen je preprečiti sušo. Industrijskim delavcem pa je Roosevelt obljubil, da se bo vlada trudila, da ibodo v privatnih podjetjih imeli več dela in za primerne plače. Predsednik je naznanil, da je nanovo določil $2,500,000 za WPA dela. ZA POMOČ POLJSKIM ŽIDOM ZNATNO VEČJA ZAP0-SLENOST BANGOR, Me., 7. septembra. — Delavska taijnica Miss Perkins je rekla danes, da je dobilo izza marca meseca leta 1933 najmanj osem milijonov petsto tisoč delavcev delo bodisi pri vladnih podjetjih ali pa pri privatnikih. COL ROOSEVELT NAPADA NEW DEAL OLD ORCHARD BEACH. Me., 7. septemibra. — Theodore Roosevelt, Jr., je danes svetoval onim, ki žele tako vlado, kot je v Nemčiji, Italiji ali na Ruskem, naj glasujejo za predsednika Roosevelta. — Vsi oni, — je dejal predsednikov sorodnik, — ki hočejo demokratsko vlado, naj pa oddajo s vol je glasove za,Land ona. Razne ameriške agencije so nabrale lani nad en milijon dolarjev za pomoč Židom na Poljskem. Izza leta 1914 pa do lani se je nabralo v tej deželi za poljske Žide nad sedemindvajset milijonov dolarjev. KRALJA SO OBDAROVALI S PARFUMOM PLOVDIV, Bolgarska, 7. septembra. — Tukajšnji vrtnarji so podarili angleškemu kralju veliko steklenico najfinejšega bolgarskega parfuma. PAPEŽ 0 ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI CASTEL GANDOLFO, Italija, 7. septembra. — Prihodnji ponedeljek bo sprejel papež Pij v avdijenci veliko skupino španskih beguncev. Baje je i-mel pri tej priliki dolg govor v katerem bo razpravljal o španski državljanski vojni, SESTANEK KRALJEV NA ' BOLGARSKEM Angleški kralj Edvard je obiskal kralja Borisa v Sofiji. — Jugoslavija b o pričela kampanjo proti sovjetom. SOFIJA, Bolgarska, 8. sep. — Angleški kralj Edvard jc bil deležen prisrčnega sprejema po vseh krajih Bolgarske. Zjutraj je prekoračil turško -bolgarsko mejo in na meji ga je pričakalo več tisoč bolgarskih kmetov. Kralj Bori« ga je pozdravil v Novem Selci ju ter se je nato z angleškim kraljem peljal z vlakom do Kazičeva, od koder sta se z atvomobilom odpeljala v Borisovo palačo blizu Sofije. Pozneje sta se oba vladarja peljala po okrašenih ulicah ter sta "se z avtomobilom odpeljala sandra Nevskega. V kraljevi palači je bil kralj Edvard predstavljen kraljici Joani. Pozneje je 'kralj Boris kralja Edvarda spremil na železniško postajo, od koder ga je spremil do jugoslovanske meje. — Tam ga je pozdravil regent knez Pavel, ki ga je spremil v Beograd. Na posebno željo kralja Edvarda v Beogradu ni bilo svečanega sprejema. Kralj Edvard se je proti večeru odpeljal proti Dunaju. BEOGRAD, Jugoslavija, 8. septembra. — Politični krogi vidijo ,novo gibanje proti sovjetom in obenem oslabljenje Male antante, ko je ministrski predsednik Milan Stojadinovic odpotoval v Bukarešto. Stojadinovič se bo udeležil konference (Male antante v Bratislavi, toda je še prej ministrom Antonescuom, katerega sta kralj Karol in nazadnjaški ministrski »predsednik Tatare-scu postavila za vnanjega ministra mesto Nikolaja Titule-scua, ki je prijatelj Francije in sovjetske Rusije. Ministrski predsednik Stojadinovič je zelo naklonjen Nemčiji. Jugoslavija je še edina država, ki ni priznala sovjetsko vlade v Rusiji. Politični krogi so mnenja, da namerava Stojadinovič vstanoviti romunsko -jugoslovansko fronto proti češko - ruski vojaški zvezi. Ako se to v resici zgodi, bo to nov dokaz, da je Nemčija dosegla velik vpliv na Balkanu. Vsled tega vpliva je bil tudi iz kaJbineta odstranjen dolgoletni romunski vnanji minister Nikolaj Titulescu. ZAPOSLENOST V ANGLIJI LONDON, Anglija, 8. sep. — Statistiki so dognali, da v Angliji že eest let ni bilo tako malo ljudi brez dela kot jih je sedaj. GREEN OBSOJA LEWIS0VA PRIZADEVANJA Na dejlavski praznik so govorniki obžalo vali razdor v Delavski Federaciji. — Green svari delavce. WASHINGTON, D. C., 8. septembra. — Na Delavski praznik se je pokazalo jasneje, kot kdaj poprej, da kaže organizirano delavstvo veliko zanimanje za razdor v American Federation of Labor. V-si govorniki, ki so govorili za delavce so razpravljali o tem in o vlogi, 'katero bo igralo ameriško delavstvo pri letošnjih predsedniških volitvah. Delavski praznik je bil velik dan za politične govore ter pomeni začetek živahne volilne kampanje. Na velikem zborovanju v Knoxville, Tenn., je predsednik Delavske Federacije Wm. Green povdarjal, da bodo od spora v Delavski Federaciji imeli dobiček edinole sovražniki delavcev. Obširno je govoril o Lewis o vem CIO odboru, ki hoče organizirati delavce, pc industrijah, mesto po strokah. Green je rekel, da bo pri tem samo delavstvo imelo izgubo. IZDATKI ZA FRANCOSKO ARMADO Kabinet je sklenil v štirih letih izdati za armado 14 miljard frankov. — Odgovor na nemško o-borožitev. PARIZ, Francija, 8. sep. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da bo francoska vlada v prihodnjih štirih letih izdala za armado 14 miljard fran- kov ($912,000,000), ker je kabinet mnenja, da Franciji pre- ti vojna nevarnost. Kaibinet je naznanil, da bo leta 1937 za vse tri dele vojaške sile izdanih $275,000,000. S tem je Francija odgovorila na nemško oborožitev ter hoče poleg sovjetske Rusije i-meti največjo armado na svetu. Obrambni minister Edouard Daladier je razložil načrt, po katerem bodo utrdbe ob nemški meji povečane, armada motori- zirana in vojaški aeroplani obdani z oklopnimi ploščami. — Samo za to bo izdanih 658 mi- lijonov dolarjev. Ob istem času pa so komunisti v Parizu in okolici razglasi- li enourno generalno stavko v protest proti vladi, iker noče poimagati španski vladi v njenem bojir proti upornim fašistom. V stavki je bilo udeleženih 300,000 delavcev, _ _ _ ANGLEŠKI DELAVCI PROTI NEVTRALNOSTI Poslali so tri zastopnike na konferenco v Pariz. Prva jseja mednarodnega nevtralnega odbora sklicana v London. PLYMOUTH, Anglija, ~8. septembra. — Ko je bil otvor-jen 68. angleški delavski kongres, se je pokazalo, da bo nastal mogoče še velik boj proti angleški nevtralni politiki do Španske. Trije delavski voditelji so naglo odpotovali v Pariz, da se o tej zadevi pogovore s francoskimi delavskimi voditelji. Do srede se bodo vrnili in bodo poročali, predno bo kongr**s prišel o tem do kakega zaključka. Mnogi delegati so obdolžili evropske fašistične vlade, da kršijo mednarodni nevtralni sporazum. Delegati zahtevajo, da angleška vlada dejansko podpira špansko vlado. Gotovo je, da ibodo delavci sklenili, da bodo španskim delavcem z denarjem pomagali v njihovem boju proti fašistom. Kongres, 'ki ima seje v stari delavski dvorani, je prejel poročila o zahrbtnem delovanju Nemčije in Avstrije. Na kongresu so bili stavljeni naslednji predlogi: 1. Bojkotiranje nemšk e g a blaga po celem svetu; 2. Zahteva po novih odredbah, s 'katerimi bo Italija "kaznovana zaradi podjarmi jen j a Ajbesinije. 3. Dovolitev visoke vsote za podporo socijalistov in organiziranih delavcev, ki so morali bežati iz Nemčije in Avstrije. 4. Demonstracije po celi Angliji proti angleškemu izdajstvu, ker je Anglija zahtevala, da so sankcije proti Italiji preklicane. Kongres je tudi sprejel predlog, da bo odbor mednarodnih delavcev pričel kampanjo proti nazijskemu in fašističnemu vplivu po vseh evropskih državah. t g ta AMERIŠKI DUHOVNIK -PAPEŽEV PRELAT WASHINGTON, D. C., 8. septemibra. — Nadškof Amleto Giovanni Cicognani, papeski delegat v Združenih, državah, je sporočil, da je imenoval papež za svojega hišnega prelata ReV. Johna F. Burkeja, generalnega tajnika "National Catholic Welfare Conference". ANGLEŠKEGA KRALJA SODO 0PERIRJUJ / DUNAJ, Avstrija, 8. sep. —* Angleški kralj Edvard VIII je bil danes več kot eno uro pri slavnem špecijalistu Heinrichu Neumannu. Jutri se bo najbrž podvrgel operaciji. Zdravnik je dognal, da se mu je vnelo srednje uho, ^ ^ VAXOVJ* New York, Wednesday, September 9, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VA3. "Glas Naroda 77 i (A Corporatlotx) Owned and Published by SLOVENK) PUBLISHING COMPANY Franfe Bataor, Ptw*deat __L> Benedikt Tnu PUoe of buBtoen of the corporation and addresses of above officer*: -tIC WssftlMhStnH, Bsmch sf Manhattan, New lork Qtj, N. Y. "GLAS NABODA" - (Voice of the People) Issued Every Day Ereept Bnndayi and Holiday* Et celo leto velja «a Ameriko in Kanado ..................... $6.00 Tjl pol leta ..............................(3.00 Ea Četrt leta..................$1.50 Za New York sa celo leto...... Jf7.00 Za pol leta $3.50 Za inosemstro aa celo leto .... $7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poflHJatl po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemdl nedelj ln prasnlfcov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea S—1242 LIGA NARODOV 4 1 M jr\ ROJAKE PROSIMO, NAJ ItABI NAKRATKO N A DOPISNICI BPOROČR SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Ze nad mesec dni traja na Španskem zverinska borba, ki ji ni primera, ki je hujša od grozodejstev ruetee revolucije in sramotnejša v krvoločnosti od terorja francoske revolucije pred 150 leti. Nad mesec diii tudi že predejo okrog španskega polotoka svoje mreže španske bojne ladje kot da bi hotele požar o-mejiti in jim je šamo mar, da ta dežela izgori do tal in izginejo vsadki sledovi za njo. Velesile si dolgočasno izmenjavajo diplomatske note in druga drugo vzpodbujajo k nepristranskemu opazovanju španske katastrofe, kakor da bi bilo samo to važno, da se spoštuje nefca že davno propadla dozdevna nedotakljivost španskih meja, za katerimi je dvajset milijonskii narod prepuščen razbesne lim zverinskim strastem in je na tem, da se v medsebojni borbi popolnoma ne iztrebi. - | Kje pa je Liga narodov? Kje je ta "človečanska ustanova", ki so si jo narodi po najstrašnejšem pokolju sami dali, da naj bo glasnik mednarodne skupnosti v obrambi miru in pravičnosti, torej tistih duhovnih vrednot, ki so osnova med narodnega sožitja sploh in «ki naj preprečijo, da bi se še kdaj podobna- katastrofa ponovila? Kqe je Liga narodov, ki je svoje dni smatrala potrebno, da dvigne svoj protest, ko je na meji Albanije in Jugoslavije prišlo do neznatnih prepričakov med oibmejnimi domačini, ki je grmadila papirnate Oklepe o razorožitvi na suhem, na morju in v zraku. Javnost je pričakovala, da bo hotela Liga narodov obvarovati vsaj ugled svoje moralne avtoritete pred za smehom zgodovine. TN>da nič. Niti papirnatega manifesta ni dala od sebe, niti kakšne komisije, ki jih sicer s taksno lahkoto pošilja okrog po svetn, kjer nobene nevarnosti nti. V ŽenevT je tiho, mrliško tiho. V Ženevi nič ne vedo o človeških žrtvah, ki padajo vsak dan. V Ženevi je vse mirno. Odpoved, popolna odpoved Lige narodov v španski dr žavljanski vojni je eden najbolj obupnih pojavov sodobne mednarodne organi2.acije. Ta popolna odpoved je najbolj bolestni sramotni pečat na "človečanstvo" in "naprednost" naše kulture. . \ 8. septembra se je pričela konvencija JSKJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. To je že petnajst?, redna konvencija te slovenske podporne organizacije. Udeležilo se je je okrog 150 delegatov in glavnih odbornikov. ★ V petek zvečer je preminula na svojem domu v Clevelandu Cecilia Pelko, rojena Vidmar. Bolehala je 7 tednov. Rojena je bila v vas' Velika Liplja pri Zu?emiberku. fara Hinje. Prišla je v Cleveland leta 1908. * V Clevelandu je v sredo zjutraj umrla dobro poznana Neži-ka Lavrič, rojena Mele, stara 50 let. Ranjka je bila rojena v vasi Podgora, fara Vrhnika, kjer zapušča mater, dve sestri in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 34 let. GRDA' KOŽA zato ji j* ker V Milwaukee, Wis., je umrl Frank Kovačič, star 45 let in rojen v šmihelski fari na Dolenjskem. Podvreči se je moral operaciji, krteri je sledila pljuč niča, ki ga je pokopala. V Ameriki je bil 24 let in skoro ves čas v West Allisu. ★ V Chicago se je dogodila avtomobilska nesreča, v kateri so bili prizadeti Rudolf Šroif, njegova soproga in desetletni sinček ter Josephine Prežel iz Claredon Hill, ki se 'je vozila z njimi. Nesreča se je pripetila na Rooseveltovi cesti, kakih dvajset milj zapadno od Chi-caga, ko so se vračali z obiska pri rojaku Račiču in je voznik drugega avtomobila treščil v Šroifov avtomobil. Kolizija je bila tako silna, da so morali vse odpeljati v bolnišnico. ★ Iz Minnesote poročajo: — V Evelethu je umrla soproga G. Koteja, stara 69 let. Tu zapušča moža, dve hčeri in tri sinove. — V Elvju je umrl Frank Škerianec, star 43 let, ki zapušča 'ženo, dve hčeri in brata. — V Hrbbingu se je pričela obravnava proti Milanu Hidu-ku in NLkolalju Hiduku. ki sta obtožena napada na Franka JuTečiča, ko se je vršila neka hrvaška proslava, kateri je Ju-rečič predsedoval. Dovolj povoda je, Čemu čaSa ali dve mleka na dan večkrat izčlsti kožo. ko so se vsi dru^i načini izjalovili Dermatologi pravijo, da ima marsikatera kožna neprilika svoj izvor v pomanjkanju kalcija. Mleko je najbogatejši hranilni vir kalcija. Vsaka časa mleka je lepotno zdravljenje! Začnite danes. IZČISTITE SVOJO POLT Z MLEKOM ZA SHl JŠANJE. Če lit komolec dolgiii rib . . . Rifte, solata in iskreča se kaplja iz Masletove kleti ... To je višek posvetnih blagrov, če izvzamem žlikrofe, ki mi jih je tudi topot pripravila moja o-žja rojakinja, Hudalesova žena .. . Slovenska dvorana na Seelv Street nad Mohawk re'ko . . . Pravili so mi, da je bil pri zadnji veselici tak naval, da so se tla vdajala . . . Grden, Grego-rin, Finkst in drugi že znajo aranžirati, da se tamkajšnji rojaki od blizu in daleč vprašujejo, kdaj bo spet kaj sličnega. . . Osem žensk je lupilo vse popoldne krompir, ki so ga dajali zvečer s klobasami na veselici v Slovenskem domu. . . Pa je opolnoči vsega zmanjkalo. . . Trije bartenderji za baro so komaj zmagovali svojo težko nalogo . . . Zoreč je pa vlekel meh, da bi bil še mene skoro dvignil, dasi sem težak in neroden . . . Prijatelj Verbič, ki je prišel jazbece streljat in je poliladil vsakega, ki se mu je na sto korakov približal, je učil barten-derje mešat-i ne\vyorške drin-ke. Prav dobro jih je naučil, kajti dotlej so mislili, da je gin ricky — Jiin Reilly, znani zagovornik v Hauptmannovem procesu . . . Prijatelj Floyd Miklič je pokazal newyorskkn dekletom, kako je treba plesati. . . . , j Vstopnina, za ^veselico je 25 centov. Za te^ao^dS iahko'ple-šeš do jutra, opolnoči pa še toliko prigrizka dobiš, da ga komaj pospraviš. Tq je bargain, da mu ga ni para, poleg tega pa Dom še ddbiček napravi. . . Peli so v štirih partijah, vsaka partija drugo pesem. Katere pesmi «o bile na improviziranem programu, pa ne vem, ker ni odločala melodija, pač pa sila glasu . . . Glasove pa imajo tam gori, to vam rečem. Kar brez telefona se pogovarjajo preko retke in kanala s hriba v hrib. . . Ko se je že skoro zorilo, je začel prigangati prijatelj Verbič k odhodu . . . Naslednjega dne je bil namreč Fly Creek na vrsti . . . prijatelji, po katerih sem po poldrugem letu zahrepe-nel . . . veselica v društveni dvorani ... in krst vnukinje ene najmlajših starih mater, kar jih poznam ... V Ridgefield Springs so me silili, -da bi se žveplene vode napil, pa si nisem hotel splako-vati iz ust prijetnega okusa littlefallsikih dobrot ... - Nič ni prijetnejšega kot je vožnja v mladem jufcru, posebno če navdaja človeka prijetna zavest, da bo segel v roko dobrim ljudem, katerih že precej dolgovi »iirt.* ^. ^ , «« GLZB VAROVAL New York, Wednesday, September 9, 1936 THE LARGEST SLOVENE DA1LT IN it:.. ERNST E. WEUSGH: | iA ^ V: - "ALI TI TO RAZUMEŠ, JEANETTE?" Vsako jutro je stopil točno ob osmih v velikansko čakalni co podzemeljske železniške postaje na vzhodnem "koncu veli kega mesta. — Sleherno jutro je stopil h kiosku in si kupil pri starikavi in suhljati proda jalki jutranCjik, potlej je stekel ■— preskakujoč po eno ali dve stopnici — dol na železniški peron. Podzemeljski vlak je stal že pripravljen. Tudi današnje jutro ni storil nič drugače — in vendar je bilo vse popolnoma drugače, vsaj Rudolfu se je zdelo tako. Skočil je kar v prvi voz .in še srečno ujel sedež poleg rej enega gospoda, ki v naglici bržčas še zatrka ni bil pospravil, zakaj neprestano je pobožno prežvekoval sam Bog si ga vedi kaj. Rudolf je sicer po navadi takoj razgrnil svoj Časnik .in se zatopil vanj, danes ga je pa še globlje potihnil v žep in začel s posebno vnemo študirati obraze sopotnikov. ''-Čudno, hm," si je mislil, "kako čemerni so vsi ljudje ob tej rani uri! Kar iz oči jim be-reš, da so se z nejevoljo rzko- Vlak odsekano zasope. Sunkovito ostane. Belo oblečena postaja mežika skozi oroseno okensko stetlo. "Pariška cesta!" Rudolf ročno izstopi — in seli že nekaj minut nato v svoji pisarni . . . kopice papirja, krijig in računov . . . brnenje telefona .... "Gospod Rudolf Berger, kli- •e glas ravnatelje ve zasebne pisarne iz telefonske slušalke. V ijegovo zasebno pisarno stopile, pa takoj, prosim!" Rudolf je zaprl oblazinjena vrata ravnatelje ve zasebne pisarne za seboj. S širokim nasmehom mu je gospod Linhart ponudil stol. "Gospod Berger, nedavno ste mi svetovali, naj sklenem kupčijo z eno ameriško družbo. Saj se še s pominjate! Takrat se mi je zdela stvar šepa-va, pa sem vendar poizvedoval. Nu, in kaj sem izvedel?" je za-tegri^jeno menil ravnatelj in puhnil dim vonjave smotke. "Stvar ni tako nevarna. Ne, ne! Poskusil bom . . . Nu, in Če se poskus odnese — potlej bacali iz svojih mehkih postelj,]se vam gotovo oddolžim za vaš da so z nepopisno naglico zvr- nasvet nili kavo in so šele po stopnicah in na poti na skrivaj snedli svežo žemTjo. Zdaj pričenjajo — sitni in razdražljivi — novi dan. A jaz," se je globlje zamislil, "zaknj sem le jaz danes tako dobre volje?" Tedaj je pogledal nehote na glavo časnika, ki mu je molel iz žepa; tam je našel ključ svoje razigranosti: "sobota 25. januarja." Khi-kopak, sobota! Prekrasna beseda! Prostost pomeni, zlasti pa — spremembo! Solne-ni žarek, ki zdajci posije v pusto vsakdanjost! Rudolf je brž prelistal jutranjik: Železniška nesreča — u-mori doma, hudodelstva v tujini .športne vesti, borza — stoj — gledališča in zabavišča — to bo pravo! . . , Zvečer vsi v kolizej. "Central," črnske atrakcije. Plesišče pri "Črni mački." — "Črna mačka"? Čudno imenitno! To bo zanj! Ples, lepe, zapeljive dame — nemara še kaj . . . Ponudil je Rudolfu svojo mehko desnico — in Rudolf jo je spoštljivo, a vendar krepko stisnil, tal^> krepko, kakor da bi že čutil v roki šop velikih bankovcev. • "Torej do pondeljka!" je še prijazno pokimal'' stvari.'' Rudolf je presrečen odšel. Potovanje, ki se je Rudolf ob osmih zvečer nanj podal, je bilo čisto drugačno od jutranjega. Povsod elegantne večerne obleke — temno oblečeni gospodje — slika v podzemeljski železnici je bila nekam (svečana, blesteča, razigrana . . . In če je človek še sam razigran, sam slavnostno ifbran, kakor je bil Rudolf Berger, se mu zdi že takšno velemestno vozilo veža pred nebeškimi vrati. Še dve postajališči — pa bo na cilju. Rudolg izstopi, Rudolf je raaposajen. Pokliče taksi in u-kaže: VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova J« razvidno do idaj imata plačano naročnino. Prta Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pt leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aU jo pa plačajte naSemu zastopniku v VaSem krajn ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkam!, ker so upravičeni obiskati tudi drage naselbine, kjer Je kaj nagih rojakov naseljenih. "Do iČrne mačke.'!" Šofer prikima, taksi piše, številke objestno skačejo. Rudolf zavida ljudem, ki se zmerom prevažajo v tafcšnihle hitrih, meliko oblazinjenih vozilih iz kraja v kraj. "Črna mačka," žareče črke mečejo rdeči svit v notranjščino avtomobila. Jazz, cocktail, parfumu kričeče pobarvene dame — pisana, neubrana simfonija. Rudolf Berger se zažene v vrtinec; njegov mosnjiček ise prazni, toda* njegova veselost ne prekipeva . . . Narobe! "Številka 2766 — plašč/ruta, klobuk, — da, tistole tam!" " Piškavega oreha ni bil vreden ta večer." si očita Rudolf. "Pametneje bo, če drugič ležem in se v nedeljo pošteno prespi m do enajstih ..." . Zdajci zasliši korake za seboj. .— Drobne, prav drobne, neenakomerne korake. Tako stopa samo ženska! Prehiti ga. Prekrasna ženska, prekrasna! V oči ga zbode njena lepota — in noge jo kar same ubero za njo. Kri mu šine v glavo. "'Sram te bodi, Rudolf kakor petošolec!" se ozmerja. . In vendar stopa za n'jo, dohiti jo: zajeclja obrabljeno frazo: "Ali vas smem malo spremljati, milostljiva." Obupno neznaten se mu zazdi ta stavek Takile navadni ljubki ženski bi moral človek že kaj lepšega, kaj svojskega reci. Pa je že tako! Najduhovitejši človek pod solncem je nebogljen spričo lepe, očarljive ženske. In glej: lepotica obrne glavo se nasmehne in de: "Smete! Cesta je temačna. Nekoliko plaha sem." Tako gresta iz ulice v ulico, se pomenkujeta, Rudolf je blažen — toda zdajci: "Do ^videnja — v ponde-Ijek." "V pondeljek torej — ob sedmih — gospodična . . ." "Jeanette!" dahne lepotica in steče. Z belo rokavico mu še pomaha v slovo. BRAIA FRANCO CALIFORNIA: San Francisco, Jaeeto f?OC. Tnpan ril. ILLINOIS: Chicago, J. BerOC, J. Lukanlcfc Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, in minola) JoUet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Bdascoutah, Frank North Chicago, Ja KANSAS: Girard in okolica, Maryland ; Kftxmiller. FT. Vodopivee Michigan : Detroit, MINNESOTA:, Chlsholm, Prank Jo«. j. Peshel Eveleth, Louis Gilbert, Louis V_ Hlbfc^ John Povie MONTANA: f OHIO-: i , Barbcrton, Frank Trah» Cleveland, Anton Bobek, Cfcaa. Kari-War*. Jacob Resolk. John Slaralk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Bal«nt, John KumSe - Teongrtown, Anton Kik»lJ ORBJGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: f. Broughton, Ante« I pa vac • - Conemaugh, 4. Brspavac , Coyerdale.in okolica, M. Rupnili Export, Lquis SnffMtftf Farrei, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbarg, Frank Novak Johnstown, John Polanta „= Krayn, Ant, TauialJ Luaerne, Frank BaUoeh Midway, John 2ust Pittsburgh, «1, Pogatar, Philip pn gar Steal ton, A. Heen Turtle Creek, Ft. &Mlla West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West Aliis • ' t Sheboygan, WYOMING: Bock jSpflngs, Diamondvme, Joe RoUch Ft. Skok Ponedeljek je. Počasnost delovnika mori Rudolfu živce. Za pisalnikom sedi in računa. Pravljične številk — pet, šest, sedemštevilene , . . Smešna se mu, zazdi tristevilčna številka njegove skromne plače. In zvečer naj[ se sestane z ono lepoti-oo. Ne! Ne ntore. Kaj bi siromak? Bog si ga vedi, kako je razvajena. Kar tako za šalo, za kratek čas. Ne, škoda |je je! Večkrat, mnogokrat bi se rad sestal ž njo Zdajci ga prešine ko strela z jasnega. Saj res, saj res! Pokonci skoči in steče k" šefu. "Nu, gospod Berger, stvar se je imenitno obnesla. Nos pa 'imate, imeniten no's! Še. še bom storil po vašem nasvetu. Zdaj pa še obljubljeno nagrado. Ah, kaj bi se le denarja branili. Kar stari Linhart obljubi, drži. Da veste!" Rudolf pridrži d.ih. Ali sanja, ali je rest Ravna tel jevo pero ;adrči po papirju. In trenutek nato — drži Rudolf v drhteči roki ček — prekrasen 6ek.: ; Linhart se ozre na,uro. "Pet je že!" vklikne, "Kar z menoj se peljite, gospod Ber- Jger." Ves zmeden stopa Rudolf ob ravnateljev! levici po stopnicah, zmeden stopi na ulico in se ^merom je ves zatopljen v svoje sanje,, ko stoji že tik raviia-jteljevega avtomobila.. Zdajci ga zdrami Linhartov glas: "Dovolil, ljubioa, to je moj Bw&x, moj Španske bele čete vodi . general Francesco Franco. Od začetka teh žalostnih pobojev v Španiji, je ves svet poznal to slavno ime. — A Franco ima še brata. Oba sta v vojaškem stanu, oba se bojujeta v Španiji, toda — vsak je v nasprotnih vrstah, — To sta dva brata, ki tako sovražita drug drugega, kakor le more kak Španec koga sovražiti. Bolj slaven je Francescov brat Ramon Franco. On je prvi z letalom preletel južni Atlantik in je najboljši letalec španske vojske. Prej je bil stopil iz armade., a zdaj, ko je Španija sredi bratomornih pobojev, je Ramon Franco spet metalec bomb iz letala. Že v dobi Španske monarhije se je Ramon Franco pridružil revolu-cionalnemn gilbanju in se je u-deleževal propagande za revolucijo. Vodil je ponesrečeni upor leta 1930, ko je Primo de Rivera odstopil in je bila revolucija krvavo potlačena. Tudi Ramon Franco je moral z več svojimi tovariši pobegniti in se je vrnil šele ob času ustanovitve španske republike. Toda tudi ta meščansko demokratična republika mu ni prijala. Kmalu se je udeležil upora sindikalnih delavcev in spet so upor zadušili. Ramona so odstavili in odtlej .se je popolnoma posvetil političnim bojem levičarjev, ki so ga v zadnjih volitvah izvolili v parlament. Njegov brat, general Francesco Franco, je drugačnega kova. Politično je bil vedno pri desničarjih. Bil je najmlajši španski general, drzen, neustrašen vojak z dušo in telesom. Že v bojih zoper Abdel el Krima se je odlikoval in ko je bil leta 1934 zatrt asturijski upor, so ga delavske zveze zasovražile na življenje in smrt. Ko so bile letos volitve končane, so ga postavili .pred vojaško sodišče, ker je deloval zoper republiko. Tudi sodišče mu ni vzelo njegovega čina, marveč ga je le pregnalo na Kanarijske otoke. Tu je imel dovolj prilike, da se je popravil na se dan j i upor. Tujska legija v Maroku, ki ga je poznala že izza bojev zoper Abd el Krima, mu je vdana in odtod je tudi razumljivo, da je izšel upor iz Maroka. Njegov brat Ramon pa je vodil letala, ki so bombardirala uporniške čete v Se-villi. MESTO BREZ POKOPALIŠČA. Mesto Jachimov na Češkoslovaškem, kjer pridobivajo radij, se mora boriti stalno z vprašanjem kje naj bi si omislilo svoje pokopališče. Na severu, zapadu in jugu je mesto oibdano z višinami, kamor ne morejo postavljati pokopališča že iz zdravstvenih razlogov. Po zimi je često za dalj časa pretrgana tudi zveza z bližnjo o-kolico, a če bi pokopališče postavili na vzhodno stran, bi trpel zdraviliški značaj vsega tega dela doline. Že pred vojno se je mestni svet prizadeval, da bi to težko vprašanje rešil, pa mu ni uspelo. Tudi sedanja pogajanja niso imela nobenega uspeha. V dolini Jachimova v resnici ni kraja,. kjer bi lahko stalo pokopališče. Zato se je sedaj pojavila misel, da bi gradili podzemeljske kripte, kakršne so se obnesle v kamenitih delih Juž-ne-JSvrope. najsposobnejši uradnik — mo- * * I 1*9 jazena..'." Rudolf pogleda, se zdrzne, >rce mu zastane. Potlej zajeclja: "Gospod ravnatelj, vendarle hi si rajši izbral podzemeljsko železnico . . Avtomobil neslišno potegne. Ves za čud ^ meni ravnatelj svojiženi. ■ 'Jeanette, ali ti to razumeš!' ... "g . • -v 4 Knjigarna "6las Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ROMANI 1 c (Nadaljevanje.) MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett, 193 strani. Cena ...............................— .80 Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht, 120 strani. Cen a .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. - MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ______________ .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ............... 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisee poznan. po celem svetu. / MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena.........60 MIKLOVA ZALA, spisal dr. Jakob Sket. ll(i str. Cena trda vez ..............................60 Broširano .......'...............................40 Zanimiva povest izza časa, ko so bili Turki v naši deželi. MIMO ŽIVLJENJA, spisu, j van Cankar. 230 str.. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. „.'rek), 188 str. .60 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50 Dejanje te povesri se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bUi Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.5t Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijib duševnost opisuje, bo pristno slovenski io opl"j njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. NADEŽNA NKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ..........35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matttič, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spinal Anton Nov a Can. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal MUan Pngeij. 125 strani — Cena vez............70 Broš..............50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4( Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA], spisal Ivan KOZMaN. Trdo ve* za na. 115 strani. Cena ..................................70 Knjiga vsebuje "misU, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne *. PESMI V PROZI, spisat Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ..................................................—. .80 Verna slika pestrega veUkomestnega življenja in spominov nanj. > PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ............................x_______________________ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji žabavljici. PLAT Z! DNA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, nasreC "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji In Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 tv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pngeij. 95 stranL t Com .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pngeij deset Črtic iz naSeo« domačega življenja. ' ~ POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Mefiko. — '79 strani. Com ___________________________________ .60 Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra. v opisovanju. Nje-gor slog je Izrazit, njegove misli so globoke In mehke. Posebno Ženske so vnete sa njegova dela. ; PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 rtranL Cena ____________........................ M Povest U vojne dobe; ko se je ▼ srcih vseh naSih razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno. Jugoslavijo* Levstik je to kla*U čno opisal. Z osvobojenjem domovliO tioeeše twU povest svoj vtfek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Ceca .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani ........ .60 PRODANE DUŠE, spiszl Joža LlkovI«. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim nbogiin ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stratw. Cena---- .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva oereče moderne probleme in posega v druuren. delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 1X& strani. Cena .70 V Širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitatl do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ............................................................75 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60 SANIN. Spisal M. Arclbašev. 488 str. Cena____L— Te znameniti roman, ki je bil svoječasno na ltuskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... .30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZapadiH Ptstre slike iz indijanskega in pi-jonlrske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisatl kot marsikdo, ki je živel tnm SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.................................................... M To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ 415 SLIKA DORIANA GRAVA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo Bilo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani Cena-.. .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena Z0 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Snttner. 228 strani Cena ............................................... jjq To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Poša- s stni prizori so opisani točno in natančno. / Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena...................... L2f NeŠ znani pisatelj Detela je a tem svojim delom zopet posegel v nafie preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo * v njem. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN,Vezano, 301 strani ..... i»0 TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana JO Naročilom je priložiti denar, bodist v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 2 centa, tie pošljete gotovino, reko. mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENK PUBLISHING COMPANY t 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Pišite nam za cene voznih listov, reservaeijo kabin ln pojasnila za potovanje. SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York "O, uboga Heiga, kako mrtvo in mrzlo mora biti v tvojem srcu da mores o svojem očetu tako govoriti. V tvoj zagovor morem samo navesti, da ga, žal, ne poznaš, kakor t>i ga morala poznati. Toliko dokazov imam o rijegovi časti, igegovi velikodušne sti in njegovi dobroti. Potrudi se vendar enkrat, da ga spoznaš. Saj vidiš, kako neumorno dela za tebe, od ranega jutra do poznega večera in kako je vesel, da more zopet enkrat kaj za tebe storiti, kar mu je bilo dolgo zabranjno Nikar mu n? štej v zlo, da je moral biti tako dolgo da^eč od teb?. Sij ni sam tega kriv, da tvoje matere ri mogel ljubiti. Ali pa ni namlic temu storil vse, kar Je mogel storiti, da bi jo o?reeilf Ali naj bi moral celo svo>je življenje ostati zvest neljubi jeni ženi in se zakleti v mučno «amoto? Ne imej več znkrnjenega srca proti njemu, proisim le, bodi pravična pioti njemu." Helga je že davno izprevidela, da je v svoji jezi do Gonde, kateri ni privoščila Levdenovo pažnje, šla predaleč. Vsi ti njeni izbruhi so pravzaprav veljali samo Gondi. Ako bi bila pravična, bi morala priznati, da ji je oče že davno pričel postajati všeč, da je celo postajala nanj ponosna, kadar je opazila, kako je znal na ljudi napraviti utis, kadar je opazovala njegovo ponosno možakersko postavo. Že davno je vedela, la je sodbo njene stare matere kalilo samo sovraštvo. In J bi ne bila tako mrzle samozavestne narave, bi ga že morala rada imeti. Toda njena srčna hladnost je prišla, ker je vsa njena toplota, kolikor je je imela v sebi, hitela k dr. Le^denu "n kei je videla, da ji je pot do njegovega srca zazidala Gonda. Nekoliko osramočena pa je bila vseeno in ker v bistvu ni bila nizkotneba značaja, naglo iztegne svojo roko proti Gondi. "Prosim, pozab', kar sem rekla, vse se je zgodilo v majhni jezici, ker — ker sera si sama tako dopovedala. Popolnoma prav si imela, ko si me ozmerjala." Nagle potolažona prime Gonda lojeno roko. "Nisem te hotela zmerjati, hotela sem saimo braniti očeta in ma*er. To jc- moja pravica in dolžnoist. Ako sem bila pri tem prehude, mi. oprosti, sem malo vročekrvna in svojih občutkov ne morem obvladati ali pa jih skriti. Povedala sem samo naravnost, kar me je tiščalo v srcu. Tega ti nisi nikdar smela — in — in če si vžila malo ljubezni, moja uboga Helga, tega tad: ne bom nikdar pozabila." Gorks usmiljenie, ki je govorilo iz* Gondinih besed, zopet razdraži Helgin ponos. "Prosim, tvojega usmiljenja ne potrebujem — sem popolnoma zadovoljna s tem, kakor je," pravi hladno Toda Gonda se ne mor« več Ujeziti, bila je zopet pomirjena ;n ee je zopet, kot v>dno trudila, da bi obdržala mii. "Pa ne boš sedaj huda na-me, draga sestra?" "Ne!" Niče>ar drugesr* kot kratki "da", je imela Helga za Gonim proseči pegled. Pogovor napelje na druge stvari, kot pcpolnoma visoka dama, in Gonda se ji pridruži, četudi se je >e nekoliko traslo v njenem srcu. Taki prizori, čc„t»*di ne ravno tako ostri, so se, žal, še pogosto ponavljali. Kadarkoli je dobila Helgina ljubosumnost kaj hrane, je padla nad Gondo z žalitvami. Ker pa so tej ?alitve v bodoče veljale farno njej, jih je Gonda lažje prena-l šala. Ni slutila, zakaj ie bila Helga vedno tako sovražna' proti njej. Nikdar ji ne bi prišlo na misel, da bi to spravila v vzezo s Hannesom Levdenom. Nikmr se ni mu1 takimi izbruhi pritožila pri svojem oče-PJ*i teti. V- dno se je potegovala za Helgo, kadar sta • i pritoževala nad hladnostjo njenega srca. Skušala je premagati ,v-e majhne in velike Helgine žalitve. In če je kdaj imela Helga vendarle še kako oprostilno besedo, kadar je bila ie preostra, tedaj je Gonda vedno zopet upala, da bo vendar enkrjart p emagala sestrino trdo srce. Nikdar se ni utrudila pri tem, da bi si pride/bila nekoliko Helgine ljubezni. Oče ni ničesar vedel o skrivnih bojih junaške Gonde. Vedno mu je skušala dokazati, da so njeni odnosa j i do Helge r-ajboljsi, kar t:e bUo pod posebnimi okolščinami tudi pričakovati. In kot Li se med seboj dogovorili, je ttfdi Helga okušala v navzočno ti wčeta ogniti se vsaki ostri besedi. In ne da bi He^a sama priznala, je do svojega očeta čutila vtfdno večje spustov an je. Videla je, kako naglo je napravil red, kako eo se oskrbnik in drugi uradniki trudili, da bi ga zadovoljili. In včasih so joleteli njeni pogledi s ponosom za njim, kadar je odhajal. Njegova močna, spoštovanje zbujajoča postava ni ostala b-ez vpliva na njo. Sedaj je mogla prav dobro razumeti, da Z vzdihom se vpraša, ako jo bo dr. Leyden mogel ljubiti. Mogoče — ako ne bi prišla Gonda vmes Navdic svoji nadutosti si je morala reči, da je bila Gonda nraogo lepša od nje In kar je mogla pri Gondi v svqji jezi označiti sa navadno, so drugi imenovali naravno svežost. Da, »ko Gonda Hazmesu Leydenu^ne bi bila všeč, potem bi bila-Helga tudi lepa. Batar je za Gonda kupil konja. V hlevu je bil postavljen ]>oleg H«dginega konja. In Gonda je mogla zopet po svoji tržni Selji jahati. Helgr je bila t,clo dobra jahslka in ji je 5ahanje pristopalo. Mislila je, M bo Gondo postavila v senco, toda tudi tukaa ji je daleč zaostajala. Gonda je bila s svojim konjem kot zraščena. Jahala je zelo iskro žival. Helga tega konja pa sploh ni mogla jahati." In Helga je zopet morala občudo- Ob mrtvem tovarišu nadaljujejo španski prostovoljci, uio^ki in ženSK", borbo za barikadah v bližini San Se-oastiana. Usoda ttan Sebastiana se bo te dni odločila. 10. septembra: ; Champlaln v Havre t f 12. septembra: \ ^ lie de France v Havre \ \ Berengaria v Cherbourg I * Eu ropa t Bremen 16. septembra: V f Normandie v Havre , 17. septembra: , Aqultania v Cherbourg 19. septembra: Conte dl Savota ▼ Genoa i, POSNETKI SLIK NA DNU MORJU Brez d voma je poklic Američana J. Craiga, ki je strokovnjak za filmske posnetke na dnu morja, najbolj pustolovski. Njegovi filmi so zares posneti prav v morju. Čeprav so ti filmi n. pr. Kanibali na dnu morju, Otok zakladov, Ljudo-žrci, itd., jako razburljivi, pa vendarle niso niti senca tega, kar je Craig v mor1" «isn doživljal : "Svojih slik nismo posnemali iz potapljaškega zvona, marveč smo se oblekli v potapljaško obleko in so nas spustili nizdol. Opremljeni smo bili z aparati, ki jim voda ni škodila, kar sem sam iznašel. Želeli smo si le to, da bi se mogli svobodno kretati in tako dospeti čim bliže do vseli stvari, ki srno jih hoteli fotografirati. Najprej smo se morali seveda naučiti, kako se je treba potapljati. Učili so nas japonski lastniki morskih farm, ki se dobesedno preživljajo le s tem, kar pridelajo na dnu morja. Ta pridelek jc morska roža sargo-sa, ki narejajo iz nje dragocena zdravila. Štiri do devet let se morajo truditi, preden očistijo morsko dno, svtfje polje, vseh zajedalcev, plevela. S sar-goso prav veliko zaslužijo; tak šen zaslužek je pa zares v "potu obraza" pridobljen; ker ve- činoma so v smrtni nevarnosti. Trda je bila ta šola, preden smo se priučili nevarni umetnosti potapljanja na dnu morja. Toda Japonci so bili izvrstni u-čitelii in marsičesa so me navadili, kar mi je kasneje večkrat rešilo življenje. Njih oblačilo in oprema je pa najpreprostejše vrste. Nikoli ne bom pozabil, kako sem bil ves iz sebe, ko sem prvič stopil na tla morskega dna. Stal sem v svoji potapljaški obleki, v škornjih, ki je sleherni tehtal 7 kg, in sem imel še 18 kg na prsih in na plečih in v čeladi, ki je popolnoma izločila od vsega sveta, ko me je nekdo udaril po rami in mi dal znak. naj se potopim. Vodovje se mi je zgrnilo nad glavo in ko sem se potapljal globlje in globlje, je bila moja oprema laz'ja in lažja. Nato mi je začelo bobneti v ušesih in čutil sem. ko da se mi bo glava razpočila. Ko sem dva- trikrat globoko j zavzdihnil, mi je bilo bolje, i Slednjič sem ?e z nogami do-j taknil tal. !Ko ,sem prvič fotografiral j spodaj na dnu, sem vzel seboj pomočnika Campbella. Bila sva blizu obale, ker so nama dejali, da ondi ni nobenih morskih pošasti. Zdi se pa, da povsod drevijo gledalci k film- ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO vati Gom'ino vstrajwost pri jabanjtr. Jnridi i*0. novembra : {' Bremen v Bremen 11. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 25. novembra: Normandie v Havre j Berengaria v Cherbourg 28. novembra: • •*." Conte di Savoia t Genoa 2. decembra: i Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: > • Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vuleania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa 13. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary r Cherbourg -6. decembra: Normandie ▼ Havre n h i m i i i u n V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja . * * - 9tin »3»pga* ^ " ' 2 '_^__New York, Wednesday, Septemb er 0, 1936 " TRE LARGEST JSIlOWNE &ZILT IN UJ3&. Hči druge žene BRANITELJI ŠPANSKE REPUBLIKE NA BARIKADAH ROMAN IZ ŽIVLJENJA «2 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.