IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Krajevna skupnost Koseze
Vsak po svoje
Sodobno in še novo naselje ima številne probleme, s katerimi se srečujejo tudi druga nasclja v Ljubljani. O Kosezah je bilo napi-sanega že veliko, od tega, da so stanovanja luksuzna, pa do kritik na račun projektira-nja in izvajanja pri gradnji.
Verjetno je nekaj resnice v vsaki trditvi. Kljub vsemu pa so Koseze prijetno naselje, v katerem se velika večina stanovalcev dobro počuti. Poleg tega, da lahko na tžrasah ne-gujemo okrasne rastline, imamo blizu Ši-šenski hrib s trim stezo, del urejene Poti spo-minov in tovarištva, športna igrišča, nekaj prijetnih lokalov, koseški bajer in še kaj. Ob vsem tem se bo bralec vprašal, ali imamo mi krajani kakšne probleme? Imamo. Spregovori-li pa bomo le o dveh, treh, tistih, ki najbolj bodejo v oči; tako smo se dogovorili na se-stanku hišnega sveta Bratov Učakar 36 in 38. Premalo namreč čutimo krajevno samoupra-vo v konkretnih akcijah. Gre za skrb za mla-dino, urejenost naselja in za prazne poslovne prostore.
Mladi, zlasti najstniki, ki jih je vedno več, nimajo svojega prostora, pa čeprav bi bil ta rezerviran na prostem. Ob lepem vremenu se zbirajo na majhnih prostorčkih med bloki (ob deževnih dneh, danes po blokih, jutri pa ... pa... ?). Največkrat si želijo iger z žogo, kar je normalno in zdravo. Ker pa so prostori, ki so jih dejansko prisvojili, namenjeni za do-hod k blokom in v stanovanja, imajo več nasprotnikov. Prihaja do sporov med njimi in starejšimi, do razbitih šip med igro, do kljubovalnosti mladih proti volji starejših, ki jih ne razumejo itd. Kot posledica slednjega in seveda tudi vzgoje prihaja do posameznih objestnih nastopov, od razbijanja stekel na vratih do kurjenja ognjev v hodnikih nekate-rih blokov. No, nerešljivih problemov še ni, res pa je, da je mladih vedno več in da bo z njimi tudi problemov več, če jim ne bomo omogočili organiziranega delovanja. Tu bi morala KS in mladinska organizacija, pa tudi občinska organizacija narediti več. Urediti na primer teniško igrišče z organizacijo turnirjev med bloki in drugih aktivnosti. Bolj organizi-rano in bolj dejavno bi se lahko lotili izrabe šolskih dn drugih igrišč v okolici, ne pa da si vsak organizira zabavo in razvedrilo po svoje.
Drug problem je premajhna samozaščita, saj dopuščamo, da so se sprehajalne poti med bloki spremenile v dirkališča za motoriste. Ko bo prišlo do hujše nesreče, bo prepozno. Poudariti je treba, da se na dvoriščih igra-jo in sprehajajo tudi najmlajši. Tudi avtomo-bilisti bi morali poskrbeti za več varnosti. Tu velja urediti stvari, pa tudi določiti kazhi. Če že dopuščamo parkiranje v koridorjih pod bloki, saj so le ti namenjeni izključno mo-tornim vozilom, pa nam ni vseeno, ko se avtomobilisti vozijo po naselju, kjer imajo izključno pravico pešci. Nedisciplinirani voz-niki zelo radi vozijo po zelenicah in močno ogrožajo varnost šolskih otrok in otrok, ki obiskujejo VVO. Pri vpeljevanju reda ne gre čakati na zavest ali na posredovanje promet-nih miličnikov, saj njihovo dosedanje ukre-panje ni dalo omembe vrednih rezultatov. Za dosego varnosti je nujno postaviti nekaj de-set metrov ograje, kar za finančno stabilnost KS ali DPS najbrž ne bi bilo usodno. Mprda pa bomo raje počakali na kakšno hujšo ne-srečo?
Tretji problem nam tudi ni v ponos. Pra-zni poslovni prostori že 7 let čakajo na last-nika, stanovalci pa na lokal. Nastaja družbe-na škoda, oškodovani pa so potrošniki naselja in tudi drugi. Te prostore, ki že dolgo ne slu-žijo svojemu namenu, je moral nekdo plačati. Kdo? O tem ne bomo ugibali.
Prispevek ni namenjen kritiziranju, tudi ne trdi, da se »na problemu ni delalo...« Res je le, da tako KS kot DPS nista odigrali svoje vloge.
O. Zorn