Naročnina mesečno ^^tfBB^^. ^^^^^mm ^ ^^^^^^ Cek. račun: Ljub- ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^VHH^fc ^^^ ^^^^^^^ Ijana ^^^^ ^^ ^^m W a^k ^^m J^^k m ^^m ^P 10.349 za izdaja ce- ^^^^^^^ JkliB ISMj m^B JS m-fliL.-™^ AH^k Jf ^^^^^^^ loletno za ^^^^^^ ^^M ■■ J^B ^^M B M^^^^M inozemstvo 120Din ^ ^B MBSf SB J& BES V ^^^BV ^^H Uredništvo je v BSUml^r jf —Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/Ili ^^^^^^^^ ^BKK^ ^ jeva 6. telefon 2992 'Sf-^uotf29%,^in120^ z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ta^aS Dve ideji Kdor obožuje sirovo silo, kdor stavlja raso nad Boga in ne veruje v pravico, ki jo je z drugimi načeli nravstvenega življenja vrgel med staro šaro, la se po vojni prišteva k fašizmu ali vsaj simpatizira z njim. Te vrste nacijonalisti, ki podirajo človečansko skupnost in skupne ideale vsega kulturnega človeštva, že deset let z diktatorsko inočjo vladajo Italijo, razgrajajo kot »Action fran^aise« po Parizu, kjer skušajo razbiti vsako manifestacijo za mir in pravico, in v nemških deželah sanjajo, kako bi z orožjem v roki nad trupli svojih nasprotnikov ustanovili svoj fantastični »drittes Reich«. Povsod imajo svoje oboževalce in občudovalce, ki menijo, da se najtežavnejša vprašanja političnega in gospodarskega življenja dajo rešiti le s palico, ljudje in razmere pa spremeniti na komando. Kar se ni posrečilo celo ge-nijalnim ljudem, kakor je bil na primer veliki Fric, to se zdi nacionalnim kričačem, ki sledijo Hitlerju, enostavna zadeva. »Usekati po buticik, kdor ne uboga, to je že Mussolini označil za najboljše sredstvo v svrho regeneracije« naroda in človeštva. Privlačnost teh gesel se da razlagati samo tako, da javno življenje našega veka povprečno stoji na zelo nizki stopnji. Povprečni človek, pokvarjen in brez smeri po vplivu liberalizma, pro-svetnjaštva in racionalizma, je obupal nad močjo duha, ki ga skoro več ne pozna, in veruje samo v uspeh najbrezobzirnejšega egoizma in inateria-lizma. Zalo je povprečni >inteligent< prepričan, da se morejo politični, gospodarski, socialni problemi časa razvozljati le po brutalnih ljudeh in sredstvih, po »vodji«, po brezobzirnem in samo-lastnom uveljavljanju moči. Komur >prosvetljen-stvo«, ki že dve stoletji trapi Evropo s svojimi puhlimi >načeli< življenja, dan na dan utepa v glavo, da ne obstoja ničesar drugega nego to, kar vidimo, slišimo in tipamo — da je vsa trans-cendenca le bajka — ta mora nujno priti do zaključka, da zgodovinsko dogajanje vodi le borba više razvitih živali za kruh, uspeh in bogastvo. Kakor so ljudje ploskali Fordovim naukom o racionalizaciji, kakor so se že svojčas navduševali za .neskončni napredek«, tako se mnogi opajujo ob frazah fašizma, ki obeta, da bo na razvalinah demokracije ustvaril raj na zemlji. O tem raju pa ni ne duha ne sluha, dasi vrhovni vodja fašizma že deset let neomejeno gospodari na apeninskem poluotoltu. Po vojni de-moralizirano ljudstvo ustrahovati je bilo lahko, ustvarjajoče delo pa je težko. Korporativni ali korporacijski stanovski gospodarski in socialni red, kopiran po srednjem veku, je ostal na papirju, kapitalizem gospodari neomejeno v Italiji kakor drugod. Italija, ki naj bi bila obnovila mogočni rimski imperij, je ostala, kar je bila, in ječi pod gospodarsko krizo sveta hujše nego marsikatera druga država; le skromnost njenega prebivalstva jo še obvaruje popolne katastrofe. Tudi o kulturnem dvigu ni govora, ker tlači vse duhovno življenje nestrpnost samozvanskega režima, ki ne spoštuje nobene svobode. Da se bo v Nemčiji zgodilo isto, če bi prišli na oblast hitlcrovci, ne more noben pameten človek dvomiti. Zakaj Hitlerjev »Das dritte Reich<- je ravno tak prazen in pust ter neizviren zamisel ko italijanski fašizem. So pa te blodnje domišljavih slabičev, ki bi se radi uveljavili po nasilju, samo da bi vladali, nalezljiva moralna kuga, proti kateri je treba mobilizirati vse zdrave sile naroda. Zakaj nič ne stoji bolj trdno ko načelo, da je le spoštovanje osebne svobode, ki deluje za skupnost v soglasju z moralnim redom, edina podlaga državnemu občestvu. Evropa, postavljena na la temelj krščanskega demokralizma, je v borbi za lo svobodo postala kulluronosec vsemu svetu, se razvijala višje in višje in Vsemu človeštvu dajala postave. Ali bodo krščanski narodi Evrope obranili ta temelj ali pa bodo propadli. Pofaši-slenje Evrope bi pomenilo konec kulture, zakaj le svobodni ljudje, ki se ravnajo po svoji vesli ln se čutijo njej odgovorne, pa zato delajo dobro v korist naroda, države in človeštva, se morejo razvijati do šo višjih oblik kulturnega življenja in narodnega sožitja, dočim sužnji morajo propasti. Ali naj Evropa postane, kar je bila in deloma šc je Afrika, kjer se pobijajo med seboj plemena, plemenski despoti in plemenski nacionalizmi?« Mi niti malo ne obupujemo radi lega. Zle sile razpada delajo vedno hrupno, /, največjo reklamo In pod lažnimi gesli. Delo onih, ki pa v našem veku gojijo idealizem mišljenja, delajo na etični obnovi in kultivirajo dušo, in sicer tako intenzivno, kakor se ni delalo že dvesto let ne, pa je liho. Toda lo tiho, a vztrajno delo sega tem globlje v dušo človeštva. Nikdar še ni bila zavest katoliško skupnosti in enote v ljudstvu tako močna ko danes in nikdar ni bila pobožnost tako notranja, odkrita in umevana kol aktiven motor življenja, kot sredstvo preporoda ludi materijalne eksistence. Filozofija se vrača v idealizem, najboljši ljudje se izpreobračajo k Bogu in k veri v nad-gmotne vrednote. To se premalo vidi, premalo upošteva, zalo časih malodušnost, ki je ni treba. Po viharju in kaosu bo sigurno zmagala luč resnice, novega idealnega razmaha in srečnega bratskega življenja narodov, ki ga danes moti sirovost in kričavost antičloveškega lažinaciona-lizma. Dunajska vremenska napoved: Še nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena. Le malo verjetnosti je, da bi dosedanje meri«"« vreme na vzhodnem robu Alp popustilo. Amerika je ostala gluha Vse reparacijske upnice se približujejo Franciji — Po črtanju reparacij bi Nemčija postala finančno najmočnejša država . ■ i ____i ___-.ii.____r. ___ Pariz, 16. jan. fr.Na deveti dan pred začetkom reparacijske konfercnce v Lausanni, ne bo odveč kratek pregled o stališčih, ki jih zavzemajo prizadete države o vprašanju reparacij. Zanimiva je predvsem ugotovitev, da se pod pritiskom finančne krize vse nemške upnice v bistvu čedalje bolj približujejo francoskemu stališču, da se dajo reparacije le toliko znižati, kolikor bi bile pripravljene Združene države črtati od medzavezniških dolgov. Med Francijo in Anglijo obstojijo glede konkretne formulacije novega načrta še velike razlike; Anglija bi bila pripravljena pristati na večletni moratorij, toda na Angleškem danes ni več politika, ki bi se upal zagovarjati popolno brisanje vojne odškodnine ne glede na angleške dolgove napram Ameriki. Padec funta je angleške dolgove, ki so določeni v dolarjih tako povišal, da se nobena vlada ne bo upala pristati na črtanje nemške vojne odškodnine in vreči vse breme dolgov napram Ameriki na angleškega davkoplačevalca. Po povratku izvedenca Leitha Rossa iz Pariza v London, se angleška vlada živahno posvetuje o problemu in ni še zavzela javno svojega stališča, ker ne mara prejudicirati zaključkov konference v Lausanni, kakor je to storil dr. Briining s svojo izjavo. Iz dobro -informiranih virov doznavajo, da je stališče angleške vlade takšno, kakor smo ga označili zgoraj. Med vrstami izvajanj poluradnega »Tcmpsa« se da čitati želja francoske vlade, da bi čimprej prišlo do sporazuma med Londonom in Parizom za skupen nastop v Lausanni. Italijanska vlada, ki je že poslala svoje delegate v Pariz in London, da stopijo v stik z francosko in angleško vlado, se uradno še ni izjavila. Dovolj zgovorni pa so Mussolinijevi članki v »Popolo d' Italia«, v katerih italijanski ministrski predsednik zahteva od Amerike, naj napravi križ čez vse vojne terjatve napram Evropi. Odločno stališče Belgije Belgijo, ki je bila vselej še bolj radikalna v svojih zahtevah proti Nemčiji, kakor Francija, je nemška odpoved reparacij tako vznemirila, da šc celo delavska stranka odločno nasprotuje brisanju reparacij. Tako je ti. pr. prof. Louis de Brouckčre, socialistični senator, v listu Peuplc« napisal zanimiv članek o reparacijskem vprašanju, v katerem prihaja do zaključka, da bi popolno črtanje reparacij povzročilo v Evropi še večjo gospodarsko zmedo, kakor vlada sedaj. Člankar navaja podatke nemškega gospodarstvenika B. Kautkyja o vojni zadolžitvi posameznih evropskih držav. Kautsky ugotavlja, c!a je v lelu 1928 do 1929 prišlo na posameznega državljana v Italiji 19.19 M vojnega dolga, v Nemčiji 30,22 M, v Belgiji 35.68 M, v Franciji 57.53 M in v Angliji 100.05 M. Ako bi sc reparacije kratkomalo črtale, bi potem znašale te številke za Nemčijo 9 M, za Italijo 22 M, za Belgijo 47 M, za Francijo 100 M in za Anglijo 107 M. Razmerje bi se torej spremenilo v velik prid Nemčije, katere konkurenčna moč bi se nenadoma dvignila in spravila v nevarnost industrijo sosednjih držav. Po najnovejših vesteh iz Berlina so nemški diplomati gladko zavrnili zadnji francoski kompromisni predlog, naj bi se za pogojna izplačila na račun reparacij dovolil dvoletni odlog ali pa naj se pogojna izplačila kratkomalo črtajo, ako tudi Amerika črta sorazmeren del svojih terjatev napram Evropi; za vsoto brezpogojnih izplačil v smislu Yungovega načrta pa naj se izdajo obligacije na nemške železnice. Del teh obligacij bi prejela Amerika v zameno za evropske dolgove. Nemčija še vedno vztraja pri zahtevi, da se reparacije de-finitivno črtajo. Pariz, 16. jan. Rcparacijsko vprašanje se ne premakne za ped z mesta. Veliko pozornost je vzbudila izjava ameriškega znanega ministru Stim-sona, da Amerika ne bo odposlala na konferenco v Lausanni niti nevtralnega opazovalca, S tem je ameriška vlada zopet pokazala, da vztraja pri odločitvi kongresa, da se reparacije in medzavezniški dolgovi potf nobenim pogojem ne morejo spraviti v zvezo. Problem reparacij naj Evropa reši, kako: hoče, pri tem pa naj ne pozabi, da Amerika na vsak način zahteva nazaj denar, ki ga je Evropi posodila med vojno. V finančnih in političnih krogih v Washingtonu so z veliko nejevoljo vzeli na znanje predlog francoskega tiska, naj bi se Ameriki ponudil del nemških železniških obligacij ua račun medzavezniških dolgov. Američani vidijo v tem nov poskus Francijc, da bi izkoristila vpraša:'/: reparacij. »Herald Tribune-; zatrjuje, da bo pre sednik Hoover odbil vsako uradno razpravo predlogu naj bi Amerika prevzela z znižanji, svojih terjatev napram Evropi del finančnih brc men, ki bi jih povzročil dolg ali črtanje reparacij ■>New-York Times« piše, Ca bi Združene države blagovoljno upoštevale prošnjo za zniža je medzavezniških dolgov, ako bi Evropa dala jamstvo, da sc bo ameriška trgovina v Evropi dvignila. Pariz, 16. jan, Iz dobrega vira se izve, da bo Laval v svojem govoru, ki ga bo imel v torek \ francoskem parlamentu, v zadevi reparacij, oponi nil Nemčijo tudi v tem smislu, da, ako ne bo izpolnjevala obvez, ki jih je sprejela nase z You i-govlm načrtom, bo dosegla le to, da se ji ne bodo j dovolili več nobeni krediti in nobc"° '"nanja ; finančna nomoč v katerikoli obliki. Koliko so Nemci dosedaj plačali Pariz, 10. jan. AA. Havas poroča: -Frankfurter Zeilung trdi, da so netočno številko francoske statistike, ki ceni na 8 miljard in 15 milijonov mark reparacije, ki jih je Nemčija dozdaj plačala. Statistika po drugi strani odračunava troške okupacije /1 vzdrževanje čet in razne druge dajatve, tako da bi dejansko plačane reparacije znašalo samo 5 miljard in 17 milijonov mark. List trdi. da je Nemčija plačala zadnje reparacije med leti 1024. in 1931., ter očita francoski statistiki, da je izpustila plačila, izvršena pred letom 1924. .Razen tega, naglaša list, je treba šteti v račun tudi brodovje, materijal, javna in zasebna posestva, ki so jih zavezniki dobili v roke. V nasprotju z navedbami ^Frankfurter Zei-lung ugotavlja Agencija Havas, da so v vsoti 8 miljard in 15 milijonov mark všteta vsa nemška plačila, in tako jih je tudi vknjižila reparacijska komisija. Zbtizanje med Anglijo in Francijo Črtanje vseh vojnih dolgov bi prineslo predvsem Nemčiji veliko korist London, 10. jan. V teku zadnjih -18 ur je prišlo mod Francijo in Anglijo v zadevi reparacij in medzavezniških dolgov do precejšnjega zbližanja. To zbližanje je gotovo pospešilo zadržanje ameriške vlade, ki je gladko odbila vse predloge, naj tudi ona prevzame del bremena črtanja reparacij. Povsem leni je končna rešitev reparacijskega problema nemogoča. Zato je tudi angleška vlada uvidela, da je edini izhod iz sedanje zagato začasen moratorij. Zunanji minister Stinison dela na tem, da bi vzdušno ozračje, ki ga je povzročila Brliningova izjava, s posredovanjem med Berlinom iu Parizom razčistil še pred začetkom reparacijske konference. Za nov položaj jo značilen članek konservativnega Dailv Maihv . v katerem se Rothemerjev sin zavzema za tesno sodelovanje s Francijo. Člankar meni, da ni druge poti iz sedanje stisko. Ijondon. 10. jan. Znani angleški finančnih La.v-ton je izračunal, da bi po črtanju vseh vojnih dolgov znašale nemške zadolžitve še 500 milijonov funtov (8 funtov na vsakega Nemca), francosko 2300 milijonov (50 funtov na vsakega Francoza), angleške G000 milijonov (150 funtov na vsakega Angleža) in ameriški 3200 milijonov (27 funtov na vsakega Američana). Od črtanja vojnih dolgov,bo torej največ profitirala Nemčija, ki bi po tem brisanju ostala skoraj brez dolgov. Nemčija na umiku Iterliu. 10. jan. A A. Še vedno ni jasnosti o načinu, kako ji1 nastala znana Neuterjeva brzojavka o dr. BrUningovi izjavi proti bodočim reparacijam. Dejstvo pa je, da la brzojavka ni rodila iroljci.ega usjioha in da ni našla prav nobenega , fi/.iv., no pri angleški in ne pri ameriški vladi, '.'n in tam je celo pokvarila položaj Nemčije. Zanimivo je, da je v sami Nemčiji nastal preobrat. Vladne kroge je v tej zvezi iznenadil članek lista »Popolo dTtalia. in po mnenju nemških listov nikakor ne gre, da bi bilo vprašanje reparacij povezano /. medzavezniškimi vojnimi dolgovi. Po zaupnih informacijah iz londonskih uradnih krogov izhaja, da jc angleška javnost s prva podpirala nemško stremljenje, da pa je sedaj popolnoma drugega mnenja in da je treba pridobiti rasa. Predlog o »dgoditvi konference je iznenadil nemške vladne kroge, prav tako pa iudi odločna beseda Francije. Neugodno za jioložaj nemške vlade je nadalje odklonilno stališče nemških nacijonalnih socialistov, ki sedaj kratkomalo dr. Briininga odklanjajo. Iz vseh leh razlogov se da sklepali, da nemška vlada v Lausanui ne bo več tako absolutno proti reparacijam, kakor je bila prejšnje dni v listih objavila. Nemška delegacija bo raztolmačila položaj Nemčije in bo skušala doseči takojšnjo razveljavitev nadaljnjih reparacij, če pa tega ne bo mogla doseči, nikakor ne bo zapustila lausannske konference. Brilski predlog, ki ga je objavil Norman in ki ga je ponovil Keynes, naj hj lauaannska kon ferenca sklenila začasno ureditev, da bi mogle zainteresirane države proučiti vprašanje medzavezniških dolgov, odpira nemški diplomaciji možnost častnega izhoda. Kakšni bodo sklepi reparacijske konference Paril. 10. jan. tg. »Echo de 1'aris« poroča: V italijausko-angleških razgovorih so si- dogovorili, da bo lausanska konferenca trajala samo malo časa in da ho dovedla do sklepov: 1. Nemčija na; zaveznikom pred koncem leta predloži definitivni načrt o plačevanju, 2. Hooverjev moratorij se podaljša do 15. decembra 1932. pred tem datumom pa naj se skliče nova reparacijska konferenca. Besarabsko vprašanje zopet na vidiku Bojazen vse Evrope, da se ne bi pogajanja med Rusijo in Romunijo razbila Pariz, lt>. jan. Vesti nekaterih listov, ki so poročali, da so se pogajanja ined romunskim delegatom Sturdzom in sovjetskim diplomatom Sto-inonjakovim v Rigi o paktu nenapadanja razbila, niso točne. Pogajanja se šc niso razbila, gotovo pa jc, da sc bodo razbila, ako Romunija ne bo odnehala od svojega dosedanjega stališča. Sovjetska Rusija je popolnoma pripravljena, da sklene z Romunijo pakt, ki ga obenem misli skleniti s Poljsko in Latvijo, nakar bi ga imela podpisati šc Francija. Toda Romuni slej ko prej zahtevajo, da naj bi se v tem paktu definitivuo označila in s tem ludi priznala sedanja meja med Romunijo iu Rusijo, ki jo tvori reka Dnjester. Na (a način bi bilo odpravljeno takozvano besarabsko vprašanje, ki je eno izmed tistih vprašanj, zaradi katerega sc more zopet začeti krvavi bojni ples med narodi vsega sveta. Rusija pa te romunske zahteve nikoli ne bo sprejela, ker sc ji zdi tudi nepotrebno, zakaj zaenkrat ni verjetno, da bi Sovjeti začeli z Romunijo kakšen konflikt, kateremu so se do sedaj že deset let izogibali. Zato jc, pravijo, tem manj razloga, da bi formalno priznali Romuniji posest Besarabiji, Ki jo Rusi smatrajo kot nepravično. leni več razlogov pa ima Romunija, tla bi sc Bcsarabija tudi od strani Rusije priznala kol romunski teritorij, ker so razmere v Bcsarabiji, kjer je bilo te dni proglašeno obsedno stanje, postale aravnost neznosne. Nikoli ni bila nevarnost vstaje Besarabiji tako blizu, kakor je danes. Dočim jc .'sarabija pod Rusijo imela trg za svoje poljedelske produkte v Moskvi in Pctrogradu, je danes obsojena na najčruejšo bedo, ki jc tem večja, ker tudi Romunija danes ječi pod veliko gospodarsko in finančno krizo, ter se ima boriti tudi s takimi notranjepolitičnimi težavami, kakor še nikoli, odkar obstoja nova Romunija. Romunija mora vzdrževati v Besarabiji velik vojaški aparat, ki strašno teži na njenem budgelu, ui pa zmožen, da bi spopri-j-iznil besarabsko prebivalstvo z romunsko državo. V Franciji dobro vedo. da ima takozvana bariera. ;i naj ščiti l;:vro|x> pred boljševiško invazijo od Baltika do Črnega morja, svojo najslabšo točko v Besarabiji, kjer bi se ta bariera lahko v danem lučaju zrušila ob najlahtiejšctn pišu. To tembolj, ker nikjer drugod na svetu boljševiška propaganda ni tako močna kakor v Besarabiji. Sovjeti so na oni strani Dniestra ustanovili svobodno moldavsko republiko, v kateri je gospodarski položaj prebivalstva na neprimerno višji stopnji, nego v romunski Besarabiji. Razume se, da to dejstvo silno vpliva na besarabski narod pod žezlom Romunije, ki še danes ni mogla izboljšati slabih prometnih razmer, ki pohajajo v Besarabiji še iz carističnega režima. Kakor se vidi, pa ta zadeva ne interesira samo Romunije in njenih zaveznikov ter Francije, ampak vso Evropo. Zato vse s skrbjo gleda napram Rigi, kjer se Romuni in Rusi še pogajajo, toda z vedno manjšim i/glcdom na uspeh. Zdi sc pa, da bo Quai i" Orsay v danem momentu pritisnil na Romunijo, Ja ne bo vztrajala na izrecncm priznanju Besara-bije, ampak se zadovoljila s formulo, ki jo predlaga Rusija in ki vsaj za dogleden čas zasigura mir na vzhodu in v Evropi. Trdovratnost Romunije, pravijo v Parizu, je tem manj opravičljiva, ker bi zbol>-šanje odnošajev med Rusijo in Francijo kot posledica nameravanega vzhodnega Locarna imela (ako ugoden vpliv na odnošaje med Rusijo in Romunijo, da bi se ob svojem času našla tudi primerna rešitev besarabskega problema. V Bukareštu pa menijo, da,je treba izrabiti moment, ko bi Sovjeti radi imeli zasiguran svoj hrbet ua zapadu, da posvetijo svojo jjozornost Ja poncem, ki čedaljebolj ogrožajo |xiložaj Rusije ob Pacifiku. Bukarešta, 16. januarja. AA. V Ungheiiiju v Besarabiji je obstojala šola za špijonažo. Vodili so jo sovjetski agenti. Redarji so prijeli več oseb. Poljska šteje 32 milijonov prebivalcev Varšava, 10. jan. AA. Po podatkih poljskega statističnega zavoda je štelo prebivalstvo Poljsko 9. decembra lanskega lela 31,927.773 ljudi, število jirebivalstva se je torej zvišalo od leti 1921. zn 5,069.581 ljudi, to jo za 18.9%. V Varšavi jo 1,178.211 ljudi. Tu je prebivalstvo naraslo za 241.496 ljudi, lorej za 25.8%. Lodz šteje 005.287 ljudi, prebivalstvo je naraslo za 153.313 ljudi, oziroma za 33.9?«. Lvov šteje 313.177 duš, Poznanj in Krakov imata nad 200.000 prebivalcev, Vilna 197.000. Prebivalstvo Odinjo jo naraslo za 1000%. Vse te številke veljajo le za civilno prebivalstvo, brez vojaštva. v sebe/ Kdo ur vidi stiske našega naroda! Je to v prvi »rsii gola in resnično revščina, ki ione neštete v strnile* iu lakoto. Začudeno iti preplašeno si ljudje pripovedujejo: Vsak dan jili vsaj dvajset potrka na vrata. Usmiljeni liugl Seveda berači, a kakšni so med njimi, Brezposelni, bivši uradniki, delovodje, obrtniki, telo i/, vrst inteligenci', ki sramežljivo skrivajo boljši obleko, katere kajpak ne more zajesti ne zastaviti, ker je edina. Gotovo so med njimi tudi liičvrodneži in potepuhi. Toda, če kdo pripoveduje, ila 11111 otroci doma stradajo v ne-za kurjenem stanovanju iu jo žena bolna, so lahko znnesctc, da je po mnogili družinah res (uko in šo hujše. Nekateri si pomagajo s petjem. Petje ho ljudi ganilo... Ustavljajo sc na dvoriščih. Nekateri imajo s seboj citre. gosli ali mandolino. Zadnjič je nekdo prenašal celo gramofon. Težko je peti. če zavija po praznem želodcu. Toda morda se odpre kako okno, morila vrže roka v papir zavit novec. Morda tudi kos kruha... Morda ... Mnogim se cesta šo olieta. se stanujejo v udobnem. Včeraj so bili še dobro situiranl. danes pa prihaja oče pobit domov. »Odpuščen!« Čez nekaj dni bo treba napraviti prvo pot v zastavljalnico... Drugod so tja že vse znosili, kar je imelo količkaj vrednosti. Ponekod so vsi odrasli otroci doma. Brez posla in brez zaslužka. Kaj bo s temi mladimi ljudmi, ki nimajo nobenega dela? Z osemnajst, dvajsetletiriki, ki že dve, tri leta brez posla tavajo okrog? Z brezposelnimi dekleti, delavkami, uustavljcnkami, pisačicami? Kam jih bo zvabil časopisni oglas? Kje bodo končale: na cesti ali v bolnišnici? Tako gospodarska kri/u vodi za seboj veliko moralno iu duhovno krizo. Kdor trpi pomanjkanje, ali docela otopi ali postane pa skrajno radikalen. Posebno, če mu draži pogled in domišljijo početje srečnejših, ki krizo no občutijo, ki si ludi v teh časih nočejo ničemur odreči, ampak so vse njihove misli zaposlene z veselicami, zabavami iu plesi. Da. (Udi plesi. Na Češkem je letos vlada vse plese prepovedala. Cehi so mnenja, da so preresni časi in da zlasti ne kaže z veseljačenjem naravnost izzivati tisočev iu tišočev bednih, ki nimajo ničesar, s čimer 1)1 pokrili svojo nagoto in nasitili svojo lakoto. Pri nas so vsaj izvostni krogi drugega mnenja, nam ni sile, mi si lahko privoščimo kot v dobro rojenih lotili. Pa še o tem je teško pravično presoditi. Čo lii gledali lačni in brezposelni te veseljake, ki so vrte v morju luči dn rane zore, bi sc enemu in drugemu polegla zavisi, ker bi zagledal med njimi tega In onega znanca, ki v topi norosti hoče udušiti glodajoče žalost in skrb. Tudi lakih ,io danes veliko, ki plešejo mrtvaški ples. Ki si hočejo za poslednje dinarje pregnati skrb vsaj za eno noč. Težko je biti pravičen, nc moreš na prvi pogled presoditi, je-li gre za lene in site postopače, za katere delajo in mislijo drugi, ali pa so obupane!, ki zapravljajo zadnji dinar svoje odpravnine... Vsem tem in premnogim driigim so duše trudno skepticiznni, obupujejo nail seboj, nad bližnjim in nad razmerami. Kdaj bo drugače, kdaj bo bolje? Rušila predlagata Japonski pogodbo o nenapadanju Moskva, 16. jan. tg. Sovjetska Unija je predlagala Japonski nov predlog o medsebojnem nenapadanju, vendar se Japonska o tem še ni izjavila. To je kvlntesencija obširnega oficioznega moskovskega demantija k japonsk;m poročilom, da je sovjetski poslanik Trojanoveki v Tokiu že v razgovorih z japonskim ministrskim predsednikom lnukajem, poskušal izvedeti mnenje Japonske o •možnosti zbližanja in rusko-japor.ske anlante. Rusija ni nikda*- stavila predloga o medsebojni an-tanli. Nasprotno pa je Litvinov, ko je japonski zunanji minister Jošisava potoval skozi Moskvo dne 31. dec., govoril o pogodbi o nenapadanju. Zadnji razgovor Strojanovskega z lnukajem se je tikal predvsem prodiranja japonskih čet v Severno -Mandžurijo in delovanja tamkajšnjih belih gardistov, pri čemer je Inukaj izjavil, da Japonska nima namena kršiti ruskih interesov na vzhodno kitajski železnici. Glede predloga o pogodbi o nenapadanju ie Inukaj izjavil, da japonska vlada tega predloga še ni proučila. Dvoumen japonski odgovor Tokio, Iti. jan. AA. Odgovor japonske vlade ameriškim Združenim državam glede na pakt, pod-oisan po devetih pomorskih državah, je bil danes dopoldne predan ameriškemu poslaniku v Tokiju. Nota v glavnem naglasa, da bo Japonska nadalje- val politiko odprtih vrat v Mandžuriji, pri tem p« obžaluje, da je bila ta politika resno ogrožena zaradi neredov, ki vladajo na vsem Kitajskem. Tokio, 16. jan. ž. Vlada je dolirala nov kredit v znesku 6 milj. jenov za vzdrževanje čet v Mandžuriji. Od začetka vojne v Mandžuriji do zadnje dotacije je bilo potrošenih 31' milj. jenov. Kitajska pritožba pri ZN Ženeva, 16. januarja. AA. Kitajska delegacija pri Društvu narodov je izročila Društvu narodov noto, v kateri prav!, da sta dtie 10. t. m. zjutraj dve japonski letali patruljirali nad Pinčevom in vrgli šest bomb. Letali sla povzročili veliko stvarno škodo in ubili dva človeka, mnogo pa jih ranili. Kitajska delegacija pojasnjuje, da je Pinčev tisli kraj, kamor je začasno odšla provinčna vlada iz, Kirina, ko je bil Kirin okupiran. Bombardiranju ni dalo povod nikako izziv vanje. Netehtne opravičbe Japoncev zu podobni dejanja, ki so se že prej večkrat zgodila, v tem primeru nikakor ne bi države. Več ko jasno je, naglasa kitajska nota, da imajo Japonci namen pregnali iz Mandžurije vsa kitajska legalna ob-lastva. To njihovo početje je nedvomno kršitev slovesnih pogodb, ki jih je Japonska podpisala, in pomeni hkrati popolno briskiranje resolucij Sveta DN, ki jih je japonska vlada sprejela. Okrepitev opozicije na Madjarskem Izredno zasedanje parlamenta Budimpešta. 16. jan. ž. Akcija opozicije, da se parlament skliče na izredno zasedanje, je imela popoln uspeh. Prvikrat po dolgih letih je bil dosežen sporazum meil opozicijskimi strankami, tako da so '.ahko zbrali 50 glasov, ki so potrebni za izredno sklicanje parlamenta. Razen poslancev treh opozi-fijskih strank, in sicer socialnih demokratov, liberalcev in agrarcev, ki so imeli skupno 38 podpisov, je podpisalo predlog še 12 neodvisnih, med katerimi je bil tudi bivši podtajnik notranjega ministrstva Sprememba uredbe o draginjskih dok$adah Belgrad. 10. jun. AA. Na podlagi 3 28. uradniškega zakona z dne 31. marca 1931 je g. predsednik ministrskega sveta na predlog finančnega ministra odredil, naj se določba v § 1. uredbe o draginjsKih dokladah državnih uslužbencev civilnega reda z dne 27. maja 1931 izpremeni in naj se glasi: § li t. Draglnjekl razred (§ 26.. t. 3) obsega gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec postavljen, 2. v krajih z mestnim ožjim Ul z izven mestnim širšim gradbenim okolišem obsega draglnjski razred širši gradbeni okoliš, 3. v spornih primerih o mejah gradbenega okoliša odloča gradbeno ministrstvo. Ta izpretnemba velja s prvim dnem prihodnjega meseca po objavi v . Službenih Novinoh«. Sklicanje obeh skupščin Belgrad, 16. Jan. 1. Predsednik senata in predsednik narodne skupščine objavljata danes proglas, i katerim sklicujeta obe skupščini narodnega predstavništva na slovesno sejo, ki se bo vršila dne IS. februarja ob 11 dopoldne in ua kateri bo Nj. Vel. kralj govoril prestolni govor. Nov dnevnik v Zagrebu Zagreb, 1R, jan. Z. V prihodnjih dneh dobi Zagreb nov dnevnik, ki bo imel naslov -Kurir . Dnevnik je last Tomašiča In Teodorja Kone. List se ne bo bavil s politiko, prinašal pa bo samo razne senzacije. Izhajal bo vsako popoldne ob 5. Za r.iz-'Jko med drugimi časniki pa bo stal samo 1. Dm. (Sofija, 16. jan. AA. Ltet ;-P1adne poroča, da Je bil njegov ravnatelj Vlkov aretiran. Po izjavi policije je bil Vlkov aretiran na zahtevo flržovnega tožilca po zakonu o zaščiti države. London, 10. januarja. AA. Iz Cikaga poročajo, d« jr /nani ameriški boksač Levitiski zmagal po točkHh nad boksačem Paolittom. Match je bil določen na 10 krogov. Radio u Mašo hišo! Prodajamo t L TroalelitrDnsIsi »i Reinarfz" s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke; 18 ah 7. držajem, anodno baterijo »Zmaj« 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 200-— ter deset mesečnih obrokov po Din 150-— 2« ŠfHelefefrDnsht aparat »Reinarfz" i. visokofrekv. stopnjo (elektronka z zamreženo anodo) a kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem Hoppecke 36 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 300-— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210*— Radio Ljubljana Liubliana, IKlikloSICeua c.5 Anketa o brezposelnosti Belgrad, 10. Jan. L Vprašanje brezposelnosti je bilo predmet obširne ankete, ki se je začela včeraj popoldne v prostorih Delavske zbornice in se je nadaljevala danes ves dan z neokrnjeno energijo. Na snočnji seji je spregovoril minister za socialno politiko nekaj vzpodbujajočih besed na naslov udeležencev. Anketi predseduje načelnik v socialnem ministrstvu Dušan Jeremič. Kot govorniki so nastopili vsi znani belgrajskl voditelji delavstva in industrije. Najtemeljitejši je bil referat glavnega ravnatelja Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev v Zagrebu dr. Glaserja, ki je razprostrl pred poslušalci celokupen problem brezposelnosti, posredovanja za delo in direktne pomoči brezposelnim. Za njega je važno, dn vsi delavci in delodajalci enako dobro razumejo važnost lega problema in da pokažejo drug do drugega dobro voljo ter ta težak problem rešijo. Delavstvo je dosedaj sprejelo vsako žrtev nase. Zato je to-lažljivo dejstvo, da so se tudi podjetniki toliko povzpeli, da hočejo sedaj doprinesli tudi žrtve s svoje strani Dr. O laser predlaga javno pomoč brezposelnih preko borz dela. nadalje uvedbo zakonu o zavarovanju proti brezposelnosti, ki bo še dolga leta ostala v naši državi kroničen pojav gospodarskega in socialnega napredka. Brez lega zavarovanja je ves sistem delavskega zavarovanja šepav, nedostaten, neenak, ranjen in bolehen. Za njim je nastopil, kakor že snoči, dr. Živko Topalovič, ki je prinesel izvirne statistične podatke o brezposelnosti ter ugotovil, da se mora proti temu stalnemu naraščanju nastopiti s sistematičnimi sredstvi in ne z majhnim orožjem. Dr. Obljuden je zahteval, da državni uradi za zavarovanje vodijo natančno statistiko o brezposelnosti, kajti oni so edina ustanovu, ki nam dopušča, da spravimo brezposelnost v konkretne številke. Očita tem ustanovam, posebno pu delavskim borzam, da vidijo v delavcih, ki iščejo kruha, samo stvar, samo predmet, ki se mora rešiti, kakor se rešuje papirnati akt. Toda delavec ni papirnati akt, on je človek s socialnimi pravicami za sebe in za one, ki so v njegovi družinski oskrbi. To čudno mcntalitcto je treba i vso strogostjo ii-trobiti iz naših delavskih borz, tako da jih bodo brezposelni poiskali v toplem zaupanju iu ne r strahu, kakor se (o danes dogaja. Za dr. Obljudeuoni, katerega so poslušali navzoči z veliko pozornostjo, je nastopil Marcdio kot zastopnik trgovskih zbornic. Prinesel je s seboj mnogo zelo zanimivega materijala, ki meče čudno luč na gotova podjetja. Tako mu je n. pr. znano, da je neko podjetje Zaprosilo za dovoljenje, da zaposli nekega inozemca. Ko je la prošnja bilo odbita, je isto podjetje iz zlobo obrat zaprlo in vrglo na cesto tudi naše delavce-domačine. Tako reči se ne smejo dogajali. Delodajalec mora sodelovati pri reševanju krize brezposelnosti, ako lie, se ga mora k temu z zakonskimi uredbami prisiliti. V imenu trgovskih zbornic je izjavil, da bodo ono radevolje in iskreno sodelovale za zaščtio brezposelnih. Nastopili so še drugi govorniki, ki so predložili stanje brezposelnosti v posameznih krajih države. Danes popoldne so bile izdelane resolucije, ki bodo predložene ministrstvu za soc. politiko v pretres in v rešitev. Sejam so prisostvovali tudi poslanci socialne sekcije. Slrenjacki, ki je znan kot volivni agitntor pri zadnjih volitvah, pa .je prestopil v opozicijo. Izredna seja parlamenta Je določena za 25. januar. Svoj predlog opozicija utemeljuje s tem, du težki gospodarski in finančni položaj nikakor več ne dopušča odgoditve parlamenta. V zvezi s lo skupno akeiid' opozicije se v pnrlamenlarnih krogih ponovno govori o možnosti ustanovitve enotne meščanske opozicije in o pristopu krščanskih socialistov ter o možnosti razvoja za ustvaritev narodne koncentracije. Izdatki za samoupravna telesa Belgrad, 16. jan. 1. Govoreč o predlogih gospodarske sekcije poslanskega kluba, omenja Ladoslav Draškovič v svoji izjavi, ki je bila objavljena v »Pravdi«, da je najzanimivejši simptom naše gospodarsko krize stalen narastek izdatkov za samoupravna le,lesa. Finančno breme avtonomnih samouprav v naši drŽavi je znašalo 1.- 1926 1.124,000.000 Din, je narustlo v 1. 1927 na 1.201,000.000 Din, v I. 1.928 na 1.301.000.000 Din, v I. 1929 nn 1.43-1,000.000 Diu in v 1. 1930 li a 1.500,000.000 Din. Ako se k temu prištejejo še dolgovi, kateri so obremenjevali samoupravne dajatve za vsako posamezno glavo v državi 110.77 dinarja, kar je porazna višina in teža, katero gospodarstvo ne bo moglo dolgo prenašati. Temu vprašanju se bo moralo v bodočnosti posvečati veliko pozornost, zaključuje Draškovič. Izžrebane srečke vojne škode Belgrad, 16. jan. AA. Pri osmem žrebanju obveznic loterijske dva in po! odstotno državno rente za vojno škodo, ki sc je izvršilo 10. t. m., so bile izžrebano za amortizacijo tele serijo: 505, 713, 822, 855, 973, 1088, 1184, 1206, 1797, 1805, 1822, 1807, 2220, 2310, 2396, 2440, 2448, 24H3, 2626, 2650, 2851, 3041, 3103, 8216, 3646, 3829, 3800, 3034, 3941, 3987, 4088, 4155, 4213, 4531, 4538, 1068, Iz oddelka državnih dolgov in državnega kredita finančnega ministrstva. Pruske vvlitve Berlin. 1(1. jan. t;:. Najvažnejši notranje politični ilalum Nemčije v tekočem letu bo nedvomno dfln pruskih deželnih volitev, ki bodo 8. maja, obenem z volitvami v Wiirlembergu in Anhaltu. Ta dnn bo odločilno važn- Ui zato, ali se bo posrečilo desničarski opoziciji, da vrže v Prusiii kabin"* Braun-Sivering. Zborovanje mlinarjev v Belgradu Žitni režim je potreben reorganizacije Belgrad. 16. Jan. 1. Danes se je začelo veliko zborovanje mlinske zveze v državi v prostorih Irgovske zbornice. Slovenijo zastopata predsednik mlinarjev Franc škerjanc, industrijalec iz Radomelj pri Kamniku ter knjigovodja Lovšin iz Na-stranovega mlina. Kongresa so se udeležili vsi zastopniki mlinske industrije iz države. Za predsednika kongresa je bil izvoljen Teodor Vošnjak iz Zagreba, v tajništvo pn je prišel knjigovodja Lovšin. Najprej je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, nakar je Milenkovič s temeljitim referatom olvoril dnevni red konference ter podrobno poročal o zgodovini našega sedanjega žitnega režima v Jugoslaviji. Izjavil je, da je prišel iz dobre zamisli, da bi se pomagalo našemu kmetu, da bi prodal svoj pridelek našim konsu-mentom, da bi poceni kupoval žitne pridelke, toda nepopolnost tehnične organizacije je to prvotno zamisel onemogočila. Prišlo je do težavnega položaja, s katerim niso bili zadovoljni ne kmetje, ne mlinarji in ne konsumenli. Zato je potrebno, da la kongres jasno pove svoje mnenje in da stavi resornemu ministru vso svoje resolucije nn razpolago, da jih bo mogel uporabiti pri eventuelnih reformah žitnega zakona. V istem smislu je govoril ludi drugi referent Nnjdaiiovič, ki je opozoril, kako se je nekaterim kupcem posrečilo, da so mimo obstoječega zakona pokupili po Vojvodini poceni žilo, ne da bi jim bilo treba plačevati po zakonu predvideni dodatek 7000 Din na vagon žila, in kako so potem s tem cenenim žitom preplavili državo ter razorožili vso mlinsko industrijo, ki si mora dobavljali svoje žitne zalogi; potom Privilegiranega izvoznega društva iu morn seveda plačevati imenovani dodatek. Naši mlini so proti taki konkurenci postali absoltilno prešibki in so začeli na celi fronti hirati. Konsumentu pn ni bilo s tem prav nič pomagano, ker si vsakdo ni mogel nabaviti cenejših produktov. Režim dvojnih cen je nevzdržljlv, jc rekel govornik, in zaprosil resorno ministrstvo, naj žitni režim spo-polnl, da nc bo več mogoče uhajati zakonskim rivc*-ni ?om. Zn njim je Stojkovič naštel celo vrsto i državah ter jo iz primerjanja potegnil nekaj z"'o koristnih nasvetov za organizacijo našega žilnega režimu Popoldne se je zborovanje nadaljevalo po sekcijah, ki bodo izdelale predloge do jutrišnje plenarne seje, ki se je boslu udeležila trgovinski in kmetijski minister. Belgrad, Ki. jan. AA. Po odredbi minletfa zu trgovino in industrijo smejo mlini ha merico prodajati pšenico na merico samo Privilegirani družbi za zvoz. Odličen ponarejevalec denarja Berlin, 10. januarja. AA. Znani berlinski ju-rist dr. Kornel Salaban, ki je bil v svojih krogih odlično ocenjen in ki se je bil uveljavil z mnogimi pravnimi spisi, je v svoji vili izdeloval potvorjene novce po 2 marki. Njegova žena je denar razširjala po berlinskih trgovinah. Dr. Salaban je ponarejal denar 2 leti. Policija je ugolo-viln, da sla ponarejevalca razpečala nad 30.000 ponarejenih komadov. Živela sta na široko nogo, vendar ni nihče sumil, da bi dr. Salaban opravljal tak posel. Denar je potvarjal tako tajno, da je to ostalo lajno celo služinčadi. Bcthlen pri papežu Budimpešta, 16. jan ž. Danes opoldne jo papež Pij XI. Sprejel bivšega madjarskega predsednika vlade grofa Belhlena v avdienco. Grof Bethlen je po avdlcncl obiskal So državnega tajnika Pareellija. Budimpeštanski listi javljajo iz Rima, da je Mussoltni simpatično sprejel misel o podonavski konfederaciji. Mussolini jo naglasil, da mora ta konfederacija bazirati ua madjarsko-italijanskein prijateljstvu. Brezposelnost v Italiji Rim, 10. jun. ž. Iz poročil zavodu za pobijanje brezposelnosti .je razvidno, da je bilo v Italiji do decembra meseca 972.827 brezposelnih, od katerih je 240.000 sprejemalo denarno podporo. Brezposelnost sc je v mesecu decembru povišala za 10,054. Jezuiti ne bodo izgnani Sz Španije Vatikan, 16 januarja. AA. špansko poslaništvo je izdalo komunike, ki v njem pravi, dn je vest, ki kroži v vatikanskih krogih o izgonu španskih jezuitov, brez osnove. Položaj v Španiji je lak, Ua jo sedaj tak Izgon nemogoč. Skrbite za zdravjo svojih ust, razkužujte si nosnice, oSuvajte si grlo z vsakdanjo rabo pastilj JfHLDR" Njiliove razkužilne izpuh-tline Vas čuvajo in branijo bolezni dihalnih organov, kakor tudi okužen ja v primeri epidemije. Zahtevajte in rabite vedno le prave pasti! je »» ki se prodajajo samo v škatjicah z napisom V A L O A" Predtiskana ročno dela za vse! Stenski prti 7 Din. stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din napre), blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Matek & Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. Opozorilo Cenjeno občinstvo opozarjamo, da nekateri potniki sprejemajo stare plošče v zameno za nove in kasirajo zneske na račun ter se pri tem poslužujejo imena tvrdke A. Rasber-ger, ki pa z omenjenimi potniki nima nika-kih poslov. Opozarjamo tudi na to, ako nameravate skleniti kako kupčijo, zahtevajte od vsakega potnika te stroke, da Vam pokaže legitimacijo. Jugošporf r. z. z o. z prej A. Kasberger, Ljubljana, MikloSičeva 34. StOM \9l' TIVAR DOMAČI IZDELEK P?JE OBLEKE r NAilH PRODAJALNAH DO 6 FEBRUARJA ZA 20% CENEJE! GOSPODARSKA ZVEZA UDUMImu Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cemeni, premog itd. Prvovrstna moha iz mFord« avtomobila se bo vršila v ponedeljek, dno 18. t, m. ob pol 15 v garaži g. Stupice, Slomškova ulica št. 6. Ogleda se ga lahko vsak čas. Več se poizve na sodišču št. 18 ali pa v advokatski pisarni dr. J. Klepca, Masarykova cesta 14/1. L. Miku* - Liubliana priporoča kvojo zalogo težnikov ■miličnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in oolidno NAZNANILO! Vsem spoštovanim naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo pleskarsko in sobo-slikarsko delavnico s Sv Petra ceste 33 na Can-kaijevo nabrežje 21 (vhod tudi t Mestnega trga 10). Priporočam se vsem cenjenim naročnikom za nadaljnjo naklonjenost in jih zagotavljam, da bom vsa dela izvrševal točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo. J. HI.EBS, družba z o. z. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 21, NAZNANILO! P. Fh članstvu vljudno naznanjamo, da je podpisana zadruga kupila znano in renomirano „Podravsko tiskarno" (preje „Ažbe") d. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ul. 6, ter isto 15. jan. 1932 prevzela. Tiskarna se bode vodila dalje pod tvrdko: Podravska tiskarna (preje „Ažbe") d. z o.z. Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta 6. Z ozirom na to veliko pridobitev je zadruga v stanu nuditi svojim članom prvovrstna tiskarska dela po nizkih cenah. Specijaliteta: reklama, barvotisk in kraievne razglednice. Pričakujoč, da se bode članstvo zadruge pridno posluževalo našega podjetja, jih zagotavljamo že v naprej solidne in točne postrežbe. ~ , . . , . ... v F Podravska tiskarna (Pre'e «Ažbe») d. z o. z. Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z., Maribor Aleksandrova cesta 44. w i« ^r .2 Hi i. 2— Q , «£ o "E S ^ o m .5 s ?m w m S .. ,17 » S * se •- % M , 0, ,5 » > « a N 'N D N ■. _ fl) n » . c > « t- d N N » ■ - = . „3 o s -O I - * ••c i n /. « i; © » s •Š N a s & s — z™ 'J t finali izumita naroda Roman iz drugega stoletja pr Kr. Konji so topotali skozi les, v katerem je šelestelo in pošumevalo, in iz slehernega grma in drevesa je gostolelo, kakor bi se drobni pevci skušali, kateri bo lepše in glasneje pozdravil mladi dan, ki jc privabil i solnce izza Okre že tako visoko, da je prepodilo vse megle in še vse nočne sence iz skritih globeli. Vse je bilo živo, vse je bilo veselo. Kraljica je bila tiha in zamišljena, Empeto je bil tih. Oso je bil vesel in se ni mogel premagati, da bi molčal. Zavriskal je. Iz temnega lesa, od peči in robov je odmelo, kakor bi se Oso postoteril. »Ne deri se! se je zadri nad njim Empeto, ki je videl, kako je kraljica zamišljena,, žalostna, in jc menil, da je ne smeta motiti. : Pusti ga, naj vriska, saj ni že dolgo!« je rekla kraljica in se nasmehnila, kakor se trenutno nasmehne solnce zemlji izza oblakov, ko se podijo preko neba in se bežno za spoznanje pretrgajo. Hvaležno je pogledal Oso kraljico, Empetn pa grdo in mu jc rekel: »Vidiš, čmernež! Kraljica ve, da je pastirju vriskanje pol življenja. Meni pa je zdaj kar celo, ko sem moral toliko časa molčati! In še očeltt hočem naznaniti, da sem živ. Drugače se me preveč ustraši, ko nic zagleda. Zato, vidiš, vriskam in bom še vriskal, pa naj je tebi prav ali ne, samo da mi je kraljica dovolila!« In je vriskal in vriskal. Ko se je začel les redčiti in se je razgrnila pred njim ravnina ob Mrzli reki, je Oso utihnil, zadržal konja in z bistrimi cčmi iskal, kje bi opazil v dolini kake črede. »Tam je, tam je! je zaklical veselo. • Kdo?.: ga je vprašal Empeto. Moj oče, moj oče! ; je povedal ves srečen. Oči so mu žarele in zavriskal je spet tako glasno in veselo, da je šlo preko vse doline in odmelo od strmih robov na ohi strani. Kraljica ali smem naprej, da pozdravim očeta? Nc bom se mudil dolgo. Dohttim vaju, preden prideta v gradišče. ■ Smeš, Oso. je reklo kraljica ob njegovem veselju in v njeni besedi je drhtela žalost, ki je je bilo polno srce, ko j,i je vzplaval pogled preko Belenovega ostrva na Sllikansko gradišče in obstal nad rodnim dvorcem... * Zavzel se je stari žroc Seko, ko je uzrl na Bele-novem ostrvu kraljico Eno, o kateri je menil, da je ne bo več videl, in je zato klical in rotil Belena, naj jo osveti, ko bo odet v temne oblake sul iz svoje desne smrtonosne strele ... Ena 'se je ustavila ob sveži gomili, nad katero je že stal brušen marmor in je bil vklesan vanj napis: EHO U RKvI PR0N0H! Vrgla se je na grob in ibtela in ponavljala vklesane kratke besede in se z njimi obtoževala. : EHO U RKVI PRONOH! — Jaz sem rakev Prenova! Jaz, jaz. nesrečnica, ki sem silila na Medeiske gradišče! O, če bi ne bilo mene, rešil bi se, oče, in še bi se veselil življenja, še bi mi sijalo solnce tvoje ljubezni in dobrote. 0, jaz sem rakev, jaz sem kriva tvoje smrti, oče! Mene si hotel rešiti in si padel iu izkrvavel, oče! Odpusti, oče, odpusti! Maščevala sem te in še te bom maščevala, oče, samo moči mi daj, da ne omagani, oče .. .< 'Zreč je pristopil k ihteči kraljici, jo tolažil iu bodril in ko se je dvignila z očetove gomile, jo je spremil v svetišče, kjer je žrtvovala Belenu. Ko sta se vrnila iz svetišča, bi se Ena spet zgrudila na očetov grob, a Seko jo je pridržal in jo vodil do pristanišča, hoteč, da bi zapustila ostrvo in se v dvoren ob otroku pomirila. ;>Še nam je Belen dober, Ena, v jo je tolažil. Žrtvoval mu bom, kakor želi Epulo, ob belem dnevu in v temni noči, z zarjo dneva in z zarjo noči in ob urah zvezd bo plamenel ogenj na njegovem žrtveniku in dober nam ostane in naklonjen. Zaupaj vanj! Videla si, dim tvoje žrtve mu jc bii ljub. V svetlomodrib kolobarjih ga je objemal, opletajoč se solnčnih pramenov, ki so ožarjali njegovo obličje... Vse bo še dobro, Ena, Belen cilje nad nami!... Belen te sliši in usliši, Seko! : se je poslovila kraljica in stopila v čoln, v katerem Jo je čakal Empeto. Oso, ki ju je dohitel in stal na bregu pri konjih, ril več vriskal; videl je, kako se vrača kraljica žalostna a očetove gomile, in pomislil je, kako bi bilo njemu, ce ne bi našel več očeta... Dobra kraljica se mu je zasmilila in oči so se mu zasolzile, Oso, ali nisi vesel, ko si našel očeta?« ga je vprašala kraljica, ko sla pristala z fini potom in ie videla, da ima solzne oči. OBUTEV ZA DELOVNEGA ČLOVEKA Vrsta 9677-22 Črni čevlji u telečjega boksa z močnim usnjatitu podplatom. Usnjata peta /. gumo. Imajo polšlljisto obliko, ki jim daje veliko eleganco. Izdelujemo jih v raznih širinah. Vrsta 3267-00 Čevlji za lovce in za vsako delo v naravi iz ruja-vega boksa z zelo trpežnim dvojnim podplatom. Neobhodno potrebni so vsem onim, ki so poklicno prisiljeni delati na terenu. Vrsta 3657-00 Naše tople meltonke najbolje varujejo Va'e zdravje ob dežju, snegu in mrazu. Imajo dobro usnjato podlogo; lako, da so nepremočljive. Široka oblika jim daje veliko udobnost. za vsako vreme in vsako delo. Vrsta 3967-22 Evo za Vas dobrih in solidno izdelanih čevljev za vsako delo. Prikladni za hojo po blatu in v vsakem vremenu, noge Vam pa ostanejo vedno suhe. Vrsta 0977-27 Čevlji iz najboljšega telečjega boksa z močnim usnja-tim podplatom. Polšiljasta oblika jim daje posebno eleganco. Nosite jih lahko na delavnik in praznik. ČISTITE OBUTEV Z NAŠO KliEMO. Evo obutve za vse one, ki ne služijo samo za sebe temveč tudi za svojo družino. Predložimo Vam nekaj vzorcev, katere smo usposobili za vsako vreme in prilagodili vsakemu žepu. 45.000 sodelavcev misli na potrebe delovnega človeka, in to je najboljše zagotovilo, da dobite v naših prodajalnah vse, kar je Vaši nogi potrebno, in boste postrežem solidno in strokov-njaško. Vrsta 9897-82 Visoki gumijasti škornji, ki smo jih izvršili iz najboljšega materijala, trajali bodo jako dolgo Dobro Vam bodo služili pri delu v vsakem štrajiacu, v blatu, vodi in največjem dežju l'i škornji ohranijo najbolje Vaše zdravje. Vrsta 0167-00 Čevlji iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Jamčimo za dober materija). Za delo na polju in za vsak štrapac so ti čevlji neobhodno potrebni. Mažete jih z našo mastjo, ki dane Din 6"—. Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri Ljudski pos®!iinld rea. zaflr. z n. z. | CClfli z n z v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo Ler zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov 7. vsem svojim premoženjem Tovarniški v Zagrebu fe neprodai Površina 3371 m2, ugodna lega, meječa ob 2 cesti, stanovanjska in tovarniška poslopja ter skladišča. Parna moč in lastna vodna napeljava. — Ponudbe pod ,.T< varniški objekt v Zagrebu" na Publicitas d. d., Zagreb, ilica © Zahvala. Ob priliki smrti mojega znanca g. Josijia Medica, katerega sem pred kratkim zavaroval pri Kmetijski eksportni zadrugi, r. z. z o. z. v Mariboru, podružnica Zagreb. Boškovičcva 4, smatram za dolžnost, da se isti zahvalim za izplačilo pripadajoče mi vsote, katero mi je izplačala v polnem znesku, vsled česar jo moreni vsakemu priporočati. Zagreb, 8. januarja 1932. ORSIN1 LUKA. kontrolni priiicipal in šef sekcije \Vagon Lits, Zagreb. Poceni in dobro kupite ure, zlatnino in srebr-nino pri svetovnoznani tvrdki H. SUTTNERI LJUBLJANA 2 j Prešernova ulica št. 4 ♦ 1 ž Lastna protokoliraua » lovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Glashutte, J. W. C. Schaffliausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa,Omiko, Iko, Axo itd. Zahteva jte veliki ilustr. cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 2 Zahvaia. Ob priliki smrti mojega znanca g. Radovoj Vlado, katerega seui pred kratkim zavaroval pri Kmetijski eksporlni zadrugi, r. z. z o. z-v Mariboru, podružnica Zagreb. Boškovieeva 4. smatram za dolžnost, da se isti zahvalim za izplačilo pripadajoče mi vsote, katero mi je izplačala v polnem znesku, vsled česar j > moreni vsakemu priporočali. Zagreb, 3. januarja 1932. IVO KAURIČ, Vinogradsku 08. lepo arondirano posestvo fn opekarna moderno urejena pri Žalcu. — Plača se lahko ludi s hranilnimi knjižicami denarnih zavodov. —- Ponudbe ua podružnico Slovenca v Celju. HrearsGtnsasB ..»•>»».»»♦««♦♦........ Svarilo! Vinko Oblak iz Kranja ni upravičen kasirati niti prodajati za Ivrdko »Singcr«, šivalni stroji d. d. Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zavarovalnica Ljublfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje Palača Ljudske posojilnice, Zagreb Stnrčevičev irg tj, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulics XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Otvoritev B0NB0NNIČRE DUNAJSKA CeSTA STCV. 7 bo v sredo 20. t. m. Za obilen obisk se cenj. občinstvu priporoča JOŠKO 0SET ZADRUŽNA GOSPODARSKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STE V 2057, 2471». 2«7i D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io) Vioae narf Din nnn PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad. Kranj, Slbenlk. „ .... Vloge nacs u in 3U0.000.000- Marlbor> KoievJe CelJe Sombor Djakovo SpHt Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-Izvršuje vse bančne posle najkulantnefe Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v (uZ«m$tvu In ino^tnsJvt, 7» Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Kakovue. Urednik: Franc Krem/,ar.