&ITATELJII Prosimo, poglejte ni Številk* poles: naslova za dan. ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.. No. 188. — ŠTEV. 188. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev^ Ameriki Reentered as Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York, N. V, under Act of Congress of March 3rd. 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 29,1943. — SREDA, 29. SEPTEMBRA ^ .......... ■A NEKAJ flC KO* na dan dobival«. \ , 'C 'GLAS HABODZ" po poŠti naravnost na dom (lirwii —brni, metekj ta pranllwr ClTAJTE, EAR VAS ZANIMA VOLUME LI. — LETNIK LI. LETALIŠČE FOGGIA ANGLEŠKIH ROKAH K O T O R IN DUBROVNIK Zelo hitro gibčni oddelki angleške osme armade so vda rili 24 milj proti severu ter zavreli Foggio in s tem je prišla največja skupina letališč v Evropi v zavezniške roke.— Na fronti pri Salerni je ameriška peta armada tudi nekoliko napredovala v gorati pokrajini proti Napolju. Poročilo o jo prišlo nepričakovano, kajti zavzetju Pogine a splošno se je domnevalo, da l>o osmi armadi vzelo še nekaj dni predmo bo mogla zavzeti mesto, okoli katerega so v krogli veliko letališča. Rusi se zbirajo ob Dnjepru Sovjetiik' topovi in bombniki so včeraj olajšali prehod čez' Dnjeper pri Kijevu, Dnjepropetrovsku in Kremenčuku,. v Beli Rusi pa je rdeča armada dospela 11 milj do Gome I j la in 26 milj od Orše. j^^D I Iz Foggie v Napolj jo z že-____ leznieo kakih 00 milj, zato mo- ]M)y[ ua ,K.lltJ;kt. postojank* reio Nemci pričakovati, da boj ^nožju Vezuva. ob; do zavezniški aeroplani z Gin o Lisa letališča pri Fogi in 12 drugih letališč okoli mosta kmalu pričeli bombardirati Napolj. Kot poroča Associated I* res* so letališča skoro nepoškodovana. Čeprav j«? morala osma armada prekoračiti dve reki Carapelle in Cervaro v svojem zadnjem sunku proti Foggi od Ceri.gnole, je bil odpor le majhen. Sicer je bilo ubitih precejšnje število Nemcev, toda ni bilo nikake večje bitke za mesto. Povsem drugačne razmere pa prevladujejo na fronti pri Salernu, kjer se mora ameriška peta armada l>oriti v zelo težavni gorski pokrajini in je zavzela Lioni in Ca-selnuovo. Na tem kraju Nemci še vedno z artilerijo streljajo z visokih gor« im Amerikancc. Peta armada -o je približala na tri milje do Nocere, imajo Anieri-kanci popoln pregled nad nemškimi postojankami po hribih, toda v>e uhode so Nemci močno zastražili. Zato so severno od Salerna zelo hudi boji in nem-tško črto bo z<*lo težko prebiti. Poročila s fronte naznanjajo, na so angleške bo jne ladje |k>-sfgle v boj pri Nea]M>lju ter streljajo s svojimi težkimi to- Neinški ujetniki, ki padali nemški ovedujejo, da ima jo Nemci pri Salernu velikan-' -ke izgube in da so nekatere' divizije izgubile polovico svojih! moz. Ujetniki tudi pravijo, da Nemci rušijo napolj sko prista nišče in še vedno potapljajo ladje. Nad bojišči v Italiji prevladuje za aeroplane zelo slabo vreme, navzlic temu pa so zavezniški aero-plani napadli letališče Viterbo, severno od Rima. Ivo so Angleži prišli v Fog-gio, so opazili, da je zadnji Nemec zapustil mesto Ko so angleški tanki pazno vozili po ulicah od enega vogala do odoma-če.'' Romania je rekel, da so Nem ei na motornih kolesih in peš zapustili mesto ob 11 ponoči. Angleži so Foggio zavzeli, ne da bi oddali en sam strel, pa pri vsem tem so dobili najvi-č-je letališče v Italiji. Na tisoče Nemcev je pogini-j lo, ko so skušali pod dežjem . 'artilerijskega ognja in bomb' J'.' pobegniti čez Dnjeper pri' Dnjepropetrovsku. Poročilo iz' e naznanja, da so nem-j ška trupla zajezila Dnjeper Včeraj so naglo napredujo-j či Rusi osvobodili nad 11501 BUY UNITED STATES THIRD WAR LOAN BONDS ANO STAMPS 'l|ir obljudenih krajev in samo v Beli Rusiji v prodiranju proti Orši, Mogilevu in Vitebsku so osvobodili nad tisoč obljudenih krajev. Na tem kraju poveljuje rdeči armadi general Vasilj I. go-ikoiovski, osvobodite j »Smolen-ska, ki je s čudovito naglico odprl "sinolenska vrata" vrzel med Dnjeprom, ki se obrne vzhodno proti Orši, in meti Dvino, ki teče proti severu skozi Vitebsk. Rdeča armada je v 3 dneh, odkar je bil zavzet. Smolensk, napredovala 38 milj ter zavzela Kra snoje, samo 26 milj severovzhodno od Orše, kjer se križata Leningrad-Odesa in Smolensk-Minsk železnici. Ko bo zavzeta Orša, bo od prta pot za veliko ofenzivo proti zgodovinski Be rezin i, kjer se je pričela Napoleonova velika armada razkrajati in je bila skoro popolnoma uničena Razumen pes Hollywood. — Pet let stari Philip Kennon se je igral s svojim psičkom Princem na pločniku in psiček na pločniku In psiček je nekako prišel v stik z mimo vozečim avtom, ki ga je vrgel precej daleč od mesta, kjer sta se z dečkom igrala. Vsi, ki so videli nezgodo, so menili, da je Pritnce nekje obtičal mrtev, ker ni bilo nič sledu za njim, ko je avto oddrvel naprej. Najti pa ga le niso mogli. Cez čas pa je kar sam prišel nazaj, malo obvezan, a drugače oči vidno dovolj živ in zdrav da je pridno mahal z repom. Zagonetka njegovega izginotja pa je 'bila kmalu pojasnjena, ko so iz bolnice za domače ži-valice poslali račun, češ, da je Prince itz takega in takega naslova prišel na rešilno postajo bolnice in bil primemo zdravljen ter obvezan. . . Prince je namreč bil enkrat prej nekaj poškodovan in ga je dečkov oče odnesel v tisto pasjo bolnišnico, pa si je psiček to zapomnil in odšel po svoji jdrugi nesreči kar sam k zdravnikom, da ga obvežejo. Seveda je njegov mali gospodar zdaj sila ponosen na svojega malega kužeta. (Zgorajšnja slika pokaže pogled na Kotor, veliko pristanišče v Dalmaciji. iPred svetovno vojno je ilril Kotor vojna luka za Avstrijo, po svetovni vojni pa za Jugoslavijo. Kotor pa je tudi velika privlačnost za turiste, ki so Obiskovali Jugoslavijo. — Pri sta niče je tako veliko, da ima v njem dovolj prostora cela angleška vojna mornarica v Sredozom-skem morju. Spodaj je najslikovitej-še jugoslovansko pristanišče Dubrovnik, ki je tudi v rimskih časih igralo važno vlogo. V bližini Kotora se zdaj bijejo boji med partizani in Nemci in je pričakovati, da bodo Nemci poslali v ta okraj nadaljno število vojakov, da preprečijo, da pade ta važen okraj v partizanske roke. Nemci so zasedli Krf Nemci so zavzeli strateško važni grški otok Krf, ki leži cb vhodu v Jadran. Ravno tako trdi Berlin, da so Neme« zavzeb' SPLIT v Dalmaciji. Jugoslovanska poročila pa naznanjajo, da so se Nemci skušal izkrcati pri Mijetu in Sipanu, jugovzhodno od Splita, pa so bili vrženi nazaj. Nemci z mzrlično naglico skušajo utrditi Balkan, ker so zavezniki zavzeli že več velikih letališč v Italiji ter zasedli tudi že nekaj Egejskih otokov. Otok je od albanske in grške obale oddaljen le nekaj milj ter leži južno od Otranto morske ožine in 70 milj od Italije. 0-tok je dog 40 milj in ima 100 t i soč p rebi val cev. Poročilo iz glavnega stana jugoslovanske narodne osvobo^ dilne vojske |>od generalom Josipom Brozom (Titom), pravi. da so partizani odbili nemški napad z morja na Mijet in Si-pau z artilrijo in da so tudi potopili en nemški parnik z vojaštvom in vojnim materja-lom. V Sloveniji so partizani odbili vse nemške napade, s katerimi so skušali zopet zavzeti kraje, ki so se jih polastili partizani. Neko poročilo pravi, da je bil na cesti proti Ljubljani vržen nazaj nek nemški oklopni oddelek. ITALJANI POMAGAJO MIHAJLOVIČU Sedem vojakov ubitih v nesreči z bombnikom Denver, Colo., 25. sp. — Sti-riniotomi bombnik B-l14 Liberator tipa iz Lowrey letališča, je treščil na tla v južnem delu mesta in pri tem je bilo ubitih sodem vojakov. Vkljuib temu, da je padlo bombno letalo na tla v rezidenČnem predelju mesta, ni fbil noben civilist ranjen ali ubit. V letalu je je pripetila eksplozija in ko je padlo na tla, sta bili pri tem poškodovani 2 hiši, ker se ju je prijel ogenj. Racijoniranje čevljev bo poostreno Washington. — Iz urada O. P. A. je bilo dano poročilo, da bo v bodoče določena daljša doba za nakup čevljev — znamka, ki bo stopila v veljavo 1. novembra, bo ostala veljavna šest mesecev, namesto štiri mesece, kot dosedanje znamke. Vzrok za podaljšanje je ta ker se rabi kreduo veliko usnja za vojaške in lend-lease potrebe. Sicer pa bo dovoljenih več čevljev za civiliste, ako se razmere v pogledu usnja kaj izboljšajo. Edini vojni -bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! NACUSKI RAČUNI S ŠPANIJO Kakor piše Walter Wineliell v svoji koloni, imajo naciji namen, da odstranijo Franca in vzpostavijo dinastijo s Don •Tuanom de Boui'bon na čelu. Don Juan je sin bivšega španskega kralja Alfonza. Rečeno je, da Franco nima nič proti tej nacijski nameri in se tudi v tem oziru nič ne protivi naci-jem, pač pa se naravnost trudi, da pomaga napraviti stvar kolikor mogoče legalno na videz. Za tem je seveda dober vzrok, kot piše Winchell, kajti Don Juan bo koj po sprejetju vlade v svoje roke izjavil, da je on na strani Združenih narodov. To. menijo naciji, hi za-stovalo. da bi) se nadaljevalo dovažan je olja ter drugega blaga in materijala v Španijo in od ta m. bi seveda šle vse te za nacije tolikanj potrebne stvari v Nemčijo. — Španija pa bi seveda ostala v nemških rokah. Ta načrt preobrata v Španiji menda hočejo podpreti z nameravano poroko vdove kralja Alfonza in vojvodo iz Albo, ki sedaj služi v Angliji kot Francov poslanik. Oba sta deloma anarleške krvi in to bi morda imelo svoj vpliv pri načrtih za zopetno vzpostavitev monarhije v Španiji v kolikor se Angležev tiče? _ Četudi je položaj v Jugoslaviji, odkar je Italija kapitulirala. zavit v meglo, vendar je po poročilih, ki so zadnje časa prišla v Washington, položaj armade generala Mihajlovica mnogo zboljšan in je dobil tudi mnogo orožja. General Mihajlovič iz svojega glavnega stana naznanja po radio, da se je njegovim četam v ('rnigori pridružila italjan-ska Venezia divizija in se se- ČUDEŽ V ZRAKU Iz zavezniškega stana v severni Afriki. — Letalski major C. Gunnison, star komaj 23 let, je pod vzel nevarno nalogo, da razstreli nacijsko lim-nicijsko zalogo in se mu je to tudi posrečio. Pri eksploziji pa je doživel, da je sila raz-logo, da razstreli nacijsko mu-vo letalo, katero je nenadno sinilo tisoč čevljev v zrak in mladi major je bil prepričan, da mu bije zadnja ura. Nemalo presenečen je v naslednjem trenutku doznal. da še živi in da je tudi motor še brnel . . . opazil pa je obenem, da je sila eksplozije prtrgala neko oljno cev in letalo je pričelo goreti. Vedel je, da mu ne preostaja drugega, kot hiter skok s padalom. Stopil je hladno k izhodu, da skoči, a ni bil zadovoljen s terenom pod seboj in zato je spet sedel in goreče letalo naravnal v primerno smer ter šele nato je skočil. Bil je tedaj 700 čevljev visoko v zraku in koma j je bil iz letala in se je pričelo njegovo pa dalo odpirati, je nastal direktno nad njim strašen pok, kar je pomenilo, da se je njegov bombnik razletel. On sam je k sreči hitro pristal v vodi, ter je s streli svoje pištole opozoril nase neko majhno italijansko ladjo, ki ga ie pobrala na krov in ga odložila na otoku Ischia nedaleč od Napolja. Od tu je korajžni letalec peš šel na Capri in od tu dalje do svojih tovarišev. Pred tem je napravil Gunnison 50 napadalnih poletov in ni nikdar imel nobene nesreče, a se je vkljmb temu znal pri prvi prav dobro rešiti. daj skupno bori proti Nemcem ter zalaga četnike tudi z orožjem. Poselbno se mnogo Italijanov bori na strani M ih a j lo vice vili četnikvo v okolici Kotor-ja v Dalmaciji. Ko se je Italija podala, je bilo v J ugo slavij i okoli 300.000 italjanskili vojakov. V Italijo se ne morejo vrniti in njihova edina želja in upanje je, da bodo Nemci premagani in so se zato zvezali z Jugoslovani. JUGOSLOV. VLADA V EGIPTU Jugoslovanska vlada je iz Londona odpotovala v Kairo, vsled česar je mogoče domnevati, da se bližajo zelo važni dogodki na Balkanu. Grška vlada s kraljem Jurijem je že prej prišla v Kairo. To vse kaže da hočete obe vladi biti bližje operacijam guerilskih čet in tudi bližje zavezniškemu vpadu, ki mora vsak čas priti. Sam se je šel naznanit New York. — Stephen Sa-cket, star 46 let, je svojevrsten dobrovoljček, ki je bil že najmanj dvajsetkrat aretiran zaradi pijančevanja otziroma radi razgrajanja v pijanosti. Te dn i se je Sackett spet navlekel žgane kaplice. pa si je mislil, da bo gotovo kaj nespametnega nakuha.l, ako ga prav kmalu ne dolbi v roke kak pameten policaj, ki ga bo spravil na varno dokler se mu v glavi nekoliko ne razkadi. Ali s policaji je že tako, da jib ni nikjer, kadar jih je res treba in tako se je okajeni dobrovoljček počasi majal proti policijski postaji, kjer so ga že tolikokrat vpisali v črne bukve. • "Prišel sem, da me spravite na varno," je dejal načelniku, ko je stopil pred njega, "kajti drugače bi lahko imeli kake sitnosti z menoj." — Načelnik je zapisal, da je Sackett pijan in mora zato ostati za-č? ?no v zaporu. Ko pa je pri-* i pijanček drugi dan pred magistrata, ter je bil vprašan, kje da živi, je rekel, da doma sploh nima, ker je bil vržen na cesto — toda bo že ob priliki spet dobil kje streho. . . za silo je tudi zapor dober. ■jBk "GLAS NAHODA* NXW i'ORK WEDNESDA Y, SEPTEMBER 29, 1943 VSTANOVLJEN L. IMI "GLAS NARODA ____(VOICE OF THE PBOPLg' w Owaefl UMI Pabitabad by Slovenia PnbUibim Company, (A Corporation) Frank Sakaar, President; Ipnae BOO*, rtemm; Joeepb Lapaba, Baa, of the corpora doo and addreoea of abova officer*: 216 WE8T 180» STREET, NEW YORK 11, N. I. 51th Year "Glas Naroda" la issued every day "accept Saturdays, Sunday« and Holidays. Subscription Teariy f7. Advertisement on Agreement. ?.A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA *3.50; ZA ČETBT LETA »2.—. ♦•Olaa Naroda" Izhaja vsaki dan lmemfi sobot, nedelj in praznikov. •GLAS NARODA", Zli WEST lSUi STREET, NEW SORE 11, N. Y »t CHdaea 3—IMS OSISKA SALOIGRA Iz -urida Slovenskega ameriškega 3935 W 26th St. Chicago 23 111 Rusi že nad dva mesec« fltbftaj&jtt eno zmago za drago in ena je večja, kot draga, Anglija pa je v nedeljo obhajala tretjo obletnico bitke za Anglijo. Osi hi* e ne more slasti nobeite zmage, pa vendar so L i trli trije partnerji v osiški pogvfdlbi nekaj proslaviti. \V<*i aj je llwlo tri 'leta, odkar je bila med Nemčijo, Italijo m Jjipfflpfca jxxiipisaim takoinumovan pogiodb« o®®«. Na - —...........—- » ^^^x te poigonjeprn in zavezniški topovi v orožjem v roki in z večno ne- kopravnost v bodoči Jugoslavi ji, katero si bodo osvobojeni na rodi ustanovili v soglasju z Atlantskim Carterjem. "V tej sveti, osvobodilni borbi smo z vami! Zavezujemo se, da Yam bomo moralno m materijalno pomagali do končne ®mage. "'Smrt fašizmu, svoboda narodu!" * Hrvatje smejo vedeti, kdo se resnično bori za svobodo in enakopravnost- Zakaj ne bi mi smeli vedeti tega? Oni borcem lahko obljuba je jo moralno in materialno pomoč. Zakaj jih mi niti priznati ne bi sme li? # Na konvenciji je govoril tu di ban Šubašič. Upajmo, da vsaj njega ne bodo označili za komunista. Saj je bil član za-mejne vlade, kjer ga gotovo n'e bi biLi sprejeli kot komunista Nemogoče je na tem mestu objaviti ves njegov govor, toda ker je bil v vladi, je imel naj boljšo priliko zvedeti, kaj ?e res godi v stari domovini. In na podlagi tega znanja je govoril o boju Narodne osvobodil ne fronte ter dejal: ! "Ta boj postaja krepkejši od dne do dne, ker je naroden. ____________ 1JUI1U(11 Oslabiti ga ne ne morejo ten- neje popravljena z naznanilom, da &e ie Mussolini vr-Kbi ^/^djonarji lažje doncijozne ali hudobne obtož " r !?ilnnm vilm».Hi I no 79Tflni fnmnniTm« nn Važna prikazen s konvencije Hrvatske Bratske Zajednice. Vsakdo ve, da je velika večina Hrvatov katoliška. Na konvenciji njihove Zajednice, ki je bila pravkar zaključena, se ni zgodilo nič, absolutno nič, kar bi dišalo po komunizmu. Zaradi te^a je važno, da je ta konvencija poslala pozdrave ne le Maokn 'in Kmjeviču, ampak tudi dr. Ivanu Ribarju in Vladimiriu Nazoru, znanemu pc?niku. katerega je Pavelič na v?o silo skuhal pridobiti zase. Oba pozdrava si a bas v sedanjem času, ko se sovražniki narodne svobode trudijo, da bi diskreditirali osvobodilni boj v domovini, značilna in vredna pažnje, tembolj, ker nimajo tisti, ki bi hoteli v bodoči ms k i topovi goviore o'b i tali j i. varnostjo za svoje življenje bo Poselimo žalostno je (brilo to obhajajije, ker je Italija re za osvoboditev, jim je smr-.«• padla iz osišča. Nemški in japonski radio komentator- ten greh. In m'ed nami so lju-li so I lili precej zmešani. Prva radi jska poročila, ki naiS0|^ ie« ki ne vidijo, da je kričanje »ila od vlade navdahnjry - ,. jlikinri zavezniki, kakor ga ni-Konvencija HBZ m b.la moffle in ^ ne hodo^rle .ie Jmznr«> popravi ter relkel, ki«. "BadogEjema vlada ni'Ka bi '"''"-i mogoče, J.rava iirndna vlada v Italiji" in da kraljeva savtfifska lu-'P.ozdr/V-ia .J™1«1 Kiba^a »-'»vua kraljeva M5» v Italni. ' ' m postavna kraljeva lnša v Italiji. Za Japonce pa je njihov eesaa*, ki izhaja naravnost; iz božam." t va, edini postavni cesar in vladar sveta. Vsi drugi, bodki- kralji; predsedniki ali mkastx^d predsedniki, ^o samo uporniki; katere lahko odstaivi njihov cesai*. OMnden namen te osiške pivvpagande je fcSl jjokazati svetu, da njihov bojni voz navzlic slabim kolegom še vedno vozi. Obe nem pa je ^Mel Hitler posvariti svoje satelitske . aveznice, da ne poskačejo z bojaiega voza. Da se pa dsdlšee se vedno emati-a za mogočno, nam kaze japonski radio, ki je rekel; da zrveza še vedno sije tako svetlo kot vedno in razsvetljuje* pot do zmage. Mussolini v svoji izjavi, ko govori o zmagi, najbrže misli zmago nad svojimi domačimi sovražniki, ne pa na bojnem polju. Hitler je zopet ponovil svoje običajne Ibe- da niso na* " komunistič- dejstvo, da je "zadnji ofeJ- -R-m- v««^«« V1 ^delovalo 5 nemških divizij rvi , . , bilo italijanskih. Te ofenzive cije Hrvatske BraMce SmL r,/ f T " ^^ „ , A v , f 1 dilna fronta danes v največ- vbotelu Slier- jem zainahu osvoboditve Hrva man v Chicagu, TU v mVenu bh ?ke kakor tudi zu sto tisoč svojih članov Vam ? pošiljamo pozdrave in po Vas ' -Prlznailje temu d bo ^e-o 1 i; SkTiPn.° ^vni stan Ulo-amerifke v^j oZ *:™* °fYOb;d,teV SV0^e na Bližnjem vzhodu, ki je ev"lcev t' Z ^^ (,n0 22 «a 1943 ^ J« pri-m domaeih izdajal-^ tu(}i ^^ zveizo s poveljstvom osrvobodil-ne vojske, (to se pravi s Ti- uiRot Amerik an c I hrvaškega porekla posebne pozdravlja mo Narodno osvobodilno vojsk v kateri se z brezprimernim junaštvom skupno bore Hrvati, Slovenci in Srbi aa svojo =vobodo in za zmago Združenih narodov nad zverskimi fašisti. Najbolj obsojamo izdajalca Paveliča in ostale sluge Hitlerja in se zavezujemo, da bomo moralno in materialno podprli borbo nagega hrvaškega in ostalih narodov Jugoslavije, tako da bodo čim prej priborili svojo svobodo in ufrta novili skupno državo, v kateri bodo vsi narodi imeli enake pravice in enak*» dolžnosti. "Smrt fašizmu, svoboda narodu!" Pozdrav pesniku Naaoru se pa glasi: ".Mi delegati (kakor v gornjem pozdravu) Vam pošiljamo tople poedrave. "Junaška borba hrvaškega V DVORANI CERKVE SV. CIRIL A | ^IV^Iw T^a VABILO na VESELICO KI SE BO VRŠILA DNE 3. OKTOBRA, 1943 SONART REKORDI hbpe llelodijel St. MS71—Na Marljaoce, polka Kje bo moje roaHce KarlSka pegU—polka ObqttMM CnlTeraltr tambartca orkester fit MSIS-Tmslnka polka Na planlnoah—valdek Jerry KoprlrSek In orkester Za to*, eenlk In cene obrnite n«: JOHN MARSICH. tne^ 463 W. 42nd St. New York fiAZM£R£ NA BOLGARSKEM. Bolgarski kmetijski minister Petrov je odredil, da bo v bodoče vsako leto 31 marca v Bolgariji štetje domačih živali Vsi kmetje dobe formular-je. v katere bo treba vpisati vse spremembe glede domačih živali, kar jih je nastalo med 'etom. Štetje domačih živali bo organizirano po občinah. Od 1 aprila dalje bodo morali kmetovalci v sedem; dneh prijaviti občinam vse izpremembe glede živine. Vsake tri mesece in sicer 30. septembra, 31. decembra tega leta bo sestavljena statistika domačih živali Za vsako kršitev te nared-be je določena po zakonu o civilni mobilizaciji najstrožja kazen. Z drugo naredbo km'e-ti;lkega ministrstva se odreja zaplemba vseh kož goveje živi ne in drobnice- V bodoče bo smela kupovati kože samo centrala za posebna naročila. Koze s? bodo razdeljevale med in dustrijce in obrtnike ter za izvoz samo po posebnem načrtu kmetijskega ministrstva. Določeni bodo posebni nakupoval-ci, ki bodo kupovali kože od kmetovalcev odnosno živino-T-jccv. RAZGLEDNIH w Piše Anna P. Krasna 'THE NEW YORK SLAV" - PLYttTG FGMfcESS' cor na OSMI CESfl V NEW YORKU PREMIKAJOČE SUKE: "Spomenik Ameriških Slovencev" (Nekatere v barvah.) Program se prične točno ob 5. uri popoldne. PROSTA ZABAVA in PLES VABI VSE — OLTARNO DRUŠTVO VSTOPNINA 40 CENTOV ., nas in ves svobodoljubni svet. Iskreno Vas prosimo, da izročite naše bratske pozdrave vsem članom Hrvaškega anti-fa šističnega sveta narodne o-svoboditve, glavnemu poveljst vu Osvobodilne vojske in vsem narodnim borcem, ki doprina-šaio nepopisne žrtve za osvoboditev riaeesra hrvaŠkesra in octaKh narodov Jugoslavije. "Veselimo se ustanovitve Hrvaškega antifaffist&nega na rodatega sveta, ker vidimo, da nam daje garancijo, da bodo hrvaški in ostali narodi imeli polilo svobodo in narodno dia- tom)!" * :Šubasičev govor je bil zanimiv tudi v drugih ozirih. Toda gornji izčrpek je za nas važen zaradi tega, ker postavlja na laž obrekovanja Osvobodilne vojske, brez katere 'bi bili osvo jevalci že davno do?egii v Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji vse, kan- so hoteli. Ne, gospodje! Ne gre za komunizem, ne .gre za katoli-eanstvo, ne gre za pravoslavje! Za svobodo gre in za resnično demokracijo! Za to gre, da podane v bodoči Jugoslaviji vsaka diktatura nemogoča. Za to gre, da bodo po vojni južno-slovanski narodi lahko svobod no -izrekli svojo besedo in da se bo izvršila mjihohva volja. Za osvobodilno fronto je vprašanje! Ali se doseže taka svoboda, ali se vrnejo stari diktatorji, ki so vladali kakor fašisti in se pajdašili s Hiitler-iem in Mussolimjem. To mora ibiti vprašanje tudi za nas. Kdor ga razumi, bo našel pravi odgovor. Etbin Kristan. MORNAR BUTALA UBIT. Še v februarju je dobila Mjrs Frances Lipoid poročilo, da po grešajo njenega brata Štefana Butala ki je služil kot kurjač pri mornarici. Zdaj je dobila pa ponovno sporočilo, da je bil brat ubit v akciji. Star je bil let in se je nahajal več kot 30 let v Ameriki. Prej je vedno delal kot knr-ia-č na jeaerskih parnikih. kaj ča?a je živel v Clievelandu, pozneje se je pa preselil v Milwaukee, Wis. Ko je šla Amerika v vojno, se je udinjal pri mornarici kot kurjač. Tukaj zapušča sestro Frances in brata Jožefa, v Coloradu sestro Agnes, v starem kraju pa brata in sestre. Družina je doma '.7 Petrove vasi, fara Črnomelj. Tekoča kampanja za nakup vojnih obveznic ali bondov ima za nas Slovane v New Yorku m okolici poseben pomen, kajti namen naše skupne organizacije, "American Slav Congress of Greater New York" >, da se doseže vsoto, ki nam bo omogočila nakup takozvane le--^teče trdnjave, kafera pa stane $450,000, kar znači, da moramo vsi (Slovani stopiti skupaj in prijaviti slednji bond ki smo ga ali jra še bomo ku-pPi +ekom zadnjih dni kampanje. Kakor je bilo pojasnjeno v tozadevnem apelu, ki je bil objavljen v tisk n in poslan po posti našim ljudem v tej okolici je zelo važno, da se pošlje apelu priložene dopisnice na urad Vse-slovanskega kongresa. To vzame tako malo truda, da lahko opravi vsak otrok, ker so do pisniee že naslovljene in je treba zapisati samo vsoto, ki jo znašajo naknpljeni bondi ali bond, ali pa tudi samo znamke, katere je kdo nabavil tekom tekoče kampanje. Otroci posebno radi kupujejo znamke — povejte jim, naj izpolnijo dopisnice in tako doprinesejo svoj drobiž k skupni vsoti. Vsak dolar štej. in kdor je kupil majhen bond, naj nikar nentfsli, da ni vredno prijaviti — je, ker večje število majhnih bondov lahko znese precej v skupni vsoti. Na seji Vse-slovanskega kongresa za New York smo sinoči razmotrivali kako bomo dosegli tisto določeno vsoto za nakup leteče trdnjave in zaključili srno, da pojdemo vsi na delo, da opozorimo vs*e naše ljudi, da prijavijo bonde in znamke, ki so iili kupili tekom meseca septembra ozi-r, tekom rekoče kam-nanje Tretjega vojnega posojila. Od vas se n? zahteva, da daste svoje im'e in naslov, itd., dovolj je navedba vrednosti in števila na kupljenih bondov ali 7n a mk. (Zakladniki oddelek nam zaupa, da bomo pošteno navedli le lo. kar smo kupili, četudi ne bomo navajali številke bon-da in svoega imena, -itd. — ' je ž? lepo število new- vorških Slovanov prijavilo nakup bondov, toda za letečo trdnjavo še ni dovolj, zato je zelo potrebno, da se potrudi vsakdo med nami takoj! Menda ne bomo hoteli zaostajati za drugimi ki tekmujejo m,?d seboj, kdo bo na prvem nvestu pri izpolnitvi drločenih kvot. Otroška vztrajnost Santa Rosa, Ca!. — Carl a Patersonu je komaj |>et let, (o-da zavzel se je še lani, da si Tx> zashržil dovolj denarja za nakup ^2,) dolai-skga bonda. Dh"--ko je bil izre knjižica Se » IT. deln nekaj važnih letnic 1* zgodovine Zedlnjeulb držav, v 111. dela f**l naslovom Razno, pa ProRlaa neodvianontl. D«rava Zedl-njenih držav, Llneolnov itovor v Oettysbunm. Prednednlkl ZedlnJ*-nlh držav In Poedln« države Ceo» knjlflrt Je urno 50 centov. In ae doltl pri; MLOVICNIC PITBIJHHLN1J OO ti« Wert Ifttk 8t„ NEW VOKK II - —^—'' ^—^—"" Rojake prosimo, ko pojejo n naročnino, da m poshiivjejo — TO1TBD STATES oflrcrma CANADIAN POSTAL MONK* ORDER, ako jfe tuh U priročno III iili v V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" m vkljnteoe oMrte slovenske pesmi: L Podoknica — mofikl zbor z bari. ton samospevom 2. Pozdrav — moftkt zbor S. Lahko no£ — mofikl zhAr 4. Otoftkl zvon — meflunl zbor 5. Pojnladnuka — m«Snnl i6or, z bariton aamoapevom I. Lira 1. — za »olo gpove, moSkl In meSanl zbor 7. Lira n. — za mefcinl abor I. Altantsk! odmevi — za mofikl In ženski zbor. s bariton aa- moapevom t. Kantata !x psalma 126 — molki zbor 10. 8oSI — za Hamospeve, ineSanl zbor ln apremljevanjem Klasovi ra II. Psahn 29 — za samospeve, me- Sani zbor ln apreipljevanje glaaovlra ali orgel CENA SAMO 60 centov KOMAD T« m koncertne pesni sa moSfee ln mešane Aort, katere Je ngftn» M In t nunozaMM Izdal MATEJ L HOUMB, krganiat In pevorodja pri av. Vido, Cleveland, Ohio, ms. NaroČite to zMrko pri: KNJIGARNI SLO VENI C PUKL. COMPANY 216 West 18th Street New York il, N. Y. tziL-im..j.j ii'-'i. .i iwj n-ni Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna orgai»2acija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 38,600 Premoženje $5,300,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ENAŠA 127.24% botei dobra aeftl in itajia dradm, zavaruj m prt najMju, p^ Iteni in nadMlventni podporni artanizaeijl, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI. kjer «e iaU rane poškodbe, operacije, prati bateznf hi K. S. K. JEDNOTA sprejema mafike In fanfe« ai M. d* M. leta; atroke pa takaj pa rojstvu in da 1«. leta pa« avoje akrOja. K. S. K- JEDNOTA izdaja fenje dobe od *2M.M do tS,NtJ«. K.K. K, JEDNOTA Jo prava mati vdav In rtnt. tifcaU« aH Banfea te mofotne In ba«ata k&tetttke pa#arno arcanizartje, oo In prlatopt taftaj. "Za pnjainlla a tnvarovahilni In za r* m okrnite na artfnike In nrndnioe krajevnih K. & K. #e*K*e, aB pa an: GLAVNI URAD 351-853 Ko, Chicago Street, Jottti, Ulinoia rmifl KMKKDA* ~ NEW TOKE WEDNESDAY, SEPTEMBER 29, 1943 V8TAN0VLJKN L UN SMRT ROJAKA V KANADI.1 Poročila ii kjer Wvaj© te delajo Štora« ■Hii i i ir Kanadski kabinet pojasnuje kontrolo Ottawa — Vsa poročila se j natorjev in članov parlamenta ki so se zbrrali profekli teden v Ottawi, da .«e porazgovore o hod očrti smernih Liberalne -trartke so poudarjala, da do-«im dežela, kot taka, v vojnem času prwnava potrebo vojne kontrole, je pa vkljub temu na vadno nekam nejevoljna nad načinom izvajanja tak*e kontrole. V tem pog'edu -o Kanadčani nič ne razlikujejo od dragih ljudi. Vedo da obstaja pomanjkanje tega in onega, toda kadar restrikcije ali omejit ve zadenejo posameznika, bo *eveda pričel godrnjati, kler smatra, da ima pravico nekolike zabavljati. Ljudje so prostovoljno pristali na omejitev te in one komoditete in so se /a časa vojne sami odpovedali te i in oni svoboščini, ker so ve ieli, da .fn to v svrho pravegn izvajanja vojne in vojnega programa potrebno — pravi- ce do kritiziranja pa si nikakor ne puste odvzeti in se je tudi poslužujejo — zadnjič je ta nagib do kritičnega izražanja našel izhod v volitvah. Ljudje so volili proti tistim, ki po njih mislih ne izvajajo vojnega programa, kot bi .mo-rai biti izvajan, oziroma se jim je zdelo, da jfc treba dati izra-občutku nezadovoljstva nad omejenimi svoboščinami in nad vsem. s čimer se, kot narod. strinjajo, a kot posamezniki pa gledajo na omejitve kritična. Liberalci v kabinetn priznavajo. da so e delale včasih pogrebe in napake, a to ,fe razumljivo posebno v načinu izvajanja omejitev, ki so v vojnem času neizoiribtte. Tisti, ki se čutijo po omejitvah bolj pri zadete, naravno, smatrajo, da imajo pravico poslati v vlado ljndi. kateri naj bi njih inte-lese boljše zastopali To je pač demokracija. Liberalni ministri' kabineta, ki so bili predmet največje 'kritike, so seveda oni, ki so imeli direktno opravka z odredbami glede odmerjanja živil, s financami, z inunicijsko produkcijo, domačo oziroma civilno industrijo itd. Vzlic ostrogi in krepkosti argumentov, so ministri vzeli kitiko na znanje v demokratičnem smislu in ravnotako so navadni člani stranke bili mn'e nja. da so ministri dobili, kar iim je Šlo v pogledu kritike. Koncem vseh razprav in pre govorov, so zborovalci zaključili ,da kanadski liberalci, kar jih je še ostalo na moči po zadnjih volitvah, nikakor ne stremijo za ideale kake birokratič-ne ali celo totalitarne vladne oblasti, ampak so bili pod pritiskom razmer, ki jih prinaša s s'eboj vojna, prisiljeni ravnati v marsičem drugače, kot bi morda radi. V soboto dne U. septembra se Je htm "Toronto po'A&re&l rojak Alojzij Maguša. Omen- (Leta 1856 so sezidali na tem jeni je bil zaposlen v vojni to- pokopališču kapelico, in jo po-vfbini za aeroplane v Makom, svetili 1. ^ovem'bra istega leta. m ko se je vračal iz .dela, je Kapelica je bila zgrajena naj-stal na stopnjicah na vlaku, od več po zaslugi kanonika Fran. koder je omahnil in padel ta- ČLska jfi. Fichtenaua in Ben-ko nesrečno, da je v Toronto v ranima Fichttenaua, ki sta da-bolniišnici ipo par urah nmril/rovala več sto golinarjev. Lojze Maaruša je bil prepeljani Pred vojno, ko je bilo poko-v Hamilton, kjer živijo njegovi palfšče že prenapolnjeno z sorodniki. : grobovi, so zgradili ob Looen- Sprevod se je vršil v sredo, ski'cesti novo pokopališče. Dfne dne 15. septembra ob veliki 28. julija 1915 so izročili kot udeležbi rojakov na tukajšnja prvega materi zemlji na novem pokorni!išče. ^pokopališču pešca Vetara Mar Pokojnik j'e bil star 24 let, tona. Pogreba se je udeležilo in je bil rojen v Ljntomeru na vojaštvo s častniškim zborom, Štajerskem, odkoder je prišel na čelu mu štacijski poveljnik, v Kanado pred 10 leti. Tukaj nadalje mestna in meščanska zapušča žalujoče starše in dve| garda z godbo in svojimi čast-sestre. kar je tem hujše, ko je j. ni ki ter prebhalstvo vseh »ta-to že drug sin in brat, ki jih nov. krije kanadska zemlja. j V dobi Marije Terezije je Mlademu rojaku, kot pošten j bilo mesto obdano od vseh jaku večni mir -in pokoj in o-! strani z močnim zidovjem' in ZGODOVINA NOVEGA MESTA • * ' 1 ^Nadaljevanje.) stalim pa moje iskreno so-žalje. Philip iSteklasa. Hamilton, Ont., Can. DISKUZUA 0 UNIJSKIH SMERNICAH 0DG0DENA Kirkland Lake. — linijska tiru žilica *t. 240, CIO ogra-it zaeije, je poslala občinskemu vetu resolucijo, v kateri so ob t .izložen e .tva, da ni biio mogoče vsem občinskim svetnikom prtčitati obrise linijskih smernic z ozirom na narodno politiko in industrija!.ne probleme, i»* bila ^K*ar oderodena do takega časa, ko bodo pristni 'si odborniki občinskega sveta in bo mogoče celo zadevo dodobra piiptresti. Občinska oziroma mestna nadzornica Ann Shipley pa je nedtem izjavila, da se ji zdi, da ta stvar ne spada v področje mestnega sveta, ker ta ne more uveljavljati nobenih tozadevnih smernic v imenu kake unije ali drage delavske organizacije. Poleg tega je dejala, da bi se izjavila enako, če bi to kaka bila kaka druga unija in ne ravno CIO unija. Mestni svet po njenem mnenju nima pravice in ne dolžnosti dajati kakršnekoli sodbe o smernicah začrtanih po kaki uniji ali drugi slieni organizaciji. Vsekakor pa je dejala, da se bo s stvarjo počakalo tako dolgo, da bo prisoten tndi odbornik M. T. McGuire. Resolucija vključuje mnogo, kar se tiče delavstva v likalnem okolišu in eden od odbornikov, ki je sam pomagal pri sestavi resolucije smernic, je r*ekel, da stvar vsekakor spada pred mestni svet, ker zadeva veliko število delovnega prebivalstva tega okrožja. Resolucija »e namreč bavi s problemi stavk in produkcije, plač, itd. Vse to seveda prizadeva prebivalstvo v splošnem in torej logično spada med razprave, « katerimi se ba\4 mestni rret. SPOMINI NA MLADE DNI. Oprostite, da tako dolgo ne pošiljamo zaostalo naročnino. J^ahko ste opazili iz dopisov, da je večletni naročnik Andrej Kotnik umrl in svojo naročnino plačal dokonča svojega življenja (3 dni zaostanka). Pošiljajte list na Ano Starieh za naprej, ker se mi list dopade ne toliko radi romanov, ampak zdi se mi, da list čili k napredku. Seveda, ker sem ženska, bom pohvalila Ano Krasno, ker ona piše doživljaje, kako se kmečki narod razvija in kako bridke izkušnje mora imeti, pred-no se povzpne na -višjo stopnjo. Dostikrat ko čitam njene člankp, se spomnim Primorskih Slovencev, ki so prišli v nase kraje in so pripovedovali, kako strašno so trpeli nekateri. Eni učiteljici se je posrečilo vzeti mater k sebi. Kmečka dekleta so pripovedovale, da imajo slabo stanovanje in slabo življenje "nekje v pritlič ju. (živela in učila je v Gloibo-dolu). Ali vseeno so bile zadovoljne. samo, da ni bilo treba živeti v strahu. Rekla je učiteljica: "Če bi jaz prišla nazaj v naš kraj. sem takoj u-streljena!" Poročila se je kma In v Zužemheng na gostilno. Kako se je pisala prej in noročena, ne vem, čeravno sem jo poznala. Spominjam se tudi, da je bilo mnogo Primorskih Slovencev v službi pri železnici. kakor ljubljanska, ntr-iena s stolpi. Tudi nad temi je bilo vratarjevo stanovanje, tik njeera pa ječa za zločince. Ta dvojna vrata sta bila *di na vhoda v mesto« okoli katerega se je razprostiralo obzidje Le tu pa tam so bili skozi njega vs'ekani prehodi, skozi katere se je moglo do 'Krke, kakor nam kaže podoba v Val- eobico. k katere j'e nadzorovali vazorjev? knjisri. Med obzidjem vse v mesto prihajajoče ljudijin hišami je bil prazen prostor ter pobiral mitnino. . Njegovo ozka pot, da so moali meščani "Stanovanje je bilo nad rrati; V KANADI IMAJO &PET VEČ BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE V Kanadi smejo zdaj zopet krojiti mjoške obleke z dvoj-, nim parom hlafc. Tako je naznanil urad za administracijo een. ki je označil novo nared-bo, kot olajšanje, ki bo moškim dovoljevalo, da si lahko naroče pri svojem krojaču dodaten par hlač, kadar si gredo nme-rit obleko. POBEGLI NEMŠKI UJETNIK PRIJET. Pri Bourkes je konstabel J. Da je vse prijetnejše živeti Gr. Tappenden pretekli torek ^amo pokarati misH posamez nika. raj žena je itak za v kot - ------ doma. To je misel trdih, sta- v 71lalem m«stu, ki n'e pozna prijel pobeglega nemškega voj rih ljudi. Včasih sem slišala I hladnosti in oholosti velemesta nega ujetnika, s katerim pa je bo sta se prerekala brata- grča —je reeimo New York — bil še ten ujetnik, o katerem v grča sta, praviš, da ne daši gran kjer se nikomur niti ne sanja, taborišču niso vedeli, da je ta iz rok, č* vse pTopade? Ali zjutara.i koga pozdravil na ušel. » n'e vidiš mlado moč za seboj? s prija»nim(: Dobro jutro! Oba ubežnika sta dejala, da Druga zopet od užaljenega mo V taanjstm mest« so ljttdje sta ivela od jagod, ki sta jih 'kega, kar žrna ne zmore, hu- in(Hl se je spravila zoj>et v knhinjo. Menda nli inwnt. da sp tndi sedaj ne bi našla Slovenka, ki bi po&feno namahala s kubalnieo Italijana po ur'hi. Oprostite mi. saj redko vas nadlsefojem; vtemite na pri mer kako vi mene zamudite iz Glasu Ifaroda 5krat na teden štiri veliki strani, moje so pa samo 3 popisane. Hočem le reči, da tndi kmečka £pna, čeravno kmalu ne bi žnala koliko je Šx7, tadft lovori in sl^ o sve-tdtnib dOtrAdfkib. Atma fctaHcb, Timmins, Ont., Can. ki je že dolge ni videla, pa si tako poveste vse svoje zadnje novice — morda se tudi prisrčno pogovoriti o svojih fantih. Iti so kod v vojski. Mesarji in groeeristi so tndi vse drugačni v majhnem mestu. Oni poznajo svoje odjemalce, kot ljudi, v velikem mestu gleda mesar ali trgovec na odjemaJee, ki pridejo k njemu, kot na toliko in toliko nakupne! sile, ki mu je potrebna, za uspe" šno vodstvo tmgovine. Fant.fe, ki pridejo v malo mesto na dopust, so deležni nfrnogo pozornosti od strani prebivalcev. Vsakdo jih lepo pozdravi, ker se zde vsefti domači sinovi — v velikem me-fctn je vojak tnjec vsem ikako^ kak drug človek. Bazlika je samo med znanci. ŠTlBVILO ŠTUDENTOV ZNIŽANO. K&kor je razvidno iz rastnih višjih sol in kolegijev, se je število dijakov nekoliko zniža lt> to leto, dočim Je število mla-dea t nižjih šolah nekoliko KNJIGARNA gj—■ Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovac Spisal Iran Albreht One 59 ceatov . ev«STA NA»oe*rcA Prilika je nanesla, da sem b^ srečal z rojakinjo in mi je potožila, da ji je potekla naro& ____ d nina za list Glas Naroda in di naraslo, se zeli naprej narediti in ob V Kirkland Lake okrožju se tej priliki mi je dala $3.50, da pozna* da so se priselile nazaj naj jih pošljem v vas urad družine, ki so pred Časčm od-kot naročnino za nadaljnih Š sle zk delom drugam. Lansko mesecev, ker se ji dnevnik "G. leto je bilo vMed odseljevanje NVr zelo dopade. Torej pro- dnfiin v druge kraje prevo Hnni tatvino dosti zgodaj zapazili in jo udarili za njima, sta izgubljena Sam bi jim ušel. Toda Radovan? Ne vzdržal bi' 'Zato je večkrat skrivaj pognal Radovaaiovega konja. A tedaj je Kadovan vselej vztrepetal in z rokami zamahnil, da ee ni o potekel. "S konja ene spraviš! Ubiješ me! Oj takega sina!" "Ne, očka, toda naprej morava! če se Huni dvignejo za nama--" Badovana je obšel strah. A izdal se ni. Stisnil je konja, kar so dale trudne noge, nategnit brzde in zopet je «lo v živahnem dim naprej. ~ ' curkih po njegovem Čelu. Solnce se je bližalžo poldnevu Nra levi in desni lepe' lTTTu' dolin,- so se pričeli dvigati višji hrrt>i, ravan se je ožila, po ? !?V , ° * , . bregovih so se svetili sredi porumenele^a listja beli domovi. ^ m ,Znl07^val; 'Pridržala sta konja, ki sta bila spenjena in trudna. Ra-'n0Vedno 'J™0 dovan se je ozrl na levo in desno po gričih. "Da ga še ni, Eporoci'ta? V Odrinu popiva, Grk pijanski. Kadovail pa trpi žeje zanj Naj ga Tunjt& oemu si me izpeljal, Iztok T" "Ne huduj se, očka! Sam si svetoval." "Sam si svetoval, (haha! Kdaj je godec rekel: Primi za n>ž in sunit Kdaj?! O, Morana! Kako sem sam i'epo mirno }>opotoval! S teboj pa to trpljenje!" "Rndovane, razjahajva. če hočeš. V merico leževa, da se od poči ješ. Imam še čutarico vina! Glt j, zate ga hranim. Hunov menda ne bo za nam,a!" "Ne bo jih? Kaj ti vešr Jaz samo to vem, da moram Vežati, ko me bole kosti, kakor bi sedelo deset mor na meni tri noči zapored, 0, Morana!" Korakoma sta lezla po pra^-ii Cesti. Konja sta se pri-pogibala in trgala uvelo travo kraj pota. "Daj mi čutaro!" Iztok je segel za prter.o haljo in privlekel p-ecejšnjo bučo ■z nedrja. Pomolil jo je Radovanu. Starec je .nastavil in sogoltno pil. Tedaj je Iztok zagledal, da sfc dviga daleč pred njima prah. Začul je ropot koles. "Očka, poglej! Morda je trgovec!" Radovan ie odstavil napol izpraznjeno bučo in zrl s Široko odprtimi očmi. Ropot koles se je slišal razločno, na oesti f daljavi sta zagledala konje. "Pri Sretovitu, Epafrodit! Kdo drugi, kot on! Dobro i' in zgodaj je moral kreniti iz Odrina. Zakaj pot s'e viečfe!" Hitro je nastavil zopet bučo na ustnice in izpraznil do zadnje kaplje. "Sinko, sedaj le urno! Epafrodit naj ve, koliko sem trpel! Pognal je konja z mladeniSkim ognjem, prah ju je zavil •n razdalja med njima in trgovcem je hitro ginila. "Pax cireue! Pax cirene!" Radovan je gLasno kričal in dvigal visoko nad glavo svojo plunko, ko sta se približala vozu. Zakaj pred vozom je jahalo osmero dobro oboroženih spremljealoev. Ko so ti zapazili Iztoka in Radovana, so vzpodbodli konje, poprijel i in nagnili kopja ter obkrožili neznana potnika. "Pax cirene!" je ponavljal Radovan in se jim priklanjal -•'t lijo v inozemstvo, pa bo vse vrelo ven in le tisti bo ostal doma, ki ne 'bo imel denarja za potne stroške. Če se pa obratno ljudi obkioži in se onemogoči, da bi se še kat'eri izselil, *ed pripomore. ,, Toda to tfe le en primer; taikš to zopet pomeni pravo ječo in | ni h slovenskih farm'erskih dru- uajdejo nekoliko razvedrila! V Joliet, 111. je pred nedav med svojimi ljudmi. Od časa nim umrl John Verščaj, stair do easa jih pa tudi kdo obišče okrog 65 let in rojen v Crnom-na farmi, da o kaki zapušče- lju, v Beli Krajini. V Ameri-nosti mti ne mislijo. S svojimi ki je bival 40 let, prva leta v posedi farmerii si pa pomaga-'Minnesoti in zapušča ženo ter jo v enem in drugem oziru, kar vpč odraslih otrok kateri sam ne zmore, mu pa so- ljudje bodo zaprti kakor ptički v kletkah.. Torej, če se bolj študiramo in tuhtamo, druge rešitve za Tako sem nekoč čital, kako je imet turški sultan pomagala, ki je imel :!e to nalogo, da iepazil in držal v,redu njegovo pipo. Tisti, ki je imel ta o-pravek, si je mislil, da je tudi nekaj več kot navaden človek, zato je tudi on imel pomagača, da je njemu čistil obleko in čevlje in tako je šlo dalje, vsaki je imel kakšnega podrejenega, da je bil njegov suženi. Tako pa ti? more iti vse življenje in dalje naprej leta in lota. Turški narod se je prebudil in počistil vso zalego in naraziti so šli k vragu s turškim cesarstvom, vred. Turčija '■e postala ena izmwl najmoder nejših držav Torej samo po sebi je umevno, da naš narod v pielepi Sloveniji mora biti otresen raznih parazitov in ljudje morajo dobiti zaščito pred izkoriŠčeva-njem. Vlada jim mora poslati žin bi lahko našteli na tisoče. Ko se človek udobno pelje v avtu po dolgih tlakovanih cestah in občuduje prostrane far- V Homer City, Pa, je pred dnevi umrl Frank Kerin, star 67 let in doma iz Senušev pri Leskovcu na Dolenjskem. Bil je samski, v Ameriki je bival okrog 40 let in tukaj ni imel nr.benih sorodnikov. naš narod ni, kakor ta, da se'me, si pa misli sam pri sebi: mu da prostost in pa privlač-|!ppa si ameriška zemlja in le- , T nost ti a svoji domači zemlji inlpo te je občudovati, zato ni ču- . Cleveland, <).. je po dolgi tla se ljudje navadijo pomagati j da. Če si že toliko naših polje-'!" bo,'ozni v Lakeside drug drugemu. Kar se na« jejdolerv priklenila nase. Toda še umrl J°tn Visček. preselilo v Ameriko, smo do- lepša je tvoja svoboda, ki o- *tar ^ Zapušča brata * "........ si je'mogoča slehernemu, kdor je v'Fn,nka v Kans«:s City, Kans., " moči in katerega veseli obde-,kl -,e (losT>o1 m P^.^eb. Pokoj bro občutili, kako lažje pomagati v domačem feraju, samo ko bi mogel človek svobodnejše dihati in če ne bi imel toli ko ovir od višjih obl'asti. Tn kar nas je ostalo v Aanerifci^ m smo postali ameriški držav strahu za svoje domove, da bo- c in V Ohicagu 111. je pred nedavnim umrla rojakinja Cecilija Jurca. Zapušča moža Fianka, sina Alberta, hčer Ce-cilo Anstiy in dva vnuka, t "SPANISH in Z0 i.tfNSONS" — Španščina v 20-1 ili nalogah. — Špansko-nu-gleška slut nira. — Spisal ju je K. 1). L' Cortina. Ta knjiga je po|tu!na iu i>rav ulC prikrajšana. Od prve du /ailnje strani Jj> j« |K>p(jliionia Ista, kot ju Je pisatelj napisal in kot Je bila prvotno izdaua 'M višjo ceno. Ceua je zato nizka, ker sso fe {Kjrabile prvotne tiskarske forme, ln ker je pisatelj sprejel uižjo ceno. l*o tej priprostl »topujevalnl uieto celem svela, Jtf Čeni. m. In tako ni nihče v 1>ival 25 let. praktidno. i.ri|.rutto m u^iuo. Pr^bmili li. i.Iia x. i ............. iani. nas je do tega pripravila le ameriška svoboda, ne pa samo ameriški dolarji, za katere moramo trdo delati in jih ni-ne pobira na esti. Življenje Slovencev v Ameriki je dobro znano našim ljudem v domovini, kaiti gotovo pra ni sela in vasi, da se ne bi bil kateri povrnil iz Amerike in potem domačim pripovedoval, kn ko se mora delati in garati za dolarje. Oe bi si pa v stari domovini tudi tako pomagali in Se učili drag od dragega, kakor h kon-^.l še zapišem en primer sloven '=ko -ameriškega farnuerja, pa bi si mnogo trpljenja olajšali in marsikdo bi imel več veselja do d'ela. do privrele zločinske tolp . PrfMJanlli je l.llo že nad '.>.oooou> T' TV "D Tli • C'H.rtlnovib knjig. -----m^.M^c Luipe lil V 1 0 ' • -H' umrl pred Če vas ta knjip. zanimiva jo lab- mn jih požgale. In nobenemu('kratkim Andrej Kuhar, v sta- ko ■5e ni treba bati preganjanja za| ms^ ^ 'n rojen v Sto.ian- knjkuiini su»vkmc i-ubi.isu-radi svoje narodnosti in jrvoje;Ski vasT Pr} Križu na Do- INU whi'any, -m ism ntr^t. vere in ni se mu treba bati, da |1enj^em. Zaupna družino, i N"w T"rk" N v ~ ,Vr'",r (g,m" I se bo kakišne.ga dne znašel za t ^ o-rrajo koncentracijskega tabo risca, strogo zastražen in neprenehoma pričakujoč, kdaj mu bodo zločinci vzeli življe-nie. Mariskdo od naših ljudi v Ameriki si misli, kako srečen ie, ko živi v tej svobodni deželi in marsikdo si tudi misli, čemu ni tudi v naši prelepi Slovmiji tako. Lepo je živeti v mini in daleč od svoje domovine v tujem »vetu, toda še lepše bi bilo živeti na svojih ojstnih tleh. Morda ?e te sa- iSJovenska diiužina je živela'"1'0 M*l uresničijo, toda bo- v imstu in gospodar je dan za'1™ <1* Re Tara?' takor ''e - - 1 , moiroee se mnocro drugih. Kaj- ti v deželi, kjer jr- propada-in> daleč pred napredkom, se spodar naveličaT in si je^zaže-lT.11101*.0 da bo Ijr H da bi obnovil življenje na'f'tv° kal kma!u d05?0*10 to kmetiji, kakršnega je bil nan-|kar sino do*ecc]l T ^eriki. een v domovini. Z ženo sta se] Tn končno sem dospel v mis ?T>orazumela. prodala sta hišo ]ih zop'et do tiste slovenske v mestu in si kupila farmo, na'družine, ki živi v samoti na a-fanmi pa se ni kopalo zlato.jmeriški farmi in ko se nisfm zato so prišli nepričakovani moirel načuditi, kako morejo w.. r----... težki dnevi. Farma je bila iz-' nekateri ljudje prenr( S o £ CO a s MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of Splaal mani profesor na Steven« -i Institute of Tedmoiecr ? oofleMhil George W. Barnwell Podlogo ta mehanično znanje tri morete dobiti • to knjigo. Ta reUka knjiga popisuje in t slikah pokaže temeljna dela ao> H-n« Razloži ne natanko, kar ■ors mati naj-Mjil mehanik. Pojasnuje rpora-bo Tankega »troja, orodje in mo-rti, načrte (blne prints.) 1000 aUk In riab. S78 atr. Cena $1.98 Ne glede na to, ali ate Ide potetnlk. Vam bo ta knjiga retekoHstna in mnogo vredna. NAROČITE JO DANES! C/i 2 55 > Z > > O r m c/> n 2 R C SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY Žil WEST I8U1 STREET NEW YOKE 11, N. Y SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2 ^^ ^ ZVEZEK "Two Way Passage^ V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasret, kako bi bilo mogofe po sedanji vojni pomagati evropskim narodom, h vseli evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel fas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomaguli do njihovega sijaja in mori. Tot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti i:: angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" '"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tire sreče milijonov . . Či- tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki ameriški dnevnik o tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona l'tisiljain Money Order za podpisano(i) knjigo(i) : Moje line ......... Št., ulica ali llox št. Mesto ln država ... zn lastnoročno 93 "Glas Naroda 216 W. ISth STREET NEW YORK 11, N. Y. SMRTNA KOSA V Leadsville, Colo, je pred nedavnim umrl John Keržan, star 69 let in doma od Semiea v Beli Krajini. V Ameriki j.* bil 52 let in zapušea ženo, dva sinova in pet vnukov. V Pittsburarhu, Pa, je nedavno umrl Anton Hrvatin, stair 44 let in rojen v Gornjem Z'e-inunu pri Ilirski Bistrici. V Ameriko je dospel po prvi svetovni vojni in tukaj zapujšoa veno in tri otroke. V Johnstown, Pa., je na posledicah operacije nedavno u-mrl Anton Lo^ar. Doma je bil iz Orahovesra pri Cerknici na Notranjskem. V Amteriki je bil 38 let in ob smrti je bil star 57 let. Žena mn je umrla pred 9 leti. Zapuwa dva odrasla sinova in dve hčeri. V Eveleth, Minn- je pred dnevi naglo umrl Anton Oven, v starosti 57 let in rojtem na Isti pri Ljubljani. Žena ga je klecala k večerji in našla ga je mrtvega v postelji.