Leto XY.
V Celju, dne 4. avgusta 1905. 1.
Stev. 61.
DOMOVINA
Iredništvo je v Schlllerjevih ulicah it. 8. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi m m vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 8 kron 60 vin. Naročnina m pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Vsenemška hidra.
Slovan prihaja, ta klic je začel kakor strašilo odmevati svojo dobo med že dozorelimi za-padnimi narodi, ki niso hoteli meni nič odložiti svojega nasledstva brez boja mladeniču Slovanu, ko se je prebudil. Njegova domovina je bilo naj-nemirnejše mesto na ogromnih ravninah na zapadli Azije in vzhodne Evrope.
Na severu so trpeli Slovani od navalov germanskih, na zapadu od navalov keltskih, na vzhodu
—	mongolskih in na jugu od navalov iranskih. Vkljub neprestani brambi pred tujimi napadi so nele ohranili skoro vse prvotno ozemlje, marveč tudi razširili dalje in dalje svoje meje in na ta način posrkali v se neopazno množino drugih plemen in narodnosti. Radi tega kaže današnji slovanski tip po različnosti v njem raztopljenih plemen in narodov tip posebne vrste, kakršnega na svetu še ni bilo.
Pesledica je bila, da so se prvotnemu značaju Slovanov t. j. delavnosti in vztrajnosti, pridružili še drugi elementi. V Slovane je prišel varjaški značaj — germanska podjetnost in razvitost socijalne osebnosti, dalje bizantijski značaj
—	etičnost, rimski značaj — juridičnost, in naposled še — mongolska vsestranost. Temu fafetu se je treba zahvaliti, da so odprli Slovani tako velikansko celino na evropo - azijskem prostoru, Mor od Hamburga in Venecije do Vladivostoka in Daljnega kulturi in poljedelstvu.
Vendar je prišlo drugače. Čimbolj so Slovani razširjali svoje meje proti vzhodu, tembolj so zgubili svojo že obdelano zemljo. Dočim so sami posedli brezljudne, poludivje kraje nomadske v severni Aziji, in začeli zemljo tod na novo kul-turelno obdelovati, se je polastil Nemec njih prvotnega že obdelanega in plodotvornega ozemlja in bogatel. Slovan pa je ginil v večni borbi z divjaki v nerodovitnem pričetem delu, in tako
LISTEK.
Krvava svatba v Kijevu.
Spisal Sacher M., prir. I. V.
II.
Car Igor ostane stalen in ne p opusti Derev-ljanom davka. Pa tudi Podoljani ostanejo zvesti svojim besedam in ne dado ničesar. Dan za dnem so prihajali k caru ljudje, plemiči in bojari, katerim je daroval davek Derevljanov in tožili: ,.Kaj nam koristi tvoja velikodušnost, mogočni car, ko pa nismo v stanu, uživati koristi onih, katere si nam daroval?''
Porogljivo nezadovoljstvo ljudi je razkačilo cara. Njegova žena je bila modra in vedno znala dober svet, zato jo vpraša, kaj misli ona, da bi bilo dobro storiti, da d; bi davek od Derevljanov. ;01ga ni dolgo pomišljala.
,.Pokaži se jim kakor gospodar", reče ona. »Pojdi s stražno četo v pokrajino in terjaj davek, katerega so dolžni tebi in tvojim ljudem z lepimi besedami. Ako se bodo upirali in hoteli rabiti silo, delaj se, kot jim misliš popustiti, pa se drugič vrni z vojsko".
Car Igor se odloči na to. da pojde sam k Derevljanom. Svoje bojare obvesti o tem in v kratkem je pet sto dobro oboroženih konjenikov v dvoru v Kijevu. Car dene sam s pomočjo ko-
se še sedaj neglede na ogromno prostranost zemlje nahaja v najhujših politiških in ekono-miških položajih. Slovan je bil hlapec, „rab", gledali so nanj, kakor na^ »Diinger-Volk" in etnografiški materijal za nastopajoči nemški ,.Herren - Volk".
V dobi tisočih let t. j. od Karla Velikega 800—1800 leta, so .vzeli Nemci Slovanom 8000 kvadr. milj zemlje s 40 milijoni sedanjega prebivalstva, torej pride na vsako leto 8 kvadr. milj. Da so s tem večjo lahkoto dosegli te velike uspehe, so zabili v svojem času tri glavne kline v slovanske zemlje: avstrijskega na Donavi, tu so jim povrh še dobrodošli kot zavezniki madjarski nomadi, saksonsko - pruskega na Labi in Odri in pruskega na Visli.
Prostor izvengermanske Germanije znaša danes na vzhodu 5500 kvadr. milj, nemških prebivalcev je ondot 13,658.900, k temu naj prištejem še 16 milijonov Švicarjev in na milijone Židov, govorečih v nemškem žargonu. Ako bodo Slovani v Germaniji, prebivajoči na 600 kvadr. miljah, v takem razmerju gubili svojo zemljo kakor doslej, t. j. vsako leto 8 kvadr. milj, izginejo iz Nemčije že v kakih 70 letih. Že od leta 1866 1903 so izgubili, kakor priča nemška* kolonizacijska komisija. nič manj nego 35 kvaorr. milj. Pri današnjih germanizacijskih uspehih upajo Nemci prusko Šlezijo ponemčiti v 20 letih.
Take žalostne rezultate tudi vidimo v naši Avstriji. Nemški teritorij znaša 2500 kvadr. milj, nenemški 8000 kvadr. milj. Nemci so posejali Avstrijo s svojimi kolonijami, tako imajo „švabe" v Banatu, Bački, na srednjem Ogrskem, „Sakse" na Sedmograškem in na severnem Ogrskem, 120 kolonij v Galiciji, 39 kolonij v Bukovini, 4. večje jezikovne otoke na Češkomoravskem, enega na Kranjskem (Kočevje), razen tega še kopico manjših kolonij. Ako se bo nemška ekonomiška sila razvijala, kakor doslej v geometriškem, in slovanska
mornikov oklep nase, opaše krivo, z dragim kamenjem ozaljšano sabljo, poljubi svojo ženo in zajaše svojega belca, postavivši se na čelo čete. Ko so jahali čez most, je stala Olga na balkonu, kjer se je vetrič igral z njenimi lasmi. Oni so jo še dolgo \ideli, kjer kakor bel golob bedi nad mestom Kijevom, dokler ni zginila.
Derevljani, obveščeni o prihodu carjevem, pošljejo nasproti sto plemičev na konjih, ^i pričakajo cara na podoljski meji in ga povedo v glavno mesto krasne, blagoslovljene zemlje, od lesa zgrajeni a dobro utrjeni Korasten.
Ko se je spustil most, in je stopil Igorov belec nanj, se vznemiri drugače mirna in poslušnJi žival tako, da jo mora car z ostrogami spodbosti. Igorevo spremstvo pripiše to kot slab znak, dočim si Derevljani menjavajo čudne poglede tajnega sporazumljenja.
Še ta dan svojega prihoda zbere car najuglednejše bojarje in najboljše meščane Korastena, kakor tudi predstojnike* selskih občin in izreče, da je prišel sam izterjat davkov. Nikdo se ni drznil da pregovori, in tako pošlje Igor svoje konjenike na vse strani zemlje. No, niti plemiči, niti seljaki niso hoteli plačati, zato so začeli konjeniki jemati od prvih konje, od drugih krmo in žito. Med Derevljani nastane vsled tega tajno nezadovoljstvo, ki kmalu vzplamti k očitnemu ustanku. Na vseh krajih so bili krvavi spopadi med Igorevimi bojari in Podoljani.
Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne pristoJM* ter od vsake petit- vrste p« 30 vinarjev vsakokrat; u večje inserate in mnogokratno inseriranje in a te n popMt
v aritmetiškem razmerju, t. j. ako ne prehite Slovani Nemcev v prosveti in delavnosti, mora biti teh 8000 kvadr. milj po 200 letih po-n e m č e n i h.
V Rusiji, izven Poljske, zavzemajo nemške kolonije prostora 5,000.000 desetin najrodovitnejše zemlje in vkljub rusilikatoriškim tendencam ruske vlade se nahaja med njimi okolo 50 podružnic »Vsenemške zveze". To priča dovolj o nemški narodni samozavesti teh kolonij. In mar se ne bo Viljem II. poslužil teh ljudi, kadar se misli polastiti Moskve, kakor se je po poročilih južno-nemških listov izjavil v jeseni leta 1903 enemu svojih generalov?
Viljem II. je izrekel 19. jan. 1896 pomenljive besede:
„Naša dolžnost je, da branimo rojake za mejo in da k naši domovini pridružimoobširnejšonemško oblast." Nemci obračajo svoje oči vedno le na vzhod; tam bivajo po izrazu pangermana Jenča Slovani »kakor psi na senu: niti sami ne jedo, niti drugim jesti ne dado."
Slovanska plodovitost je Nemcem napoti. Ta nadkriljuje mnogo nemško plodovitost. Zato pa izdajajo Nemci milijone za germanizacijo. Soci-jalni demokrat Bebel je svoj. čas rekel, da, ako bi vlada te milijone, ki jih potrosijo Nemci zazamorskekolonizacije-, vrgla v braniborške luže, bi postala P r u-si j a raj.
Štiri slovanske baltijske države so izginile druga za drugo: obotritska, ljutiška, pomoranska in ranska (= rujanska). To je najlepša priča, kako nemško morje pogoltuje, le ime „Wendland" na Liineburškem je še žalosten svedok nekdanjega Slovanstva. Na Pomoranskem je samo še 17 vasi ob lebskem jezeru, kjer govore »slovinski", slovanska Lužica obsega le 60 vasi, v katerih govore »tudi po srbski".
Nekega jutra iznenadi cara novica, da so prebivalci mesta Jampol dvajset njegovih, tja poslanih ljudi, pobili. Bojari, ki so v tem času bili v glavnem mestu, so zahtevali, da se ta zločin strogo kaznuje. Car je sam kar gorel od jeze. Oboroži se in ostavi s svojo četo dvor v Koro-stenu z namenom, da upornikom v Jampolu napravi strašno sodbo. Ali ko pridejo na trg, vidijo polno meščanov in seljakov iz okolice Korostena, ki so zadrževali svoje konje z gromkim klicanjem. Ko se car zagrozi, da si napravi šiloma pot, se mu umaknejo s pota. Ali v tem hipu prijaše četa derevljanskih plemičev s hrabrim Makom na čelu in mu zopet zapre pot.
»Mi smo tu", vzklikne vodja upornikov, »da še enkrat z orožjem v roki zahtevamo ono, kar si ti, veliki car, nam odbil, ko smo te prosili. Izjavi, da odstraniš nove davke in nam potrdi pismeno s svojo kneževo besedo, z imenom in pečatom in tedaj te pustimo, da ideš. Če pa ne dovoliš, odšel boš iz našega mesta preko naših trupel".
»Jaz ne dopustim, da se mi stavijo pogoji", vzklikne car.
»So to tvoje zadnje besede, car Igor?"
»Beseda moža je navadno zadnja beseda", odvrne ponosno knez. »Odstopite!"
On vspodbode svojega konja in plane nad upornike. Ti se umaknejo na dve strani in v hipu, ko je bil car med njimi, izdere Mak bliskovo
Dandanes so postavljene tri črte nemških kolonij, prva črez pribal-tijsko ozemlje do Petrograda, druga črez Poljsko, Galicijo, Volin, Malo-rusijo do Volge, tretja črta sega črez Ogrsko, Rumunijo, Krim, Kavkaz do Male Azije. V Mali Aziji so Nemci z zgradbo železnice udejstvili prvi del svojega programa. Nemci hočejo zavojevati sčasoma Avstrijo s Trstom, Švico s Holandsko, Poljsko, Belo in Malo Rusijo, nato Grško, Turčijo, Malo Azijo, Sirijo in Palestino; Galicijo in Bukovino, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Bolgarijo, kratkomalo, ves svet.
Slovani pa sami sebi kopljejo grob, služijo nehote in nevede nemškemu „Drangu nach Osten".
Slovani sami plačujejo svoje rablje. Nemški izvoz v Rusijo in na Balkan znaša letnih 1022 milijonov mark, in od državnega dolga teh držav imajo Nemci dobro tretjino v rokah. Slovanov štejejo sicer 150 milijonov, med tem, ko je Nemcev le 89 milijonov, a ravno v narodni borbi se vidi, da ne odločuje število, ampak kakovost ljudi. Zaostala je Rusija s svojo grozno absolutistično vlado, ki ubija duha in tlači ljudstvo k tlom, zaostali so avstrijski Slovani, ker nimajo sredstev za izobrazbo in je dosedanji zistem zadrževal njihov gospodarski prospeh.
Tu se morajo zastaviti nove sile. Nekaj železa mora priti tudi v slovanske mišice. Te mehke duše, sanjave in neodločne se morajo navaditi strogega mišljenja in jasnega računanja.
Tako rapidno napredujoče germanizacije je bil kriv slovanski značaj, slab, lahkomišljen in lahkoveren napram tujcem.
Slovanstvo se mora začeti zavedati svojega velikega poslanstva, svoje naloge, ki mu je po naravi odločena, da postane naslednik starcev med narodi. Germanov in Romanov. To pa doseže le s krepko roko, s samozavestjo, z mlado silo. Na pravično maščevanje nad Germani!
Štajerski Slovenci, snujte še posojilnice!
Tempora mutantur et nos in illis.
Pisec teh vrstic je pred 10 in več leti priporočal, da imej vsak sodni okraj svojo posojilnico. Da bi pa eii sam tak okoliš imel več posojilnic, tega si pa ni upal priporočati. Tudi se za slovenske razmere ni upal ogrevati za znano Raiffeisenovko, načelo, da bi vsaka župnija imela svojo posojilnico. Časi so se pa spremenili in časi so tudi naše nazore predrugačili, predrugačili n. pr. v zadevi slovenske politike (v tej zadevi namreč ne verujemo, da bi le ena ali le druga, liberalna ali le klerikalna politika Slovence osrečila) in v zadevi števila posojilnic, kolikor naj jih namreč slovenski narod ima. Naši nazori so zdaj, da je za velike sodne okraje na Slovenskem premalo, ako imajo
svoj meč in udari od strani cara po davi. Igor omahne in se brez glasu zruši na tla. Njegov konj se vzpne nad njim, zahrže kakor bi tožno zaplakal in oddirja kakor burja v praznoto.
Spremstvo Igora izvleče meče in nastavi kopja. Isto store Derevljani. Obedve stranki ste si stali za hip nasproti pripravljeni za klanje, kar reče Mak:
„Car je mrtev; ali je mrtvec vreden toliko, da se ubijajo živi?"
Ljudje iz Kijeva se posvetujejo in naposled reče najstarši:
„Pustite nam, da pokopljemo mrliča in da se mirno vrnemo domov in mi smo zadovoljni".
„Naj vam bode, kakor želite", reče Mak. Vsi vtaknejo meče v nožnice in Kijevljani odneso mrtvega kneza iz mesta. Tu mu izkopljejo grob, spuste mrtvo telo v jamo in pokrijejo truplo s samim kamenjem. Še tisti dan se zbero in molče, brez pesmi in govorice se vrnejo v Kijev.
Derevljani pa zaklučijo, da se kijevskemu caru nočejo več pokoravati in odbero hrabrega Maka za svojega kneza.
III.
Sredi noči se zbudi carica iz mučnih sanj. Glasno krikne in plane po koncu. Ker pa je vse mirno po sobi razsvitljeni z rudečo lučjo sede in se zamisli. A sedaj se zasliši vedno jasneje težko, zamolklo trkanje. Sprva se ji je zdelo, da bije neka orjaška pest po grajskih vratih, a končno spozna, da je to konjsko kopito, ki je polagoma,
le po eno posojilnico, marveč naj pride že na kacih 10.000 duš en denarni zavod te vrste. Zakaj? Kar imamo slovenskih posojilnic, vse skoraj dobro uspevajo in dobro gospodarijo. To tudi morajo storiti, ker pazi na nje oko postave, oko davčnih gosposk, oko avtorizovanega revizorja, ki ima sodišča v zaslombo in ker pazijo na nje domači odborniki in nadzorniki ter tudi ljudstvo samo.
Ako pa vidimo, da katera nova inštitucija dobro vspeva, dobimo veselje do nje in radi število teh novih naprav pomnožujemo. Nasprotno pa radi opuščamo stvari, ki se niso obnesle, n. pr. konsumna društva na kmetih, od katerih je bilo zlasti več na Kranjskem (pa tudi na Štajerskem) po kratkem življenju nečastno pokopanih. Nasprotno je pa s Kranjskimi posojilnicami, katerih je že nebroj v tej deželi in katere dobro vspe-vajo, veliko posojujejo in še več dobe v shrambo denarja, tako, da jim ga celo preostaja. Na Štajerskem je že precejšnje število posojilnic, pa precej starih, dokaj močnih. Vendar pa ima slovenski Štajer, ki je tako velik kakor Kranjska, nekako le eno tretjino toliko posojilnic kakor slednja. Osobito ima premalo Raiffeisenovk, dočim je ravno Kranjska bogata na Raiffeisenskih posojilnicah.
Kakor smo že zadnjič omenili, je za velike sodne okraje, kakršni so ptujski s 60.000 stanovalci, ali mariborski, slovenje - bistriški in drugi, premalo to, ako imajo le eno ali dve posojilnici. Z narodno-gospodarskega stališča tudi ne odobru-jemo, da so cele dekanije (Zavrč, Vuzenica) brez posojilnic. Ob nemški meji, ob Muri in Dravi morala bi vsaka župnija imeti svojo posojilnico. Zato poživljamo vse domoljube v teh krajih, da se podajo na delo in da osnujejo počasi še kacih 20-—40 posojilnic na slovenskem Štajerju. Truda ni toliko, niti z ustanovitvijo, niti z vodstvom! Ustanovni stroški se po navadi pokrijejo že v prvem letu z dobičkom. Pri snovanju rada pomaga (letos osobito v mesecu avgustu in septembru) ,.Centralna posojilnica slovenska" v Krškem, ki pošlje rada na kraj snovanja svojega zastopnika. Isto stori tudi rada „Zveza slovenskih posojilnic" v Celju.
Na noge torej, štajerski rodoljubi! Oglasite se pri imenovanih osrednjih zavodih! ^ L. ,	< tU_ • '
Slovenski kmetje pri Sv. Lenartu in v okolici, pozor!
Še ni zrastla trava na gomili zloglasnega rajnega župana Mravlaga, še so polne zemljiške knjige zastavnih pravic povzročenih vsled poloma davnobile „Vorschusskasse" in zopet si upajo na dan naši ljubi nasprotniki posili-nemci z osnovo novega denarnega zavoda. Predrznost in nestidnost, ki išče para!
Na povabilo nekega zdravnika Beneša zbralo se je dne 30. julija v prostorih, kjer je pred kratkim umrla rajna Vorschusskassa kopica po-
enakomerno udarjalo ob tlak. Olga pozove svoje dvorkinje, se opravi in vzbudi celi dvor. Neka strašna slutnja jo obdaja. Ogrne si plašč in ide sama k vratom, spremljana od svojih ljudi. Vrata se odpro in pred njo stoji carev belec ves poten in oblit s krvjo. Ko zvesta žival zagleda carico, zahrže kratko in žalostno in leže na smrt zmučena pred njo.
„Velika nesreča se je zgodila", zašepeče Olga in prebledi. „Car je ranjen in ujet ali pa celo ubit".
Na vse strani pošlje vestnike, ali predno so se ti vrnili, pridejo bojari, ki so odšli z Igorom, in doneso carici tužno vest, da je njen plemenit mož ubit od zločinske roke.
Olga jih je nemo poslušala. Ni zgubila zavesti, ni plakala. Molče oipravi bojare, molče je sedela v svoji sobi tri dni in tri noči, ničesar jedla, ne zaprla očes, ampak nemo strmela predse. Četrti dan gre k belcu in ovije roko krog vratu živali. Zvesti konj pa položi svojo glavo na njena ledja. Tako je bila dolgo časa. Nato se povrne v sobo se obleče v črno in opravi mrtvaške svečanosti.
Iz daljav trideset milj se je skupil narod in prišli so bojari oboroženi in v žalni obleki. Tožne pogrebne pesmi se oglase v spomin mrliču. Nato se snidejo bojari v veliki dvorani. Pečene ovce in govedo doneso sluge in postavijo na mize. Dvorni kuhar je rezal s svojim sijajnim nožem kose. Sužnji so med tem donašali napolnjene vrče težkega medu.
sojila potrebnih tržanov ter nekaj zaslepljenih kmetov, med temi je bil tudi, čuj in strmi — prvi slovenski načelnik okrajnega zastopa Peter M.
Vsebina zborovanja je bila jako kratka. Beračili so za podpise. Brez vsake volitve prebrala so se nato imena že izvoljenih odbornikov in stvar je bila končana.
Začetek je bil tedaj lep. Pričakovati je v smislu tega začetka precej mnogo.
Dolžnost naša pa je, da že zdaj opozarjamo vse one slovenske kmete, ki so v srečnem položaju, da lahko vložijo kaj v kak denarni zavoi ali da so prisiljeni vzeti kako posojilo ter po stati obenem deležniki kakega zavoda, da m to stvar dobro premislijo. Namen osnove teši novega zavoda je bil edinole ta, oškodovati u eni strani naš narodni zavod, ki je popolnoma i< kmetskih rokah, na drugi strani pa dobiti kolik« 3 mogoče slovenskih kmetov v materijelno sužnost \ od strani nemčurske tržke klike. In v to naj bi pomagali ter si vili vrv slovenski kmetje sami
Pozor tedaj, dokler je še čas! Denarja doki vsakdo, ki ga rabi in dd zato primerno jamstvo pri naših zavodih, kolikor ga hoče ter po nižji ceni. Od nasprotnikov navedena cena je samo j navidezna, v istini pa je še dražja, kar je jako umljivo, ker ]a do sedaj še nimajo ne solda lastnega denarja, marveč bodo razpolagali samo z posojili, koje bodo morali zopet obrestovati! sami. Do zdaj pristopili so namreč tej zadrugi izvzemši mogoče treh sami takšni, ki že komaj čakajo, da bi si na lahek način nekaj izposodili, ne pa, da bi sami kaj vložili. Izbrali so si zato tudi takšen odbor, obstoječega iz samih trdih[ tržanov, ki bode šel vsem dobrim pristašem primerno na roko.
Zunanje kmete porabijo samo za podpis. Vi pa, kar vas še je zavednih kmetov, ne dajte sami vašim največjim nasprotnikom orožja zoper vas v roke, marveč pokažite vsakemu, ki bi va prišel vabiti k tej lepi zadrugi, na primeren, a j odločen način vrata.
Sokolski vestnik.
Po svetlem sledu je naslovil Karel Vaniček. eden najboljših in najpriljubljenejših čeških so-kolskih pisateljev v zadnjih treh številkah češkega ,.Sokola" obelodanjeno razpravo, s katero hoče masi sokolskega članstva pokazati globoke resnice, obsežene v Tyrševih ,.Razpravah in govorih" (Urahy a reči dr. M. Tyrše). Tyrš s kratkimi stavki, malo besedami izraža celo svojo dušo, velike svoje misli. Vsled tega je širokim masam manj umeven. Le-tem ga hoče Vaniček pojasniti in iz istega vzroka tudi mi ponatisnemo ta članek na tem mestu.
Temelj Tyrševega naziranja o življenju resnica, sila, krasota. Z resnico prepričuje, s silo izpodbuja, s krasoto povznaša; na te tri pojme se nanašajo vse vrline, ki jih zahteva od dovršenega človeka sploh, zlasti pa od Sokola. Pisatelj sledi pred vsem resnici v Tyrševih spisih, kazoč zlasti na ,.jeklene stavke najkrasnejšega članka, kar se jih je pisalo v češčini" na ,.dragoceni monumentalni umotvor": ,,Naš ukol, smčr a cilj". (Naša naloga, smer in cilj. Opozarjamo na ta članek v Slovenskem Sokolu.) Resnico pove. Tyrš mirno, pa naj pomeni za slabiča tudi smrt. saj Tyrš govori možem, a kakšen mož bi bil, kdor bi ne prenesel resnice. Zlasti pa se mu zdi nevarno, da greh, narodu prikrivati resnico. Samega sebe varajoče besede niso lek, ampak strup.
Tako se je obhajala sedmina v Kijevu. Carica, zavivši si lice v gosto kopreno, je sedela v svoji sobi in njene dvorkinje so ji pevale pesmi žalostinke.
Novi knez Derevljanov je med tem zbral plemiče in predstojnike občin svoje prestolnice in razpravljal z njimi o daljnih stvareh radi Kijeva. Vsi so se strinjali, da Podobja ostane neodvisna samo tedaj, ko se Kijev osvoji in Korosten postavi središče države. Ali pod kakim sredstvom se to zgodi v tem si niso bili složni. Toliko, da se niso začeli pretepati. Mladi in bojaželjni so bili zato, da se zemlja, ki je bila brez vojske in pod vlado slabe žene osvoji z orožjem, predno si dobe vojskovodjo. Starejši so svetovali, da se naj dela z mirnim potom, naj se za njihovega kneza Maka izprosi Olgina roka in na ta način Kijev priklopi k njihovi zemlji.
Mak se odloči za nasvet starih in modrejih. Ne za to, da bi morebiti zgubil hrabrost in željo za bojem, ampak, ker je njegovo voljo vladala divja strast, katero je vzbudila Olga. Tudi se je bilo preje nadjati, da kot nosilec miru osvoji ponosno, lepo ženo, kakor če bi z mečem v roki potrkal na vrata vdovinega bivališča.
Še ni postal poln mesec, da je bil Igor mrtev, kar je šumeči Dnjepr nosil proti Kijevn pozlačeno ladjo in v nji snubače Derevljane, ki so šli, da zasnubijo Olgo za svojega kneza Maka.
Nepregledna množica ljudstva jih sprejme na obali in je spremlja v Kijev.
»Vsa zgodovina stvarstva vobče in človeštva posebej je večen boj 'za bitje in obstanek', v katerem podleže in izgine, kar ni za življenje sposobno in je celoti na potu
Neizprosen zakon je to, ki ga ni moči zakleti ali z molitvami spremeniti, niti s samosle-pfliimi besedami, da, tudi ne s samo podedovano pravico... Niti najsijajnejša preteklost ne jamči »rodom bodočnost... Niti stoinstoletni odpor ne jamči obstanka tudi nadalje. Vaniček pristavlja: Ji Čehi imamo podedovano pravico, sijajno preteklost, mi vztrajamo stoletja----Celemu
narodu so namenjene težke te besede ... Lahko bi se Tyrš svojemu narodu laskal (in nemisleča množica bi bila srečna!) mogel bi ga bil povzdi-• gorati nad vse narode sveta, zagotavljati mu, da mora zmagati, če treba — zgolj s petjem (kakor ji nekdaj pred pevajočimi Husiti bežal sovražnik), i toda Tyrš je kot misleč človek, značajen in rodoljub. rajši rekel narodu: da je vsak narod izjinil le po lastni krivdi svoji, izrabljen, brezbrižen, nizkoten"'. Vaniček kaže na bitko pri Beli gori; tu še le je bil polen češki narod, toda o svobodi njegovi je bilo eeno že dolga leta pred bojem. Iz težke te mice izvajajoč sklep, pozivlje Tyrš z ognjevitim dami narod, naj goji resnico, dobrino napredek, ki so ,.solnce življenju naroda''. (Dalje prihodnjič.)
— Celjski Sokoi poleti v nedeljo dne 6. av-psta na narodno slavnost v Gornjigrad in bo tam sodeloval z javno telovadbo. Nekateri člani se odpeljejo v soboto zvečer z vlakom do Rečice in bodo prenočili v Mozirju, drugi pa se odpeljejo v nedeljo zjutraj z vozovi naravnost v Gornji-I itd. Ta izlet je v zvezi z velikimi težavami, ker ; iigubi vsak vdeleženec dva dneva časa, vendar se nadejamo, da se bo odtrgal od svojega posla vsak (tlan. ki mu je mogoče in se bo pridružil sokolski Lastavi. Celjski Sokol še ni bil dosedaj nikdar v Gornjem gradu, zato pa mora biti njegov prvi izlet v lepi kraj časten, kakor je bil dosedaj še vsak igov nastop. Smatramo tedaj za dolžnost vsa-zavednega člana, da se žrtvuje kolikor mo-:e za ta izlet in da poleti v nedeljo v sokol-kroju v divni slovenski Gornjigrad.
Domače in druge vesti.
— V Gornji grad! Slovencem se ponuja lepa prilika ogledati si zgornjo Savinjsko dolino iiSavinske planine pa zraven tega prebiti prav vesti in prijeten dan v krogu prebivalcev gornje-jnjskega okraja in okoličanov. Dne 6. a v-■ \\%ia t. 1. se vrši v Gornjem gradu velik a ljudska slavnost, na katero pride tele prebivalstvo domačega okraja, temveč tudi aičani, Šaleščani, Spodnjesavinčani itd. Gornji td je popolnoma slovenski trg. Pred 25 letmi »takra.ni tržani ustanovili svoje bralno društvo ,Narodno čitalnico"'. Ta praznuje tedaj letos itindvajsetletnico svojega obstoja. Redek slučaj pa je, da ob enem letos tudi dve drugi društvi lavite svoje jubileje in sicer »Požarna hramba"' [ajsetletnico, »Pevsko društvo" pa petnajstletnico ,oja. Da se ta redek slučaj slovesno praznuje, žila so se imenovana tri društva v svrho
Carica, ki je slonela ob oknu in neprestano mišljala o osveti in gledala v daljavo, opazi to vrvenje, množino ljudstvo. Vpraša dvornice, k]je to.
„Po Dnjepru je priplavala zlata ladja", odvrne ena. »V nji so hrabri možje, blesteči od draguljev. To so podoljski bojari; novi knez Dererljanov jih pošilja k tebi".
PNe maram jih videti", reče carica in mrko naježi obrvi. »Moja ušesa so zaprta za nje. Odpravite je!"
Za nekaj časa pridejo zopet dvorkinje k nji v sobo in rečejo: »Derevljani te prosijo za pat, da se ti ne smejo vreči k nogam".
,Ta milost bi bila za nje v resnici prevelika', odvrne carica.
„0ni so prišli", reče ena izmed dvorkinj, za pomirjenje poprosijo tvojo roko za njih kneza, hrabrega Maka".
Olga ostro pogleda dvorjanko. V njenih bistrihočeh zašije neka nadčloveška, demonska misel. „Govoriš resnico?" vpraša ostro. ..Popolno resnico".
„To je kaj druzega", odvrne brzo carica. ,Privedi je k meni, jaz je hočem slišati".
»Gospodarica", javi sedaj eden izmed telesne straže caričine. »Podoljani zahtevajo, da jih Ki-evljani na rokah prineso v dvor".
„Z vso pravico", odvrne Olga. »Oni so zmagovalci, vi premaganci, storite takoj, kar zahtevajo".
prireditve velike ljudske veselice. Vse kaže, da bode ta veselica ena največjih, kar jih je bilo v zgornji savinski dolini. Povdarjamo, da je častna dolžnost zlasti nas Celjanov poleteti takrat v goste v gornjegrajski okraj. Vedno so prebivalci zgornje savinske doline stali trdno na braniku za domovino in našo materinščino. Zlasti pa so Gornjegrajčani zmiraj bili naša zanesljiva opora v političnem boju. Pokažimo pa takrat mi, da vemo ceniti njih narodno delo, da jih ljubimo in spoštujemo in hajd — 6. avgusta v Gornji grad!
—	Poziv političnega društva „Naprej" v Celju, ki je bil objavljen v »Domovini" dne 28. julija t. 1. je našel živahen odmev ter se vsestransko odobrava. Več narodno zavednih županov je že prijavilo udeležbo pri občnem zboru političnega društva. Ob enem pa čitamo, da je že na prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m. od društva avtonomnih uradnikov sklican shod občinskih predstojnikov in uradnikov avtonomnih uradov in sicer v Slovenjgradec. Iz pristavka k dotičnemu pozivu bi se pa dalo nekako sklepati, kakor da bi pri nekaterih vladala bojazen, da bi politično društvo »Naprej" hotelo poseči v delokrog društva avtonomnih uradnikov. Stvar pa nikakor ni taka in smatramo potrebnim to naziranje kot neopravičeno označiti. Da se društvu avtonomnih uradnikov z naše strani ni bati konkurence, dokažemo s tem, da zborovanju tega društva želimo najboljši uspeh. Da se občinski predstojniki in njih uradniki tesno združijo in organizujejo, je le naša želja in je v to poklicano seveda v prvi vrsti strokovno društvo. Mi smo pa politično društvo in želimo sedelovanja županov, da narodne težnje pomagajo političnemu društvu podpirati. Naravno je, da v tem oziru kličemo župane na delo in pomoč, ker je njim narod izkazal zaupanje z izvolitvijo. Narod pa ima potrebe političnega značaja zlasti v zdajnih, nam neprijaznih narodnih razmerah. Zato bi bilo za izvoljene zastopnike občin, župane, po našem mnenju naravnost žaljivo, ako bi jih mi kot politično društvo pozabili povabiti k sodelovanju za koristi skupnega naroda. Tobodo gospodježupani, kar je naravno, gotovo pravilno razumeli in vstopili v politično organizacijo ne oziraje se na to, da v posebnem društvu zasledujejotudisvoje stanovske interese.
—	Nemški „Schriftleiter" (urednik) — ropar. Urednik vsenemškega lista »Deutsches Tagbl.", Rud. Petz je sredi preteklega meseca brez sledu izginil. To je tembolj čudno, ker je bila v isti noči, ko je zmanjkalo »poštenjaka" Petza, v uredništvu omenjenega lista oropana blagajna! Izginilo je 767 kron. »Schriftleiterja" Petza sedaj zasleduje orožništvo. — Takšni so nemški redakterji, kaj čuda, da je med ljudstvom, katerega vzgajajo roparji, toliko lumpov in tatov. Pojasnjeno nam je tudi, zakaj je v Celju toliko fakinaže.
—	Dijaške štipendije. Južnoštajerska hranilnica v Celju sprejemlje prošnje za od nje ustanovljene jubilejske štipendije do 20. t. m. — Pravico do njih imajo dijaki iz sodnih okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko. — Spodnještajerska jubilejska ustanova daje podpore slovenskim dijakom brez ozira na domo-vinstvo. — Prošnje naj se pošljejo do 20. t. m. g. notarju Bašu v Celju kot tajniku oskrbništva. Vse tu omenjene štipendije smejo se podeliti tudi absolviranim visokošolcem za oni čas, da dobijo plačane službe.
—	V Št. Ilju v Slov. goricah se bo vršila nameravana velika narodna slavnost dne 3. septembra t. 1., ne, kakor smo zadnjič pomotoma poročali, 13. avgusta. To slavnost poselijo v velikem številu Mariborski in Celjski Slovenci. Podrobnosti bodemo še priobčili. Za enkrat le prosimo, da bi se druga narodna društva ozirala glede svojih prireditev na ta dan, ki mora postati naroden praznik za Slovenske gorice.
—	Laški trg. Nemški agitatorji v c. k r. službi. Globoko smo si oddahnili, ko nam je srečen slučaj odnesel velikega germana Markhlna, ki je bil sicer le kratko časa tu, vendar pa v tem kratkem času ustvaril nestrpne razmere, in sledovi za njim se poznajo še dandanes. Uradniki, ki so gledali v njem nemškega polboga, so bili, in so še,'od njegovega duha tako »panani", da se ne prikažejo v nobeno drugo družbo kakor v nemčursko, bojijo se, da bi se inače udeležili smrtnega greha — seveda nemškega . . . Komaj nas je pa eden nemški nebodigatreba pri sodniji zapustil, že se prikaže drugi pri železnici v osebi nadzornika Feigelna, ki v zagrizenosti in sovraštvu do Slovencev prvega še presega, drugače pa — no, no — doma je iz »oberštajerskega, ki je posebno bogat na »todlnih". Ta nemški strah, št. 2, kaže svoj despotizem, kjer le mogoče. Takoj po svojem prihodu je omenil na opombo, da je novonastavljeni praktikant slovenskega mišljenja, oblastno: I wer ihm die Krahkehlerei scho aus-traiben!" — In resnično, dobro je izvršil svojo grožnjo. Dotični gospod, inače Slovenec, se ne prikaže v slovensko družbo — iz strahu pred tiranskim predstojnikom, kajti zagrešil bi se grozno: pohajanje v slovensko družbo se smatra tukaj že kot »krakelanje", med tem ko v nemčurski družbi lahko groziš, da postreliš Slovence in pri vsem tem ostaneš le dostojen človek ... In te kurijozne razmere vstvarjajo med miroljubne Slovence pri-hajajajoči nemški prenapeteži v c. kr. službi! Svojčas so bili nastavljeni pri naši železnični postaji tudi slovenski uradniki ali vsaj taki, ki so bili docela zmožni tukajšnjega občevalnega slovenskega jezika; pod Feiglnom se je t6 popolnoma spremenilo: sami trdi Nemci, ki o slovenskem jeziku toliko razumejo kot o kitajskem, so nastavljeni in kadar se zahteva vozni list v slovenskem jeziku — se ga ne dobi. Govorilo se je v zadnjem času, da odide uradnik, ki je znan kot največji »krakeler" našega trga. Upali smo, da bode južna železnica vsaj sedaj nastavila slovenskega uradnika. Bilo je samo upanje! Dotični najzagrizenejši Nemec je ostal, mesto njega pa je prestavljen miroljuben in priljuden uradnik, ki se je priučil že za silo slovenščine
Kijevljani se pokore povelju carice in za-neso poslance Derevljanov na • svojih rokah v dvor, kjer je takoj povedejo pred Igorovo vdovo. Ona, sedeča na zlatem sedežu, z zlobnim nasmehom na ustnih, posluša njih prošnjo in je povabi na obed.
V tisti dvorani, v kateri je obhajala sedmino za ubitega cara, so sedaj pogrnili mize. Na prvem mestu je sedela kneginja, potem so se vrstili na eni strani Derevljanski, na drugi pa Kijevski bojari. Prej, kakor so se vsedli, odlože domačini orožje in Podoljani store isto. Kneginja napolni zlati vrč s starim vinom do vrha ter ga vzdigne visoko v zdravje svojih gostov.
To je bil znak za njeno telesno stražo in vojake, da so navalili od vseh strani v dvorano. Goloroki poslanci vstašev so brzo povezani.
»Kri cara Igora vpije po osveti", vikne Olga, ki je stala sedaj ponosno pred Derevljani. »Zadoščenje pokojniku".
Na obali Dnjepra da izkopati ogromen grob. Stotine delavcev je delalo dan na dan in ko je bil gotov, so spustili na njeno povelje zlato ladjo Derevljanov s poslanci Vred v grob in zasuli.
Carica pošlje na to po dveh uglednih bo-jarih pozdrav knezu Maku in zahvalo za snub-stvo. Nji je milo, samo poslanstvo ji je prema-lenkostno. Najuglednejše ljudi svoje zemlje ji naj pošlje, ker to zahteva njen visok stan. Derevljani, ki niti slutili niso, kako grozna usoda je zadela
prve poslance, izbero najplemenitejše izmed bo-jarov ter je pošljejo po ladji, ki je bila mnogo krasnejša od prve, v Kijev.
Olga jih je pričakala v črni obleki, da sliši njih prošnjo. Na ustnicah ji je igral lahek nasmešek, kar so poslanci imeli za dobro znamenje. Ona je povabi, da jo počaste na njenem obedu. Poslanci se ji prično zahvaljevati za to čast, kojo jim milostno skaže njih gospodarica. Kar se pojavi dvanajst devic, lepih, krasno ozaljšanih, da je povede v parno kopelj. Podoljani jim slede, ne sluteči ničesar hudega, po stopnicah dalje skozi dvorišče na vrt, v katerem je stala lesena kopelj, popolnoma osamljena.
Komaj so stopili vanjo, zaklenejo devojke vrata ter prineso s smolo oblito zeleno vejevje, katero polože krog lesene kopeli in zažgo.
Ko je ogenj na vseh straneh zaplapolal in je jel dim dušiti Derevljane, začno v smrtnem strahu vpiti na pomoč, zastonj se trudeč, odpreti vrata.
»Take kopelji še niste imeli", zaslišijo glas carice. »Ta bo morebiti oprala carsko kri, ali pazite, da vam ne bo prevroče".
Zastonj so prosili podoljski bojari za milost, zastonj nudili mir ža Igorovo kri, carica je bila neizprosna. Ni odgovarjala na tesnobne prošnje pomoči in pustila, da brez milosti zgore.
(Dalje prihodnjič.)
in na njegovo mesto prišel je zopet uradnik, ki na slovensko zahtevanje daje v odgovor: „Versteh nichts!" Z gotovostjo lahko trdimo, da je to zopet mahinacija šefa Feigelna. Na slavno upravo južne železnice se stavi uljudno vprašanje, kako dolgo namerava še nastavljati na naši želez-nični postaji uradnike, ki ne razumejo slovenščine ? ?
—	Zopet nov slovenski obrtnik v Celju.
Dne 2. avgusta je otvoril na Graški cesti v Ko-lenčevi hiši slovenski brivec Rudolf Anderwald svojo brivnico. Bil je dosedaj v Ljubljani in si pridobil temeljito znanje; poleg tega ga priporočajo nizke cene. Torej v vsakem oziru soliden, slovenski obrtnik, vreden podpore. Natančneje v inseratu.
—	Okoliška deška ljudska šola v Celju
je zaključila šolsko leto 1904/5 v soboto, dne 29. julija t. 1. V začetku šolskega leta bilo je na zavodu 351 dečkov, a ob koncu 301. Izmed teh je bilo za višji razred oz. oddelek sposobnih 228 učencev — med temi 58 odličnjakov! -— a nesposobnih 58; 15 učencev je ostalo neklasifi-kovanih. — Sola je definitivno petrazredna ter je imela v I. in II. razredu vzporednico. Poučevali so mimo veroučitelja: 1 nadučitelj, 3 def. učitelji, 2 prov. učitelja in 1 pomožni učitelj. — Za srednje šole se je oglasilo 12 dečkov.
—	V minolem šolskem letu bilo je iz okolice celjske 594 dečkov obveznih, obiskovati šolo. Obiskovalo pa je:
Okoliško ljudsko šolo za dečke 284 učencev
Mestno deško ljudsko šolo . . 204 „
Meščansko šolo......23 „
Gimnaziji...... .' . 63 ,,
Skupaj . . 574 učencev. 20 dečkov vsled duševne nerazvitosti ni pohajalo nobene šole.
—	„Mein Alte"! Duhovite „šornaliste" pri ,.D. Wacht", ki so se poslužili naših reminiscenc o nemčurski komediji, opozarjamo na verze Henrika Heinea, prvega nemškega lirika, ki jih je zapisal nekako pred 80, leti. Naj jih kar doslovno prepišejo iz našega lista, pošljejo jih tudi lahko v „Gr. Tagbl."; graškemu dopisniku honorar ne izostane. Kaj bi Heine rekely ako bi poznal naše renegate! ,.Schwarzrotgoldgelb, diese Affensteiss-kouleren!" — Renegat-Mihl, primi se za nos!
—	Nemčurska cunja „D. Waclit" je prišla na kant. Ob času kislih kumar je ,.D. Wacht" prišla — pod psa — živimo v pasjih dnevih. Naše reminiscence o nemčurski komediji v Celju so doslovno prestavili in zdaj se gledajo v tem zrcalu: ,,D. Wachtfc kokodajska kot stara koklja. Ker nikdo tega lističa brez posebnega povoda ne bere, temveč ga vsakdo takoj vstran vrže in porabi za makulature, so dali v Celju po vseh voglih nabiti in razkričati v svet: „Lesen sie heute die ,,D. Waqht"! Seveda so Celjani kar trumoma drli v trafike in grabili in požirali omenjeni listič; na svoje iznenadenje pa so opazili, da so jih celjski ,.vahtarji'' le neusmiljeno potegnili za nos. Ogorčeni so vzklikali: „Das beis man ja schon!" Saj so vendar na lastne oči videli pojanje celjskih renegatov in njihovih gostov „Schubertbundovcev". O slaba gre brezzobi ,.vahtarci"! Priganjači njenega političnega osla sq takšne duševne reve, da ne morejo ničesar skrpucati. Tem prismuknjenim idiotom, ki so imeli toliko možgan kakor kak vrabec, so se v tej vročini še te posušile. No, zato, pa so vsled plonkarije naše predzadnje številke napravili imeniten „kšeft". Odkar je cirkus odšel, nam „vahtarji" skrbe za zabavo. Kot neumni Avgusti pojo: „Geld ist hin, Kredit ist hin"!
—	Še toinono o »prekrasno" uspeli komediji. Ne gre nam iz spomina dični ,.praznik-', ko so polagali temeljni kamen nemškemu domu na „konjskem britofu," (pardon, v jamo pali konj nam je poslal popravek, da ni bil star konj, ampak kobila), ko so Schubertbundovci žvrgoleli kot „filomele-'... Najprej se spomnimo ,.germanskih" dam, samih Tusneld. „D. Wacht" jih navaja — največ jih je na ič, nekaj na i — ter poje; „V vonjajoča, svetla krila oblečene, odičene z nemškimi barvami, so sprejemale novOdošlece in vsakemu pripele šopek iz ,.nageljnov, rož, in rožmarina".
—	O, poezija, sladka kot med! To je bilo v Waldhansu. kjer se je jedlo in pilo kot v Egiptu pri mesenih loncih, zakaj ,.ljube, sladke deklice so bile neutrudljive in so zaklinjale goste, naj vendar še posežejo v skledo". — Tako ,.D. W." Res, pridne so morale biti te device, zakaj toliko lačnih in žejnih grl napasti, ni mala stvar!
- Farizejska propalost. Nele, da so celjski renegatje duševne reve, so tudi podli farizeji. Te propalice mislijo, da je njim vse dovoljeno, kar se jim poljubi početi zoper nas. No, motijo se, zakaj mi jim bomo vračali šilo za ognjilo. Kakšne laži so pisali o izletu „Celjskega pevskega društva" v Zagreb! Celjski -„i;auberblatl" se je lagal, da so Hrvatje Slovence natepli! O zborovanju slov. pol. društva ,.Naprej" v Žalcu je pisal, da so se ga udeležili sami pisači in hlapci, o izletu „ Celjskega Sokola" v Braslovče pa je pisal: ,.K vspre-jemu ni prišel nikdo drugi, kakor iz petih mož obstoječa godbena kapela, od katere se je slišal samo bas in klarinet. Ko je kapela s svojim cvrčanjem prenehala, so kmečki fantje, došli iz radovednosti, odgovorili na ,.Živio"-klice ,.Sokolov"
z „Heil". . . Vsaka beseda je laž. Kaj mislijo oni žurnalisti, da bodo streljali na nas, ne da bi se mi odzvali! Mi bomo pisali resnico, a tako, da bo nemčurje bolelo. Ni se nam treba izmišljavati, ker dovolj imajo grehov na kosmati svoji vesti.
—	Nekaj o sprejemu. Torej na balkonu celjske mestne hiše, podprtega s črvivimi deskami, je zbran cvet mestne gospode: Župan Julius. dične gospodične in druge dame, med njimi Riči Charvat, soproga pošt. ofi.c. Ljudje božji, mislite si! Kako si upa ta gospa na balkon, med same prima-dame celjskega mesta! No, vihale so nos njene sosede in jezno mahale s pahljačo Ra-kuschu pod nos, da ni utonil, znoječ se s svojim govorom. Spodaj pa so stale soproge višjih uradnikov in hudo so zamerile visoki Riči. — Iz okna magistratnega pa je gledala „gospa" uradnika Blechinger-ja in je vence metala na ljube goste!
—	Celjske poštene gospe so se škandalizirale!
—	Rakuscliev bokal. Schubertbundovcem je poklonil železninar in župan, Rakusch. masiven, krasen bokal. Tam gori pod senčnim gozdičem, v Waldhausu, kjer je bila „knajpa" in so stregle mile, nežno dišeče gospice, so se Schubertbundovci napili in častno darilo celjskega župana so zapravili! Ni ga več bilo, odpeljali so se brez njega na Dunaj. Tak škandal; same sramote je jokala Rakuscheva hčerka, ki je poklonila lastnoročno to darilce nehvaležnim dunajskim pevcem. Črez štiri dni pa, po mučnem iskanju po hosti, po Starem gradu, po sv. Miklavžu, — o, Schubertbundovci! — se je našel bokal, Rakuschev dar. In kaj menite, kje? Nek gospod ga je imel doma shranjenega! Tableau!
—	Dr. Negriju smo delali občutno krivico; mož ni hotel dati možnarjev zato, ker jih nima. Vsled svoje skoposti jih ni kupil, zato si jih je moral sam izposoditi od misijonarjev! — Ravno-tako noče več biti Lah, ampak Nemec čistokrvne rase. Seveda, mu to nič ne pomaga. Zakaj, osel ostane vedno osel, to je zakon narave. Dr. Negri
—	hicnigerest— je za slavnostnih dni tudi sprožil imeniten „guč". Rekel je modri mož: „Danes smo se spomnili, da sta Schiller in Schubert kri naše krvi, meso našega mesa!" — Ta je dobra! Pa menda ne misli Negri, da sta bila ta dva nemška velikana velš-ke krvi?
—	In še nekaj.' Naši koleginji in tetki ,.D. Wacht" prede slaba o sedanjih pasjih dnevih. Da bo imela kaj gradiva, ji postrežemo z noticami; no, do kraja izvesti jih nočemo, drugače imajo ,,vahtarji" prelahko nalogo. Dobesedno prestavijo, pa je; še v Gradec pošljejo „Tagblatt-u" in vlečejo povrhu masten honorar za naš. trud. Podamo torej samo motive: Pri dohodu vlaka je v belih hlačah stoječi pajac sunil z drogom svojega soseda, priletela mu je zaušnica okolo glave.
—	Na Starem gradu med razvalinami pri splošnem pitju so nastopili celjski „Sangerji", krokali so tako divno, da so si Dunajčani mašili ušesa samega navdušenja. T e p p e i, obširen kot gora, je pel iz trebuha; ,.Schubertbundovci" so zijali in strmeli itd.
—	Cilli teutsch allerwegen. Tako je končal dr. Pommer svoj govor, ki ga je spustil v Celju pri komerzu prilikom poseta „Schubertbunda". In o ,.windischen Tazzebvurm" je klepetal ta dika celjanskih nemškutarjev. Da ta človek ne spada v državni zbor, ampak kvečjemu v kako ,.Kneip-bude", je občeznano. In če ne bode svojega ,.temperamenta" začel brzdati in krotiti, ga bode treba kmalu spraviti v kako norišnico. Saj o norišnicah se mu kaj rado sanja in je zadnjič v znanem svojem državnozborskem čez vse perfidnem in nedostojnem govoru blebetal nekaj o potrebi norišnic. Res, vesoljna zemlja ne nosi ostudnejših ljudi, nego so te celjanske nemškutarske prismode.
—	Kako so se v Celju zabavali l Dunajski pevci, ki so prišli celjskim hajlovcem pomagat pri kričanju in izzivanju Slovencev —• kajti le zato se je šlo pri celi stvari — so bili „vkvar-tirjani" v ,,Studentenheimu". Mreže naokoli so bile polne zelenjavi — kakor jasli v hlevu. Po dnevi in po noči so morali ,,delati" za svoje gostitelje ter se pariti v žarečem solncu, na hladen večer pa so v „Studentenheimu" počivali in se po svoje zabavali, namreč z deklami; imeli so na dvorišču malo brizgalno in s to brizgali vodo na dekle, te pa nanje. To je bilo smeha in kričanja. Nekaj dam in gospodov, ki so šli slučajno mimo, so z vodo popolnoma poškropili, pa to jih ni motilo, saj so bili gostje celjskega mesta in so kot taki imeli pravico, se vesti ravnotako kakor celjska poulična dečad. Saj je pa tudi zadnji cestni baraba oblekel tisti dan črno suknjo in si poveznil na glavo cilinder. To je bil večji del tiste nemške ,.inteligence", katere je slavnostne dni kar mrgolelo.
—	Schubertbundovci so pravzaprav imenitni fantje. Na svojem potovanju po slovanskem jugu so prišli tudi v Sarajevo; tam doli so peli hrvatske pesmi in se bratili s pevci hrvatskega društva „Trebevič". — V Celju pa so bili en dan ultragermani, našopirjeni s hrastičjem in frank-furtaricami ter peli ,.wir wohll'n mit sturm be-stahn den windischen Tazzelwarm", drugi dan pa so šli v celjski ,.Narodni dom" ter zabavljali čez celjske ,.nemce", češ: „Dobili smo prepričanje, da je celjsko nemštvo velikanska (grossangelegte) ..farbarija". Res, to so ,.fletni" možakarji!"
—	Čitajte »Domovino"! Ker ne mislimo nalepiti plakatov — nismo komedijantje — zato na tem mestu opozarjamo slavno občinstvo, naj čita „Domovino". Nedeljske ,.D. \Vacht" potem čitati ne bo treba!
—	Enostranost c. kr. štajerske deželne vlade. 31. julija so se vršile v Oplotnici občinske volitve že v tretjič. Zadnji občinski odbor je bil nemškutarski. Ko so bile prvič volitve, zmagali so Slovenci; nemškutarji so se pritožili in takoj je vlada volitve razveljavila. Ko • so v drugič zopet Slovenci zmagali, je vlada zopet volitve razveljavila. Dne 31. julija pa so, ker so se ljudje že naveličali volitev, ker jih vlada vedno rat' veljavi, če zmagajo Slovenci in vsled velikega pritiska nemčurjev in „ptujske giftne krote". so zmagali nemčurji. Prepričani smo pa, da vlada ne bo upoštevala naše pritožbe in razveljavila volitve, ker so zmagali ..deutschfreundliche", čeprav so se vršile velikanske krivice. — V Teharjih so imeli letos v zgodnji spomladi občinske volitve. Zmagali so Slovenci. A ker so se Nemci pritožili, vlada še sedaj ni potrdila volitev, ampak pusti še vedno vladati nemčurskega župana. Slovenci so že večkrat zahtevali, da vlada hitro stvar uredi, a vlada se ne zmeni prav nič za slovenske zahteve.
—	Dvojna mera. Okrajni zastop v Ljutomeru je votiral dve svoti: za ustanovitev slovenske kmetijske šole in za ustanovitev meščanske šole. Ces. namestništvo je ta sklep razveljavilo. Okrajni zastop na Laškem je določil 200 kron za nemški „Schulverein", Slovenci so se pritožili, a ces. namestništvo tega sklepa ne razveljavi!
—	Slavnosti v Gornjem gradu so javili sodelovanje oziroma prihod društva: 1. Celjsko pevsko društvo, 2. Celjski Sokol, 3. Celjska čitalnica, 4. Kamniška čitalnica, 5. Bralno društvo v Bočni, 6. Kamniška Lira, 7. Pevsko društva Edinost v Žalcu, 8. Pevski zbor v Št. Pavlu pri Preboldu. 9. Učiteljsko društvo gornjegrajskega okraja, 10. Zvezda na Dunaju (po odposlancih^ 11. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu, 12. Požarna bramba na Rečici, 13. Požarna bramba v Kamniku, 14. Požarna bramba na Ljubnem, j 15. Savinski Sokol v Mozirju, 16. ,.Savina" dru-' štvo kolesarjev gornjegrajskega okraja. 17. Požarna bramba v Mozirju. 18. Zveza spodnješta-jerskih požarnih bramb v Žalcu.
—	Brežice. Dne 3. t. m. popoldne so se kopali štirje orožniki v Savi v jako plitvi vodi. Postajevodja Čuček je sedel v vodi, njegovi tovariši pa sta si poiskala ugodnejše mesto za plavanje. Naenkrat pogreše svojega tovariša Cu-čeka, ki ni znal plavati in radi tega ostal v plitvi vodi. Dosedaj niso našli Čučeka. sodi se, da ga je zadela kap in da ga je voda zanesla proč.
—	Sevnica. V zadnji številki smo priobčili, da poleti „Srbsko pevsko društvo" najbrže v Sevnico. Ker pa tu ni pripravnega prostora, se priredi veselica v Rajhenburgu. Zagrebški Srbje si najbrže naroče posebni vlak, kajti poleti jih k nam na lepo slovensko Štajersko blizu 200 do 300 izletnikov. Privedejo s sabo svojo lastno godbo in lastne tamburaše. Ne bilo bi slabo, ko bi bližnja slovenska pevska društva in ,.Sokoli", recimo celjski, brežiški i. dr. prihiteli v Rajhen-burg. Ta slavnost bi ostala bratom Srbom kakor tudi Slovencem v lepem spominu. Slovenci smo mali, zatorej nam požrtvovalen in vstrajen zaveznik more le koristiti. Gotovo se udeleže te je-selice vsi bližnji Slovenci iz Sevnice, Krškega. Vidma, Brežic, Kozjega itd. Živela jugoslovanska vzajemnost. Torej v Rajhenburg! ■
—	Občni zbor »Bodočnosti", ki se je vršil 27. avgusta v Ormožu, je bil nenavadno dobro obiskan. Zbralo se je v prostorih okrajnega zastopa 31 visokošolcev in abiturijentov, ki so prihiteli navzlic veliki vročini iz vseh krajev Slovenskih goric. Imeli smo tudi goste od drugod kakor iz Studenic in Podčetrtka. Za širše občinstvo je najzanimivejša debata, ki naj bi dala novoizvoljenemu odboru nekako direktivo za delovanje v prihodnjem letu. Otvoril je tozadevno-debato phil. Masten, kazal na nekatere dosedanje nedostatke in vspodbujal dijaštvo, naj se prime drobnega dela. Temu je sicer društvo tudi do sedaj sledilo, saj skupen nastop je zavoljo tega, da so dijaki raztreseni po različnih krajih, malo-kedaj mogoč. Društvo je prirejalo predavanja; s temi pa se navadno ne doseže mnogo, ker ni zveze med njimi in so kmetje po veliki večini na taki stopinji izomike. da bi se jim moralo podati vse, kar spada k neki gotovi stopnji znanji Predavanja v domači vasi, med sorodniki, med znanimi ljudmi so sicer velike vrednosti; zanimivi so podatki g. dr. Pifka. ki je zbiral v domači vasi do 150 mož in fantov ter se pogovarjal z njimi o vsem mogočem. Vasi, ki so dosedaj bile brez časopisja, imajo sedaj do 120% časopisov! Vrzeli med zgoraj omenjenimi predavanji naj bi izpolnile potujoče ljudske knjižnice. Društvo si je postavilo težavno nalogo, da osnuje enake knjižnice in si je naročilo tudi tozadev.e instruktivne knjige. Pri nas v Slov. goricah se je še premalc udomačila vrla rDomovina''. Zakaj neki ? Ker se ji premalo poroča iz Slovenskih goric. Dijaštvo, k peresu! Govorilo se je tudi, da bi raztegnili društvo na celi Spodnji Štajer; odboru
so se dale v tej točki proste roke in ta bode najpoprej nekoliko povprašal pri ostalem dijaštvu na Spodnjem Štajerskem. „Ako hočemo ljudstvo poučevati, poučujmo se sami!" je dejal phil. Pe-čovnik. Zato hoče društvo prirediti po več krajih Slov. goric sestanke dijaštva, h katerim se zlasti tudi vabi srednješolsko dijaštvo. Predavalo se bo o najrazličnejših predmetih. Z veseljem konsta-tiramo, da se slovensko dijaštvo dviga k treznemu llejti. Na svojo zastavo si je napisalo: „Med ljudstvo!" Da bi odmeval ta klic po celi naši domo-rini. da bi doseglo ljudstvo višjo izomiko, posebno pa narodni ponos. Potem bi šel naš kmet s ponosom na volišče, k boju za svoje pravice! Sedaj pa je to marsikje drugače! Po občnem zboru je bila odborova seja. Sklenil se je program za letošnje počitnice. Zvečer je priredilo dijaštvo | družinski večer na vrtu g. Kalchbrennerja, ka-Iterega se je udeležila — čast ji! — vsa naša naiodna inteligenca, ki je s tem, kakor že večkrat, pokazala, da zna ceniti dijaške težnje. Vesele pesmi so orile proti nebesom in zadovoljno se je razšlo dijaštvo na svoje delo, s trdnim namenom rada, da še poseti naš vzbujajoči se Ormož!
— iu —
—	Nesrečni padec. Z nekega voza je Mart. ilnnšek v Golobinjaku tako nesrečno padel, da je i; til takoj mrtev.
-— V srce je zasadil nož v vasi Verače kovaški pomočnik Krumpah 45 let staremu po-I sestniku Jugu. Jug je vrgel Krumpaha v jarek, | kar je Krumpaha tako razjezilo, da je skočil za [ Jugom in mu zabodel nož v srce. Jug je bil takoj ' mrtev. Krumpah se je sam javil oblasti.
—	Od divjih lovcev obstreljen. Lovca i posestnika gradu v Dornavi France Plochl in
Jožef Kristanič sta te dni lovila divje lovce. Ko sta zapazila nekega divjega lovca, sta se ločila, da bi ga obšla. Plochl se je divjemu lovcu vedno tolj bližal, kar ga lovec opazi in ustreli vanj. ,rel je Plodila zadel v roko ter ga težko ranil, ivji lovec je drugič pomeril, hoteč bolj zadeti, lochl je pa zbežal in se skril v neki koruzi, kjer ga je dobil tovariš Kristanič. Divjega lovca že prijeli v osebi posestnikovega sina Ignacija Veršiča iz Bukovice pri Ptuju.
Vinogradništvo. Peronospora, ki je lani uničila mnogo vinogradov na Sp. Štajerskem se tndi letos vsled obilnega dežja pogosto prikazuje T vinogradih. Nujno je torej potrebno, da slavna c. kr. kmetijska družba na Štajerskem takoj pošlje svoje potovalne slovenske učitelje kmetom, jih poučujejo o zabranjevanju peronospore. Tudi bi bilo želeti, da bi c. kr. kmetijska družba dala kmetom več peronospora - brizgalnic. Vinogradniki, ki imate peronospora brizgalnice, rabite pridno!
R— „Proč od Rima". Na Štajerskem je letos i odpadlo 470 oseb od. katoličanstva, in sicer k ■mitestantizmu 358, k starim katoličanom pa 112 ; oseb. V Mariboru je odpadlo 140, v Gradcu 117, §v Celju 40, v Ljubnem 24, v Miirzzuschlagu 7, v Brucku ob Muri 7, v Stanjcu 6, v Rotenmanu ! 6, v Pegavu 4, v Feldbachu 2, v Radgoni 2 in v Marijinem Celju 1 oseba k protestantizmu.
—	Samomor. V pondeljek, dne 31. julija je ustrelil v Mariboru v neki gostilni v Vi-
trinjski ulici sodnijski sluga Mat. Mislovič. Prvo ' ogljo je vstrelil v prsa, tri pa v glavo. Smrtno-varno ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
Bogata beračica. Dne 27. julija je umrla v Gradcu neka Vincencija Breiner, ki je iivela jako siromašno, iskala podporo javne dobrodelnosti in iskala po gozdih suhljadi. Spala je ta dveh lesenih zabojih. Ko so po njeni smrti preiskali njeno stanovanje, našli so med cunjami u. 410.800 kron vrednostnih papirjev. Žena se jekla roparjev, zato je živela kot beračica.
—	V Slovenjem gradcu so dne 28. jul.ja novo pokopališče, ker je bilo staro
| - V Kapli nad Arvežem, kjer je prebivalstvo še večinoma slovensko, a imajo po večini nemško šolo, ker je vsled malomarnosti domačinov - in še morda drugih faktorjev — za šolsko zgradbo podaril nemški šulferajn 3000 kron --nameravajo šolo razširiti v trirazrednico. Treba bo poslopje razširiti. V graških listih že moledujejo nepoklicani pisači — nemški učitelj Mennin-ger, nemškutarski nadučitelj Widmoser in župan Mter — šulferajn zope., za podporo. Mariborski voditelji naj bi se zganili ter ukrenili potrebno, da se prepreči novo izdajalstvo sedaj, ko so se
začeli Kapeljčani že itak nekoliko zavedati.
*
— t Dvorni svetnik dr. Gregor Krek. F sredo zjutraj je umrl v Gradcu dvorni svetnik dr. Gregor Krek, star 65 let. Truplo njegovo, pripeljejo v Ljubljano. Rajnik je bil rojen 1. 1840., obiskoval je gimnazijo v Ljubljani ter postal L 1867. na graški univerzi privatni docent' za slovanske jezike in slovstvo. L. 1871. je bil Krek imenovan za izvanrednega učitelja slovanske filo-logije. Redni profesor je postal 1. 1874., 1. 1877/78 je bil dekan lilozofične fakultete. Nekaj let sem i je živel v Ljubljani v pokoju. V tem času je bil izvoljen v občinski svet ljubljanski in postal tudi član mestnega šolskega sveta. Nadalje je
bil zunanji član češke cesarja Franca Jožefa akademije znanosti, slovstva in umetnosti v Pragi ter dopisujoči član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Pred dvemi tedni so ga prepeljali, kakor smo poročali, v Gradec na sanatorij.
Društveno gibanje.
—	Št. Jurij ob juž. žel. Tukajšna moška podružnica sv. Cirila in Metoda namerava prirediti ob priliki svojega letnega zborovanja in slavljenja 20letnice glavne družbe,, dne 20: avgusta lično vrtno veselico pri „Cestnem Jožeku" v Vrbnem. Po zborovanju bode koncert in druga mnogovrstna zabava. Pri ti priliki bode prvikrat nastopil nanovo sestavljen krepak mešan zbor, s kojim se bodeta menjavala dva izvežbana tamburaška zbora. Med posameznimi točkami bode posebni odsek nudil občinstvu veliko zabave z razdeljevanjem mnogovrstnih šaljivih in lepih dobitkov. Toliko izdamo za sedaj. Natančneji spored se naznani pravočasno. Bližnja društva pa vljudno prosimo, da se ozirajo na to prireditev, posebno radi dobrega narodnega imena, da ne bode nepotrebne, uničujoče konkurence, ampak da se pridružijo nam v naj-obilnejšem številu, podpirajo se medsebojno pri skupnem narodnem delu po geslu: „Mal položi dar domu na oltar!"	Odbor.
—	Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 20. t. m. priredi oživljena podružnica sv. Cirila in Metoda za Sv. Lenart in okolico veliko narodno slavnost v vrtnih prostorih krčme gospoda Matije Poliča. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 vin.
—	Bralno društvo „Maribor" priredi v nedeljo, dne 6. avgusta izlet v Hoče v gostilno g. Gzelman-a. Za zabavo je poskrbljeno. Društveni pevski zbor nastopi polnoštevilno.
—	Bralno društvo v Limbušu pri Mariboru priredi dne 15. avgusta (praznik) t. 1. popoldne v prostorih Robičeve gostilne narodno veselico s petjem, godbo, gledališkima igrama „Kmet-Herod" in „Ne vdajmo se!" ter z drugimi šaljivimi prireditvami. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Slovensko akad. ferijalno društvo „Bo-dočnost" v Ljutomeru je izvolilo na IV. rednem občnem zboru v Ormožu dne 27. julija t. 1. sledeči odbor: abit. Ivan Lešničar na Humu pri Ormožu, predsednik, abit. Ferdo Kiižan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, podpredsednik, cand. iur. Arnold Pernat v Ormožu, tajnik, stud. phil. Slavko Rajh pri Sv. Bolfanku na Bišu, blagajnik, abit. Miha Stajnko v Vogričevcih pri Ljutomeru, arhivar, cand. phil. Adolf Pečovnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in cand. phil. F. Mihalič v Ljutomeru, preglednika.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za gornje radgonski okraj ima v nedeljo, dne 6. avgusta ob 4. uri popoldne V. redni občni zbor pri Sv. Jurju ob Ščavnici v prostorih g. Krefta. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Bralno društvo pri Sv. Jurju ob Ščavnici priredi dne 6. avgusta veliko vrtno veselico v gostilni g. Kreftove. Na vsporedu je sprejem „Murskega Sokola", nastop pevcev, tamburašev in telovadcev. Med posameznimi točkami svira društvena godba jurjevških gasilcev. Zvečer ume-talen ogenj. Začetek ob 3. uri popol; ne. Vstop, prost. Posebna vabila se niso razposlala. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Dne 13. avgusta t. 1. — popoldne po večernicah — priredi ormoška podružnica spodnje-štajerskega čebelarskega društva čebelarski shod pri Sv. Tomažu nad Veliko Nedeljo. Predaval bo potovalni učitelj čebeloreje g. Jurančič. Vsi prijatelji čebel so prijazno vabljeni.
—	Slov. krščansko izobr. društvo »Domovina" v Gradcu je na izvanrednem občnem zboru dne 30. julija in v ustanovni odborovi seji izvolilo sledeči odbor: Predsednik Anton Kos. podpredsednik Vekoslav Pucelj, tajnik Vincenc Jošt, tajnikov namestnik Vinko Kukenberg, blagajnik Martin Stanič, blagajnika namestnik Josip Anderlič, gospodar Ivan Kodela, gospodarjev namestnik Ivan Ermenc, knjižničar Franc Rižnar, odbornik Franc Švab. Revizorja Franc Zakrajšek in Marko Pšeničnik.
—	Slovenska dijaška zveza v Ljubljani.
Dne 28. julija t. 1. se je ustanovilo v Ljubljani novo društvo: „Slovenska dijaška zveza" ter si izbralo sledeči odbor: Predsednik phil. Val. Rožič, podpredsednik phil. Cene Marinko, tajnik phil. Marko Bajuk, blagajnik phil. Ernst Tomec, knjižničar phil. Dav. Gorjanec, I. odbornik brez mandata phil. Jos. Puntar, II. odbornik brez mandata phil. Adolf Robida. Društvo ima namen krepiti med člani versko in narodno zavest in socijalno delati med narodom. Prirejalo bo v počitnicah shode, predavanja, predstave in veselice. Snovalo bode med narodom nepolitična društva, razširjalo in izpopolnjevalo že obstoječe knjižnice ter podpiralo izobraževalna društva po Slovenskem v njih delovanju. Društvo bode nadalje budilo zavest narodne in stanovske skupnosti med dijaštvom in med ljudstvom. Potegovalo se bo vsikdar za pravice slovenskega naroda ter delalo na to, da si čimpreje priborimo slovensko vseučilišče. Društvo se je postavilo na katoliško podlago ter si vzelo geslo: Z Bogom za narod!
k svojim!
Kakor znano, otvoril je slovenski mesar v Celju svojo obrt; že pred otvoritvijo so se delale temu narodnemu obrtniku razne ovire, in nekateri vročekrvni bahači, nemčurski mesarji so prerokovali mu takoj s početka pogin. — Na kakšen nečuven, nesramen in podli način pa se skuša temu narodnjaku škodovati sedaj, kaže nam sledeči slučaj. Neki mesar kateremu menda slov. greši najbolj dišijo, odvrača neprenehoma odjemalce od „Narodne mesarije" ter jim obljublja vse mogoče, samo da kupujejo pri njemu potrebno meso, da, nekemu odjemalcu je celo obljubil da mu da 16 v. ceneje, na kar ga dotičnik, ki je značaj skoz in skoz, hladnokrvno zavrne: „Ne, in ko bi dali pol ceneje, pa zopet ne!" — Dober glas v občinstvu o novem našem mesarju nam je porok, da se zgoraj navedeno prerokovanje uresničilo ne bo, ampak da bode narodna mesarijia s časom postala močen steber narodnega gospodarstva v Celju. Narodnega mesarja pa zopet ob tej priliki najtopleje priporočamo občinstvu.
Dopisi.
Iz Gomilskega. Ker se iz naše v sredini prekrasne Savinjske doline ležeče občine tako malo poroča po časopisih, bi človek pač mislil, da vlada v tej občini narodna zavest in probu-jenost, da naša občina tekmuje v narodnem oziru z drugimi občinami v Savinjski dolini. A temu ni tako. Tukaj vlada v narodnem oziru velika mlač-nost. Možje, ki bi v tem oziru lahko mnogo storili in ki so poklicani za to, se ne brigajo nič. Še bralnega društva, katerega ima že skoraj vsaka gorska vas, nimamo. (Bilo je sicer pred nekaj leti, a se je razpustilo vsled župnikove zasluge). O c. kr. pošti rajši ne govorimo in upajmo, da se tudi tukaj razmere preobrnejo in zboljšajo. Sadovi te narodne mlačnosti se že tudi kažejo v obilni meri.
Nobena občina v Savinjski dolini nima toliko naročnikov ptujskega „Štajerca", kakor ravno naša. Posebno sosedni vasi Grajska vas in Trnava se v tem oziru odlikujeti. Nerazumljivo je, kako more človek, ki ima še kaj možatosti in poštenosti v sebi, biti naročnik „ptujske cunje", koje vsebina je sama laž in obrekovanje za narod velezaslužnih mož, koje namen je slovensko kmetsko ljudstvo poneumniti in zaslepiti in ga tako spraviti ob spoštovanje do materinega jezika. In s kakim veseljem in s kako nestrpnostjo pričakujejo ti Korondiči te dušne hrane, in s kako slastjo črpajo potem svojo modrost iz tega trobila šnopsarjev in morilcev!
Znano je, da so naročniki „Štajerca" sami gmotno in moralno propadli ljudje, ki še stavijo svoj up v predale faliranega „Štajerca". Pri nas je pa naročenih na ta list tudi nekaj boijših in zavednih kmetov, od katerih bi pač lahko pričakovali, da si privoščijo boljšega in pametnej-nejšega berila, kakor je ta šnopsarski list. Ali naj tudi pri teh velja rek: Gliha vkup štriha?
No, sram je pa vendar te „Štajercijance" pred soobčani, da so naročeni na to gnojnico. Skrivajo se, kolikor mogoče. A ravno ta čut sramote je najboljši dokaz, da se bodo tudi ti naročniki oprostili zapeljivih ptujskih zanjk, da se bodo izkobacali iz blata, v katerem sedaj tičijo ter poslali ta gnoj v Ptuj nazaj.
Rogaška Slatina, 27. julija. Že rano je začelo solnce gorko pripekati in kopališčni gostje, ki so popili predpisano količino kisle vode in dovršili običajne sprehode, si iščejo senčnatih prostorov. Sestavljajo se skupine sorodnih duš. Nežni spol govori o otrokih. toaletah, športih, gospodje politizirajo in si pripovedujejo kopa-liščne dovtipe.
Vsi avstrijski narodi so zastopani v Slatini, najbolje seveda narod s krivimi nosovi. Da je med Mažari mnogo Židov, je znano, a da jih je tudi med Hrvati veliko, se lahko vsakdo prepriča že tudi na Slatini. Slovencev nas je te dni le pičlo število tukaj, med njimi najodličnejši je namestnik deželnega glavarja štajerskega, dr. Jur-tela. Slovenski kapital zastopa tržaški veletržec Kalister.
Prijateljsko zbirališče Slovencev in Hrvatov je na večer narodna restavracija Ogrizekova. Tam se goji vneto jugoslovanska ideja in vsak novodošli gost se slovesno, med mnogoštevilnimi govori, sprejme v hrvaško-slovensko zajedništvo.
Središče svečeniške družbe je gostoljubna hiša slatinskega gospoda nadžupnika. Tam predseduje te dni prečastni gospod Mato Strac, ze-munski prošt, ki je nam velezanimiv zaradi na-tankega poznanja belgradskih in sploh srbskih razmer, a zaradi svojega duhovitega humorja, tudi izredno ljub družabnik.
Na Slatini se nahajajo sedaj nekateri imenitni možje, kakor monsig. Bulič iz Spljeta, zagrebški vseuč. profesor Tade Smičiklas, nadškof barski Milinovič, srbski eksarh dr. Milaš iz Zadra, grof Norman iz Slavonije itd. Bulič in Smičiklas se navadno sprehajata skupaj ter glasno razmotrivata o kulturnih vprašanjih hrvatskih. Nadškof Milinovič ne nosi nobenega škofovskega znaka in ni ga razločevati od navadnega fran-

TrgoVina 5 papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami
prodaja c.kr. šolskih knjig in igralnih kart
prej D.
Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
Novosti:
Studenčni kataster, dnevnik 1 občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada	j
Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb
Izpisek iz zemljiške knjige
a)	posestni <ist
b)	bremski list
za odvetnike in notarje
Dopisnice, poštne spremnice, \
nakaznice, zalepke, spremnice veljavno samo
s povzetjem, menice, čeki > za naučne in poštne položnice za c. kr.	namene
poštne hranilnice	>
Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz
Časovni predmeti:
Umetalni ogenj za veselice itd.
v raznih barvah in oblikah
Papirnati krožniki okrogli in štirioglati
Papirnate servijete
za tombolo
Koriandoli (Confetti)
Serpentinen
(traki iz papirja) v raznih barvah
svinčniki peresa peresniki radirke
kamenčki tablice gobice črnilo
Trgovske knjige
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonoma. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Ddjctnalnc Knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Papirnate vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
Stambilj e
pečatniki, vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času
Svileni papir v vseh barvah.
Dopisnice
umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave.
Molitveniki za birmo, vez v raznih barvah.
Albumi za slike, dopisnice
in poezije.
Pismeni papir v kasetah in mapah.
Zavitki za urade
v vseh velikostih.
Ponilr! za tiskovino in pisarniške potreb-ščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago.
SVOJI K SVOJIM:!
Rafael Salmič
Celje —
»narodni dom
Prva spodnještajerska narodna trgovina z urami, zlatnino, srebr-nino in optičnimi predmeti =
priporoča	(oo) 19—2
svojo bogato in izborno zalogo vsega v to stroko spa-dajočega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. -
Za vsako prodano uro jamčim 2 leti, kakor tudi za vso zlatnino in sre-brnino,*ki je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu.
Prevzamem vsa dela, popravila itd., katera izvršujem najvestneje točno in ceno.
Ilustrovane cenike razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
|j Gg. zdravniki pozor!

Aprobirane maxim. min. termometre la> vrste ■■ prodajam po tovarniških cenah. =
priporoča za slavne urade j društva, trgovce, obrtnike itd. j najrazličnejše tiskovine po = konkurenčnih cenah. =
(321) 10-6
MARTIN KOLSEK
črevljarski mojster CELJE, Graška cesta št. (v hiši g. A. Kolenca) priporoča p. n. občinstvu svojo, po najmodernejšem načinu urejeno
črevljarsko delavnico
kjer izvršuje vsa najfinejša kakor tudi priprosta dela, okusno in lično ter po
znižanih cenah. Prevzame tudi vsa popravila in jamči za vsa dela kakor tudi za kakovost blaga. Zagotavlja vse svoje cenjene naročnike in odjemalce, da
jih bode postregel kakor dosedaj tudi vnaprej točno in solidno.
Nizke cene.
Reelna postrežba.
A
Man beachte die Fabrikmarke.
Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. so =
fjiajjmascl/ inro
SingerCo.NahmasGhinenAot.Ges.
| Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaHe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	—
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih - modernega in umetnega vezenja =
Singepjevi šivalni stx>oji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -33
I vso opravo trgovine mešanega blaga pm vrtom brez trgovskega blaga za 800 gld., z blagom pa za 2800 gld.
Hiša leži sredi velike vasi tik tve v Zagorju v kozjanskem okraju.
Sama hiša s trgovsko opravo se proda [obroke, blago se pa proda proti takojšnemu |filu po dogovoru.
Tudi se da hiša in blago na procente ■pgovoru. — Črevljarji, krojači, oziroma pije imajo prednost.	(376) 3--1
Natančno se izve pri posestniku
Senica v Podgorju pri Sevnici.
manj felavske sile potrebujejo gasilna društva pri rapmcah najnovejšega zistema in prenosom moteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. SMEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-o 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih ščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem	O*97) —38
užnica R. A. Smekal.
Zacinjenje in popravila
IV- točno in ceno
ila vsake vrste v*?f
o. -m	*
ctrij Glutnac, (otlar
Celje, CrašKa cesta šteV. 28
priporoCa p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko -joča dela kaker za vsakovrstno monti-je parnih kotlov, za parne stroje v arijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in vodovode v bakru in železu. ^ (238) 50-25

Učenca ali učenko
sprejme trgovina z mešanim blagom
FRANJO KARLOVŠEK na Lavi pri Celju.
(378) 3-1 Sprejme se mlad
trgovski pomočnik
v trgovino z mešanim blagom za špecerijski in železninski oddelek pri
Francu Varlec v Brežicah.
Proda se
malo posestvo in za trgovino pohištvo v dobrem stanju blizo cerkve sv. Jedert. Brezno; pod faro Dol pri Hrastniku.
Poizve se pri MARIJI JURČEK, vas Debro h. štv. 26, p. Laški trg.	(368) 2-2
Trgovski pomočnik
in prav izurjena
prodajalka

se takoj v veliko štacuno pod prav dobro plačo in dobrim pogojem sprejme. Ponudbe pod naslovom: B. C. lOOO poste restante CELJE.	(367) 5-2
SLOVENSKA BRIVNICA !
Čast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da,sem otvoril v sredo, dne 2. avgusta 1905 v Celju, Graška ulica Stev. 22 (v hiši gosp. Anton Kolenca) popolnoma na novo urejeno
brivnico.
Pri svojem že večletnem samostojnem delovanju pridobil sem si toliko priznanja in izvežbanjii, da zagotavljam čast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu solidno in točno postrežbo po najnižjih cenah. Priporočujoč se za najmnogobrojnejši poset ter blagohotno podporo, znamujem
velespoštovanjem
(379) 3-1
Rudolf Anderwald. brivec.
^ Najugodnejši pogoji
za zavarovanje. ==



A*' VU
zavarovalna družba
ki ima	^
slovenskega ^^^^















<9

glavnega zastopnika v Trstu
zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine
po zelo nizkih postavkih.
Natančnejša pojasnila daje
glavno zastopstvo za slovenske dežele v Trstu ulica Torre Bianca št. 21 I. nadstropje in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in večjih krajih, "^p^
Posebni ceniki strojev zastonj!
Vsakovrstne najboljše poljedelske stroje,
posebno pa
mlatilnice
za ročno rabo in na vitelj (gepelj) terjjjčistilnice priporoča
Trgovina z železnino »MERKUR" P. MMl, Celje.
Zaloga
omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in prešic za pripravljanje malino-vega soka.
Vrtni stoli in železno pohištvo.

F. P. lfidic & Komp. Ljubljana
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opcije sm
(2-22) 20-13
(Strangfalzziegcl).
Barve: a) rdeči naravno žgani, h) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. ♦ Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in J. Marzola. IV Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki.	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. PV Sprejmejo se zastopniki.
OHrožiii zdraVniK V BrasloVcah dr. Vit ČcrVitiKa
(375) 2—1
se je od poučnega popotovanja, kjer se je poučeval o modernem
zdravljenju pljučne jetiHe
vrnil, ter zdravi od dne 6. avgusta 1.1. počenši o navadnih urah = v Braslovčah h. štev. 15. ======
Za zobne bolezni, plombiranje, zobne vstavke pa ordinuje vsako sredo in soboto popoldne. -
II II H
Zavitke priporoča Zvezna tiskarna.

Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
(369) 20—1
Pozor! Citaj! Slabemu moč!
i^~ij-ij-inr'pj~iri_—Lr«~i~r-"i	....... ' ' ' * ' '
Pakraške kapljice in slavoAska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice i Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in Črevesnih boleznih ter odstranujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in Čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike glistej" odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmeCki hiši. — , Naj vsakdo naroČi in naslovi: Petfer Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 105, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušiei, proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavo«ti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstranjuje goste sline ter daluje izvrstno pri yseh, tudi najstarejših prsnih in pljuCnih bolečinah.
Cena je sledeCa. (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P. JURIŠIČ, lekarnar v Pakracu štev. 105, Slavonija.
§§§§§§			So?®*®??®
flestaVracija Katodnega doma
4 Mariboru
se da na račun vestnemu nakar ju; služba se nastopi BO. septembra 1905. — Prednost imajo oženjeni, katerih žena je dobra kuharica.
Ponudbe se pošiljajo pod naslovom: ANTE KOCJAN, restavrater „Na-
(374)
rodni dom", Maribor.

Sprejmem Jjotfjc
kateri bi oskrboval motor na sesalni plin ^ popravljal kamnoseško orodje. — Oženjen ia prednost. Plača po dogovoru, vstop takoj, služb trajna.
Vinko Čamernik, kamnoseška obrt Celje. Nova ulica št. U. (373) 3-
Don
Ni res, da je hmeljski trgovec JOHAfl A HAHN umrl, temveč res pa je, bodem z njim tudi letos po dnevni cei (363) 5-4	hmelj kupoval.
EMERIK KUKETI
'acherlin
pomaga izborno kot nedo* sežen uničevalec mrčesa.
Kupi samo v steklenicah.
Celje:
Gustav Stiger Victor Wogg Alois Walland's Nf. Carl u. Frid. Teppei Milan Hočevar Josef Matic Anton Ferjen Franz Zangger Anton Topo lak Ferd. Jakowitsch Anton Koleno
Celje: Franz Pečnik „ Franz Eanzinger „ Eauscher Adler Ap. „ Johann Ravnikar „ Otto Schwarzl & Co. „ Josef Srimz ,, Franc Urch „ Johann Lauric ' Dobrna: Josef Sikošek Braslovče: Johann Paner ,,	Ant. Plaskan
Konjice: Franz Knpnik Vojnik: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerheim ,, Konsumno društvo ,, Josef Wouk lijnbno: Joh. Filipič F. X. Petek Sevnica: S. F. Schalk ,, Ludwig Smole ,, Anton Verbič Trg Lemberg: Fr. Zupančič Gomilsko: Franz Cukala
Trg Laško : Andr. Elsbacher
„	Carl Hermann
Planina: Ludw. Schescherko „ F. VVambrechtsteincr Grornjigrad: Jacob Božič
,,	Franz Scharb
Poljčane: Ferdinand Ivanus „	Franz Kaučič
„	A. P. Krautsdorfer
„	Anton Šchwetz
,,	Carl Sima
Mozirje: Pristova: Brežice:
Leopold Vukič Rudolf Pevec Marie Suppanz Anton Suppanz Franz Matheis Joh. Pinteric ,, TJršič & Lipej „	Franz Varlee
Žalec: Adalbert Globočnik „ Adalbert Geiss „ Jacob & Marie Janič Vitanje: Anton Jaklin
Trbovlje: Konsumno društvo „ Franz Dežman „ Anton Kramnier Jos. Mahkovec A Jos. Moli „ Johann Muller sea. Videm: Joh. Nowak Velenje: TJlrich Lager Carl Tischler Josef Wutti Št. Jnrij: F. Kartin naal.
J. F. Schescherko