Učitelfslci tovariš Stanovsko politično glasilo J. V. I/. — se&ci/e sta dravsRo banovino v Ljubljani —__== Uredništvo in uprava: Ljubljana, Franliikanska ulica tf/i. Rokopisov no vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak ietrtek. Naroinina letno Mesečna prilOfja »M*rOSVCia« =. 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U. plalajo list . ilanarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek posebe. Polt. lek. rai. 11.153. Telefon4S-86 Za ugled stanu Od najboljših in najpožrtvovalnejših mladih tovarišev in tovarišic se množe pritožbe o padanju ugleda našega stanu na deželi. V glavnem pripisujejo to dejstvo pomanjkljivi šolski pripravi učiteljstva, ki prihaja — večinoma iz mest — na naše podeželje brez zadostnega poznavanja razmer in kmetijske stroke. Od tu zahteve po čim prejšnji reformi naših učiteljišč, ki naj bi dala učiteljskemu naraščaju več strokovne izobrazbe iz kmet-skega gospodarstva in gospodinjstva, s čimer bi se učiteljski ugled pri našem kmečkem prebivalstvu gotovo zelo dvignil. Od tega po-jačanega ugleda bi imela korist prav tako naš kmet kakor učitelj stvo samo. Te pritožbe niso nove, le da se v zadnjem času ponavljajo še z večjim poudarkom in s samozavestjo ljudi, ki so prepričani o pravilnosti svoje prognoze. Kljub temu, da vsebujejo velik del resnice, je treba zahteve po globlji kmetijski stro-koyni izobrazbi na učiteljiščih z vso resnostjo odklanjati in sicer iz dveh bistveno važnih razlogov. Prvič bi vsled povišanega števila učnih ur za kmetijskih pouk trpela pedagoška in didaktična izobrazba učiteljskega naraščaja, za kar so vendar učiteljišča v prvi vrsti poklicana v življenje. V kolikor je reforma učiteljskih šol potrebna, se mora nanašati na poglobljeno pedagoško in ne na katero koli drugo strokovno izobrazbo. Drugič je pa naravnost iluzorno, pričakovati od nekoliko pomnoženih ur teoretičnega pouka iz kmetijstva — kajti na učiteljiščih je mogoče podajati samo teorijo — čudežev v izpopolnitvi učiteljeve izobrazbe iz tolikih in tolikih kmetijskih panog. Iz tako reformiranih učiteljskih šol bi prihajali poslej na deželo slabši pedagogi in metodiki, a zato nič boljši kmetijski strokovnjaki. Ugled učiteljstva bi po taki reformi ne zrasel, ampak padel. Kaj tedaj? Vsak človek si mora zaslužiti svoj ugled v svojem poklicu. Dokazati mora vsak trenutek svojega življenja, da mu je poklic, katerega si je izvolil in za katerega ga družba plačuje, nad vse resna stvar. Stanovski ugled izhaja iz stopnje poklicne odgovornosti. Vzgoja je prav tako stvar srca kakor razuma. Mlad učitelj mora stremeti za tem, da ustreza tako prvi kakor drugi zahtevi pedagogike. Splošno teoretično podlago je sicer dobil na učiteljišču, toda šele njegovo praktično udejstvovanje mu bo poglobilo pogled v vzgojno problematiko ter mu dalo ključ za razumevanje nešteto vzgojnih pravil, ki so mu ob študiju vzgojeslovja sicer udarjala na ušesa in ki jih je moral obnavljati pri izpitih, a mu niso mogla ustvariti pedagoške ideologije, ne se mu usidrati kot neomajna duševna obogatitev, ker niso bila porojena iz njegovih izkušenj. Šele večletna praksa ga pripelje nazaj do naučenih vzgojnih načel in tedaj se mu tudi odpre spoznanje, da ga je šola opremila s premnogimi resnicami in nauki, ki pa seveda, izolirani od prakse, ne morejo takoj od začetka spremljati in podpirati mladega učitelja pri njegovem delu. Reforma učiteljišča ima prav v tem pogledu pred seboj najnujnejši, a obenem tudi najtežji problem: reorganizirati študij učiteljskega naraščaja tako, da mu čim bolj skrajšajo pot od izolirane teorije do spoznanja pravilnosti te teorije kot posledice njegovega praktičnega déla. Z ozirom na vse to se nam zdi preura-njeno — čeprav osebno razumljivo in opravičljivo, vse malodušno vzdihovanje naših mladih tovarišev in tovarišic. Dvajsetleten človek ne zmore zbrati tudi pri naj idealne j ši predizobrazbi potrebne mere življenjske modrosti, ki je prav za vzgojiteljski poklic odločilnega pomena. Važna je teorija in važna je praksa, a najvažnejši sta požrtvovalna predanost do svojega poklica in ljubezen do mladih bitij, ki so nam izročena v vzgojo in pouk Vzgo-jiteljeva ljubezen oživlja razredno zajednico, pomaga mu z lahkoto preko najtežjih aidak-tičnih problemov, otroke pa spremlja iz šolske sobe v njihove domove, kjer še nadalje odmeva ob otroškem pripovedovanju in navdušenju v srcih njihovih roditeljev. Kogar otroci ljubijo in spoštujejo, tega tudi njihovi starši ne morejo sovražiti, pa bodisi da jim je to makar po partizanski disciplini sugeri-rano ali narekovano. Z ljubeznijo učitelja do otrok bo rasel tudi njegov ugled med odraslimi. Tu mora delati vsak učitelj na svoji lastni pedagoški izpopolnitvi, vse drugo mu bo navrženo. Borba za zvišanje prejemkov Pretekli teden so vsa učiteljska društva kakor tudi ostale organizacije državnih uslužbencev poslale predsedniku ministrskega sveta g. Dragiši Cvetkoviču, podpredsedniku ministrskega sveta g. dr. Vladku Mačku in resornemu ministru brzojavke z zahtevo za zvišanje naših prejemkov. Prav tako so vsa društva poslala na ista mesta tudi sledečo spomenico Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za drav. banovino v Ljubljani — je razmotrivala položaj svojih članov, kakor v materialnem tako v pravnem pogledu in je ugotovila sledeče: Da je uredba o znižanju prejemkov v 1. 1935. poslabšala že itak težki materialni položaj državnih uslužbencev in upokojencev. Od tega časa dalje so cene življenjskim in ostalim kulturnim potrebščinam znatno poskočile, tako da so danes te cene do 50 % višje nego v letu 1935. Poleg tega so izredne vojne prilike dobrodošle dobičkarjem, da še bolj dvigajo cene vsem življenjskim potrebščinam, na škodo materialno najslabših slojev naroda državnih uslužbencev in upokojencev ter delavcev, ki so ostali brez zaščite. To je povod naglemu obubožanju državnih uslužbencev in upokojencev, ki vodi naravnost v bedo. Tudi sam pravni položaj državnih uslužbencev in upokojencev je postal vse težji z uveljavljenjem zakona iz 1. 1931., s katerim so prejšnji režimi odvzeli stalnost v službi in svobodo strokovnega organiziranja, kakor tudi svobodo njihovega profesionalnega tiska, nasprotno pa so dovolili diskrecijskemu pravu oblasti največji razmah, ter so zaradi tega uspeli uničiti moralo uslužbencev in upokojencev ter iz njih ustvariti volilno armado tistih strank, v čijih rokah je stvarno bila usoda vsakega poedinega uslužbenca. Danes, ko kr. vlada rešuje mnoga državna vprašanja, ali pa je tik pred pristopom k njihovemu reševanju, s ciljem, da bi država v tej težki mednarodni situaciji mogla ravnodušno in mirno gledati v bodočnost, je neobhodno potrebno, da bodo poleg delovnega naroda uzadovoljeni tudi državni uslužbenci in upokojenci. Zaradi tega vidimo učitelji edino pot za izboljšanje svojega materialnega položaja v tem, da merodajni takoj sklepajo o sledečih zahtevah: 1. Zahtevamo, da se takoj izplača 13. plača državnim uslužbencem in upokojencem kot prva pomoč zaradi izboljšanja težkega materialnega položaja, nastalega zaradi prehitre zadolžitve in ustavitve kreditov. 2. Zahtevamo, da se takoj povišajo plače vsem državnim uslužbencem in upokojencem, sedanji draginji primerno, in sicer v draginj-skih dokladah s tem, da se v bodoče te dokla-de avtomatično povišajo v primeru porasta cen. 3. Zahtevamo, da se sestavi iz predstavnikov vseh organizacij državnih uslužbencev in upokojencev komisija, ki bo zasledovala gibanje cen vseh življenjskih potreb in predlagala povišanja ali znižanja doklad za draginjo v zvezi z dviganjem in padanjem cen. Ta komisija mora biti v neposredni zvezi s kr. vlado, njeni predlogi pa naj se avtomatično rešujejo. 4. Zahtevamo, da se pred donašanjem novega U. Z. ukine čl. 76. U. Z., ker ovira svobodo profesionalnega organiziranja. 5. Zahtevamo kot neizogibno čim hitrejše odobrenje dela Splošne zveze državnih in samoupravnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije, ker se samo na ta način more ustvariti potrebna vez med državnimi in samoupravnimi uslužbenci in kr. vlado, ki je obojestranske važnosti, ter koristna za ves narod, in se le na tej podlagi morejo vzgojiti pravi narodni uslužbenci. 6. Izenačenje plač ženskih in moških državnih uslužbencev in upokojencev. 7. Zahtevamo nov zakon o uradnikih in zakon o državnem železniškem osebju, ki bi zamenjala sedanja nedemokratska zakona. 8. Pri izdelovanju novih zakonov naj enakopravno sodelujejo tudi naši predstavniki. V Ljubljani dne 12. januarja 1940. Odgovor na brzojavke Vsa društva, ki so poslala brzojavke, so prejela od predsedstva ministrskega sveta sledeči odgovor: »Gospod predsednik je prejel vašo brzojavko, v kateri ste obrazložili stanje uradni-štva. Obveščam vas, da se bo kmalu ustreglo vaši zahtevi«. 25. januarja 1945. Beograd. Po odloku predsednika ministrskega sveta šef kabineta: Podpis. Pripravniki — šolski upravitelji na više organiziranih šolah Iz § 114. zakona o ljudskih šolah, ki taksativno našteva posebne dolžnosti šolskega upravitelja, je razvideti, da je šolski upravitelj dolžan: voditi neposreden nadzor nad poukom in vzgojo; paziti, da se učitelji drže predpisanih učnih načrtov in programov ter navodil; nadzorovati delo in vedenje učiteljev in veroučiteljev glede na sam smoter ljudske šole; voditi seje krajevnega šolskega sveta, ki rešuje vzgojna in učna vprašanja na š61i; dostavljati nadrejenemu oblastvu predloge za napredovanje pouka in omenjati pri tem zlasti nemarljive in nesposobne učitelje. Upravitelj torej kot neposredni šef pregleduje učiteljevo vzgojno in učno delo in izreka o njem svojo sodbo, pa tudi sodbo o lastnostih učitelja samega, ki ga označuje nasproti višjim oblastvom kot vzgojitelja, učitelja in državljana. Jasno je, da more vršiti te dolžnosti samo oni učitelj, ki ima sposobnosti za to, ki je pedagoško razgledan in si je nabral potrebnih izkušenj v svoji pedagoški in učni praksi. S tega vidika je izhajal tudi za-konodavec pri donosen ju določb § 113. zakona o ljudskih šolah, ki govore o postavljanju šolskih upraviteljev. V odstavku 3. cit. določbe veže začasno izpopolnitev upraviteljske-ga mesta na prvenstveno pravico najstarejšega učitelja dotične šole. Stalno izpopolnitev upraviteljskega mesta prepušča sicer kot diskrecijsko pravico ministru prosvete, vendar pa jo omejuje s priznanjem prvenstvene pravice tistemu učitelju v kraju, ki se je izkazal s svojim delom v šoli in zunaj nje. Iz obeh odstavkov § 113. zakona o ljudskih šolah je razvideti stremljenje, spraviti v sklad določbe o postavljanju z dolžnostmi naloženimi šolskim upraviteljem v § 114. V § 113. misli za-konodavec vedno na tistega učitelja, ki ima največje kvalifikacije v kraju in ki bo zato v relativno največji meri lahko zadostil dolžnostim § 114. Iz nalog § 114. in iz določb § 113. zakona o ljudskih šolah jasno sledi, da postane upravitelj na više organizirani šoli s starejšimi učitelji lahko samo starejši učitelj. Zato stoje v op reki z duhom in tekstom teh določb vsi oni primeri, kjer so izredno mladi učitelji in celo učitelji pripravniki šolski upravitelji na više organiziranih šolah s starejšimi učitelji. Učitelji pripravniki se z V svrho vprašanj, ki smo jih kot nujna obravnavali in do katerih smo zavzeli svoje načelno stališče, sodi tudi uprava ljudske šole v organizacijskem, administrativnem in personalnem pogledu. Iz naših načelnih spoznanj so same po sebi rezultirale zahteve po izpre-membi obstoječega sistema in prakse, ki in v kolikor sta se pokazala v teku let za neprimerna in škodljiva. Brez dvoma je, da je možno večino naših zahtev rešiti le z izpre-membo obstoječih zakonskih določb. Vendar pa je v vsem kompleksu vprašanj, zadevajo-čih upravo šole, tudi mnogo takih, ki se dajo zadovoljivo rešiti že samo s strogim in doslednim izvajanjem obstoječih zakonskih določb. Eno od teh vprašanj je vprašanje postavljanja in razreševanja šolskih upraviteljev v obče in posebej še postavljanje učiteljev pripravnikov za šolske upravitelje na više organiziranih šolah, na katerih službujejo tudi starejši učitelj i. Koliko je točno v Sloveniji takih primerov, nam je danes še težko reči. Dejstvo pa je, da jih je več. In to nam narekuje dolžnost, da to vprašanje razsvetlimo s stvarnega in pravnega vidika in pokažemo na absurdnost in škodljivost, dosežemo odpravo obstoječega stanja in preprečimo, da bi se taki primeri v bodočnosti ponavljali. Zakon o ljudskih šolah nalaga šolskim upraviteljem važno in odgovorno delo. Šolski upravitelji po določbah zakona niso samo upravni administrativni organi, marveč istočasno tudi voditelji vsega učnega in vzgojnega dela na šoli. To njihovo instruktivno delo, ki ga morajo izvrševati nasproti podrejenemu učiteljstvu v vsem obsegu nalog, ki jih vrši ljudska šola, je neprimerno težje, važnejše in odgovornejše od administrativnega dela. Izvrševanje te posebne dolžnosti zahteva zato od šolskega upravitelja poglobljenega znanja in izkušenj pri vzgojnem in učnem delu. Zakon sam smatra instruktivni del upra-viteljskih dolžnosti za najvažnejši, zato navaja te dolžnosti kot prve in jih posebno poudarja. Šolski upravitelj vrši po določbah zakona neposreden nadzor nad učiteljstvom, ki mu je dolžan dajati tudi potrebne pedagoške in metodične napotke in napotke za poglobitev strokovne izobrazbe. delom dejansko šele pripravljajo za redno učiteljsko službo, in zato v stroki, za katero se pripravljajo, ne morejo biti šefi, svetovalci in voditelji starejših učiteljev. Le nenormalnim razmeram, v katerih vpliva strankarska politika na ljudsko šolo, je pripisovati, da obstojajo pri nas taki primeri. Neobhodno pa je potrebno tako zaradi določb zakona, kakor zaradi stvarne škode, ki nastaja iz tega za učiteljstvo in ljudsko šolo, da se slednjič dokončno uredi tudi to vprašanje. Odkod sredstva? Od vsepovsod se zgrinjajo grozeči oblaki. Tudi nad našo državo. Mogoče je, da jih bo razgnal kak veter, lahko pa je tudi, da nas potegnejo v divji vrtinec sovražnih elementov. Pripravljeni moramo biti na pasivno in aktivno obrambo naše svobode. Če bomo na znotraj razdvojeni, nas bo vihar razbil. Temelj, na katerega lahko zidamo našo bodočnost v teh nevarnih dneh, je neomajana ljubezen do svobode, do naroda, do države. Samo taka ljubezen nas lahko naredi tako trdne, da se bo ob nas razbil vsak naval sovražnih sil. Odpor proti sovražniku nas mora z enako močjo zajeti vse brez izjeme. Med nami ne sme več biti razlik. In zopet bi moral prevzeti učitelj iniciativo. Njemu, ki pozna ljudstvo, je poverjena naloga, da v tem ljudstvu utrdi državljansko misel in ljubezen do domovine. Učitelj bo to rad storil, če bo imel vse pogoje za tako delo. Pomagal bo tudi na tak način braniti državo, tisto državo, ki je vsa prežeta velike volje,' da se brani na vseh poljih in z vsemi sredstvi. Kdo je država? Smešno je, da moramo po dvajsetih letih državne svobode tolmačiti ta pojem. Smešno, toda potrebno. Pri nas se je pojem države tako izkrotovičil, da pod tem pojmom navadno razumemo obstoječi režim. V resnici pa smo država uradniki, nameščenci, obrtniki, trgovci, kmetje, delavci — mi vsi. Zato se bo učitelju kaj lahko primerilo, da ga bo preprost človek upravičeno zavrnil, češ ljubezen gre skozi želodec. Kaj naj na to odgovori učitelj, če na lastni koži čuti pomanjkanje. Ali sploh more imeti toliko volje, da se tudi na polju državljanske vzgoje najširših plasti naroda udej'stvuje z vso energijo? Edino uspešna podlaga za tako vrsto vzgoje je nujno izboljšanje gospodarskih razmer vseh državljanov, ne samo nekaterih. Treba je večjih plač uradništvu, nameščencem in delavcem. Obrtnik in trgovec bosta prišla na svoj račun, ako bodo konzumen-ti tako plačani, da lahko konzumirajo njihove produkte. Kmet bo lahko spravil svoje pridelke v denar in tako bo tudi njemu po-magano. Cene vseh življenjskih potrebščin stalno rasejo. Tudi takim, ki se proizvajajo in pridelujejo doma. Časopisi so pisali, da je sedaj visoka konjunktura, ki jo je treba izrabiti, ker bo država imela od tega samo dobiček. —t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige z a šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; m e -rila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J as ni t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od naj navadne j šega pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigoveška dela. Vsebina: Za ugled stanu. Borba za zvišanje prejemkov. Pripravniki — šolski upravitelji na više organiziranih šolah. Odkod sredstva? Naloga ljudske šole in učni načrti. Novi razgledi. Pisma s podeželja. UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Striček. LISTEK: Butalski detektivi. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Stanovska organizacija. — Naša gospodarska organizacija. — Šolski radio. — Učiteljski pevski zbor. — Novosti na knjižnem trgu. Povišanje plač zahtevamo v interesu nas vseh. S to našo zahtevo postavljamo samo enega izmed glavnih temeljev za pasivno obrambo domovine. Sredstev za to povišanje ne bo treba dolgo iskati. Žrtvujejo naj jih tisti, ki imajo od momentane trgovske kon- junkture ogromne dobičke. Nihče ne more zahtevati idealizma od širokih ljudskih plasti, če tega idealizma ne poznajo tisti, ki obstoječe razmere izkoriščajo samo v lastno dobro. H. H. Novi razgledi Naloga ljudske šole in učni načrti Načelno stališče k resoluciji „Kmetijske zbornice" Naloga ljudske šole je, usposobiti mladino za resnično življenje. Da more šola zadostiti temu načelu, mora biti vzgojno delo povezano s stvarnostjo, t. j. z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi prilikami vasi. Tem principom v marsičem ne zadovoljujejo današnji učni načrti. Prvič imajo do podrobnosti predpisano snov za vse predmete in vse razrede. Opredeljena snov je enaka za vse šole v državi. S tem je učitelju odvzeta možnost izbire snovi glede na življenjske razmere šolskega okoliša. Kako more biti pouk domoroden, ko so točno in do podrobnosti predpisane dbravnavalne teme! Kako more biti enaka snov realna slika danih razmer vasi v Slovenskih goricah in istotako nekje v Južni Srbiji. Saj je vendar med tema vasema tolika razlika v gospodarskem, socialnem, kulturnem, narodnostnem, verskem in družabnem oziru! Pedagoški princip je, da mora biti vzgojstvo povezano s stvarnostjo. Drugič so predpisani učni predmeti in obrav-navalne teme. Tem predmetom so točno določene ure. Natančno predpisana snov pa otežuje kompleksno ali delovno obravnavo. Učitelj se mora strogo držati predpisanih ur in določenih tem. Učni načrt sam forsira predmetni pouk. Paradoksno je zahtevati obravnavo v delovnih enotah, ko vendar učni načrt s svojimi temami tega ne dopušča! Sicer se dajo nekateri predmeti koncentrirati, vendar je ta koncentracija le polovičarska. Vso točno opredeljeno snov ne moremo vedno strniti v del. enotah, n. pr. v zemljepisju je predpisana Jugoslavija, v zgodovini pa obravnava Egipta. Koncentracija je navadno zunanja, manjka notranja zveza med poedinimi predmeti in obravnavalnimi snovmi. Resničen delovni pouk zahteva, da so predmeti sami po sebi združeni v kompleksu. Problem ali kompleks mora biti vzet iz resničnega življenja. Izhodišče in vračali-šče vsega šolskega dela mora biti v gospodarskih, kulturnih, verskih in socialnih prilikah, t. j. v kmečkem občestvu. Gornja izvajanja jasno pričajo, da je napačno naziranje, da naj ljudska šola posreduje zgolj splošno naobrazbo, t. j. da naj se učenec uči vse predmete in vso predpisano snov. Z drugimi besedami, učenec naj se nauči zgolj mehanično računati, gladko citati in lepo pisati. Drugo, zadnje čase posebno pogosto, mnenje pa je, da naj ljudska šola pripravlja mladino za poklicno kmečko delo. Zagovorniki tega naziranja utemeljujejo svojo trditev s tem, da ostane 95 % mladine na kmečki grudi in je zato naloga šole, da goji več »kmetijstva«. Katero mnenje je pravilno? Nobeno! Ljudska šola ne sme pospeševati zgolj mehanične splošne naobrazbe, še manj pa sme postati neka strokovna kmetijsko - ljudska šola. Prvič je potrebno, da ima učenec nekaj splošne izobrazbe, perden sploh moremo govoriti o kaki nadaljni kmetijski ali kaki drugi izobrazbi. Najprej mora znati učenec logično citati, razumno računati, pravilno misliti in snažno pisati. Brez teh elementarnih »veščin« ni govora o kaki drugi izobrazbi. Edino splošna naobrazba, ki se izvaja po nekem določenem načrtu, je osnova, ki jamči za napredek ljudskega šolstva. Nadalje ne smemo pozabiti, da je ljudska šola v prvi vrsti vzgo-jevalnica, ki naj mladino vzgoji v dobre in poštene državljane. Tretjič bi bila gospodarska izobrazba preveč enostranska. Učitelj mora črpati obravnavalno snov iz resničnega življenja, t. j. iz gospodarskih, socialnih in kulturnih prilik vasi. Torej ne zgolj iz gospodarskih panog! Otrok v teh letih še ni poklicno usmerjen in kar je še važnejše: kmet ni le v odnosu do svojega dela (potem bi bil le poljedelec!), temveč je v stiku z vsemi »življenjskimi« činitelji: z družino, vasjo, občino, banovino, državo, z raznimi gospodarskimi (banke, hranilnice, davkarije!), socialnimi, kulturnimi in verskimi zajednica-mi. Važen ni le odnos do zemlje, temveč še važnejše je razmerje do občestva. Najprej človek, dober in pošten član človeške zajed-nice, šele potem poljedelec, sadjar, gozdar, vinogradnik itd. V našem veku kolektivizma tudi kmet ne more ostati sam, temveč mora iskati stik z vsemi činitelji občestvenega življenja. Ta razmišljanja nam v žarki luči kažejo življenjsko povezanost kmeta z družbo ter nam nazorno pričajo, kako zgrešena je ozka poklicna izobrazba. S tem seveda ne trdimo, da bi smela ljudska šola docela zanemariti pripravo na poklicno delo. Odklanjamo strokovno izobrazbo iz vseh kmetijskih panog, in se zavzemamo za praktično življenjsko obravnavo realnih problemov vasi. Šola mora gojiti čut skupnosti in zavest odgovornosti do kmečkega občestva. Posredovati mora življenjsko izobrazbo, t. j. ne poklicno, temveč mora učence predvsem opozoriti na socialne, kulturne in gospodarske probleme ter pripraviti mladino za aktivnejše udejstvo-vanje v narodni, gospodarski in človeški za-jednici. Ce bo šola to zanemarila, bo učenec morda postal dober poljedelec, gozdar, vinogradnik, v občestvenem življenju pa bo suha in mrtva veja. Učenec mora spoznati vse te činitelje ter jih mora pravilno vrednotiti za korist vaške in narodne edinice. Vsaka enostranska strokovna izobrazba je smrt za ljudsko šolo. Vprašali boste: Kakšen bi naj torej bil učni načrt glede na spredaj postavljeni smoter? Res je, da sedanji ne ustrezajo. Toda imajo tudi svojo dobro stran. S svojim sistematičnim načrtom pospešujejo splošno naobrazbo, ki je za vsakega kulturnega človeka nujno potrebna. Učenec mora dobiti v ljudski šoli temeljno podlago, t. j. se mora naučiti razumno misliti, pravilno pisati, logično citati in dobro računati. Seveda se mora načrt prav tako ozirati na resnično življenje ter mora upoštevati načelo domorodnosti in življenjske bližine. Najbolj bo zadovoljil tem principom okviren načrt, ki bo dopuščal svobodnejšo izbiro učne snovi in bolj življenjsko obravnavo. Pospeševati mora torej splošno naobrazbo v življenjsko kompleksnem delu. Okvir bo izpolnil vsak učitelj z živim življenjem. Nikoli pa ne smemo dopustiti, da bi se ljudska šola izpremenila v kmetijsko. Še na eno stvar moramo opozoriti. Ali je glede na smoter ljudske šole potrebna kmetijska izobrazba učiteljstva? Ne trdimo, da bi ne bila potrebna praktična in poljudna obravnava problemov iz posameznih kmetijskih panog. Toda neka druga naloga učiteljišča je važnejša: vzgoja vrednega in razumnega človeka, t. j. oblikovanje učiteljeve osebnosti. Osebna vrednost in resnična volja ter ljubezen do mladine — to so vrednote pravega učitelja. Drugo pa bo učitelja naučilo resnično življenje. Naloga učitelja in ljudske šole je vzgoja mladine v poštene člane resnične življenjske zajednice, t. j. vzgoja za dobre, poštene in značajne kmete — in ne za poljedelce! V vsem našem notranjem življenju se pojavljalo izpremembe, ki streme za tem, da popolnoma in temeljito prevržejo ono, kar je bilo. Nočemo se spuščati v razglabljanja, kakšno je bilo ono preteklo, dobro ali slabo, zgodovina bo nepristransko sodila preteklost in sedanjost. Ostane dejstvo, da se stvari izpreminja-jo, da se ustvarja pri nas nov red, ki hoče vsako stvar potisniti na neko, zanj določeno mesto. Kakšni in čigavi interesi bodo pri tem vodili in po katerih načelih se bo vsaka stvar odrejala na svoje mesto, ni znano. Moremo pa sklepati, da bo usoda vseh takšna, kakršno bo razpoloženje odločujočih do stvari, ki ji bodo sodili mesto. Novi red bo odraz nazorov in dejanj tistih, ki ga vstvar-jajo. Preteklost se označuje kot doba centralizma, birokracije, korupcije in vseh slabih izrastkov absolutističnih vlad, ki so se naslanjale na svojo upravno silo. Novi red se proglaša za pravičnega, demokratičnega, avtonomnega in poštenega ter poudarja, da hoče idealno služiti ljudskim množicam. Ne bomo razpravljali o pojavih, ki dokazujejo, da hotenje še ni doseglo uresničenja, omenili bomo samo primer, ki dokazuje, da hoče sistem množicam ugajati, dočim je koristnost dvomna. Novi volilni red onemogoča državnim, banovinskim in občinskim uslužbencem pasivno volilno pravico. Voljeni morejo biti zastopniki najrazličnejših stanov in družbenih plasti, samo javnemu uradniku, ki predstavlja številčno zelo močan stan in tvori največji del našega izobraženstva ter kakovost naravnega državnega ustroja, se jemlje ono, kar se nudi tudi najbolj zaostalemu neusluž-bencu. Kakšni nagibi so odločali za odvzem pasivne volilne pravice javnim uslužbencem, ni znano. Verjetno so odločali oni, ki so se že prej tolikrat uporabljali, naj bo uradnik samo poslušen izvrševalec vladnih odlokov. Pri tem se navikuje možnost, da uradnik kot kandidat ne more biti enako pravičen do volil-cev, da bo pristranski in da more zlorabiti moč. ki mu jo daje služba, v lastne strankarske namene. Nočemo podpirati prejšnji volilni red, ki je določal, da mora poslanski kandidat - uradnik, za čas kandidature podati ostavko na drž. službo. Niti nočemo dajati receptov, kako naj se pristranskemu uradniku zavije vrat. Vse to znajo brez naših nasvetov spretno urediti. Ugotavljamo samo, da so načela demokracije, ki so zdaj najbolj v modi in se razglašajo na vsa usta, samo način, kako naj se voz zapelje tja, kamor se hoče. Zato trdimo, da hoče sistem ugajati, ni mu pa za cilj demokratična pravičnost, ki vsem enako daje in 'vsem enako jemlje. Po preteklosti, ki se je obešala na izobraženstvo in meščanstvo, hoče sedanjost voziti po kmetskih zelnikih, ter greši isti greh, ki je bil v preteklosti storjen, da sistem ni vseljudski in obče pravičen. Ker pa ne more biti za celoto koristno, če se en ali več njenih delov zapostavlja, ne moremo soglašati z novim volilnim redom, ki jemlje uradništvu možnost aktivnega sodelovanja pri vodstvu države. Tako znajo učitelje v parlamentu zastopati analfabeti in gimnazijo in profesorje bivši ljudskošolski učenci, poštarje in železničarje pa mogoče gostilničarji — pa brez zamere, niso ti krivi, da bodo morali zastopati stvari, ki se jih niso učili. Le univerzitetni profesorji bodo lahko zase govorili, za bano-vinske in občinske uradnike bodo pa mogoče skrbeli advokati. Mogli bi upati, da bi vodilni člani vlade našli stik s stanovskimi društvi javnih uslužbencev in bi se na ta način nadoknadila odsotnost zastopnikov poedinih strok, brez katerih si ne moremo misliti uspešnega in koristnega državnega ustroja. A preteklost je pokazala, da vodstvo, ki je bilo izbrano, da ščiti in neguje interese vseh članov te države, ni hotelo sodelovanja z učiteljsko organizacijo, ter da je na škodo šolstva in prosvete brez potrebe premeščalo učiteljlstvo in ga oškodovalo pri napredovanjih. Tako nam tudi bodočnost, z ozirom na zabranjeno pasivno volilno pravico, kaže kaj malo rožnate zarje za prospeh uradništva, ker so ga že v naprej izločili od svobodne besede v parlamentu in od odločilne moči za delo, za katerega je usposobljen in odgovoren. Tako se nam za naprej še v večji meri obetajo strici, ki bodo za naše glasove in ponižne prošnje barantali z našo usodo in usodo šolstva. Tako se bo še v naprej govorilo o klečeplastvu uradništva, o manjvrednosti učiteljstva, ki bo moralo odgovarjati za neuspeh svoj in šolstva, čegar ni hotelo in proti čemer se je borilo. Ker moramo v vsakem času povzdigniti glas v obrambo pravic in ker je po prirodi naše službe same, nam naložena skrb za šolstvo, zahtevamo, da se vstvari stanje, ki bo nudilo pravo mesto učitelju kot človeku, kot uradniku in prosvetnemu delavcu še posebej. Ker dosedanje vrednotenje učitelja, njegovega dela in šole ni dalo koristnih rezultatov ne za učitelja, ne za šolo, moramo poiskati nova pota za uspešno šolsko delo. Najprirodnejše sodelovanje med učitelj-stvom in vodstvom državne uprave je možno po učiteljski zbornici. Samo tesno sodelovanje med njo in prosvetnim ministrstvom more vstvariti zdrave pogoje za uspešno šolsko in prosvetno delo. Preko učitelja ali celo proti njemu, pa je nemogoče voditi šolsko delo. Novi volilni red je zopet poizkus, na katero mesto naj se postavi uradništvo. To pot so ga dali v ozadje, da ne bo v napoto pri raznih novih ukrepih. Ker pa je to proti naravnemu zakonu enakopravnosti, bo žel enak uspeh, kakor vsi podobni poizkusi, ki niso videli obče, splošne pravice. Zato je naša prva zahteva, da se da pasivna volilna pravica tudi javnim uslužbencem, ker nočemo biti stolček za razne podplate, ki bodo stopali po nas. Rešitev je v obči enakopravnosti in v sodelovanju prosvetnega ministrstva z učiteljsko zbornico, a dokler te ni, z njegovo stanovsko organizacijo. Db. Učiielfslca —t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani dobite vsakovrstne zvezke za šolo v brezhibni izdelavi. Vsak zvezek je opremljen z dobrim pivnikom. Potrebujete noteze, bloke, beležnice, nabavite si jih istotam. —t Kadar boste potrebovali kakršno koli obliko in barvo pisemskega papirja, zapomnite si, da ima Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani veliko izbiro. —t Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani ima veliko zalogo razglednic. V vsakem oziru boste postrežem, če si jih ogledate. —t Peresa, svinčnike, kuverte, črnila, pisarniške in šolske potrebščine si najceneje dobavite v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani. —t Iskreno priporočamo knjižico ing. Stanka Dimnika: Kako naj si uredimo naše domove za obrambo Dred letalskimi napadi. Cena knjižici 5 din. Pri večjem odjemu 10% popust. M. Nagajka: Butalski detektivi Sešli so se butalski možje, tako rekoč sol naroda, in težke skrbi so jih prevzemale. Huda žival se je razmnožila po Butalah, segla je z ostrimi kremplji skoraj v vsako hišo in napolnila vso dolino s trepetom. Bila je ta žival pijančevanje in duhovni gospod je neprestano grmel z leče, da je treba nekaj ukreniti, da se ne bo mladina pohujševala in zapravljala denarja. Bila je pa vse skupaj težka stvar, oba krčmarja sta bila občinska moža in možje niso hoteli pljuvati v lastno skledo, že zaradi tujskega prometa ne in zaradi prijateljstva. »Težka stvar, zares težka stvar,« si je pogladil dolgo brado sivi župan. »Take naloge še nismo imeli pred seboj. Bilo je že mnogo stvari, celo zelo nujne so bile, na primer kidanje snega in preganjanje kobilic, tega alkoholnega vprašanja se pa še nismo lotili. Kaj mislite, tovariši, nekaj bo vendarle treba ukreniti. Vsekakor moramo poiskati, kdo je kriv pohujšanja in nemorale, kdo je to zanesel med naše čednostno ljudstvo, kdo se ni zadosti uprl.« »To je treba premisliti, seveda,« so se oddahnili vsi možje. Zagrebli so si roke v brade in lase in pričeli misliti. »Zupan na noben način ni kriv,« je dejal končno eden, »tega sploh ne smemo misliti. Zupan je častivredna oseba in ga ne smemo ponižati. Kdaj se je še slišalo, da bi se butalski župan ne brigal za blaginjo svojega naroda, kdo je že opazil, da mu ne daje ob vsaki priliki dobrega vzgleda. Ali je dal že kdaj župan razglasiti, naj mladina popiva in naj ponočuje? No, če sem in tja povabi nas može na kozarec vina in se zasedimo nekoliko v noč, kdo bi mu oponašal, resne pogovore imamo in vse polno skrbi za javni blagor in nekoliko ^ijače je pač malenkost in ne pride v poštev.« Zupan je zadovoljno pokimal in se zahvalil : »To se mi je že itak zdelo, da o meni ne more biti govora. Prav tako> ne o vas, možje. Velike skrbi leže na vaših ramenih, dan za dnem si ubijate glave z občinskimi posli in če se vsako leto parkrat poveselimo, je to vse naše plačilo. Prav res moramo najti nekoga drugega, ki je kriv.« In znova so se zagledali v mizo in nekateri so si grizli nohte, župan si je pa svečano prižgal smrdljivo pipo. Oči so mu iskale med možmi, dolgo so lezle od obraza do obraza, nato so se ustavile na višnjevem nosu krčmarja Brenčeta. »Kaj misliš, krčmar Brenče, če nisi ti kriv? Saj dokler je bila v fari ena sama krčma, se ni toliko popivalo in nekaj več miru je bilo ponoči. Ali ne pade nekoliko greha nate?« »To ni res!« je poskočil Brenče in dvignil roki, kakor bi hotel priseči. »Prav nič več se ne popije, kakor poprej. Samo izgubo imam s krčmo, dasiravno točim najboljša dalmatinska vina in če bo šlo še kako leto naprej kakor gre letos, bom vse skupaj zaprl in prenehal s kupčijo. In ali ne bo občina udarjena, ko bo dobila manj davkov.« »Tisto je res,« je dejal župan po kratkem oremisleku, »ti si velik davkoplačevale-lec, tebe nikakor ne moremo obtožiti, sami sebi vendar ne bomo izpodjedali tal. Pa kdo bi bil kriv? Obljubil sem gosposki, da bomo našli krivca. Pomagajte mi!« Spet so možje nekaj zabrundali in povesili glave. Pa se je že oglasil drugi krčmar: »Kar se mene tiče, imam mirno vest. Moje vino je dobro in ne moti glav. Neštetokrat ste ga že sami pokusili in ko bomo zdajle šli od seje, ga bom postavil znova nekaj bokalov na mizo. Mislim, da jaz ne morem biti krivec, nikoli nisem naročal mladini, naj kriči po vaseh in budi trudne ljudi iz spanja. To mora biti krivec že kdo drugi. Mislim, da je mogoče onile kramar Štefanček, ki skrivoma toči žganje, hudičevo vodo, sam špirit.« »Tale bo!« so si oddahnili možje in tudi žunan je odložil pipo. Štefanček je bil siten možiček in kar nekako dobro se mu je zdelo, da so našli njega. »Mi pa znamo!« je vzkliknil. Pa se je že oglasil stari Anžonček, zakrilil je z rokami in zatrepetal s piskajočim glasom: »Stojte, možje dragi, stojte, za Kriščevo voljo! Štefanček je moj zet, moj najdražji človek, čemu bi mu jemali čast in poštenje. Ali bi ne mogli najti drugega krivca?« Možje so bili nekoliko v zadregi in tudi župan se je popraskal za ušesi. Tale Štefanček, sitnoba mala, mu pri vsakih volitvah nagaja. No, pa je vseeno molčal in čakal, kaj poreko možje. Molčali so minuto in pol, nato se je oglasil Malnar, ki je bil prvi za županom: »To bi res ne bilo lepo, da bi spravljali našega človeka v tako zadrego in sramoto. Dajmo, poiščimo kako drugo pot. Saj je še zadosti drugih ljudi v fari, bo že kateri primeren za krivca.« In so tudi drugi ljudje pritrdili, ker bi jim bilo nerodno zaradi Štefančka, kamor so vsak pot stopili na šilce zelenega. »Pa poiščite koga?« se je skoraj razburil župan. Znova so povesili glave, župan je bil jezen, ker mu je ugasnila pipa, iskal je kresil-nik in jezno godrnjal. Naposled se je krčmar-ju Brenčetu zasvetilo lice. »Ga že imam!« je vzkliknil navdušeno in poskočil. »Tudi jaz dam po seji bokal najboljšega za dobro misel.« »Kdo je krivec?« je počasi vprašal župan in pogledal izpod čela. »Nihče drugi kot učenik, kdo naj pač bo, ali ne?« »Učenik,« se je popraskal eden, »saj ta ne gre nikoli v krčmo. Kdo ga je že videl pijanega?« »Prav zato je krivec. Tako obnašanje je sumljivo. In nekoga pač moramo najti. Kaj se vam zdi?« Tudi drugi krčmar je pritrdil. To pač ne more biti pravičen človek, če nikoli ne pride v njegove krčmo. Ali vendar tega ne razumejo? Počasi so vsi pritrdili. Tudi žunan se je potolažil. Nekdo mora ibiti kriv, kaj pa hočejo! In čez štirinajst dni je dobil stari učenik dekret, da je premeščen iz Butal v hribe. Začudil se je in šel vprašat, kakšen da je vzrok in kdaj 'se je pregrešil. »Tako in tako,« je dejal župan, »ljudstvo vas je obsodilo, da ste kriv tega pijančevanja in ponočevanja, vse te nemorale, ki se je začela širiti pri nas.« Učenik je zmajal z glavo, da to pač ni mogoče. Zupan je pa svarilno povzdignil prst. da ljudstvo že ve, kaj dela in da se nikoli ne zmoti. Splošne vesti — Prazna učiteljska mesta so v kranjskem srezu: v Smledniku za šol. upravitelja, v Št. Urški gori ira v Šenčurju za 1 učiteljico in v Smledniku za 2 učiteljici; v krškem srezu: v Škocijanu za 1 učitelja (stanovanje v šoli — lep vrt, avtobusna zveza Krško—Novo mesto), v Trebelnem pri Mokronogu 1 mesto, na Kalu pri Št. Janžu upraviteljsko mesto in za 1 učitelja. Lepo stanovanje, urejen vrt, prikladno za mlad zakonski par; v Leskovcu pri Krškem (Yt ure) 2 moški prazni in v Velikem Podlogu 1 mesto. — Izpraznjeno mesto. Prazno je mesto za učitelja ali učiteljico v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju. — Pedagoško društvo v Ljubljani namerava v drugi polovici meseca avgusta prirediti pedagoški tečaj za učitelje in učiteljice. Društveni odbor želi, da bi na tečaju prišla v razpravo prav tista vprašanja, ki delajo uči-teljstvu, predvsem mlajšemu, največ preglavic. Zato prosimo vse tiste učitelje(-ice), ki se zanimajo za lastno izpopolnitev, da nam sporoče, na katere posebne težkoče so naleteli: a) pri pouku sploh ali pri pouku poedi-nih predmetov v šoli; b) pri vzgoji otrok v šoli ali doma; c) pri administrativnem delu v šoli ali pri krajevnem šolskem odboru; č) pri prosvetnem delu izven šole; d) v odnosu do tovarišev(-ic). Odgovore pošljite do 15. februarja t. L na Pedagoško društvo v Ljubljani, Resljeva cesta 10/1. — t M. Tekla Praprotnik, uršulinka v Ljubljani, je umrla dne 17. januarja t. 1. Bila je hčerka učitelja Andreja Praprotnika, dolgoletnega voditelja in organizatorja slovenskega učiteljstva ter ustanovitelja in dolgoletnega urednika »Učiteljskega tovariša«. Ni čuda, da se je hči tega velikega šolnika posvetila tudi učiteljskemu stanu. Rojena je bila leta 1865. Maturirala je leta 1884. ter je že istega leta nastopila učiteljsko službo. Prestopila je v meščansko stroko ter je leta 1903. napravila izpit za meščanske šole. Sama globoko verna se je posvetila redovniškemu življenju ter je kot uršulinka tiho in marljivo delala za vzgojo poverjene ji mladine. — Pokopali so jo 19. januarja pri Sv. Križu ob obilni udeležbi njenih stanovskih tovarišic in šolske mladine. Naj v miru počiva! —i Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom za praktične učteljske izpite na državnem učiteljišču v Ljubljani od 11. do 20. t. m. Izpit so napravili naslednji učitelji(ce) - pripravniki(ce): Koželj Vida, Brodnik Frančiška, Bučar Ana, Gr-zinčič Marija, Košuta Irma, Košuta Helena, Merkuš Alice, Mihevc Jožef, Radej Antonija, Šolar Marija, Šoukal Marija, Šter Ciril, Vo-dopivec Ivan, Banfi Štefan, Jerina Marija, Kos Karel, Kulovec Iva, Mohorič Dragica, Pevc Bogdana, Pristov Marija, Raner Matilda, Šeme Roza, Toros Gertruda, Turk Marija, Žmavc Ivana. Napredovanja učiteljev in učiteljic V IX. položajno skupino: Fleis Marija, Kolar Zora, Kune Margareta, Gaiser Bogica, Kalan Ana, Zdravlje Magdalena, Kolšek Sonja, Klemente Stanislava, Bahar Aida, Lužar Ljudmila, Jamnik Ivana, Bračko Marjeta, Vončina Elizabeta, Vrhovnik Pavla, Regvat Marta, Voj-Jamnik Hilda, Gaber Breda, Ger-mek Nada, Golež Ana, Ahačič Valentina, Kavar Albina, Štokel Gabrijela, Komelj Olga, Legiša Castislava, Malovrh Jožefa, Metelko Olga, Novak Stanislava, Pečnik Leopoldina, Vanič Viljem, Vuk Anton, Stres Vidon, Kert Jože, Štrukelj Ivan, Toplak Juro, Primožič Rudolf, Lenščak Dušan, Kune Josip, Medved Anton, Božiček Edmund, Levstik Ivan, Grebene Josip, Zoher Ivan, Štukl Stanislav, Miler Anton, Zorn Otmar, Šinkovec Viktor, Lužnik Franc, Česnik Maksimiljan, Grgič Cvetko, Božič Miroslav, Vrečko Miroslav, Štrubelj Karel, Serpan Edvard, Korošec Karel, Povše Franc, Strehovec Ivan, Vavpot Viktor, Blažič Andrej, Fink Stanislav, Zupan Valentin, Šu-bert Alojzij, Cuček Karel, Vavpotič Ivan, Prah Adela, Rožič Marija, Sitar Marija, Ska-sa Hilda, Skubic Vida, Stritar Bogdana, Tičar Sonja, Uranič Justina, Urbančič Rozalija, Hvaleč Jožefa, Hoj Ivana, Cejan Nada, Cepe Marija, Švalj Josipina, Dobovšek Elizabeta. Andolšek Nada, Požar Dora, Gregoretič Stanislava, Majhen Kristina, Matjan Ljudmila, Kes Jožica, šušteršič Gizela, Majerhold Rozalija, Lampič Antonija, Erbežnik Frančiška, Obleščak Zora, Lesnik Ljudmila, Novljan Zdenka, Modic Helena, Zomer Frida, Bregar Ljudmila, Stepihar Elza, Primožič Marjan, Zajec Marija, Budja Angela, Mejak Alice, Petek Vera, Susman Angela, Vokal Olga, Potokar Frančiška. — Vsega skupaj je napredovalo v IX. skupino 104 učiteljev in učiteljic. V VIII. položajno skupino Blažej Ana. V VII. položajno skupino: Mežan Irma, Šušteršič Josipina, Faragin Lovro. V VI. položajno skupino: Burja Ljudevit, Medendorfer Vinko, Kriše Roza, Ljubej Fra-nja, Logar Miroslav, Pec Mara, Pristov Marija, Čermelj Olga, Vanič Janko, Sedlaček Marija, Turk Terezija, Jagodic Frančiška, Jarc Angela, Jercog Vanda, Malenšek Amalija, Praprotnik Angela, Rebolj Viktorija, So- bar Marija, Jurko Marta, Kancler Julija, Kovic Berta, Muhič Gabrijela, Fakin Iva, Kotnik Josip, Gertner Frančiška, Lešnik Josip, Zupančič Bernarda, Lobe Avgusta, Vitori Srečko, Jarc Franc, Lešnik Terezija, Logar Franc, Burja Rihard, Oražem Marija, Seliškar Anton, Tiran Franja, Frigina Amalija, Boc Boris, Kacafura Olga, Kristan Ljudmila, Pristov Anton, Sernčar Franjo, Skender Oton, Škedl Bogomira, Šulin Matko, Binder Ljudmila, Bitenc Drago, Debeljak Ivana, Zalar Josip, Korman Alojzija, Kristl Jožica, Megla Milan, Mihev Marjeta, Perko Venčeslav, Pogačnik Janko, Tavzes Marija, Tiran Ernest, Ukovič Dolores, Horvat Olga, Hofbek Edmund, Hribernik Edvard, Turnher Edmund, Trunšek Avrelija, Cuk Franjo, Škerle Antonija, Štraus Berta, Grgič Silvester, Jurčec Ivan, Metlika Florentina, Novak Gregor, Sve-tek Pavla, Štumpf Ludovik, Groznik Milena, Rajšp Magda, Serajnik Joško, Tavželj Aleksandra, Sancin Karel, Šetinc Ljudmila, Ka-špar Franc, Vidmar Ferdinand, Prestor Nikolaj, Šajn Štefan, Filipič Gabrijela, Droč Hortenzija, Remškar Marija, Pokorn Danica, Višner Stanislava, Pojbič Gizela, Drasal Marjeta, Valentinčič Stanislava, Prestor Ana, Stošek Zdravko, Vodopivec Stanko, Gorišek Simon, Ljubic Vinko, Košenina Vladimir, Ris-mal Jelisava, Divjak Vera, Dolenec Marija, Cizelj Marija, Cerne Danica, Žagar Elza, Mle-kuž Vladislav, Presl Miroslav, Kodrič Vladimir, Filipčič Marija, Čotar Olga, Kavčič Slava, Rajner Bogomil, Beg Anton, Debeljak Ivan, Zor Miroslav, Rejec Franc, Polja Alojzija. — Skupno je napredovalo v to skupino 115 učiteljev in učiteljic. V V. položajno skupino: Levstik Vlasti-mila, Saršon Pavle, Senica Robert, Perin Marija, Marok Alojzij, Arnšek Janko, Hlebanja Josipina, Jakac Andrej, Bekar Pelagija, Janša Angela, Voglar Alojzij, Zagorc Franc, Peček Uroš. — V V. skupino je prišlo vsega 13 učiteljev in učiteljic. —i Napredovali so v IV./2. skupino strokovni učitelji na šolah za defektno deco: Dimnik Ivan v Beogradu, Dermelj Mirko, Do-stal Rudoif in Erbežnik Ivan v Ljubljani. Mladinska matica Pisma s IV. Ako se skloni človek nad telesno bedo podeželja, ga zaboli srce. Tedaj se spomni, da bo treba temeljito načeti socialno in gospodarsko vzgojo ljudstva, ako zares hočemo nekam naprej in če nam je za dvig, t. j. za pravi preporod naroda in domovine. Ubrati bo treba nove načine, popolnoma drugačne od dosedanjega dela. Učiteljice lendavskega okraja so izdale za kmetske matere brošuro »Zdrav in bolan otrok«. Akcija je vzbudila pozornost. Gotovo ne bo ostalo samo pri brošuri, temveč se bodo lotile tovarišice tudi dejansko dela na terenu, t. j. v družinah. Kdor pozna razmere na kmetih, posebno v socialno šibkih slojih naroda, koder ob pomanjkanju gmotnih sredstev, hrane in obleke, zaostaja rast otrok in je ogroženo njih zdravje, materialna vzgoja otrok pa je zbog neizobraženosti staršev, posebno mater, v mnogih primerih docela nezadostna, ta ve, katero važno polje v narodnem življenju so s svojo brošuro učiteljice načele in kako važnega narodnega problema so se lotile. Slabo materialno hranjena družina je slabo dovzetna za moralno hrano. Odveč so besede in je nepotrebno vsako prizadevanje, dvigniti oz. preusmeriti človeka, ako le-ta ve, da so vsa pomoč samo besede, besede. Prazna predavanja, osladkana z besedno limonado romantike, ne prepričujejo, še prej, ona demo-ralizirajo. Marsikaj slabega zadnjih let leži v tej činjenici. Človek bi govoril, toda je težko, radi zamere in še česa drugega... Priznati moramo, da se je pri nas o vseh nedostatkih kmetske odnosno podeželske družine malo vedelo. Šele sodobna slovenska realistična književnost je, ob paralelnem prizadevanju nekaterih raziskovalcev socialno -zdravstvenega in gospodarskega stanja podeželja, tudi z delom učiteljskega pokreta, pokazala v tem pogledu nekatere' rezultate, ki dado človeku misliti. Dasi se je tu in tam vršilo raziskovanje posamično, imamo o temnih razmerah tudi nekoliko statistike, ki jasno kaže, kje je vir zla in zakaj tako težko napredujemo. Zato nam postane razumljivo, zakaj nas statistika v toliko in toliko knjižnicah i. si. v našem podeželju ne more in ne sme ogreti, kajti dokler imamo na dlaneh n. pr. vprašanje nepravilnega ravnanja z dojenčki, ko starši v večini primerov sploh ne poznajo nikakega pravila higiene, pa še brez števila drugih sličnih problemov, ki jasno pričajo, kaj je za zdravo rast mladine in za ¡zdravje kmet-skega rodu skrajno kvarno in da je v tem pogledu zlasti izobrazba pomanjkljiva ali nezadostna, ne smemo mirno spati ter se ne moremo pogrezniti v sladko kulturno dremanje, češ: dobro je, ko ljudje na deželi toliko či-tajo ... Nujno je, da mislimo samo na bedno spanje kmetskega človeka: ljudje se valjajo po pečeh, po klopeh, deca spi v hlevih i. si.; število udobnih postelj s slamnjačami je pomanjkljivo. Dotaknemo se neracionalne kmetske kuhe. Pred oči nam stopa telesna zanemarjenost mladih in starih obeh spolov. Kmetski dom je teman, skoz okenca posije podeželja malo sončnih dni. Nekje poleg gnojišča, ki odceja gnojnico po vsem dvorišču, stoji stranišče, odprto leglo infekcij, in je poleti hra-nišče milijonov muh, pozimi vir najrazličnejših prehlajenj. Kadar vidim takšnole stranišče, zbito iz dveh, treh desak nad gnojno jamo, mi postane hudo pri duši, ako se misli srečajo z našo kulturo... Pa žganjepitje! Bilo je leto, ko bi si ljudje lahko za leta na-sušili sadja — jabolk, sliv, hrušek ... Kdo še zna sušiti? In kje? Pa kako? Kdo se je zanimal za gospodarske naprave, ki bi v dobrih letih služile ljudstvu recimo za sušenje sadja ali slično? Koliko tega smo skuhali v žganico ali natiskali v sadjevec!... In tako dalje ... V vsem tem raste mladi svet. To isto življenje podedujejo. Iz dojenčkov, kolikor jih ni požela rana smrt, narastejo otroci, iz otrok mladeniči in dekleta, iz mladeničev in deklet očetje in matere — pa nudijo mlademu življenju skoraj isto jed, kakršno so uživali sami. Krogotek življenja se venomer ponavlja. Življenje je tema. V to temo je treba posvetiti z odločilno svetlobo! Kdor se je izobrazil, kdor je imel priliko doseči nekaj več od ljudske šole in spoznal lepše, svetlejše strani življenja, mora priti na pomoč. Občina, pa banovina, pa država morajo začeti z drugačno socialno in gospodarsko politiko. Vodsto države je v rokah izobražencev. Ne samo učitelj, katerega puste samcatega na terenu, da se s pomanjkljivimi sredstvi bori zoper temo, temveč vse izobra-ženstvo je poklicano, da žrtvuje nekaj za svoj narod. Potrebne so materialne dobrine, vpre-či je v izboljšanje gmotnega položaja vasi občine, banovino, državo. Ne samo učitelj, naši vasi je potreben tudi priden, dober, iz javnih blagajn plačani idealist - zdravnik, pa poceni lekarnar, potreben je agronom in arhitekt, potrebna je babica, zaščitna sestra in podobno. S praktičnim načrtnim delom od hiše do hiše, od sela do sela, od rodu do rodu — da bomo vsi vprek lahko uživali dobrine sodobne kulture na higienskem in gospodarskem in sploh socialno - zdravstvenem polju ter s pomočjo izobraženih sinov trpečega in v temo potlačenega naroda v doglednem času zares govorili o naprednem, kulturnem in pro-svetljenem narodu. Smo v strašnem družbenem vrtincu. Lomijo se svetovi, propadajo sistemi, ruši se človek. Od blizu gledamo igro, za katere zadnje dejanje ne vemo, kako bo končalo. Kar je pred nami, je bodočnost. Toda tudi to delo, ki ga gledamo za naše ljudstvo, je del bodočnosti. Za malo družino, za male razmere, skratka, za malega človeka vse velike spremembe ne bodo odločilne. Odločilno pa bo za vsakega posameznika in našo malo družbo to malo, marljivo delo, ki ga zamišljamo in ki je brezpogojno v bodočnosti življenja našega ljudstva. In ni odveč poudariti, da bodo učitelji pripravili pot, občina, banovina, država s svojimi napravami in s svojimi organi pa bodo morali v ta pravec usmeriti svoje delo. Ker v tem je kajpak tudi smisel vsega tega aparata! —mm Šesta številka »Našega roda« je izšla s prav pestro, veselo vsebino. Ekspedi-cija se je izvršila 1. t. m. — Zaradi božičnih praznikov je navadno vsako leto število naročnikov pri 5. in 6. številki najnižje. Prosimo cenj. poverjenike, da malo poagitirajo za list. Uredništvo se trudi, da drži list tako glede vsebine kot opreme na neobičajni višini. »Naš rod« ni le najboljši slovenski mladinski list, ampak nima primere tudi med hrvaškimi in srbskimi mladinskimi listi v državi in je že zaradi tega vredno delati zanj. Potrudite se, da število naročnikov pri 6. številki ne pade. Poskušajte dobiti še nove naročnike. V zalogi imamo še vse številke, s katerimi lahko postrežemo. —mm Kljub podražitvi tiska in papirja bo dala Mladinska matica svojim naročnikom »Naš rod« v neokrnjeni obliki in vse 3 napovedane knjige brez vsakega poviška pri ceni. Upamo, da bodo naši poverjeniki in naročniki to upoštevali in bodo poskrbeli za redno plačevanje naročnine. —mm V letošnjih rednih publikacijah izidejo: A. Adamičeva povest »Ljudje v viharju«, Ribičičeva »Nerga« in Hudalesova »Mama, kruha!« To bodo tri lepe knjige, ki jih bodo otroci veseli. — Opozarjamo, da zgubijo naročniki, ki ne plačajo vseh številk »Našega roda«, pravico do knjig. —mm Nekdo nas vprašuje, ali je res, da je dve sto ljudskih šol, ki niso naročene na »Naš rod«. Kakor se zdi neverjetno, je vendar resnično. Nad 200 šol nima naročenega ne »Našega roda«, ne knjig Mladinske matice niti za svoje šolske knjižnice. Naj bi te šole navedli v »Učiteljskem tovarišu«? Čeprav bi bilo to zanimivo, ker so med temi tudi više organizirane šole, tega ne bomo storili. —mm Učiteljstvo vprašuje po lahkih mladinskih igricah, ki se lahko uprizarjajo tudi v razredih na odru brez posebnih kulis in rekvizitov. Take igrice so izšle v 5. številki Cicibanove knjižnice in stanejo samo 3 din. Pri uprizoritvi v dvoranah se zahteva le odkup 5 izvodov knjig, kar stane 15 din, pri čemer odpadejo vse avtorske takse. —mm Manjka vam čtivo za prvi in drugi razred? Sezite po Ribičičevi knjigi »Mihec in Jakec«, ki je izšla že v 3. izdaji in stane samo 8 din. Knjiga je prepletena z nad 1000 malimi ilustracijami. Ce se vam zdi knjiga predraga, sezite po 3. in 4. zvezku Cicibanove knjižnice, ki staneta po 1,50 din. —mm Ena najlepših mladinskih slikanic je gotovo »Dedek Miha«, v večbarvnih ilustracijah Marte in Radovana Klopčiča in z besedilom Anice Cernejeve. Stane vezana le 35 din. Nobena mladinska knjižnica bi ne smela biti brez te knjige. —mm. Avtorja rokopisov »Mladi junaki« in »Julika« prosimo, da pošljeta tajništvu Mladinske matice svoja naslova. UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ Striček Jožeta Pripravnika so prevedli v skupino! — V današnjih časih, ko bi lahko čakal še enkrat dve leti, je to znamenit dogodek. Zato bi bilo čisto naravno, da bi Jože od veselja najprej do stropa poskočil, nato zdirjal na cesto in objel prvega človeka, ki bi ga srečal, pa povabil svoje tovariše na litrček v oštarijo, kjer bi zapili del razlike v plači, ter počel še več podobnih neumnosti. Stvar pa je bila taka, da je Jože Pripravnik že pol leta vedel za to veselo novico, toda iz previdnosti ni poskočil od veselja — kaj, če je bila samo pomota, potem bi rekli, da se je napil ali pa znorel, ker vriska brez povoda. Zato je Jože mirno in trezno čakal, da je končno dočakal tudi resnično prevedbo, ko so mu namreč odšteli za vse mesece nazaj razliko v plači, kakor da bi ga hoteli narfraditi za njegovo potrpežljivo čakanje. Vtaknil je denar v žep — bilo ga je toliko, kolikor ga še nikoli ni držal v rokah in ga ob svoji skromni plači tudi ne bo več tako kmalu. Morda tik pred penzijo ali pa, če mu bo Bog naklonil polno hišo otrok ... Zdaj, ko Jože Pripravnik ni več pripravnik, premišljuje, ali bi kazalo spremeniti nič več primerno ime. Po dolgem razmišljanju, seštevanju in odštevanju, pisanju in črtanju pride do spoznanja, da brez spodtike lahko obdrži svoje ime. Kajti v času, ko je bil pripravnik, se je nakopičilo toliko skrbi, nabralo toliko postavk, navrstilo toliko upnikov, da si je Jože žalostno dejal: »Nak, tega bi si pa ne mislil, da bo moja denarnica še kar naprej zijala!« Pa je res zijala! Ali zamerite to Jožetu Pripravniku? Nikarte, no, saj se vam nič bolje ne godi! Res, Jože je imel premalo fantazije, ki bi mu pomagala služiti dinarje, da bi z njimi mašil zevajoče žrelo svoje denarnice. Zato je moral vsak dinar obrniti več ko enkrat, preden ga je izdal, da je tolažil one, ki so mu v pripravniških letih verjeli na pošteno besedo in obraz ... Še ni minil teden, ko je srečal Jože Pripravnik tovariša. Zapletla sta se v pogovor, ki je že običajen med mlajšimi. Težko življenje, daleč od doma, daleč od kulture, denarja ni... Nazadnje se izkaže, da je Jože že v skupini. Tovariša toliko da ne zadene kap — od presenečenja ali zavisti, kdo bi to vedel! Obsuje ga z vprašanji, kar bledi od neučakanosti: kdaj, kako, ali si dobil ves denar za nazaj — o srečni človek! — pa kako, ti si, jaz pa ne, ali si imel »strička«, hm, ta- kole — pomežikne tovariš razumevajoče. Jože ves v čudu: »Strička? Čemu, ne, niti na misel mi ni prišlo, da bi ga iskal. Pa saj tudi nikogar ne poznam. Saj veš, s svojo žlahto bi si res ne mogel pomagati — sami revni kmetje — in jaz tudi nimam nikakih zvez ...« Jože je šel zamišljen svojo pot. Kdo ve, ali mu je tovariš verjel! Ko je Jože drugič doživel, da ga je tovariš vprašal po »stričku«, ki bi mu naj pomagal v skupino, je postajal že jezen. Zaroban-til je: »Hudiča vendar, kje pa naj dobim .strička' in čemu? Ali misliš, če ti vse dosežeš s ,strički', pa četudi drugim na škodo, da morajo vsi tako delati? Saj sem vendar čakal zadosti dolgo, da sem po pravični poti prišel do svojega!« In ves jezen odide dalje ter se dolgo ne more pomiriti. Tovariš zre za njim in se pomilovalno nasmiha. Jože pa premišljuje: Kaj le imajo vsi s temi »strički«? Ali danes res ni več mogoče priti do svojih pravic? Ne, to se je Jožetu upiralo. In postajalo mu je neprijetno, nikakega veselja ni več imel s svojo prevedbo, ker se je to zgodilo pred tolikimi drugimi, oziroma brez njih, kdo bi mu torej verjel, da se je to zgodilo brez »stričkov« in »botrov«. Na zborovanju se predsednik spomni med drugim tudi tovarišev, ki so napredovali, in jim častita. Tudi Jožetu Pripravniku! — V odmoru prihajajo tovariši in mu »od srca« častitajo na prevedbi. Kar po vrsti: »Časti-tam — no, pa takole kako pomoč si gotovo imel — takole kakšnega .strička', kaj?« Drugi: »Iskreno častitam — kdo ti je pa pomagal? Povej, da ga bom še jaz naprosil, jaz že tudi čakam več ko 2 leti...« Tretji: »No, to si vesel, kaj? No, pa čisto odkrito, saj smo tovariši — koga si pa kaj imel, da je spregovoril zate dobro besedo?« ... Jožeta Pripravnika je pri prvem vprašanju nemilo zadelo, drugo ga je zmedlo, pri tretjem je našel duševno ravnotežje, da se je pri četrtem razjezil in pri petem zdivjal in zakričal vsem na ves glas: »Ne in ne, nikakršen striček mi ni pomagal, ker bi me bilo sram prositi za to, kar je moje, kar zaslužim — kakor me je sram za vas, dragi tovariši, ki se rinete višje na račun drugih. Jaz pa poznam samo eno pot in ta je ravna in brez senc. To pot hodite še vi in ne bo vam treba hoditi okoli stričkov in se poniževati!« In Jože Pripravnik pograbi klobuk in pusti tovariše vse v čudu zaradi izbruha, ki mu nihče ni vedel pravega povoda! — Zborovanje pa se nemoteno nadaljuje ... Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JVl/ —1 Ministrstvo prosvete potrebuje 1450 učiteljev. Nedavno se je prosvetno ministrstvo s posebnim oklicem obrnilo na diplomirane absolvente filozofskih fakultet s prošnjo, naj se prijavijo za začasno službo na osnovnih šolah, na katerih je — brez banovine Hrvaške, ki rešuje to zadevo v lastnem področju — nezasedenih 1450 učiteljskih mest. Tolikšno pomanjkanje učiteljskih moči se je pojavilo zaradi uvedbe 5. letnika in zaradi redukcije nekaterih učiteljišč, ki jo je prosvetno ministrstvo smatralo za potrebno, da zajezi hiperprodukcijo učiteljskega naraščaja. Uspeh oklica filozofom pa je bil precej pičel — vsega skupaj se je prijavilo samo 11 kandidatov. — »Jutro«, 26. I. —1 Naša šola in naše učiteljstvo je naslov članku v »Domoljubu« od 24. I., ki pravi med drugim: Naša šola ni šola, kakršne potrebujemo. Zdaj zidajo velike šolske palače z ogromnimi stroški ljudstva, —' ali pa so sadovi temu primerni? »Po njih sadu jih boste spoznali.« Dozdaj si nihče ni upal o tem resnice spregovoriti, ker se vsak boji, da ga bodo nagnali z »nazadnjakom« in »mračnjakom« sovražnikom izobrazbe in prosvete, ki hoče ljudstvo držati v temi, da ga lahko vodi na uzdi. To so namreč fraze, s katerimi se otepajo zagovorniki liberalne šole upravičenih očitkov; to so »šance«, za katerimi se skrivajo in branijo. —1 »Jutro« od 29. I. prinaša pod naslovom »Beseda o našem šolstvu« članek bivše ga šolskega upravitelja, v katerem se razpisuje glede članka, ki ga je napisala učiteljica začetnica v »Jutru«, katera se zavzema za reformo učiteljske izobrazbe. Peča pa se z izvajanji tudi starejše učiteljice, ki je mlajši, istotako v »Jutru« odgovorila in ki posebno graja prakso, da se pošiljajo začetniki na eno-razredne šole. Člankar trdi v svojem članku tudi sledeče: Razlika navednih primerov in učiteljice, ki se je zatekla v list s priznanjem, da zna vse premalo, je pač tolažilna, ker le kaže, da je naša mladina pokazala smisel za avto-kritiko. Učiteljica novinka bi rada nudila otrokom in ljudstvu nekaj več, kakor pa samo branje, pisanje in računstvo. To kaže, da ona in še mnogo drugih že žive s časom. Slovensko vprašanje je socialno vprašanje, česar se ta mladina že zaveda, pred nekaj leti tega še nisem mogel ugotoviti. In v tem oziru ima mlada učiteljica spet prav, ko pravi, da je bila njena predizobrazba pomanjkljiva. Za študij socialnega vprašanja ji naša srednja šola res ni ničesar nudila, niti napotka ji ni dala, da bi se mogla lotiti dela sama. —1 Nezasedena učiteljska mesta. Pomanjkanje učnih moči je vkrajih, ki so bolj oddaljeni od prometnih zvez, vsakoleten pojav po izvršenih premestitvah med velikimi počitnicami. Letos so bile pri tem posebno prizadete šole v Prekmurju, kjer je bilo v za- četku letošnjega šolskega leta nekaj šol celo brez učnih moči. Da se temu stanju vsaj delno odpomore, sta bila po predlogu banske uprave pri novih učiteljskih postavitvah najbolj upoštevana murskosoboški in lendavski okraj. Istočasno je prosvetno ministrstvo premestilo tja — bodisi po prošnji, bodisi po službeni potrebi — precej učiteljev iz drugih okrajev. — Tako imajo sedaj šole v Šulincih, Vel. Dolencih in Vučji gomili, ki so bile brez učnih moči, polnoštevilno učiteljstvo. Izdatno je pomagano tudi šolama v Kuzmi in Vidon-cih, ki, sta dobili letošnje šolsko leto vsaka po 3 nove učne moči, a na še prazna mesta so že predlagani učitelji od drugod. Prekmurskemu šolstvu posveča kr. banska uprava še prav posebno skrb in hitro rešuje vsa zadevna vprašanja kolikor je v njeni moči. — Kljub najboljši volji pa ni mogoče popolnoma zadostiti vsem potrebam. Brezposelnost učiteljskih abiturientov je z letošnjimi postavitvami prenehala in prehajamo v dobo pomanjkanja učiteljskega naraščaj^. Že sedaj pa primanjkuje v naših ljudskih šolah 200 učiteljev. Jasno je torej, da ne morejo in ne bodo mogla biti še dalj časa povsod, zlasti ne v notranjosti, učiteljska mesta polno zasedena. — Kaj pa, če bi si pomagali z upokojenim učitelj-stvom? Seveda ne proti njihovi volji. »Domoljub« 24. I. —1 »Premalo učiteljstva za ljudske šole« je naslov članku v »Slovenskem narodu« od 29. I., ki pravi med drugim tudi: Mladim intelektualcem, ki čakajo tudi do 6 let na službo in ki so si postavili za življenjski smoter službo na srednji šoli, je pač lahko očitati nerazumevanje za narodne koristi, vajeni so vsega, vendar pa s tem ni rečeno, da so povsem obupali nad vsem ter da se bodo začeli iz obupa prijavljati za učiteljske službe. Ta služba se jim sicer ne zdi nič nečastnega. Sami jo vedo dovolj ceniti, saj so si tudi oni izbrali vzgojiteljski poklic, toda kdo bi jim zameril, da se ne navdušujejo za »začasno« službo na ljudskih šolah, ko so se vendar šolali dolga leta za profesorski poklic? Ko bi hoteli postati učitelji, bi vstopili raje na učiteljišče. Šolanje bi jih ne veljalo toliko in bi ne trajalo tako dolgo. Zakaj bi ne smeli upati na zaposlitev na srednjih šolah? Sicer bi pa mnogi bili pripravljeni tudi na to žrtev, na zaposlitev v krajih, kjer se mora človek odpovedati skoraj vsem, še tako primitivnim civilizacijskim dobrinam, kjer nima nobene zveze s kulturnim svetom in ne možnosti za poklicno izpopolnitev, toda negotovost je prevelika. Nihče ne ve, ali bi bila ta služba res začasna in tako bi moral čakati na zaposlitev na srednji šoli, morda celo tako dolgo, da bi pozabil vse, kar se je naučil. Tudi to bi še ne bila največja nesreča, a diplomirani filozofi vedo, kako težka je učiteljska služba, dokler ni službene stalnosti in dokler se v prosvetno službo mešajo elementi, ki prisegajo edino na svojo politiko. Stanovska organizacija JVl/ —s Sreska društva, ki niso še poslala sekciji poročil na okrožnice štev. 499, 674 in 964/39.—40., prosimo, da to izvrše čimprej. Vodstvo sekcije. Is društev Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo zborovalo dne 10. februarja t. 1. ob 9. uri na ljudski šoli v Novem mestu. Na dnevnem redu je zelo aktualna razprava »Sodobno slovensko šolstvo in smernice za njegov bodoči razvoj«, zato prosimo, da se članstvo tega zborovanja čim številneje udeleži in naj posamezniki pripravijo tudi svoja mnenja in vprašanja, ki bi prišla v poštev pri tej razpravi. Ker ima društvo zaradi velikih dolgov na članarini tudi velike težave s plačevanjem dolžnih zneskov sekciji, prosimo, da člani to upoštevajo in skušajo v najkrajšem času poravnati zaostanke. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V SLOVENJEM GRADCU bo zborovalo tokrat še izjemoma v Slovenjem Gradcu in sicer v soboto dne 10. februarja ob pol 10. uri. Razen poročil bo podalo učiteljstvo iz Šmartnega pregledne slike o vplivih socialno - gospodarskega značaja na duševni in telesni razvoj otroka v njihovem okolišu. Odbor in referenti odsekov se sestanejo ob pol 9. uri. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto 17. februarja t. 1. ob 9. uri v Ljubljani v Grill - roomu »Slona« (v kletni dvorani). Seja upravnega odbora bo v soboto 10. febr. t. 1. ob 15. uri v tajništvu JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Dnevni red zelo važen! Predsedstvo. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V GORNJEM GRADU bo zborovalo v soboto dne 10. februarja v Radmirju po prihodu poštnega avtobusa s sledečim dnevnim redom: 1. Dopisi in situacijsko poročilo. 2. Naše materialne in druge stanovske zadeve. 3. Predavanje o ženi v zgornji Savinjski dolini. 4. Slučajnosti. — Z ozirom na važnost dnevnega reda naj se člani udeleže zborovanja v polnem številu. V našem okraju je precej mlajših tovarišic in tovarišev, ki niso včlanjeni. Odbor prosi starejše člane, naj zasta- vijo ves svoj vpliv in te tovariše in tovarišice privedejo v organizacijo, ker bomo v teh težkih časih le tedaj uspeli s svojimi zahtevami, če bomo vsi stali strnjeno v vrstah organizacije. Zato naj se tega zborovanja udeleži vse učiteljstvo našega okraja! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo v soboto, dne 10. februarja 1940., ob pol 10. uri v šolskem poslopju v Lescah. Poleg običajnih točk je na sporedu predavanje dr. Lava Cermelja o narodno - obrambnem delu. Tovariš Razinger nam bo podal nekaj pojasnil o bolniškem zavarovanju, tovarišica Rupnikova pa poročilo o obdaritvi obmejne dece. Zaradi aktualnega predavanja g. dr. Cermelja pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo v soboto dne 10. februarja 1940. ob pol deseti uri v Mariboru, Narodni dom, z naslednjim dnevnim redom: 1. Predavanje Julija D. Kontler-ja: Učiteljeva priprava za delo. 2. Situacijsko poročilo in dopisi. 3. Vprašalna skrinjica. 4. Predlogi in slučajnosti. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO bo zborovalo v Laškem, 17. februarja 1940.. v prostorih tamkajšnje ljudske šole. Tovariš nadzornik Ernest Vrane bo ob 8. uri v okviru praktičnega nastopa v osnovni šoli pokazal poti in sredstva za izvedbo § 44. šol. zakona. Nastopu sledi razgovor. Po primernem odmoru bomo nadaljevali dnevni red kot sledi: 1. Zapisnik o zadnjem zborovanju. 2. Situacijsko poročilo in dopisi. 3. Referat tov. I. Švarca o željah in predlogih članstva, izne-šenih v anketni poli. 4. Slučajnosti. — Tova rišice in tovariši! Tudi tokrat smo se zaradi primernega prostora za praktični nastop morali odločiti za Laško, kar prosimo, da upoštevate in se zborovanja polnoštevilno udeležite. Tov. pripravniki, ne pozabite anketnih pol. Odbor = JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO KRANJ bo zborovalo v soboto, dne 10. februarja, ob pol. 9. uri v Kranju (dekl. ljudska šola). Poleg običajnega dnevnega reda je na sporedu zanimivo predavanje tov. Kunsta Viljema: O elektriki v ljudski šoli. — Čim težje čase preživljamo, tem bolj morajo biti strnjene naše vrste! Zato vsi tovariši(ce) v zbor! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, ZAH. DEL bo imelo svoje četrto zborovanje 10. februarja v Ljubljani, v dvorani Trgovskega doma ob 9. uri Dnevni red zborovanja je naslednji: 1. Poročila odbornikov. 2. Predavanje dr. Frante Misa: »Zdrava in močna družina — temelj zdrave in močne države.« 3. Slučajnosti Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE bo zborovalo v soboto, 10. februarja ob pol 9. uri dop. na I. mestni ljudski šoli v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo, 2. dopisi, 3. predavanje tov. gosp. Angele Vodetove iz Ljubljane »Socialni položaj žene in učiteljice ter njen odnos do sredine, v kateri živi in dela«, 4. poročilo tov. g. Ivane Zupančičeve o akciji za zimsko pomoč obmejni deci, 5. želje in predlogi, 6. slučajnosti. — Društvena knjižnica bo poslovala. K polnoštevilni udeležbi vabi uprava. = JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI bo zborovalo 10. februarja 1940. ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo tov. predsednika, tajniško in blagajniško poročilo. 2. Učitelj vaške šole in njegovo izvenšolsko delo. (Majhen Vladko.) 3. Poročilo obmejnošolskega odseka. 4. Slučajnosti. — Po zborovanju bo sestanek ženskega odseka. — 9. februarja 1940. ob 15. uri (3. uri pop.) bo seja upravnega odbora in obmejnošolskega odseka. Vabljeni ste sledeči: člani uprave, dalje tov. Komac, Kuštrin, Kra-šna, Kučan, Frahm, Zamlič, in člani nadzornega odbora. Sigurno pa se udeležite zborovanja tovarišice, poročene z neučitelji. One, ki niso organizirani, vabimo najlepše k pristopu. Tovariši, pripeljite jih s seboj. Odbor. Naša gospodarska organizacija —g Zadružnikom Učiteljske samopomoči. Sporočamo vam veselo vest, da v januarju 1940. ni umrl noben član naše zadruge. Kdor ima kakšen zaostanek, naj ga poravna v prvih dneh meseca februarja t. 1. Zadružna uprava je razposlala le večjim dolžnikom položnice v pismih; vsi ostali porabite za poravnavo zaostankov položnice, ki ste jih prejeli v decembru 1939. Zaostanki izkazujejo visoke zneske, upamo pa, da se bodo zdaj, ko ni novih članskih prispevkov, globoko znižali. — Člani, ki so prejeli brezobrestna posojila iz podpornega sklada, naj določene obroke poravnavajo redno v zaporednih mesečnih obrokih. Samovoljno zniževati zneske za mesečne obroke ni dovoljeno in ne tovariško. Šolstei radio —r Torek, 6. februarja: Trije lažnjivci. (Burka v treh dejanjih.) Spisal Miroslav Zor. Izvaja igralska družina »Staro in mlado«. —r Petek, 9. februarja: Po Norveškem; II. del, gdč. Julija Šušteršičeva. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 4. februarja ob 17. uri predaval g. dr. Leo Kocjajn: Varujmo živino pred slinavko in parkljevko. Učiteljski pevski ¿zbor JUU Emil Adamič —pev. Obvestilo. Članstvu Učiteljskega pevskega zbora sporočamo, da bo v prvi polovici meseca februarja t. 1. redna seja upravnega odbora, po kateri bo članstvo prejelo okrožnice. Nastop v Šoštanju je odpadel, vršil se pa bo pevski tečaj 19., 20. in 21. aprila v Trbovljah. Tajništvo. Novosti na knjižnem trgu —k Makso Pirnik: Mladinske pesmi. Ob koncu leta 1939. je izdalo Društvo pevovodij mladinskih zborov tretji zvezek svojih letnih publikacij. To je zbirka narodnih pesmi v harmonizaciji Maksa Pirnika. Posvečena je manom Radovana Cvetka. Vsebuje petero narodnih pesmi: prekmursko »Oj mladost ti«, tri notranjske (ki s-ta jih avtorju zapeli Ga-brenja Frančiška, roj. 1. 1874., in Kovšca Marija, roj. 1. 1877.), »Notranjsko legendo«, »Ve-černico« in »Jutranjico« ter koroško »Pojdem v rute«. Zunanja oblika zbirke je zelo pri-kupljiva, tisk čist in jasen kakor že v ostalih edicijah založbe. Z zbirko bo ustreženo vsem zborom, ki iščejo dobre folklore, kakor tudi zborom, ki jim je sodobna umetna mladinska pesem ne-prikladna. Vseh petero pesmi izvira gotovo še iz fevdalne dobe, toda iz prvotne pristnosti diha vendarle sodobna občutenost, da te preseneča način, s katerim se je skladatelj približal narodni, nesodobni pesmi. Tri med njimi — »Oj mladost ti«, »Pojdem v rute« in »Večernica« so že znane tudi v mladinski harmonizaciji, ostali dve sta izkopani iz stare ljudske zakladnice. Pesmi so harmonizirane v troglasju, »Pojdem v rute« pa zahteva solista in za zbor četveroglasje ali troglasje. Zapisane so v tekoči pevni črti za vse gla- = JUU r SRESKO UČIT. DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI bo zborovalo dne 10. februarja 1940. ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. Ker so na dnevnem redu važne stanovske zadeve in lepo predavanje, ste vsi prav vljudno vabljeni. Na dnevnem redu bo v prvi vrsti materialno vprašanje uradništva. Pridite vsi, novinci vabljeni! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH bo imelo zborovanje dne 10. februarja t. 1. ob 9. uri na drž. ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo in poročilo funkcionarjev. 2. Naša borba za izboljšanje gmotnega položaja. 3. Kako bomo proslavili 70 letnico društva. 4. Debata elementarcev o pisanju in branju. 5. Predlogi in slučajnosti (tudi tisti z okrožnice). — Tovariše in tovarišice elemen-tarce prosimo, da prinesejo po par zvezkov svojih šolarjev (mešanih, ne samo najboljših). Ker bo zborovanje zanimivo, iskreno vabimo vse člane in nečlane. Kdor ne bi mogel priti, naj se vsaj opraviči! — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOVE-NJEBISTRIŠKO zboruje v soboto dne 10. februarja 1940. ob 10. uri na Pragerskem z običajnim dnevnim redom. Polnoštevilna udeležba stanovska dolžnost! — Ena šola še dolguje na članarini celo letošnje leto, naj ista uredi svojo obveznost. = JUU — SRESKO DRUŠTVO BREŽICE bo zborovalo dne 10. febriiarja 1940. ob pol 10. uri v ljudski šoli v Brežicah. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje tov. Menceja: Delo Učiteljskega pokreta v zvezi z nalogami slovenskega šolstva. Odbor. sove, zato ne bodo zborom delale nobenih težkoč v tehničnem delu. Smatram, da bo zbirka tudi v tem oziru služila dvigu naše šolske pesmi na sodobno višino in bo marsikomu v pobudo za spoznanje in izvajanje naših lepih mladinskih skladb. Zato zbirko toplo priporočam vsem mladinskim in razred nim zborom. Naroča se pri ravnateljstvu meščanske šole na Rakeku. Z. J. —k Nova kmečka stanovska knjiga. Pravkar je izšla nova knjiga Ludovika Puša: Kmečki stan. Psihološke in sociološke korenine kmečkega stanovskega gibanja. Poleg kratkega predgovora, začetne besede in uvoda ima knjiga sledeča poglavja: Človek, Sloj, Stan. Kmečki stan in Temeljna načela kmečkega stanovskega gibanja. V teh poglavjih obravnava avtor zelo živo, zanimivo in temeljito vso zgoraj naznačeno snov. Knjiga je izšla pri Banovin^ki zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani in stane pri obsegu 112 strani kartoni-rana 20 din. —k Poljska, njena zgodovina in njen duh. Sestavili T. Debeljak, R. Molč, Fr. Štele. — Založila Jugoslovanska knjigarna. V Ljubljani 1939. — Cena 22 din. — Ko so časopisi po vsem svetu pisali o ponovni delitvi Poljske, so sestavljalci te 68 strani obsegajoče knjige zbrali zanimivo snov o državi, ki je sedaj že četrtič propadla. Vsa snov je obdelana v sledečih poglavjih: Stara Poljska. — Propad pod Saši in delitve Poljske. — V boju za svobodo. — Obnovljena Poljska. — Poljska kultura v preteklosti. — Duhovna kultura sodobne Poljske. — Namesto epiloga. — Knjiga nam v teh poglavjih podaja kratek zgodovinski in. kulturni pregled Poljske, ki bo mnogim dobrodošel zaradi boljšega razumevanja dogodkov v najbližji preteklosti. KDOR UČITELJ, TA ČLAN UČITELJSKE TISKARNE» Mali oglasi Mali oglasi, ki slnžljo t posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 — POZOR UČITELJI, KI SE PRIPRAVLJATE ZA POKOJ! Na prodaj je v zdravem in mirnem ljubljanskem predmestju 12 let stara hiša s 5 sobicami, kuhinjo itd. v najboljšem stanju. V hiši je vodovod in elfcktrična napeljava, lep vrt z vodnjakom. Hiša se lahko zasede ali po dogovoru čimpreje, ali tudi čez čas in ostane do takrat sedanji lastnik kot plačujoči najemnik. Naslov pri upravi »Učiteljskega tovariša«. za obleke, kostume in plašče A. & E. SKABERNE L J U B LJANA